Izhaja vaak četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6404
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 23.— Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 82
TRST, ČETRTEK 15. DECEMBRA 1955, GORICA
LET. IV
OB SMRTI VIDEMSKEGA NADŠKOFA
TEMNO POGLAVJE V ZGODOVINI KATOLICIZMA
Borba beneških Slovencev za enakopravnost v Cerkvi - Opozorilo Nogarovemu nasledniku
Pretekli petek ob poldrugi uri popoldne je po daljšem bolehanju umrl 83-letni videmski nadškof Giuseipipe Nogara. Pokojni cerkveni knez je nastopil svoje službo v Furlaniji pred 28 leti in bil torej več kot četrt stoletja odgovoren za versko življenje beneških Slovencev.
Ker niso naši bratje v Beneški Sloveniji, • odkar so leta 1866 prišli pod Italijo, nikoli imeli ljudske šole v materinem jeziku in jim ni država nikdar priznala pravice do lastnega, svobodnega .kulturnega razvoja, je njihova stiskana narodnost — kot se to dogaja pri vseh tlačenih ljudstvih — iskala svoje posled_ nje zatočišče v cerkvah. In ugotoviti je treba, da je katoliška Cerkev bila dolga desetletja zares edina oblast, ki je jemala v zaščito’ jezik beneških Slovencev ter ga branila na svojem področju pred vtffemi napadi laškega nacionalizma. Še papež Benedikt XV., predhodnik Pija XI., je njihovim zastopnikom zagotovil, da ne bo vrhovno’ vodstvo Cerkve nikoli dovolilo, da bi kdo. jemal beneškim Slovencem pravico do pridig in dušnega pastirstva v materinem jeziku. In dokler je bil Benedikt XV. živ, je ta obljuba čvTSto držala. Noben nacionalist si ni drznil posegati v cerkveno življenje male dežele.
Razmere so se pa na žalost korenito spremenile, ko je prišel na oblast in se v državi Utrdil fašizem. Mussolini je sklenil, da zada beneškim Slovencem poslednji, smrtni udarec s tem, da odpravi slovenščino tudi v cerkvah.
PREFEKT POSTANE — ŠKOF
Avgusta 1933 je videmska prefektura izdala na vse župne urade v deželi okrožnico, v kateri poziva duhovnike, naj takoj ukinejo slovenske pridige, čitanje slovenskega e-vangelija, slovenstki verouk, slovensko cerkveno petje in slovenske javne molitve. Namesto slovenščine naj uporabljajo odslej državni jezik. Za nekaj časa smejo duhovniki le svojo laško. pridigo na kratko posneti v jeziku vernikov. Policija je dobila nalog, naj pazi, da se okrožnica strogo izvaja.
Odlok prefekture je vzbudil silen pTah ne samo v naših krajih, temveč veliko pozornost tudi v evropski javnosti.
Katoliško inozemstvo je napeto pričakovalo, kaj bodo. cerkvena oblast v a ukrenila.
S svojim ukazom si je namreč prefekt prisvojil pravice, ki po cerkvenem pravu priti-cejo- edino škofu in nikomur drugemu. Prefektovo ravnanje je bilo po cerkvenih predpisih podvrženo- najtežjim kaznim. Kdor izda »zakone, ukaze ali odloke«, uperjene proti svobodi in pravicam Cerkve, — pravi člen 2334 Cerkvenega zakonika — se kaz-
nuje z izobčenjem iz cerkvenega občestva. Po cerkvenih predpisih je bil prefektov odlok neveljaven in duhovniki bi ga ne smeli vzeti na znanje. Bil je tudi v navzkrižju s konkordatom, ki je v 1. členu jamčil katoliški Cerkvi »svobodno izvajanje duhovne oblasti« na cerkvenem področju.
Ukaz je bil obenem uperjen proti naravnemu in božjemu pravu. Tedaj vladajoči papež Pij XI. je aprila 1928 v razgovoru s škofom Beraingom iz Osmabriicka označil »verouk in dušno pastirstvo v materinščini za naravno in nadnaravno pravico katolikov v..
Prefektov odlok je bil preveč krivičen, nasilen in izzivalen,, da bi ne vzbudil odpora tudi med tako krotkim in miroljubnim ljudstvom, kot so bili beneški Slovenci.
PROTI TISOČLETNIM IZROČILOM
Kjer so dušni pastirji namesto v domačem jeziku začeli naenkrat pridigati po laški, so verniki, o katerih je Mussolini menil, da so že potujčeni, trumoma zapuščali cerkve. Duhovniki so zato v večini krajev opustili raje sploh pridige in ukinili skupne molitve in cerkveno petje.
Prefektova okrožnica, uperjena proti več ko tisočletnim verskim izročilom in navadam ljudstva, je težko oškodovala in ogrozila dušnopastirsko življenje vse dežele.	'
Duhovniki so se v svoji stiski obrnili na nadškofa Noga.ro in ga prosili za zaščito. Cerkveni knez je 'bil sam v veliki zadregi ter se skušal izogniti odkritemu in javnemu sporu z vsemogočnim in nasilnim fašizmom. Slovenskim duhovnikom je izjavil, da se trenutno, na žalost »nima časa« baviti z zadevo, ker se ravnokar odpravlja na romanje v sveto deželo. Stvari se misli posvetiti po povratku iz Jeruzalema.
V	svoji borbi osamljeni duhovniki so se zato pod vodstvom Ivana Trinka obrnili naravnost na Vatikan. Ustno in pismeno so obrazložili, da se dušno pastirstvo v Beneški Sloveniji opravlja že 11 stoletij v jeziku vernikov in da je to v popolnem skladu z naravnim pravom in predpisi Cerkve. Benedikt XV. je obljubil, da bo sv. stolica to pravico beneških Slovencev dosledno branila. Napočil je čas, da vrhovno vodstvo Cerkve to obljubo izpolni.
Duhovnikom s o odgovorili, da je položaj izredno težak. Nasilni Mussolini je čvrsto odločen, da v tej stvari niti za las ne popusti, ker sodi, da so beneški Slovenci po več ko1 50-letnem bivanju v Italiji vsi vešči italijanščine.
To opozorilo je naše duhovnike globoko potrlo, ter jih navdalo z zloveščimi slutnjami, ki so se na žalost prav kmalu izkazale za upravičene.
v	«
Usodna odločitev
Monsignor Nogara se je bil medtem vrnil iz Jeruzalema ter stopil v stik z Vatikanom, nakar je 31. oktobra 1933 padla odločitev. Tedanji nadškof in sedanji kardinal Giuseppe Pizzardo, 1. 1933 visok uradnik v Državnem tajništvu, je poslal v Videm pismo, v katerem pravi, da beneškim Slovencem na žalost ni mogoče pomagati.
Pridige v Beneški Sloveniji »se morajo o-pravljati v italijanskem jeziku«. Kratki posnetki laških pridig v jeziku vernikov, ki jih je bila, kakor smo. rekli, dovolila prefektura, naj se odpravijo. Le glede verskega pouka otrok naj bodo dušni pastirji nekoliko prizanesljivi.
Ko so slovenski duhovniki prebrali pismo, ki jim ga je pokazal nadškof Nogara, je legla nanje mora. Njegova vsebina je postala znana tudi ljudstvu in s časom prodrla v inozemstvo, kjer je naredila na narodne manjšine in katoliško’ javnost zelo mučen vtis.
V	Beneški Sloveniji sami je bilo ljudstvo obupano in obšla ga je nepopisna zagrenjenost. V množicah se je začel porajati narodni odpor. Tu je treba iskati enega po-
glavitnih vzrokov, zakaj se je za časa druge svetovne vojne mladina Beneške Slovenije priključila edinicam partizanov. Ko so ljudje spoznali, da niti do svojih najosnovnejših človeških pravic ne morejo priti z zakonitimi in miroljubnimi sredstvi, so segli po orožju ter odgovorili na nasilje s silo. In res, kjerkoli so partizani osvobodili ta ali oni kraj od fašistov, je zloglasni odlok videmskega prefekta stopil takoj iz veljave in
v	cerkvi je spet zavladal jezik vernikov.
Kdor hoče dognati popolno in nepotvor-ieno Tesnico, mora. tudi s tega vidika presojati politični proces, ki ga ravnokar pripravljajo zoper Slovence iz Briško-beneške
C6t6.
POGUBNA POLITIKA SE NADALJUJE DO KRAJA
V	opisanih dogodkih je po sili razmer u-mrli nadškof Nogara odigral pomembno in vodilno vlogo, zakaj za versko življenje v škofiji je nosil on vso neposredno odgovornost.
Če bi hotel kdo biti skrajno pravičen in prizanesljiv, bi lahko rekel, da sta mu bili
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
NOVI ČLANI
V	torelc je imel Varnostni svet v New Yorku sejo, na kateri naj bi bili sprejeti no-
vi	člani v Organizacija združenih narodov. Rusi in zapadnjaki so se bili prej dogovorili, da naj stoipi v organizacijo' naenkrat 18 držav iz obeh taborov in med njimi tudi Zunanja Mongolija.
Čang Kaj šekov zastopnik je pa v imenu Kitajske vložil veto zoper sprejem Zunanje Mongolije in s tem podrl sporazum med za-padom in vzhodom. Predstavnik Sovjetske zveze Soboljev je namreč v odgovor dvignil veto zoper vpis vseh držav, ki so jih predlagali zapadnjaki, in vse se je končalo tako, da ni bila sprejeta med Združene narode nobena od 18 predlaganih držav.
Tako važne države, kot sta Italija in Japonska, in poleg tega še Španija, Avstrija, Portugalska, Irska in m n ege druge so ostale spet pred vrati.
Med velesilami je takoj nastal prepir, kdo je kriv, da je sporazum šel po vodi, ter ob-dolževale druga drugo neiskrenosti.
Tedaj se je pa Sovjetska zveza iznenada premislila in ztaradi miru popustila. Njen predstavnik je po uklazu iz Moskve zahteval, iiaj se skliče nova- seja Varnostnega sveta, na kateri je žrtvoval Zunanjo Mongolijo, medtem ko so zapadnjaki isto naredili z J aponsko.
Tako so’ sprejeli v Združene narode vsega 16 novih držav, med njimi Italijo in Avstrijo. SPET FAZPBAVA O JUŽNEM TIROLU
Pred nekaj dnevi je imel avstrijski parlament prvo1 sejo, odkar je dežela postala neodvisna. Zastopniki vseh strank so govorili iznova o nemški manjšini na južnem Tirolskem.
Krščanski socialni poslanec Stiirirh je poudaril, da »nezadovoljivi položaj južnih Tirolcev na žalost stalno zatemnjuje prijateljske odnose z Italijo«. Socialist Zeehtl, ■predstavnik druge vladne stranke, je sploh posvetil ves svoj govor Tirolu. Sporazum De Gasperi-Gruber — je dejal — hi lahko bil res podlaga za pravično rešitev južnotirol-skega vprašanja, toda »Italija ne izpolnjuje cele vrste prevzetih obveznosti«. V pogajanjih z Rimom naj ho dunajska vlada riTevid-na in razumna, toda obenem zelo odločna.
Najostreje je napadal razmere na južnem Tirolskem poslanec Zveze neodvisnih Kraus. Zahteval ie, naj se v obrambo južnih Tirolcev »mobilizira« svetovno javno mnenje. »T-skreno prijateljstvo' z Italijo« — je pristavil, •— »mi sicer pozdraviiamo, toda prej je treba rešiti južnotirolsko vprašanje.a
Ker so si glede nemške manjšine v Ttaliii vse politične skupine, vladne in onozicional-ne v bistvu edine, se bosta Rim in Dunaj morala v tej stvari sporazumeti, če nočeta, da se odnosi med obema državama prej ali slej popolnoma in trajno ne skvarijo.
PONOVNA STAVKA
Ker se srednješolski profesorji in ravnatelji niso mogli sporazumeti z vlado, so proglasili novo stavko, ki bo trajala 8 dni, to je od 15. do 22. decembra. Vlada trdi, da profesorjem ni mogla ugoditi, ker nima na razpolago denarja.
Listi so pisali, da bi vlada potrebovala
100 do 200 milijard. Profesorji so odgovorili, da to ni res: gre vsega za 60 milijard in od teh si je vlada veliko večino že preskrbela Razlika med ponudbami vlade in zahtevami profesorjev znaša danes le še 10 milijard in od teh si jih je vlada z davki 3 že zagotovila.
