Lojze Zupanc: PRIMOŽIC IVAN IN KRITIKA VSEH KRITIK. V 13. štev. »Uč. tovariša« se je Primožič Ivan obrcgnil ob moje kritike, ki jih je kdaj obelodanil »Popotnik«. Ne bom se spuščal v nestvarnosti, ki so »cvetke« Primožičevega sloga. Če se nckdo čuti sposobnega izrcči oceno nekih kritik, mora biti prcdvsem stvaren. Njegova izvajanja morajo biti zares takšna, da bi se smela »vsaditi v literarno-znanstvcni muzej«, česar pa o Primožičevi »kritiki« ni mogoče izreči, ker je jasno ko beli dan, da je napisana zgolj iz neke osebne mržnje, katero mu je slej ko prej sugeriral gospod, ki je v 12. štev. »Uč. tovariša« (seveda spet anonimno!) skrito namignil, da »bo treba takim kritikom še posebej stopiti na prste«! V poslednjih številkah »Uč. tovariša« se le vse preradi oglašajo podpisani i nepodpisani pisci in mi očitajo marsikaj, česar pameten in uvideven učitelj pač ni našel v moji kritiki, ki jo je prinesel »Li. Zvon«. Višck vscga tega absurdnega in abotnega početja je dosegel pač Ivan Primožič, kajti v njegovih očeh ni našcl milosti niti urednik »Popotnika«. Mislim, da se bo moral nasmejati nasvetom, ki mu jih servira Primožič. Prav verjetno pa je, da bo rade volje sprejel v svoj program stvari, ki "bodo boljše od moiih. Toda ne spominjam se, da bi Ivan Primožič že kdaj sodeloval vsaj v enem od listov in revij v katerih sodelujem jaz že nekaj let. Dalje se mi ne zdi vredno baviti z izrazi, kakor: »berglja«, »niirnberški lijak« itd., ki pričajo o Primožičevi »genijalnosti«, ker pač ne spadajo v kritiko, kajti jih sam obsoja, a se ne more izogniti mamljivi vabi, in da bi bil dovolj »kuriozen«, jih v svojem članku rabi. Škoda, da je postal n.jegov članek radi tega — odiozen! G. Primožič se celo zavzema za »lojalne kritike«! No, jaz se pač ne morem ubraniti smešnemu občutju, da je bi! za vse, kar je napisal, prejkone naprošen. V koliko se naj bi zdaj radi te^a po nepotrebnem razburjal, to je spet zadcva »golega takta«, da se izrazim po Primožičevo. Vse »cvetke«, ki jih je natrgal Primožič v mojem vrtu, si sme pač poviti v šopek in zatakniti za klobuk — pa srečno pot!