Spor se vrti torej okoli 7 milijard, kar za država ni tako grozna vsota. Dejstvo je, da so šolniki najslabše plačani državni uradni-| ki in da imajo nižje prejemke kot kvalifici-jrani delavci. Kar zahtevajo, je 64.000 lir na 'mesec za stalnega profesorja, in to ni preti-I rano. Razen tega hočejo, da bi država pravno uredila položaj tudi začasno nastavljenih šolnikov, kar je ravno tako socialno opravičeno.
Stavki v Italiji so se pridružili tudi profesorji naših krajev. Skrajni čas pa je, da se tudi položaj slovenskega šolstva zakonito u-redi.
TITO V ABESINIJI
V	soboto je Tito prispel v abesinsko, pristanišče Asah, od koder se je s spremstvom podal v sprevodu avtomobilov na dolgo vožnjo proti prestolnici Adis Abebi. Pot ga je peljala v žgočem afriškem soncu tudi skozi puščave. Tu se je ustavil in šel lovit gazele ter jih nekaj ustrelil.
Črnci so Jugoslovane povsod prisrčno sprejemali. V Danakilski pustinji jih je pozdravil tudi tamkajšnji sultan, ki je nasprotnik cesarja Haile Selassija. S tem je hotel poudariti, da je tudi on za prijateljstvo z Jugoslavijo. Iz tega se vidi, da se za tesno sodelovanje med Abesinci in Jugoslovani zavzemajo vsi Abesinci brez razlike.
Ko to* pišemo, je Tito že v Adis Abebi, o-kinčani s slavoloki in jugoslovanskimi in a-besinskimi zastavami.
POLOŽAJ MINISTROV
S tem da je Gronchi imenoval poslednjih 5 članov, je sedaj ustavno sodišče ustanovljeno. Delovati začne, brž ko poglavar države zaipriseže vseh 15 sodnikov. Njihov položaj ho zelo visok. Uživali bodo časti, ki priti-čejo ministrom, in imeli na železnicah pravico do posebnega oddelka. Predsednik sodišča bo postavljen v isto vrsto z načelnikom vlade in s predsednikoma senata ali poslanske zbornice ter imel na železnici pravico do lastnega voza s salonom.
MOST SE NE SME PODRETI
Bulganin in Hruščev sta prav pridno hodila po Indiji in obiskovala cerkve. Po tamkajšnji navadi sta si prej sezula čevlje ter šla v svetišče v nogavicah. To sta delala, da bi se prikupila ljudstvu, obenem sta pa krepko udrihala po nekdanjih gospodarjih dežele — Angležih, kar je vzbudilo hudo ne-voljo v Londonu. Vlada še vedno ugiba, ali naj prekliče vabilo Bulganinu in Hruščevu ki bi morala spomladi obiskati Veliko' Britanijo.
Churchill je previdnejši. Sestanek v Žene-
vi	je bil po njegovem kljub vsemu koristen: lam se je zgradil med vzhodom in zapadon: »most, ki ga sedaj ne kaže podreti«.
TUDI ATTLEE SE JE UMAKNIL
Za Churchillom se je poslovil od javnegn življenja drugi angleški vodilni mož, 73-let-ni Klement Attlee, predsednik Delavske ali
Laburistične stranke. Triintrideset let je bil poslanec, od leta 1945 do 1951 pa prvi minister. Važen je tudi za nas, ker je imel besedo pri sestavljanju mirovne pogodbe z Italijo in Avstrijo. Njegovo’ delo je, da sta Indija in Ceylon postali neodvisni deželi.
Ves v solzah se je poslovil od ožjih sodelavcev in 270 laburističnih poslancev. Kraljica Elizabeta ga je niaredila za grofa in i-menovala v zgornji dom, to je v angleški senat.
NOVA STRANKA
Italijanska! liberalna stranka, kateri pripadata med drugimi bivši predsednik republike Luigi Einaudi in sedanji zunanji minister Martino, se je razklala na dvoje. Levičarji pod vodstvom Villabrune so- ustanovili novo »radikalnce stranko«. Odcepili so se zato, ker so ugotovili, da imajo na liberalno vodstvo preveč vpliva industrijski podjetniki, veletrgovci in agrarni mogotci. Nova stranka se hoče nasloniti na srednje sloje, a vse kaže, da bo tudi v njej več generalov kot vojakov.
KONEC OBISKA
Bulganin in Hruščev sta zaključila svoj/ potovanje po Indiji ter se vračata v Moskvo-. Pred slovesom sta objavila z indijskim predsednikom skupno poročilo, kjer je re6eno> da je treba kljub neuspelemu ženevskemu sestanku narediti vse, da bi se mednarodna napetost zmanjšala. Potrebno je, da neha tekma v oboroževanju med velesilami in da se vsi spori rešujejo s pogajanji.
Važnejše kot poročilo pa je, da sta sovjetska ■zveza in Indija podpisali trgovinski sporazum. Rusija bo v treh letih dobavila Indiji 1 milijon jekla, jo oskrbela z nafto, ji sezidala raane tovarne, ji prodajala rudniške naprave in »troje ter v zameno kupovala v Indiji surovine.
Sovjetska zveza je, kakor vidimo, začela gospodarsko prodirati v Indijo- ter se spustila tudi na tem področju v tekmo z zapadom PRESEŽNIKI
Zapadnonemška vlada je izdala uradne podatke, iz katerih vidimo, da je v prvih IG* mesecih leta 1955 zbežalo iz komunistične vzhodnonemiške republike 206 tisoč oseb. Med njimi je bila ena tretjina mladih ljudi izpod 25 let in 2111 policistov.
PETER VELIKI
V ruskem mestu Voronežu mislijo postaviti carju Petru Velikemu 3 metre visok kip iz brona. To je prvič, da so v Sovjetski zvezi sklenili dvigniti ruskemu carju spomenik.
PODMORSKI BRZEG
V angleških ladjedelnicah začnejo v kratkem graditi nove, tajne podmornice. Pravzaprav gre za velike tovorne ladje na atomski pogon. Pod morsko gladino bodo- dirjale z naglico 250 kilometrov na uro. V enem dnevu bodo lahko priplule čez Atlantik iz Evro. pe v Ameriko.
TLA SE UGREZAJO
Znana zvezdama Bendani v Faenzi je že pred leti ugotovila in znanstveniki so sedaj potrdili, da se spodnja Padska nižina pogreza. Nekdaj ni bilo tako. Zemlja se je tam prej že od rimskih časov dvigala. Mesto A-dria je na primer stalo nekoč tilk ob morju, danes je več kot 10 kilometrov v notranjosti. Od leta 1951 dalje se pa tla pogrezajo, in sicer vsaka štiri leta za 1 meter. To se pTavi, da bo morje s časom pokrilo mnogo vasi in | zdaj rodovitnih polj1.
NI VZROKA ZA PONOS!
Pelkov II Piccolo s ponosom ugotavlja, da je iznova 27 oseb spremenilo svoje slovenske priimke v laško- obliko. Tako je neki Kreschzkiak (spaikedranka bi se morala pisati Hreščak) postal Cresciani, neki Hrovatin Rovatti itd. List se hvali, da ni na vse te ljudi nihče izvajal pritiska. Take prošnje prihajajo baje stalno na prefekturo in so »prava značilnost za naše mesto«. Kaj sledi iz teh Piocolovih ugotovitev?
Tržaška prefektura je od Mussolinijevih časov izdala že na tisoče in tisoče odlokov, s katerimi je izvečine prisilno poitalijanče-vala priimke tukajšnjih družin. S tem so se fašisti celo bahali in v Trstu je 1. 1929 izšla o tem kar posebna 345 strani debela knjiga »Per 1’italianita dei cognomi« (Za italijan-slvo priimkov) nekega Al da Pizzagallija. Medtem je minilo že 26 let, toda tržaška prefektura še vedno ni nehala izdajati odlokov: najboljši dokaz, kako ogromno število Tržačanov je slovanskega pokolenja. Nobeno mesto ni po krvi taikio neitalijansko kot Trst. Meščani prisilnega laškega rodu so v manjšini in še ti so večinoma prišli k nam iz drugih krajev; saj Tržačani nimajo niti župana, ki bi bil rojen v Trstu, zakaj sedanji je dosipel semkaj iz Istre. Naciomalisti pri Piecolu prav gotovo' nimajo vzroka, da bi bili na vse te stvari posebno ponosni.
Še manj bi po našem smeli biti na fašistični zakon o priimkih, ki še danes ni preklican. Ko je zloglasna postava 1. 1926 izšla, se je nanjo zgražala vsa demokratična Evropa. Nobenemu omikanemu človeku ni hotelo v glavo, kako more država spreminjati s silo priimke svojim državljanom. Še poseben odpor je vzbujal način, kako so fašisti pri tem postopali: vse priimke, ki so nastali iz krstnih imen, na primer Ivančič od Ivana, Jernejčič od Jerneja, so enostavno proglasili za italijanske ter jih prisilno spre-pienili. Tako je postal Ivančič Giovannini, Jernejčič Bortolo ali Bartoli. V nekaterih hrvatskih vaseh v Istri je bil postopek zelo preprost. Občinski tajnik je pred cerkvijo prebral kmetom, kako* se bo v bodoče vsakdo imenoval, in s tem je bila stvar opravljena.
Edino laškim nacionalistom se zloglasna Mussolinijeva postava ni zdela in se še danes ne zdi nič posebnega. Popolnoma drugače bi 6eve sodili, če bi kaka druga država izdala enak zakon proti Italijanom ter bi recimo župana Bartolija prisilila, da se imenuje Jernejčič in se pod kaznijo tako podpisuje. Tedaj bi od njihovih protestov odmevala vsa Italija.
Da je pa taka postava še danes na Tržaškem v veljavi, jih prav nič ne moti. Ravno tako jih ne moti, da se premnogi tržaški Slovenci še danes boje zahtevati od oblastev, naj jim vrnejo stare slovenske priimke. Naj nam Piccolo razloži, zakaj se ti Slovenci boje to zahtevati? Zato, ker se plašijo' posledic.
m NOVICE
Prijateljski otoki
Tako imenujejo 150 malih otokov, raztresenih po Tihem oceanu, na katerih živi 40 tisoč ljudi. Otoki so združeni v državo, ki jo vodi kraljica Salota. Ob kronanju angleške kraljice Elizabete je v Londonu vzbujala splošno pozornost, ker je 2 metra visoka orjaška žena. Temnopolta Sailota ima v svojih žilah tudi nemško kri. Njen sitairi oče je bil namreč inornair Henrik Mayer iz Hamburga, ki ga je vihar vrgel na otoke, kjer se je oženil s črnko in postal 'kralj Jurij I.
Sailota ni kruta, le tatov in sleparjev ne more trpeti in jih navadno ohsodi na smrt. Dva taka tiča ima že več let v kletki, toda glej čudo, nobeden njenih državljanov ju ne mara usmrtiti. Zato je vladarica prosila svojo prijateljico1 Elizabeto, naj ji da na posodo londonskega rablja Pierrepointa, toda mož je odgovoril, da za sedaj nima časa. Kaij bo Saloita naredila s tistima dvema?
Tako' je na prijateljskih otokih. Tajko rahločutnih ljudi ne najdeš zlepa v omikanih zapadnih deželah.
Opeka prihodnosti
Dva ameriška inženirja sta izumila popolnoma novo vrsto opeke: to so posebne vrečice iz plastične snovi, ki jih tako napihnejo, da stoje od zračnega pritiska čvrsto druga na drugi. Opeko, potrebno za eno hišo, lahko prineseš s seboj v kovčku in jo šele na stavbišču napihneš.
Nadaljevanje s 1. strani
okrožnica prefekture in kasnejša rimska odločitev nekako vsiljeni. Možu bi lahko očital le to, da ni bil dovolj borben tesr se ni znal dogodkom odločno' upreti. Toda če bi vse to tudi bilo resnično, bi vendar nihče ne mogel braniti in opravičiti cerkvene politike., ki jo> je vodil do Slovencev po objavi okrožnice, to se pravi od 1. 1933 do svoje smrti.
Popuščajoč na vsej črti pritisku fašizma je postopoma začel premeščati domače narodno zavedne duhovnike iz slovenskih krajev v Furlanijo ter imenovati na njih mesto laške dušne pastirje, ki ne razumejo jezika vernikov. V videmsko veliko in malo semenišče, ki sta bili podvrženi njegovi oblasti, so sprejemali čedalje manj slovenskih dijakov. Pri sprejemu so jim delali take ovire, da so mladi slovenski fantje obračali hrbet duhovskeimu stanu ter si izbirali druge poklice.
In če je kateri nadarjeni Slovenec kljub temu prišel v bogoslovje, so že našli način, da se ga odkrižajo, če so ugotovili, da je na-ro dn o zaveden. Tako so pred nekaj leti, to je po padcu fašizma zgledneotnu in tedaj edinemu slovenskemu bogoslovcu Petričiču odrekli mašniško posvečenje, češ da je za bodoči poklic »prešibkega zdravja«. Mladenič, ki je hotel brezpogojno postati duhovnik, je moral zapustiti rodno' zemljo. Zatekel se je v Avstrijo, kjer ga je celovški škof spoznal za zdravega, ga posvetil v mašnika in name-
Postaja na strehah
Letalski promet posebno v Londonu silovito raste. Sitno in zamudno je prevažanje potnikov iz sredine velemesta na letališče in narobe. Posebni avtobusi so dotlej potrebovali za to' vožnjo več ko eno uiro> časa. Sedaj so uvedli tudi za ta prevoz majčkena letala helikopterje, ki pristajajo kar na ravnih strehah hiš in ne porabijo za vso vožnjo več ko 15 minut.
Bister do kraja?
Tvoj stric, dragi prijatelj, je umrl v zelo pozni staiosti. Ali je res, da je ohranil, kakor pravijo, do poslednjega hipa izredno bisrosit duha?
»Tega ne vem,« je odvrnil pokojnikov nečak, »kajti doslej nismo še odprli testamenta.«
To so dobički
Ameriško avtomobilsko’ velepodjetje General Motors je izdelalo v letošnjem letu o-koli 4 milijone vozil in imelo pri tem reci in piši 625 milijard lir čistega dobička. To je zares ogromna vsota, enaka proračunu srednje države, ki bi s tem denarjem lahko krila vse svoje potrebe.
POGREB VIDEMSKEGA NADŠKOFA
Nadškofa Nogaro, o katerem pišemo v današnjem uvodnem članku, so v sredo z vsemi častmi pokopali. Pokojnik se je rodil v o-kraju Como v severni Italiji in bil, preden je postal videmski nadškof, profesor bogoslovja in kanonik v Milanu in nato dolgo1 časa tajnik društva za širjenje vere. N. p. v m.!
stil za kaplana v slovenski fari, kjer še danes službuje.
SVARILO ZA BODOČNOST
Uspeh take načrtne protislovenske politike je bil, da je v globoko verni Beneški Slo-veniji nastalo z leti silno pomanjkanje domače duhovščine. Nadškof Giuseppe Nogara zapušča svojemu nasledniku nadvse žalostno1 in obupno dediščino: v več ko dveh tretjinah slovenskih duhovnij so nastavljeni laški dušiti pastirji, ki ne razumejo jezika vernikov in ki so popolnoma poitalijančili cerkveno življenje. V njihovih rokah se je Cerkev spremenila v sredstvo raznarodovanja.
Mirno lahko- trdimo, da se niti v eni katoliški deželi Evrope ne nahaja nobena narodna manjšina v tiakem položaju kot beneški Slovenci.
Priznati moramo', da današnjega članka nismo objavili z lahkim srcem. Napisali smo ga le zato, ker se čutimo dolžne služiti resnici in ker smo> hoteli z njim pomagati svojemu ljudstvu ter obvarovati Cerkev bodoče škode.
Če bo novi nadškof nadaljeval Nogarovo politiko do Slovencev, bo nastal v Beneški Sloveniji nadvse težak pložaj. Možje, ki nosijo pred ljudmi in Bogom odgovornost za gospodarsko in duhovno življenje ondotne-ga ljudstva, naj se potem prav nič ne čudijo, če se bo v deželi začel s časom čedalje bolj širiti komunizem in iredentizem, saj ju bodo s svojim krivičnim ravnanjem oni sami beneškim Slovencem naravnost vsilili.
Iz tega vidimo, kakšne so pri nas demo-liratične svoboščine v dejanskem življenju. Na tako demokracijo tržaški nacionalisti tudi nimajo vzroka biti posebno- ponosni. Bolje bi bilo, da se je sramujejo, ne pa da se z njo ponašajo.
Temno poglavje v zgodovini katolicizma
SALEŽ
V	zadnji številki smo z veseljem brali, kako se je Novi list krepko' zavzel za vzgojo naše -doraščajoče kmečke mladine. Tako pisanje in prizadevanje moramo le pohvaliti ter podpreti. Res, kmetijska strokovna šola v Zgoniku bi bila tudi za našo dec o- zelo prikladna. Pri naši mladini moramo vzbuditi ljubezen do rodne grude ter ji dopovedati, da ji more tudi skopa kraška zemlja nudili dovolj zaslužka.
Sedaj bi radi k zadnjemu dopisu iz Zgonika dodali še nekatere misli in pripombe.
Poleg stalne kmetijske šole v Zgoniku naj bi se pri nas — v Zgoniku in Saležu — ustanovili večerni tečaji, ki naj bi imeli prvenstveno kmetijski značaj. Poleg slovenščine, računstva in morda kaj zgodovine ter zem-ljepisja naj bi na njih poučevali predvsem moderni način obdelovanja in izkoriščanja zemlje, govorili o živinoreji ter posebno St
o	negi naše živine. Na njih naj bi poleg domačega učitelja predavali slovenski agrono-jni in živin »zdravniki. Za organizacijo večernih tečajev, ki bi morali pričeti že letos naj bi sporazumno poskrbelo šolsko skrbništvo v Trstu in Kmetijsko n-a-dzorništvo. To bi morala biti njihova dolžnost, saj tudi mi plačujemo davke!
Edino s strokovnimi predavanji hi tudi iz-venšolski mladini bila dana možnost, da spozna vse vrline sodobnega kmetijstva.
Marsikateri kmečki fant, ki morda danes zavida svoje delavske tovariše zaradi mesečnih prejemkov, bi tamkaj spoznal, da ti domača gruda, če jo marljivo obdeluješ, lahko ravno- toliko ali še več nudi kot industrija ali obrt.
Naša živinoreja in naše vrtnarstvo, ki i-mata zaradi bližine mesta velike možnosti, da se razvijeta, sta tako rekoč še neizkoriščeni panogi. Mleko s Krasa je sicer po kakovosti veliko več vredno nego' furlansko, a Furlanija z nami danes uspešno tekmuje, ker je razpečavanje mleka dobro organizirano. Obstajajo namreč zadruge, ki mleko vstekleničijo in pasterizirajo. Pri nas tega manjka. Ljudje v mestu si pa prav tega žele.
Kje naj naša mladina, naš kmet zve, da je to življenjska nujnost? Samo na takih tečajih! Pri pouku bodo vsi udeleženci spoznali, da je nujno treba ustanoviti mlekarske in podobne zadruge, ki naj bi imele svoje po-slovalnice v Trstu. Edino na ta način se bodo- naši pridelki mogli uveljaviti in izpodriniti močne tekmece iz Furlanije.
OPČINE
Mislimo, da razvoja obmejnega prometa ne moremo nikjer na Tržaškem tako dobro spremljati kakor pri nas na Opčinah. Mimo nas gre velika večina Kraševcev, ki jim je po tolikih letih končno dana možnost, da o-biščejo prijatelje in znance ter z njimi izmenjajo misli in dobrine. Dotok Jugoslovanov je precejšen, zlasti ob nedeljah in praznikih. Škoda je le, da si zaradi strogih predpisov o valuti in nizke življenjske ravni ne morejo veliko pomagati. Vsi si želimo, da bi se s časom le našel način, kako obmejni promet pospešiti, kar bi bilo prav gotovo v korist prebivalcem tu- in onstran meje.
Vse kaže, da je gradnja novega župnišča pri kraju. Če ne bo zapleti j a jev, se bodo na-
ši duhovnika, ki so se morali dolga leta jto-tikati po tujih stanovanjih, lahko vselili v novo poslopje že čez kaka dva meseca. Sedaj bi bilo potrebno še odstraniti razvaline, ki stoje okrog novega poslopja, in zemljišče izravnati.
Čas bi bil tudi, da se v bližini cerkve nehajo zbirati smeti. Pometačem je treba najti drug prostor za skladišče in smetišnico. Tudi zid okoli cerkve je danes nepotreben in bi ga biloi najbolje podreti, da bi dobili tu lep prostor.
To delo najbrž ne bo všeč marsikateremu starejšemu človeku, ki ga ravno cerkveni zid spominja na lepe čase, ko so se vaščani po maši zbirali pri zidu, da so' pokramljali o vseh vaških in drugih dogodkih. Na žalost gredo pa zahteve sodobnega življenja mimo lepih spominov.
SV KRIŽ
Že pred časom smo pisali, da se naše novo šolsko- poslopje počasi gradi. Na žalost moramo tudi danes povedati, da se ni doslej pri tem nič spremenilo. Gradnja napreduje silno počasi, ker baje manjka denarja. Značilno pa je, kako se za ezule naglo zidajo trgovine in druga -poslopja, ki so danes že lik pred dogradivijo.
Za raznarodovanje slovenske obale torej ne manjka denarja!
RICMANJE
Pretekli teden je bilo v društveni dvorani v Riomanj.ih miklavževanje, ki ga je priredila naša ljudska šola. Vaščani smo se bili skoraj odpovedali lepi zamisli, ker smo bili prepričani, da nam bo tudi to pot policija odrekla dovoljenje. A glej čudo! V zadnjem trenutku so policijska oblastva dala pristanek, česar smo se prav vsi razveselili. In res je ob določeni uri prišel na oder Miklavž, ki so ga otroci navdušeno- sprejeli. Imel je na učence lep nagovor ter jim razdelil darila. Na koncu je nastopil tudi domači pevski-zbor, ki je z dovršenim petjem povzdignil svečanost prireditve. Radostnih src so otroci in odrasli zapuščali dvorano ter izrazili željo, da bi se slične prireditve ponovile.
Gradnja ceste proti Domju se pridno nadaljuje. Sedaj moramo sicer gaziti blato, a to nevšečnost prav ra-di prenesemo, ker ve-mo, da bomo kasneje imeli lepo kockasto- cesto. Ker smo slišali, da je nakazani denar nezadosten, se bojimo, da se cesta ne bo mogla preurediti niti do Loga.
ŠKEDENJ
V	torek popoldne smo spremili k večnemu počitku g. Terezijo Sancin, vzorno in požrtvovalno mater znane in ugledne družine iz Skednja. Pogreba so se poleg sorodnikov u* deležili tudi naši šolski otroci in številni Tržačani.
Pokojnica je učakala častitljivo starost 84 let. V življenju je morala trdo delati, da je lepo vzgojila otroke. Njen trud pa ji je bil delno poplačan, saj so njeni sinovi dosegli zavidljive uspehe v kulturnem življenju tukajšnjih Slovencev.
Blaga pokojnica naj počiva v Bogu.
Težko prizadetim sorodnikom, zlasti še znanemu violinistu Karlu Sancinu, izrekamo globoklo občuteno sožalje.
BOLJUNEC
Silno nas je razveselila vest, da bo tržaško občinsko podjetje ACEGAT podaljšalo filo-busno progo doi Boljunca. S tem bo uresniče-■na želja vseli Boljunčanov in prebivalcev bližnjih vasi, ki bodo prišli do boljše in cenejše zveze z mestom. Prepričani smo tudi, da bo nova proga znatno pripomogla k razvoju tujskega prometa v naši vasi.
Uprava krožnega sklada
Odbor krožnega sklada šteje, kakor je našim čitate-ljem že znano, devet članov. Sestavljajo ga predsednik, zastopniki petih ministrstev, dva zastopnika tržaške in en zastopnik goriške trgovinske zbornice.
Tržačani bodo v odbor predlagali šest i-me-n, Goričani pa tri imena. Iz teh trojic bo ministrstvo izbralo odbornike za krožni sklad.
Upravni oidbor goriške trgovinske zbornice bo, kakor poročajo, predlagal naslednjo trojico-: viteza Josipa Brama iz Gorice, knjigovodjo Grassiji j a iz Tržiča in viteza Josipa Mucchiutta iz Gradišča.
Odbor krožnega- sklada- bo- v p-rvi vrsti razdeljeval posojila med razna podjetja na Tržaškem in Goriške m.
Če bi med italijanskimi vodilnimi gospodarskimi krogi bilo še kaj vesti in politične razsodnosti, bi tudi pri tem imenovanju nikakor ne mogli spregledati Slovencev.
»TRŽAŠKA KNJIGARNA«
Pred enim tednom je bila v Trstu (ulica Sv. Frančiška 20) slovesno otyorjena Tržaška knjigarna, ki je pred dnevi začela poslovati. Posebnost nove knjigarne je, da prodaja poleg najnovejših slovenskih del iz Jugoslavije tudi antikvarične slovenske knjige in da so v trgovini na prodaj gramofonske plošče slovenskih narodnih pesmi, ki jih doslej v Trstu ni bilo mogoče kupiti. V prodajalni si lahko nabaviš tudi folklorno blago, kot kovane železne predmete iz Krope, razne rezbarije, idrijske čipke in ročna dela z otoka Paga. Tudi to je za Trst novost.
Slovenska prosvetna matica in pevsko društvo A. TANČE iz Nabrežine priredila v nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri v nabrežinski kinodvorani
GREGORČIČEVO PROSLAVO Nastopata mešani pevski zbor A. Tanče, ki bo pod vodstvom g. Stanka Maliča pel umetne in narodne pesmi, in tercet »Metuljček« iz Rojana. Na sporedu so tudi recitacije in solospevi. Glasbene točke bo izvajal violinist K. San~ cin ob klavirski spremljavi prof. Mirce Sancinove.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozomljo
V	nedeljo, 18. decembra, ob 16. In 20. url v dvorani na Stadionu Prvi maj Vrdelska cesta 7
IVAN CANKAR
Martin Kačur
V	torek, 20, decembra, ob 20. url v dvorani v Borštu
Grimm-Skufca
„Janko in Metka"
U, it Iti bi is
IZ DOBERDOBA
Pred nekaj dnevi je vso našo vas pretresla žalostna vest, da se je na nekem drevesu v bližini jezera obesil neznanec. Pozneje so ugotovili, 'da gre za 57-letnega delavca Marušiča Franceta iz Opatjega sela, ki je živel v Ronkah. Kaj je nesrečnega moža privedlo v samomor, ni znano. Naj emu bo dobri Bog usmiljen sodnik.
V	mesecu novembru sta si obljubila večno zvestobo' Ikaor dvai para, in sicer Elza Lavrenčič in Mario Bet ter Stanislava Marušič in Anton Miclielini, delavec iz Tržiča. Elza Lavrenčič je bila vneta prosvetna delavka in so ji naša dekleta zato izkazala s petjem in z darovi svojo* hvaležnost. Obema paroma naše čestitke!
Predpretekli ponedeljek smo pokopali 89-letno Frančiško1 Lavrenčič, skrbno gospodinjo* in dobro mater. Naj pokojnici sveti večna luč. Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje.
TRŽIČ
Po dogovoru vseli treh strokovnih orga-uiiz sicij :jei, bila iv sredo preteklega tedna dveuma stavka ladjedeLniških delavcev, ki zahtevajo, naj ravnateljstvo GRDA sprejme na delo' vse one, ki so bili svoj čas začasno odpuščeni ter naj se jim izplačajo zaostanki na plačah, kaikor so že bili naredili v Trstu. Delavci nadalje žele, naj se jim izplačajo in vštejejo v plačo zaostanki doklade za menzo. To pravico so delavstvu1 priznala že razna sodišča po državi.
Mnenja smo, da bi podjetju bilo le v korist, če bi ravnateljstvo ugodila Opravičenim zahtevam delavstva.
JAZBINE
Sejem sv. Andreja je v ponedeljek obiskalo tudi mnogo* Jazbinčev. V Gorico* sta se veselo podala na kolesu tudi zakonca Žbogar. Popoldne ob peti uri sta se že vračala proti domu, ko* se je tik pred Ločnikom zaletel v Žbogarjevo ženo avto, ki ga je vozil Ermanu o Omero- iz Gorice*. Mlada žena je padla s kolesa ter se resno poškodovala. Policija je uvedla preiskavo*, da se ugotovi krivda. Sedaj se ponesrečenka zdravi v bolnici. Vsi ji iz srca želimo, da bi čimprej o-krevala.
IZ SOVODENJ
Preteklo soboto so pri nas začeli prodajati sladkor in kavo za mesec december. To pot dobi vsaka oseba 2 kg sladkorja po 160 lir in. 400 g surove ali pa 300 g pražene kave. Delili bodo do* 31. t. m.
Predpreteklo nedeljo so naši nogometaši v prvi tekmi za prvenstvo premagali moštvo zagrajskega kluba z izidom 1:0.
Preteklo soboto so se v gostilni pri Hmeljaku zbrali cerkveni pevci. Po stari navadi so ta dan martinovali, ker jim prej ni bilo mogoče. Zapeli so venček narodnih pesmi in marsikatero rekli. Bil je zares lep in zabaven večer.
Več časa so se ustavili pri predlogu, naj se mestni godbi izplača 300 tisoč lir letne podpore. Razni svetovalci so izrazili nezadovoljstvo nad medlo dejavnostjo te kulturne ustanove. Odbornik Gianantonio se je branil, kaikor je vedel in znal. Dejal je, da je pri godbi premalo domačih glasbenih sil, sposobni svirači iz drugih dežel da pa stanejo mnogo*. Zato so koncerti kaj redki. Sedaj se dela na tem, da se na glasbeni šoli čimprej izuči naraščaj. Končno je občinski svet podporo" le odobril.
Vsi občani se iz srca strinjamo, da so svetovalci soglasno odklonili zahtevo, naj se doklade na zemljiški davek povišajo za 50 odstotkov, za 25 odstotkov pa doklade na druge dajatve. Prav je imel občinski svet, da je to zahtevo odbil, saj smo Goričani že tako preobremenjeni z raznimi davki.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Preteklo soboto je bila seja deželnega sve-1«. Svetovalci so razpravljali predvsem o proračunu, ki izkazuje precejšen primanjkljaj. Radi bi ga krili z državnim prispevkom, ker davkov ne morejo več višati.
Razprave se je udeležil tudi deželni svetovalec g. Rudi Bratuž. Poudaril je zlasti nujno potrebo, da se uresniči pokrajinska avtonomija, ki bi gotovo mnogo* doprinesla k izboljšanju finančnega položaja ter zmanjšala brezposelnost, obenem pa zagotovila pravic«* narodni manjšini.
Naše slovenske vasi čakaijo že leta na popravo cest, napeljavo* vode in električne luči ter zgradbo šol. Naš predsednik gre večkrat v Rim, a nihče ne pride iz prestolnice, da bi napravil preiskavo, slišal pritožbe ter na mestu samem spoznal potrebe naših vasi. V Rim romajo' prošnje, ki pogosto obleže nerešene.
G. Bratuž je nadaljeval:
»Kot zastopnik slovenske manjšine se moram pritožiti, da ni v dveh zavodih, ki so pod pokroviteljstvom naše deželne uprave, vzgoje v slovenskem jeziku. Gluhonemi Slovenec se. mi je osebno pritožil, da ne pozna materinega jezika, ker ga uče brati, pisati in govoriti le v italijanščini. Tudi v hiši materinstva se naši malčki potujčujejo, ker pošiljajo otroke v laški otroški vrtec namesto v slovenskega. Potrebno je, da se te krivice odstranijo ter ustanovam dodeli osebje, ki govori tudi slovenski jezik.«
Hvalevredno je, da se je g. Bratuž spomnil nesrečnih slovenskih gluhonemih in naših malčkov ter da je v deželni hiši dvignil oster protest.
KRMI N
Svoj čas smo v Novem listu poročali, da je podjetje naše predilnice prenehalo obratovati. Da se obnovi ta za naše delavstvo krvavo potrebni obrat, se je ustanovila posebna zadruga. In res so pred nekaj dnevi tovarniške sirene veselo* zapiskale v krminsko ravan in prebivalstvu naznanile, da se v predilnici končno zopet začenja redno delo. Zaenkrat je tu ponovno zaposlenih 60 delavk, upamo pa, da se bo to število v kratkem še povečalo.
KULTURNA DEJAVNOST
v Gorici je bila pretekli teden zelo razgibana. V četrtek je bil velik pevski koncert v dvorani na Korzu Verdi, kjer so nastopili pevski zbori z Vrha, iz Dola in Poljan ter Sovodenj pod vodstvom gdč. Pavline Komel in g. Klavčiča.
V soboto zvečer in nedeljo popoldne pa je bil pevski koncert v dvorani na Placuti. Odlični pevski zbor je pod vodstvom prof. Fileja občuteno odpel pester in mnogo zahteven spored. Nekatere pevske točke so spretno spremljali društveni orkester, tamburaški zbor mladih in vnetih igralcev. Orkester je tudi samostojno nastopil. Z velikim veseljem je občinstvo sprejelo* igranje dveh harmonikarjev. Dvorana je bila pri obeh koncertih nabito polna in veliko ljudi je moralo oditi, ker ni bilo prostora. Zato bodo koncert ponovili.
V soboto in v nedeljo je SNG iz Trsta nastopilo v prenovljeni dvorani na Korzu Verdi z lepo mladinsko igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«.
Goriški Slovenci se tržaškim igralcem iz vsega srca zahvaljujemo za prelepo igranje. Kličemo jim, naj se vrnejo v kratkem, in sicer z igrami, ki odgovarjajo naši duši in našim potrebam.
IZ PODGORE
Kbmec no-veanbra sta g. Franc Pušnar in njegova soproga praiznovala zlato' poroko. Slavljenca sta odlična narodnjaka, kar sta pokazala tudi z vzgojo svoje družine. Lepo obletnico sta z vso pobožnostjo obhajala v cerkvi in nato* ob veselem razpoloženju v krogu družine ter drugih sorodnikov. Slavljencema želimo še dolgega in blagoslovljenega življenja*.
ŠTANDREŽ
V nedeljo, 4. decembra, so naši nogometaši premagali na domačem igrišču nogometno četo iz Romansa. Izid je bil 2:0. Sedaj se pa vneto pripravljajo za mednarodno tekmo, ki jo bodo odigrali v nedeljo, 18. t. m., v Ljubljani proti Železničarju.
OSLAVJE
V sredo* preteklega tedna se je pri nas težko ponesrečil 21-letni Lutman Josip iz ulice Čampi v Gorici. Mladenič je vozil traktor po ozki, strmi ter mokri stezi, ko je nenadoma prišlo do nesreče. Kljub takojšnji operaciji je Lutman podlegel izredno* hudim poškodbam. Umrl je pretekli četrtek zjutraj v 'bolnici Brigata Pavia. Pogreb, ki se ga je udeležilo tudi veliko Oslavcev, je bil v petek popoldne.	/
iNaj blagi pokojnik mimo* počiva v dobrem Stvarniku. Njegovim sorodnikom izrekamo toplo sožalje.
ŠTMAVER
Pred mesecem dnii smo pospremili k večnemu počitkiu Marijo Terčič, ženo našega ce. starja. Bila je blagega srca ter je veliko dobrega naredila. Podarila je cerkvi kip Matere božje. Še po smrti je poskrbela družini revnega dijaka* za Miklavža. V sanjah je namreč naročala njegovi sestrici, naj stavi v loterijo nekatere številke, ki da bodo gotovo prišle! Koliko je bilo veselje, ko so v resnici zadele! Naj ji Bog vse obilno povrne!
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Pretekli petek je mestni svet imel sejo, na kateri so svetovalci odobrili celo vrsto važnih in manj važnih predlogov upravnega odbora.
Nedavno tega je bjl ravnatelj slovenske klasične gimnazije ip liceja dr. Rožič imenovan za redpega ravnatelja na gimnaziji v Desepzapu. Čestitamo!
Cujemo pa, da je dr. Rožič kljub imenovanju prosil, da bi ostal v Gorici!
tjviip&tifi	0	Jifinctlftls	fi	rial	um
IZ VIDMA
Tolika pričakovane razprave proti danes vsestransko znani »Beneški četi« ne bo pred porotnim sodiščem v Vidmu. Državni tožilec je namreč odposlal obtožbo preiskovalnega sodnika (80 tipkanih strami) generalnemu prokuratorju v Benetkah; ta pa jo je poslal na kasaeijsko sodišče v Rim, ki bo končno določilo mesto razprave. Škoda, da razprave ne bo v Vidmu. Radi bi videli zadrego! nekaterih izmed 59 tožilcev, ki so leta 1945 šli na limanice »ozopovcev« in samo zato ovajali domačine, da bi pokrili svoje grehe. Najbrž niso niti od daleč slutitli, da bodo njihovi sorojaki obtoženi veleizdaje. Čudno, da ni med obtoženci tudi laški duhovnik, takratni vikar v Kosci, don Celle-doni, velik prijatelj glavnega obtoženca dr. Marijana Zdravliča. V župnišču v Kosci se je namreč več mesecev skrivala nevesta vodje partizanske beneške čete, Furlanka iz Vidma. Don Celledoni ju je tudi poročil ter se udeležil njune svatbe.
Celih 9 let napornega preiskovanja je bilo treba, da so splavili skupaj nekoliko obto-žilnega gradiva, ki seveda visi v zraku. Razprava ne bo> mogla nuditi nobenih dokazov, nko ne bo podobna procesom, ki so bili svoj čas pred »Tribunale speciale«. Tega se zave-
dajo tudi tožilci in obtežilne priče, katerih se je sedaj lotil strah, ter se tresejo pred dnom, ko bodo morali govoriti pred obtoženci in vso javnostjo.
Zdi se, da vodi vso zadevo organizacija ozapovcev, ki ni imela pristašev med beneškimi Slovenci in se ni zanje prav nič zanimala, ko so po vsej deželi ropali, požigali, morili Nemci, Kozaki in še posebno Mussolinijevi republikanci. Nočemo trditi, da ni kak pristaš Beneške čete morda kaj zagrešil. Trdimo pa, da se »zločini« te čete ne morejo niti primerjati z grozodejstvi Mussolinijevih republikancev, ki so v službi nemških enot lovili naše može in fante po« Nadiški dolini ter jih pošiljali v nemška smrtna taborišča.
Prepričani smo, da bo ta zakasneli politični proces, če do njega sploh pride, zbudil v svetu veliko zanimanje za izredne razmere, v katerih morajo živeti beneški Slovenci.
Zelo žal nam je slovenskih žrtev, iki bodo hudo trpele, če do procesa pride; prepričani pa smo, da bo imela naša narodna celota kljub vsemu od njega veliko korist, čeprav je vse storila, da bi ga preprečila.
GORENJA VAS
Prav na praznik cerkvenega zaščitnika sv. Andreja je naša gorska župnijai nad Erbe-
cem dobila novega župnika gospoda Alberta Cimberja, dosedanjega kaplana šlenarske fare. Cerkveni zaščitnik in novi župnik sta privabila na hrib sv. Andreja nepregledno število romarjev iz sosednih dolin. Novega župnika je ob navzočnosti lepega števila duhovnikov ustoličil dekan čedadskega kapitlja. Novi dušni pastir je doma iz poitalijančene vasi Cezerje pri Tarčemtu. Upamo, da si bo znanje našega jezika izpopolnil, kar je nujno potrebno za vestnega duhovnika v tej hribovski slovenski fari.
TRBIŽ
Ob italijansko-avstrijski državni meji vzdolž Kanalske in Ziljske doline je svoj čas fašistovska vlada razlastila Ziljanom preko tisoč hektarov planin in gozdov, ki jih je potem upravljala znana ustanova Ente Na-zionale per le Tre Venezie. Lastniki, ki ima-, jo večino v zadružni gospodarski skupnosti, niso do zdaj nikoli hoteli sprejeti smešne odškodnine in se niso sploh hoteli sprijazniti s takim nepravičnim ravnanjem. Vztrajno so se borili za vzpostavitev prejšnjega stanja ter po' več kot petnajstletni borbi dosegli pri dunajski vladi, da je poslala v Rim posebno odposlanstvo. Ta teden so se začeli pogajati za ureditev tako važnega obmejnega vprašanja, ki je za prizadete Ziljane bistvenega gospodarskega pomena.
ELiGR
UKLETI 0
V	salonu velikega hotela ji je potem pripovedoval: »Ni krivde na naju, Zofka!«
»Pa cesar?« vpraša dekle.
»Ta bo proti nama, ko zve. Saj me je hotel že oženiti z Rudolfovo vdovo Štefanijo. Potem so mi v korist avstrijske politike hoteli naprtiti neke angleške princesinje.«
»In zdaj sediva tu,« si je ona brisala solze. »Tako se bojim zate. Nobene žrtve ti ne morem več doprinesti. Ti boš pa moral zaradi mene še dosti prenesti. Pusti me!«
»Nikdar! Nekega dne boš moja žena. Bog mi ne more braniti, da se poročim z žensko, katero ljubim. Cesarjeva rolka naju ne bo dosegla.«
Oh, in še kako hitro! V Miramar ju je poslal in od tu v smrt.
Naslednji dan ob enajstih sta si v kabinetu stala nasproti cesar in prestolonaslednik. Prvi je v dolgih prstih vrtel ugaslo viržin-ko. Ferdinand je stal kot kip pred njim. Beseda je obtičala obema v grlu. Cesar začne nekaj govoriti o lovu. Ko Ferdinand še molči, potegne cesar iz predala tisti medaljon: »Kaj je z grofico Chotek?« zareži.
»Veličanstvo, o tem ni treba dosti govoriti, ona je od danes moja nevesta.«
Staremu je padla cigara iz rolk, medaljon je zdrčal po mizi na debelo preprogo. Z očmi je hotel prebosti prestolonaslednika, ko mu je sikajoč govoril: »Vedno sem te imel za pametnega človeka. S to žensko, saj imaš denar, naredi tako, da jo plačaš!«
Ferdinand se je stresel, ko da ga je modras pičil: »Ne, veličanstvo, ona bo moja žena; preveč jo ljubim.«
Še je cesar vrtal: »Poznaš hišne predpise izza cesarja Ferdinanda?«
»V njih ne more biti zapisano, da moram zavreči bitje, ki me ljubi!«
' »Grofica Chotek ne bo nikoli cesarica!« je zdaj zagrmel Franc Jožef, »prej bo padlo prekletstvo nad hišo Habsburžanov!«
Vladar in njegov naslednik sta se ločila v srdu in s prekletstvom, ki je le prekmalu padlo na oba.
MIRAMARU NAPROTI ,*
Vsem dvornim spletkam navzlic se je prestolonaslednik poročil % grofico Sofijo Chotek. Pred poroko je cesar zahteval od njega, da za otroke iz tega zakona podpiše odpoved na prestol. Nekaj podobnega je že nekoč izsilil od brata Maksimilijana .. . Toda tudi sedaj je zmagala ljubezen in ne prestol.
Dolgo let sta Franc Ferdinand in Sofija, ki je dobila naslov vojvodinje Hohenberg, srečno živela na gradu Konopište. Slovanski narodi Avstrije so komaj čakali spremembe na prestolu, ker so upali, da bo novi cesar uresničil trializem in proglasil široko samoupravo. Toda cesar, ki je iz osebne mržnje klical nesrečo nad naslednika, ga je zdaj mrzil še iz političnih razlogov. Tajno ga je dal zasledovati po germanskih vohunih, če nima morda kakih zvez s slovanskimi vodite-
Tako je dozorel zloben načrt, da bo moral prestolonaslednik na jug k velikim vojaškim vajam ob srbski meji prav na Vidov dan, veliki žalni praznik balkanskih Slovanov. Na ta način, tako sa upali vclenemški krogi, bo F'rane Ferdinand zgubil priljubljenost pri južnih Slovanih, če se ne bo dalo
še kaj drugega obenem splesti . . .
Nekega večera je Ferdinand povedal ženi, da je dvor sklenil, da se mora udeležiti vojaških vaj na srbski meji in obiskati Bosno. Sofija se je boječe stisnila k možu: »Ah, tako lepo nama je. Gorje, če pride ločitev. Rada bi s tabo skupaj umrla.«
»Čemu črne misli? Ti moraš živeti že zaradi otrok. Naša ZoiOka dina komaj trinajst let, Maiks dvanajst, Ernest le deset.«
»Res,« je vzdihnila.
On p» je pletel svoje misli:	»Kmalu
bova potovala proti jugu. Do Miramara poj-deva skupaj, načrt za obiske je cesarski svet že izdelal. Dalje pa pojdem morda sam.«
»Ne, kjer boš ti, bom tudi jaz! Ti veš, Franc, da je pot nevarna, to slutim.«
»To vem in na dvoru sem nekaj pripom-uil, da je nevarnost izzivati Srbijo, za katero stoji Rusija. Cesar se je mrzlo nasmehnil in molčal.«
Kaplja groze je kanila med dvoje src. Ti-liO' sta se držala za roke in zrla v mrak. Iz sosedne sobe je zazvenel čisti glas treh brezskrbnih otrok.
(Nadaljevanja v prihodnji številki)
T O V A R N A
tP%mčic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
f(ovens^o šolstvo na J£ovošfcem
Znani manjšinski kulturni delavec koroških Slovencev Lojze Ude je za »Pedagoški zbornik 1955« sestavil razpravo »Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah«, ki je zdaj izšla kot poseben natis pod istim' naslovom (Založba: Zveza pedagoških društev LR Slovenije, str. 58, 8.a).
Pisatelj pravi v uvodu, da smo doslej pogrešali razpravo, kj bi jasno pokazala borbo za dosego in razvoj slovenskega šolstva pri koroški manjšini. Ude pa ni zajel samo zgodovine slovenskega pouka na ljudskih šolah, ampak že razvoj koroškega slovenskega šolstva sploh. .Z bogato literaturo in s široko razgledanostjo podpre glavno misel obširne razprave, ki je po mojem mpepju tudi resnična: utrakvistične šole na Koroškem niso bile prav nič slovenske, ampak le sredstvo za ponemčevanje. Zato nočemo tudi sedaj nobenih dvojezičnih šol, ampak samo slovenske; nemščina, bodi le eden izmed učnih predmetov!
Ker ima borba za razvoj slovenskega šolstva na Koroškem marsikatero podobnost z razmerami pri nas, je dobro, če poberemo še kako zrno iz Udetovega spisa. V tem razvoju se, kakor pri pas, ki tudi še čakamo »Zgodovine slovenskega šolstva med Slovenci v Italiji«, kažejo tri razdobja; prvo sega do leta 1848.
V	Ljubljani se je pripetjl te dni nenavaden literarni škandal. Drugače namreč ni mogoče imenovati tega, kar se je zgodilo. Mlad pisatelj — Lojze Kovačič — ki je bil doslej na precej dobrem glasu kot nadarjen novelist in so ga prištevali nekateri že celo med najboljše mlade slovenske pisatelje, je prevedel novelo znanega, že pokojnega angleškega pisatelja J. Gals\vorthyja »Pobesneli pes« in jo objavil kar na dveh krajih: v koledarju Prešernove družbe in v tedniku »TT« kot svoje. Takšna styar pa seveda pe ostane dolgo prikrita, posebno ker gre za delo slavnega pisatelja, ki ga berejo po vsem svetu. In rets je že nekaj dW po izidu nekdo poslal »Ljudski pravici« pismo, v katerem je opozoril pa nesramno tatvino, kakršne vsaj v moderni dobi slovenska književnost ni poznala. Ljudska pravica je seveda pismo objavila in tako je Lojze Kovačič izpostavljen splošni, a zasluženi sramoti. S svojim dejanjem pa je pravzaprav napravil sramoto vsej mladi generaciji slovenskih pisateljev, ki so se pojavili med vojno ip med katero je zavzemal eno najvidnejših mest, pe toliko zaradi umetniške vrednosti tistega, kar je napisal, ampak bolj zaradi splošpe nizke ravni pisanja mladih.
iStvar je grda, četudi ji ni treba dajati pretiranega* pomena. Lojze Kovačič bo pač nehal veljati za nadarjenega pisatelja ip bo verjetpo tudi odložil pero, kar pa bo slovenska literatura že prenesla in morda ji bo to še celo v prid. Prerivanje takih tipov v ospredje ali njihovo povzdigovanje s strani bolj nepodkovanih kot zlonamernih kritikov, ki se hočejo delati važne za vsako stvarco, ki jo ti pisatelji napišejo, je namreč krivo, da ostajajo v ozadju pisatelji, ki se resno trudijo, da bi napisali kaj kvalitetnega, ip se jim to večkrat tudi posreči, pa nihče javnosti ne opozori nanje ip nihče resno ne oceni njihovih uspehov. Poznamo več takih primerov, ko je bila komaj kje omenjena dobra knjiga mladega pisatelja, medtem ko so na vse kriplje hvalisali pekaj povprečnih literarnih reportaž Lojzeta Kovačiča in jih proglašali -za najboljše stvaritve mlade generacije pripovednikov.
Prav zaradi tega se pojavlja ob primeru Kovačičeve literarne tatvine vprašanje — in zares se mu pi mogoče izmakniti — kaj predstavlja njegova pi-
POPRAVEK
V	kritiki »Mladinski literarni večer y Gorici«, ki Ste jo objavili v prejšnji številki, se mora pravilno glasiti: »Včasih kakšen njen izraz razdere poezro (ne razodene)« ip «lahko bo uspela v vseh zvrsteh, ker ima poleg čuta za stvarnost (pe strastnost) bogato intuicijo . . .«
Se to: Levstik bi rekel »inoplatno«, nikoli epo-Platno.
Bršljanski
Pred Marijo Terezijo ni sploh bilo govora o kakem rednem šolstvu. Sele leta 1774 je izšel splošni šolski red za Avstrijo, ki je ustanavljal v vsaki fari trivialno, v vsakem okrožju glavno šolo ip v deželnem glavnem mestu normalko ali nekako učiteljišče. Jožef II. se je za šolstvo sicer močno zanimal, a je šola pa Koroškem bila le sredstvo, da se otroci priuče nemščine. Pri pas pa Primorskem o kakem pravem šolstvu sploh ni govora v tej prvi dobi. Slovenske šole so bile le »nedeljske šole« pri farah na Kranjskem in Sp. Štajerskem.
Druga doba šolskega razvoja sega V Udetovi razpravi od leta 1848 do leta 1870, ko je izšel državni ljudskošolski zakop (14. maja 1869). V prvi polovici te dobe so šole na Koroškem — in kolikor jih je bilo pri nas — res dobile značaj in duha slovenskip šol.
Ministrski odlok z dne 2. septembra' 1848. .sam u-kazuje: »V ljudskih šolah paj se odslej opravlja pouk v materinskem jeziku učencev«, torej na če starši hočejo, umPak se mora. Zal, da ta resnica ni še po sto letih marsikomu jasna! K sreči se je pojavila takrat na Koroškem skupipa domoljubnih vodilnih duhovnikov, ki s° slovensko šolo podprli (Ru-dmaš, škof Slomšek). Zagovarjali so načelo »naj bo učni jezik isti, kakor je jezik verskega pouka v fari«. Du-
sateljska generacija, kaj misli in kaj ima povedati skupnosti. Ne bi rad posploševal stvari ip je zavi-jal_ tako, kot da nosijo tudi drugi krivdo za to Kovačičevo podlost. Toda priznam, da se. mi je zdela vsa ta gostobesednost in samozavest njega ip njegovih tovarišev že precej časa sumljiva. Predvsem vpliva odvratno, kako polemizirajo in kako pišejo kritike. Kdor je le malo zasledoval dolgovezne polemike, ki jih vodijo drug z drugim in s starejšimi ali dTugače mislečimi književniki po revijah in listih — p. pr. v »Naših razgledih« — se je čudil njihovi miselni neužitnosti ali bolje rečeno praznini. Zdelo se je, kot da sami ne vedo, za kaj pravzaprav gre in kaj bi radi povedali. Bralec je imel (Nadaljevanje na 10. strani)
Kako se razvija otrokov organizem
Otrok se hitro razvija in prav njegov razvoj mora vsaka mati budno spremljati. Alj otrok pravilno dorašča, lahko spoznamo po njegovi teži, postavi, zobkih in po drugih znakih, ki jih ni težko o-paziti.
Ko se otrok rodi, tehta okrog ti.200 gramov (deklice 3.000 g). V prvih 4 dneh otrok zgubi na teži od 150 do 300 gramov- Ko mu je približno 10 dni, popovpo pridobi težo, ki jo je imel ob rojstvu. Odslej se njegova teža dviga, in sicer od 20 do 30 gramov na dan v prvih 'treh mesecih, od 10 do 20 gramov v drugem tromesečju, od 10 do 15 gramov pa v naslednjih dveh tromesečjih. Ko mu je eno leto, mora pravilno razvit otrok tehtati približno devet, ob drugem letu pa okrog 12 kilogramov.
Ce se otrok neenakomerno razvija, pomeni, da z njim pekaj ni v redu. Najbolje je, da ga mati ponese k zdravniku. Otrok je ob rojstvu dolg približno 50 cm. V prvem mesecu zraste za okoli 4 'cm, v 2. ip 3. mesecu po 3 cm, četrti mesec 2 cm, vse o-stale mesece pa po 1 cm. Ko bo »tar eno leto, bo otrok meril 70, ob drugem letu pa okrog 80 cm.
Koliko je otrok dolg, lahko ugotovimo takole: položimo ga na mizo in mu trdno držimo roke in noge. Za glavo in pa konec stopaj postavimo po eno debelo knjigo; nato dvignemo otroka z mize ter z navadnim metrom zmerimo prostor med dvema knjigama.
Prvi zobki se pri otroku pojavijo v šestem mesecu. To so tako zvani mlečni zobje, ki do sedmega leta odpadejo. Teh zob je 20 in se navadno pojavijo v skupinah. Med 5. ip 8. mesecem se prikažeta prva spodnja sekalca, med 7. ip 9. dva zgornja sekalca, med 9. in 12. mesecem še dva spodnja sekalca, med 10. in 18. mesecem štirje kočnjaki, med
hovščina je v tej dobi imela največ vpliva na šolstvo. '»(Učiteljstvo pa je v tej borbi stalo po veliki večini pa strani nemškega nacionalističnega liberalizma. Koroško slovenstvo je v tej borbi utrpelo veliko škodo« (citirano po razpravi). .Vendar je bilo takrat med koroškimi Slovepcj še vedno 24 slovenskih in 70 slovensko-nemških osnovnih šol. Hud udarec je zadel slovenske šole, ko so glavno besedo v šolskem vprašanju prenesli leta 1868 izpod cerkvenega vpliva na občine in na deželne zbore. V teh telesih so imeli glavno besedo nemški in slovenski, oziroma nemčurski podeželski mogotci, ki so istovetili naprednost z nemštvom in slovenstvo s klerikalizmom. Zato so udarili po slovenski tako zvani »kopkordatni šoli« ip vpeljali pretežno nemško »utrakvistično« šolo. Pravno podlago za raznarodovalno šolo je pa dal zakop 1869, ki pravi, naj deželna šolska oblastva določijo učni jezik. Kako je bila ta oblast sestavljena smo pa že videli. Doba, ki se je za slovensko šolstvo tako ugodno pričela, se konča z raznarodovalno »utrakvistično šolo«.
Tretja doba od leta 1870 pa do dlruge svetovne vojne je čas počasnega hiranja slovenskega pouka ip šole na Koroškem. Z ukazi 1872. ip 1875. je celovški deželni svet prepovedal slovenske šole in vpeljal svojevrstne utrakvistične. Pravilno je v tej razpravi poudarjeno bistvo dvojezične šole, in sicer da sta tu dva učna jezika in da se obema posveča ista pozornost. Pri koroški dvojezični šoli je šlo pa le za to, da bi bila slovenščina le sredstvo za učepje nemščine in vlivanje tujega duha.
Kdo se pri tem pe spomni proslule Gentilejeve šolske reforme," ki je postopoma odpravljala slovenski učni jezik in komaj dovolila, da se materinščina poučuje kot pomožno sredstvo za priučenje italijanščine! Se sedaj se dobe kaki tako zvani slovenski šolniki, ki menijo naj bo slovenska — tudi srednja — šola le nekak prevod italijanskega učnega načrta, da se dijaki laže nauče državnega jezika in navzamejo laške kulture.
Korošci so pošiljali na razna ministrstva na stotine prošenj in ugovorov. Nič pi pomagalo: raznarodovanje s to svojevrstno utrakvistično šolo se je nadaljevalo do leta 1945. Ude je tudi dokazal, kako je k temu pripomoglo tudi pomanjkanje učbenikov in hlapčevska hrbtenica nemčursko-slovensklh učiteljev na Koroškem, ki so na zadnje služili še Hitlerju.
V	razpravi s° jasno razdeljene krivde ip zasluge po načelu zgodovinske objektivnosti. Tudi za naše politike ip kulturno odgovorpe činitelje je Udetov spis važen, ker je križeva pot slovenske šole pri nas marsikdaj tekla vzporedno s šolo na bratskem Koroškem.	r.	b.
I	18. in 22. mesecem se jim pa pridružijo podočnjaki in nato ostali.
Zgodi se tudi, da se zobje ne pojavijo v tem vrstnem redu, kar pa še ne pomeni, da otrok ne dorašča pravilno. Navadpo zobje rastejo, ne da bi otroku povzročali nevšečnosti. Včasih se mu seveda, lahko vnamejo dlesne in usta, postane rahlo grižav ter ima želodčne motnje. Ce vse to povzročajo le rastoči zobki, se materi ni treba pičesar bati, kajti vse bolečine zginejo, brž ko zob zleze na svetlo. Skrbna mati pa bo v tej dobi pazila na snago otrokovih ust, ip sicer tako, da mu bo večkrat rahlo drgnila dlesne z bombažem, prepojenim s preyreto, sredpjetoplo vodo.
Ce otrok joče, pomeni, da je lačen ali žejen, ali da ga kaj boji. Ko se otrok ob določeni uri zbudi in začpe kričati, naj mu mati da jesti. Ce je jedel dovolj, se bo umiril ip zaspal.
Prve tri mesece je najbolje, če držimo otroka vo-<1 vravno, tako da mu podpiramo glavo in hrbet z desnim podlaktom. Po tretjem mesecu se otrok začne sam' gibati in naša naloga je, da to gibanje o-mogočimo s tem, da mu pustimo proste poge. V šestem mesecu se otrok že sam dviga. Dobro je, da ga zapremo v stajo in na tla damo preprogo. Stajo naj obdajajo lesene, navpično postavljene in z blagom ovite palice, ki naj bodo druga od druge oddaljene za 8-10 cm. Otrok bo tu skušal hoditi, in sicer tako, da se bo oprijemal vseh bližnjih predmetov. Končno bo shodil, v začetku sicer še nekoliko nerodno, a nato s čedalje večjo gotovostjo.
Doba prvih korakov je različna; če pa otrok še po 15. mesecu ne more hoditi, je lega najbrž kriv rahitis, včasih, bolj redko, pa kaka živčna "bolezen. Ob kateri' koli napaki pri hoji moramo pa vsak način govoriti z zdravnikom.
ifktomi/io&t m toklmabt odlikujta
umetrnka
NUŠE ZDRAVJE
GOSPODARSTVO
VARSTVO RASTLIN BREZ BAKRA
Zdi se, da je baker kol sredstvo za varstvo rasillin pred glivičnimi boleznimi preživel svojo dobo. Začele so- ga nadomeščati druge snovi, ki so cenejše. Baker sicer ne spada k dragocenim kovinam in ga je na svetu precej, a industrija — posebno' električna — zahteva' vedno večje količine te kovine. Zato pa je potrebno, da se najde kako nadomestilo. Za Italijo je tO' tudi važnega gospodarskega pomena, ker lastnega bakra nima in ga je morala letno uvoziti 200.000 q samo za izdelavo modre galice, ki služi za varstvo rastlin. Letos se je baker zelo’ podražil, kar se pozna tudi na ceni modre galice, ki je sedaj za 30 in več lir dražja kot pred meseci. Cena modri galici pa se bo gotovo1 še dvignila.
Letos so v Italiji naredili širokopotezen poskus, kako nadomestiti v boju proti pero-nospori modro galico z drugimi snovitii, predvsem z »asiporjemcc, o kaiterem smo svoj čas podrobno pisali. Mnogi naši kmetovalci so škropili trte samo! s tem novim sredstvom in so bili z njim več kot zadovoljni, saj so obvarovali trte pred peronosporo in še nekaj prihranili.
Da bi proučili nova nebakrena sredstva, je bil 7. novembra sklican v Padovi poseben sestanek italijanske družbe za zdravstvo rastlin (Soc. It. d.i Fitoiatria — .S. I. F.) Sestanka se je udeležilo1 poleg več inozemskih opazovalcev okoli 120 zdravstvenih izvedencev (skoraj vsi!) iz Italije. Dnevni red je obsegal dve vprašanji:	1. ali so na razpolago
uebakreni pripravki, ki učinkovito nadomeščajo baker v boju proti glivičnim boleznim? in 2. kako se obnašajo rastline — predvsem trte, — če jih škropimo z nebakrenimi pripravki namesto z bakrenimi solmi?
Na prvo- vprašanje so vsi soglasno odgovorili, da so taki pripravki na razpolago1. Na drugo vprašanje je večina izvedencev odgovorila: »Ne vemo še in je potrebno še nadaljnje proučevanje!« Ta odgovor potrebuje nekaj pojasnil, in sicer:
V	letu 1955 ni peronospora nastopila posebno hudo in niti od daleč ne tako kot v nekaterih letih, ko je ni bilo mogoče zatreti o-ziroma preprečiti niti z zelo visoko odstotnimi raztopinami modre galice. Kako bi se obnesli nebakreni pripravki v takih letih? Nadalje menijo, da je baker nekoliko učinkoval tudi proti oidiju. Ali ni mogoče, da bi uporaba nebakren.ih pripravkov zahtevala bolj strogo' in sikrbnejše pobijanje oidija? Letos je oidij posebno hudo razsajal in zato v tem pogledu ni mogoče izreči nobene sodbe. Kako pa bo v normalnih letih? Letos se je opaizilo, da so z nebakrenimi pripravki škropljene trte nekoliko bolj bujno rastle, a so se tudi nekoliko prej ogolile. Ali ne bi lahka tO' vplivalo na zorenje trt ? Izvedenci so odgovorili, da se za to ni treba bati, kakor se ni bilo treba pred 60 leti, ko so ugotovili, da trte, škropljene z modro galico, ohranijo več časa liste. Pred 60 leti je bilo namreč hudo sporekanje med zagovorniki bakra in privrženci apnenega mleka. Slednji so namreč trdili, da je apneni belež boljše sredstvo proti peronoispori kot modra galica. Spor je bil rešen v enem letu, ko je peronospora posebno1 hudo nastopila.
V Padovi so- govorili samo o trti in pero-n napori, niso1 pa razpravljali tudi o novih pripravkih za pobijanje oziroma preprečevanje oidija. Med temi največ obeta »kara-thane«.
ARTURO MARESCALCHI
V 87. letu starosti je 6. novembra t. 1. v Gardoneju umrl Arturo Marescalohi, italijanski najplodovitejši kmetijski strokovnjak in pisatelj. Spisal je nad 150 del, nekatera tudi precej obsežna, in na tisoče člankov. Zanje se je potegoval tudi največji italijansk? politični dnevnik »II Cotrniere della Sera« v Milanu. V mladih letih je poikojnik deloval v Poreču v Istri in je bil tudi prijatelj terana, ki ga je hotela fašistična zakonodaja ponižati med manjvredna vina. Mare-sealchi je tO' preprečil.
CEL ALI REZAN SEMENSKI KROMPIR?
Zadnjič smo' pisali o poskusih s pridelovanjem krompirja v huminskem in tarčent-skem okraju. Tu so tedaj tudi poskusili, kako se obnese semenski krompir različne oblike in velikosti. Ugotovili so naslednje:
Največji pridelek so> dobili, če so sadili cel, debel krompir. Pri sajenju srednjedebe-lih gomoljev je pridelek padel za 14% . Če so sadili gomolje, razdeljene na polovico, se je pridelek znižal za 17%, za 23%, če so sadili tretjine, za 27% pa, če so sadili četrtine gomolja.
Iz tega bi sledilo, da semenskega krompirja ni umestno rezati. Jasno je, da ga v tem primeru porabimo mnogo več, a večji pridelek poplača ta strošek.
V
ortni breotec)
NOGOMET
Preteklo nedeljo ni bilo tekem za prvenstvo A lige, ker se v Italiji pripravljajo pa meddržavno tekmo z Nemčijo, ki bo 18. t. m. v Rimu. Kot je vsem znano, si je Nemčija pa zadnjem sve( ovpem prvenstvu V Švici osvojila prvo mesto. Dejapsko nosi še vedno paslov svetovpega prvaka, moralno pa ne več, ker so jo pozneje premagale Rusija Madžarska, Jugoslavija in Italija. Zato nihče več ne dvomi, da so trenutpo vsaj prve tri države v nogometu boljše od nje.
Italijanski nogometaši bi radi sedaj potrdili svojo zmago v Stuttgartu in s tem dokazali, da so tudi oni boljši od Nemčije. To pa jim bo težko uspelo, ker si italijanski nogomet še vedpo pi dovolj opomogel od težke nesreče v Supergi pri Turinu. Igralci, ki se bodo pomerili z Nemčijo, so nashd ij': Cervato, Chiapella, Magnipi, Rosetta, Sarti, Segn-to, Virgili, Pivatejli, Montico, Viola, Burini, Coma-scthi in Venturi.
V petek bo igrala v Kairu B reprezentanca Italije z Egiptom. Zanimivo je, da bo v B moštvu I'a-lije 'nastopil tudi Montuori, Brazilijapec italijanskega porekla.
BOKS
V Cikagu sta se v soboto zvečer pomerila v borbi za paslov svetovpega prvaka srednje katerorije »Bobo« Olson in »Sugar« Robinson. Zmagal je Robinson v drugi rundi s tem, da je podrl nasprotnika z udarcem na tla. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Robipsop je bil pred 2 letoma že drugič prvak v tej kategoriji, a je prepustil ia naslov nasledniku in se raje posvetil plesu. Pri svojih 35 letih je postal sedaj že tretjič prvak, kar se ni še nikdar nikomur posrečilo. Strokovnjaki menijo da je v tem uspel le zato, ker je mo:a! Olson za ta nastop v kratkem času shujšati kar za 8 kg. Poleg vsega si ni še opomogel od prenapornega srečupja ip poraza s prvakom poltežke kategorije Moorom.
Si raztrosil soliter po pšenici?
Če ga še nisi, pohiti! Na 100 kv. metrov raztrosi po 0,75 do 1 Ikig čilskega ali apnenega solitra (nilrato soda ali ni trat o di cal-cio).
HLEVSKEGA GNOJA V VINOGRADE!
Vsaj vsaka 3 leta moraš trte pognojiti s hlevskim gnojem, druga leta lahko gnojiš tudi samo- z umetnimi gnojili, predvsem s superfosfatom in kalijevo1 soljo.
Saj veš, da umetna gnojila povzroče, da postane zemlja težka in pusta. Tudi trta mora dihati po svojih koreninah, v zemljo mora priti zrak, zemeljske bakterije pa nujno potrebujejo črnico — humusa in zrak. Vsemu temu odponioreš, če gnojiš trtam s hlevskim gnojem, ki rahlja zemljo, vnese vanjo črnice, v katero se spremeni rastlinska snov gnoja. Poleg tega hlevski gnoj veže nase mnogo- vlage, ki prav pride v suhih mesecih.
Sedaj, pred zimo, je najudobnejša doba za gnojenje s hlevskim gnojem. Vse to pa velja tudi do pomladi.
KAKO JE Z MLADIM SADNIM DREVJEM?
Kdor mlado drevje saidi pred zimo, pre-cej pridobi na času. Mnogi celo trdijo, da pridobi celo leto.
Ne pozabi pa, da morajo biti jame dovolj prostorne, kajti mlade korenine ne smejo takoj zadeti ob celino. Pazi tudi, da so koreninice primerno prikrajšane. Predvsem pa ne sadi drevesca z lomljenimi ,ovelimi ali celo suhimi koreninami. Tudi gnoj ne sme priti v neposredno dotiko s koreninami. O-koli korenin spada rahla, rodovitna zemlja, pod in nad to pa nanosi potrebni gnoj. Priporočljiv je posebno- dober kompost, če pa tega ni, dobro uležan in dozorel hlevski gnoj s pestjo superfosfata in kalijeve soli.
ko je hotel postati prvi na svetu kar v dveh kategorijah. Nehote mi pj-ide pri tem na misel slovenski pregovor: »Kdor visoko leta nizko pade!«
SMUČANJE
Ker V Jugoslaviji še pi dovolj spega, se je državna smučarska zveza končno odločila- in poslala v Cer-vigpo v Italiji državnega prvaka Tinčka Muleja in mnogo obetajočega Prestorja. Ostali olimpijski kandidati, Cvenkelj, Kupšič, Budinek, Dornik, Ilija in Križaj, pa so odpotovali pa vaje v Arlberg y Avstriji. Kmalu odidejo za njimi še nekateri mlajši tekmovalci. Ce do 15, decembra ne bo dovolj snega v dolini, bodo odšli skakalci na Kredarico (Triglav), kjer se bodo lahko uspešno pripravljali za težke naloge te zime. Odi 31. decembra do 6. januarja se bodo namreč udeležili turneje po Avstriji in Nemčiji, nato pa olinvpijskih iger v Corlini. Najbrže bodo tu zastopali Jugoslavijo v skokih Zidar, Polda, Rogelj, Langus, Gorišek in Podlogar.
Kot smo že poročali, so se šli vadit pa Finsko najboljši tekač‘i Kordež, Hlebapja in brata Pavči-čiča. Finski vaditelj je napovedal, da se bodo uvrstili med prvih 40 tekmovalcev. Drugi olimpijski kandidati za teke so se pa pripravljali pod vod' stvoni Knifica pa Pohorju, a so morali vaje preki-niti, ker jim je skopnel speg pod nogami.
ATLETIKA
V	Bellinzoni je Copsoljni postavil nov evropski rekord v metu diska z metom 58,98 m. Pred nedavnim j.e vrgel disk preko 57 m, a mu tega meta niso priznali. Čeprav je Consolini že star, je še vedno favorit za olimpijske igre. Svetovni rekord je za dobra 2 nietra boljši od evropskega, in sicet 59,28 m. Postavil ga je leta 1953 Amerikanec Gor dien.
Na plavalnih tekmah v Angliji je- holapdska plavalka Kok Mary izboljšala s časom 5’07"2 svetovni rekord pa 400 yardoy (prosto) za 7 desetink sekunde. Na istem tekmovanju je tudi holandsko žeP" sko predstavništvo postavilo še drugi svetovni re' kord1, ip sicer v štafeti 4x100 yardov (4 slogi) s časom 4’30”.
B. A-
SE DANES, PRIJATELJČEK., SE ^ DANES...KUPIVA Sl KAMELO IN ODJAHAVA "PREU.O TE PUŠČAVE, IN TULE, V TEH NERAZISKANIH
PRAGOZDOVIH ) ~—----------w5W
BOVA LOV l LA.
KONČNO SVA NA AFRIŠKIH TLEH. .UH, kAKO JE VROČE.,
/i\ ^^"oDRiNE „ (	(VA	NA	LOV?
NAJHITREa*>\ VELBLOD 3E.. NE BO Tl ŽALČEGA KUPIŠ,! .PET <r~JsTŽ“ —“l ZLATNI KOWXf><OT
DEM AR SEM DOBIL ,ZDA3 PA LE BRŽ ODTOD.... Nh Tl PIASTRA NI VREDNA TISTA MRHA,PA SEM DO” BIL ZAN30 ČET ZLATNK KOV.'.. HO HOHO HO?.. J
[POTEGNI ZA VAJETl, TRDONJA! ZBU Dl GA! NO,TA Tr7^r~7~zC^rv3r'> 3EPA POBKA.^	%S)j 'Miji
SE, MRHA mw|ampSji GRBASTA'^	\'
to ,GLE3 . IZGLEDA, DA NAM BO SE ZASPAL, KO JT7^r-(bO MORAL NA N V DALJNO POT,,
POGLEJ, TRDONJA,kAkO JE INTELIGENTEN!. .VE,KA HOČEVA BAHATI,PA JE LEGEL.., OSEDLAJVAGA!(--
..VSE GROŽNJE IN PROŠNJE SOBI' IE ZAHAN -VELBLOD 5E NI DVIGNIL
.-a-------
NAUČI NAJU, KAKO SE RAVNA Z VELBLODI... NE MOREVA GA PRIPRAVITI, DA BI VSTAL .. r7T
POIZKUSI Tl, O /------- M-Mki
X SIN 3UTRA.. x ' ' ■ l/V- ffl P J
n -*■	-	>,s ‘" v.-*,y-' t * f I I JB
"' *r0( l/i
.	•	X'.
HM-HM .BOJIM SE,DA TUDI NA MOJ UKAZ NE B^O HOTEL VSTATI... T——*---------------
**7~-—1 ......j	.	.	jT	>N.
;f7§5\	r-2
UERJE
CO^NtL
IHEJ PR.1UA* TELJ.POMA GA3 NAMA!
MliaJ
Ko so se hoiteli vrniti v Boulogne, sc je razvila nova nevihta. Ladjica je začela znova svojo brezumno vožnjo, dvigala se je in padala in stresala nesrečnega, ranjenca.
Znočilo se je, vihar je divjal do jutra Ob sončnem vzhodu so znova zagledali angleški breg. Ker pa se' jc morje začelo pomirjati, so se v okljuikili raje usmerili proti domačemu bregu.
Proti večera je mlajši Javel sklical svoje tovariše ter jim pokazal črne lise, strašni začetek trohnobe na njegovem mrtvem udu.
Mornarji so gledali in izražali vsak svoje mnenje.
»To je že pirisad,« je relkel prvi.
»Zdaj pa jc treba oblivati z morsko' vodo,« je rekel drugi.
Prinesli so morske vode in jo zlili na prisad. Ranjenec je prc-bledel, zaškrtal z zobmi ter se zvil; niti z besedo ni potožil.
Ko je žgalina bila odjcmjala, je dejal svojemu bratu:
»Daj mi svoj nož.«
Dal mu ga je.
»Dvignite mi roko, držite jo visoko in vlecite jo!«
Storili so, kakoT je velel.
Tedaj je začel rezali.S tankim, kakoir britev ostrim rezilom si je počasi in preudarno rezal poslednje kite, taiko da je naposled ostala le še štula. Globoko je zavzdihnil in izjavil:
»Moral sem storiti. Sicer bi bilo po meni.«
OuyOoMaupassant^^^\
im- * A MORJU
Mladi Javel se je dvignil, roka mu je ohlapno obvisela ob strani. Prijel jo je z drugo’ roko, jo potežkal, obračal in pregibal. Vsa je bila zdrobljena, kosti so bile polomljene, držalo jo je le še nekaj mišic. Gledal jo je mračno in zamišljeno. Potlej je sedel na zvito- jadro; tovariši so mu svetovali, naj bi si jo neprestano opla-koval, da se mu ne bi prisadila.
Dali so mu vedro vode, on pa si jo je od minute do minute zajel s kozarcem in'si jo s tenkim in čistim curkom spustil na strašno rano>.
Brat mu je porekel:
»Spodaj ti bo bolje.«
Odšel je dol, čez uro pa se je vtrnil, ni mu bilo prijetno čisto samemu, pa tudi sveži zrak mu je bolj prijal. Zopet je sedel na jadro- in si znova začel oblivati roko.
Lov je bil obilen. Velike ribe z belimi trebuhi so ležale ob njem in vztrepeta vale v smrtnem drgetu. Gledal jih je in si nenehoma oblival zdrobljeni ud.
NIČ NE POMAGA, KER ŽIVAL NE VE, WA3 HOČEVA..IN JAZ TEPEC NISEM VPRAŠAL.KAUO
SE RAVNA 5	---
ZVERINO..)—
.. .VELBLOD SE JE SPUSTIL NAJ* PR.E3 NA PREDNJI, NATOT>A S>E 29] NA ZADNJI NOGI....__________
TEDENSKI KOLEDARČEK
18. decembra, nedelja: Gracijan, Ljubopega
19. decembra, ponedeljek: Urban, U.glješa
20. decembra, torek: Evgenij, Boživoj
21. decembra, greda: kvatre, Tomaž, Tomislav
22. decembra, četrtek: Demetrij, Zvezdana
23. decembra, petek: kvatre, Viktorija, Ozrislav
24. decembra, sobota: kv., Adan in Eva, Dunja
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 14. decembra si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pes os
švicarski frank
zlato
napoleoji
dobil os. da! za:
632—635 lir 23,50—24,25 lir 70—70 lir 163—166 lir 1620—16^0 lir
147.50—148,50 lir 17—19 lir
147.50—148,50 lir 721—725 lir
4300—4400 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 18. decembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas: 12.00 Oddaja za jiajmlaj-še: D. Petkovšek: Vitezi okrogle mize; 13.30 Glasba po željah; 15.55 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 17.00 Koncert moškega zbora »Vesna« iz Križa; 20.30 Mascagni: Prijatelj Fritz, opera v 3 dej.
Ponedeljek, 19. decembra ob: 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Pevski duet in harmonika; 21.50 Moskovski: Španski ples; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 20. decembra ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.00 Šport; 20.30 Slovenske pesmi; 21.00 Radijski oder; Ceyer: Zimski večer, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 21. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Mamica pripoveduje; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.00 Slike iz naše preteklosti; 21.30 Igra klavirski duo Vra-bec-Demšar; 22.00 Iz slovenske književnosti iji u-metnosti.
Četrtek, 22. decembra ob: IB.00 Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 20.30 Slovenski oktet;
21.00 Dramatizirana zgodba; 22.00 Iz italijanskega političnega življenja.
Petek, 23. decembra ob: 13 30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 ladijska univerza;
21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.44 Slovenski samospevi.
Sobota, 24. decembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 'Ritmični orkester Swinginq Brothers;
16.00 Božične slike iz 19. stoletja; 16.15 Domači odmevi; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 20.30 Božični motivi; 24.00 Prenos polnočnice iz cerkve sy. Jakoba.
VPRAŠANJA lili ODGOVORI
Vprašanje št. 186: Ali je mogoče popraviti kislo vino?
Odgovor; Ce je kisloba odvisna od! vezanih kislin, to je od tistih, ki pridejo v mošt ali vino iz ne dovolj zrelih jagod in iz grozdovine, jo zmanjšamo z dodatkom apnenega karbonata ali podobnih razkisal. Takih vin je letos precej. Ce pa je kisloba odvisna od ocetne kisline, potem takega vina ne moremo popraviti, ker ne poznamo nobenega sredstva, ki bi odvzelo vinu samo oretpo kislino. Za hitro upourabo takih vin imamo sicer nekatera razkisala, ki kislino začasno zakrije. Ce pa se -tako vino ne porabi v kratkem času, postane še bolj kislo kot prej. Zato moramo paziti, da se v'na ne skisajo: zato drži vino v zdravi in polni posodi in dodaj mu vsaka 2 meseca po eno kocko enoso-sine na hi.
Vprašanje št. 187: Ali tašča lahko proda nevesti neko nepremičnino? Ali je mogoče, da bi zaradi tega ob smrti tašče nastale kakšne sitnosti?
Odgovor: Tašča lahko proda svoji nevesti. Ob smrti tašče pa tudi lahko nastanejo sitnosti, če je v prodaji skrit kakšen dar s'pu prodajalke. V tem primeru bi lahko oporekali vsi dediči, katerim pripada nujni delež. Zato pa je potrebna pri takih prodajah posebna natančnost in pazljivost.
rvVVVyvVVVV^A^VVvVV^^VVVV^^vVVVVVvWVVVVVVVVVvV^VVVvVVVVVWVVVVV^
tfklomnobt in ibkimobt odlikujeta
(Arneža umetnika
(Nadaljevanje s 7. strani)
občutek, da jim gre v bistvu samo za to, da bi se pobahali s svojo pačitapostjo, s svojim literarnim znanjem in s svojim samozavestnim, naravnost nr,-puhnjenim slogom. Tak polemičar in kritik je predvsem Herbert Griin, ki velja za enega najbolj duhovitih in sposobnih esejistov in kritikov Kovačičeve generacije. Človek se mora čuditi, s kakšno samozavestjo piše ta človek, ki je še zelo mlad po letih, o največjih in najbolj resnih stvareh, ki jih v resnici niti malo ne pozna. Predrzno se loti vsakega problema, ob katerem misli, da bo lahko nasul javnosti spet nekaj plev, ki jih bo sprejela kot kleno zrnje. Tako se je n. pr. pred časom z neznansko samozavestjo ip takole od zgoraj navzdol lotil Kocbeka, o katerega vlogi y slovenski literaturi in slovenskem dogajanju se mu sploh še sanja ne, ker sploh ni sposoben Kocbeka razumeti.
Griin in Kovačič se mi zdita — če že me riavno predstavnika — pa vsaj značilna tipa te pove generacije. Kot pisatelji iščejo učinkov s pomočjo surrealističnega sloga ip z drugimi umetpinti pripomočki, 'ne da bi imeli v resnici kaj povedati, ip kot kritiki ter esejisti prodajajo žaganje. Zaman iščel-mo v njihovem pisanju kaj globokega ali kaj pretresljivega. V njih ni nič bolečipe, samo deklamiranje, samo premlevanje stokrat prežvečenih pnoti-
vov in idej in pri tem mislijo, da so odkrili Ameriko, če se jim posreči napisati nekaj strani, ki di-še po kaki pariški 'literarni modi, ne da bi se mogle primerjati vsaj od daleč s povprečno pariško kvaliteto. Oni sami ip njihovo pisanje je strahotno prazno, votlo in brezpornembno. Delajo se kot pripadniki peke 'pove geperacije, ki je v sporu in v opoziciji s predhodpimi, ip zato so tudi nadeli svoji reviji pečat »mladih«. Toda to je samo pečat, samo deklamiranje. V drzne fraze odevajo samo svoj oportunizem in z novim slogom bi radi zakrinkali svojo notranjo praznino. Kaj vendar hočejo, ko vedo, da pimajo povedati pič v resnici novega in takega, da bi koga zanimalo ter mu dalo misliti. Revolucionarji so samo v toliko, v kolikor jim s’ari to puste. In stari jih še negujejo ter me zelo sponiipjajo pa starca, ki drži v naročju opico.
Vsak resničen umetnik je skromen in iskren do samega sebe in do drugih, iskren predvsem v svojeni pisanju. Kovačič, Griin in tovariši pa niso niti iskrena ne do sebe ip ne do drugih. Njihova na-puhnjenost je slabo znamenje in od take generacije pisateljev ip kritikov si pe more obetati slovenska kultura nič dobrega. Morda pa je pretirano govoriti o generaciji, morda gre le za skupino razvajenih literarnih otrok, ki so sicer telesno že zdavnaj odrasli, pa jih še nihče ni potegnil za ušesa in jih poučil, da imajo pubertetno dobo že za seboj ip d!a se je treba začeti obnašati tako, kakor se spodobi odraslim ljudem in odraslim literatom.
Kovačič pe šteje več, ker se je gam izločil iz vrst slovenskih književnikov, toda vsaj drugi iz njegove skupine bi se lahko zdaj zavedli, da je že čas, da se zresnijo in da umolknejo, če čutijo praznoto v svojih dušah, ali pa da se vsaj toliko ne napihujejo. Vsekakor smo že siti takih razvajenih in neodgovornih paglavcev v slovenski književnosti. Čudim se le potrpežljivosti tistih, ki bi jih morali potegpiti za ušesa, s čimer pa seve ne mislimo organov javne varnosti.	e.	r.
Tzaaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
31V ofariiif«
TRST
Ul. F. Filzl, 21-1 st. B Telefon 28-748
jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje car elegance Vaši osebnosti
Čutil se je olajšanega, globoko je zadihal. Nato pa je začel znova oiblivaiti svoj okrnjeni ud.
Tudi ta noč je bila huda, nikjer niso mogli pristani.
Ko se je zdanilo, je mladi Javel vzel svojo odrezano roko in si jo> dolgo časa ogledoval. Začela je ze rauspadati. Tudi tovariše je zanimala, šla je iz dlani na dlan, otipavali so jo, obračali in jo duhali.
»Najbolje, če jo takoj vržemo v vodo.«
Mlajši Javel pa se je razburil:
»Tega pa ne! To je moje in nikogar drugega. To je bila moja roka.«
Vzel jo je in si jo dal med noge.
»Kljub temu bo' dalje gnila,« je dejal sitarejši brat.
Tedaj je ranjencu prišla misel. Kadar so dolgo na morju, pa si hočejo1 ohraniti ribe sveže, jih dajo1 v sodčke s soljo.
Rekel je torej:
»V sol jo bom položil.«
»Ni slabo,« so rekli drugi.
Tedaj so izpraznili enega izmed sodčkov, ki so bili polni rib, in na dno položili roko. Ko so jo potresli s soljo, SO' ribe, drugo za drugo, zdevali nanjo.
Tedaj je eden izmed mornarjev dejal za šalo:
»Pa«i, da je z ribami vred ne prodamo na dražbi.«
Vsi so se zasmejali, razen obeh Javelov.
Veter je vše vedno divjal. Naslednje jutro so morali do desetih dopoldne križariti pred boulogtiskim pristanom. Ranjenec si je nenehoma oblival svojo rano.
Od časa do časa se je dvignil in se sprehodil od enega konca ladje do drugega. Brat, ki je držal krmilo, ga je spremljal z očmi in majal z glavo.
Nazadnje se jim je posrečilo' priti v pristan.
Zdravnik je pregledal rano in izjavil, da je v dobrem stanju. Obvezal jo je in zaukazal počitek. Mlajši Javel pa tako dolgo ni hotel leči, dokler ni dobil svoje roke. Hitel je v pristanišče in našel sodčeik, ki ga je zaznamoval s križem.
Izpraznili so ga pred njim in mu jo- dali. Razsol jo je osvežil in zgrbančil. Zavil jo je v robec, ki si ga je prinesel z doma, ter se vrnil.
Žena in otroci	so dolgo motrili ta kos	svojega očeta,	otipaval'
so	ga in ga čistili	soli, ki je ostala na nohtih. Nato so	poklicali
mizarja, da bi napravil majhno krsto.
Naslednjega dne se je vsa posadka udeležila pogreba odrezane rolke. Brata stai drug ob drugem stopala na čelu sprevoda, mežnar pa je pod paizduho' nosil mrlička.
Mlajši Javel poslej ni več šel na morje. Zaposlili so ga v pristanišču. Kadar koli so pozneje spregovorili (^njegovem pripetljaju, je na koncu s tišjim glasom dodal:
»Če bi moj brat takrat pustil odrezati	mrežo, bi še danes imel
roko. Toda njemu	je bilo več do njegove	lastnine.«	(Konec)