Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. U. C/. — sekcije sta dravsko banovino v LJubljani
- _	^	m^-mmit	■"	Uredniitvo In uprava: Ljubljmnm, FrmniUkmnskm milem 6ll. Rokopisov nm vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsmk letrtek. Narolnlna letno
Ei mesečna priloga »M^mOSVGMKM« = «O rfm <■ (>.<>.<«.<00 ¿¡j«.	..kci/. J. U. U. plmlstfo /i.i .	o,/«/ p. »,11. in dotovora, davek po««».. Polt. i«fc. ra£ / /.MS. Telefon 4 S-S6
Razmišljanja na pragu 23. obletnice nase svobode
Praznike in jubileje praznujemo v spomin na pomembne dogodke v zgodovini in javnem ter kulturnem življenju kakega naroda ali posameznih velikanov, sinov, ki so si pridobili za veličino naroda ogromnih zaslug.
Za nas jugoslovanske narode, pa je brez-dvomno prvi december največji praznik v naši zgodovini, ker je ta dan praznik naše narodne, in državne svobode.
Ogromne so bile žrtve za naše osvobo-jenje, težke in velike so bile borbe in ne-ustrašljivi, legendarni junaki, med katere moramo prišteti celokupen naš troimenski narod, so se borili za edino idejo, svetli cilj in ta je bil narodna in državna svoboda in združitev tistih bratov in sester, ki so bili zatirani pod tujim jarmom.
V naši svobodni državi je bilo treba ogromnega dela za konsolidacijo naših razmer, za prosvetni in gospodarski dvig prebivalstva. Za to konsolidacijo ter dvig prosvetnega in gospodarskega stanja našega naroda je učiteljski stan mnogo napravil. Doprinesel je ogromne žrtve že v bor'bi za svobodo, doprinesel je tudi ogromne žrtve in napore ne samo v šoli, ki je hram vzgoje najširših plasti naroda, hram kjer se vzgajajo generacije, kjer se klešejo človeški značaji in narod sam, ampak je to delo nadaljeval še izven sten šolske zgradbe v okviru narodovega občestva, v duhu narodovih potreb, za to konsolidacijo skupnega življenja v okviru nove domovine. Učiteljstvo je koristilo s svojim dosedanjim delom narodu in državi; to delo je bilo intezivno in vse delovne sile učiteljstva so rasle leto za letom v zavesti in veri, da je to delo posvečeno blagru celokupnosti in napredku tistega naroda, ki se je žrtvoval za to državo in svo-dobo, in iz katerega izhaja tudi ves učiteljski stan. To naše delo ni bilo brezvsebinsko, ampak je !bilo navdušeno in je pronicalo in se zapisovalo, globoko v narodovo dušo, da je narod videl in cenil delo naše, posvečeno njemu in domovini.
Kljub temu, da je bilo učiteljstvo v tej kratki dobi svojega dela, odkar obstaja naša državna skupnost, mnogo, premnogokrat kruto prevarano, kruto udarjeno in deležno mnogih udarcev, vendar je to učiteljstvo vedno
bilo odločeno, braniti narodno ideologijo, ki se izliva v želji in hotenju po svobodi v okviru svoje, s krvjo ustvarjene domovine.
In danes, ko praznujemo 22. obletnico svoje svobode in stojimo na pragu 23. leta v svobodni državi, si pač želimo, da bi bili res močni na zunaj in znotraj, da bi se vsi valovi proti inam odbili in razpršili, kakor da bi udarili olb granitno skalo.
Resni so časi in nam, ki gradimo svojo domovino še naprej, je treba resnega in vztrajnega dela. Pri tem delu moramo biti složni vsi, čvrsti in res bratski, ker le takrat bomo premagali velike in resne ovire, ki nam jih čas stavi na pot. Dvigniti moramo svoja prizadevanja in povezati vse realne zahteve, da bomo nadomestili vse tisto, kar smo zamudili takrat, ko se je kovala naša usoda. Trdna prosvetna osnova, dobre gospodarske razmere in demokratična ureditev vseh perečih in odprtih problemov, je najsolidnejši temelj in najboljše zagotovilo, da bo močna, trdna tudi državljanska in narodna zavest, krepka državna skupnost.
To je idel naš, ideal našega naroda in ko poznamo enotnost teh narodovih idealov, ko stojimo s celokupnim narodom na skupni idejni podlagi, nam ne bo težko vsakemu najti sebi primernega polja udejstvovanja. Medsebojno zaupanje in medsebojna pravičnost bosta zavladali le tedaj, če se bomo vsi zavedali svojega poslanstva v mejah velike in močne Jugoslavije.
Z načeli demokratizma, enakosti vseh stanov in s svobodnim razmahom dajmo vsem priliko, da razvijejo vse svoje sile. Pri tem moramo spoštovati medsebojne tradicije, biti moramo pravični sodniki v vseh spornih zadevah in popolna sloga bo kronala naša prizadevanja. Narod bo postal zaveden, v dušah slehernega človeka se bo vžgal plamen trdne volje in ljubezni do kralja in domovine, do vsega, kar nam mora biti sveto.
To so naše misli, naši klici ob vstopu v triindvajseto leto naše državne in narodne svoibode, ki prihajajo iz src vseh nas, ki delamo za dvig naroda in želimo srečno bodočnost Jugoslavije, skupne domovine Slovencev, Hrvatov in Srbov! Vilko Kolar.
Nerešeno vprašanje učiteljskih stanovanj
Mnogo smo že pisali in tudi na naših zborovanjih razpravljali o nerešenem vprašanju učiteljskih stanovanj. Toda ta problem je tako važen in pereč, da je treba o njem ponovno razpravljati, razpravljati toliko časa, da bo prišlo to vprašanje do končne rešitve.
Ko je bil izdan šolski zakon, je obstajala resna namera urediti to vprašanje, kajti določilo, da morajo vse šolske občine v podeželskih krajih v roku 6 let zgraditi toliko učiteljskih stanovanj, kolikor je oddelkov na šoli, je bilo vneseno v zakon prav zaradi tega, ker se je uvidela velika potreba, dokončno zagotoviti učiteljstvu primerna stanovanja. Ako bi se ta določba zakona striktno izvajala, tedaj bi morale vse šole imeti ustrezajoče število učiteljskih stanovanj že mesca decembra 1935. leta. Toda tudi po 5 letih poteka tega roka, je to vprašanje še vedno odprto, še vedno nerešeno, a učiteljstvo je zaradi tega prisiljeno bivati često v neprimernih, vlažnih in tudi sicer nezdravih stanovanjih. Seveda ne velja ta trditev za vsa stanovanja, kajti tudi pri nas imamo že mnogo šol, pri katerih je vprašanje učiteljskih stanovanj že dokončno in ugodno rešeno. Vendar je še precejšnje število takih šol, kjer sploh ni mogoče dobiti v kraju primernega stanovanja, a šola sama ga tudi nima.
Nedavno smo priobčili razsodbo državnega sveta, v kateri je bilo točno določeno, kakšno mora biti učiteljsko naturalno stanovanje, katere rn koliko prostorov mora obsegati tako za samsko, kakor tudi za poročeno učiteljstvo. Pričakovati bi bilo, da bi na osnovi te razsodbe bil izdan poseben pravilnik za gradnjo učiteljskih stanovanj, ki bi obsegal prav vsa določila glede obsega in kakovosti naturalnih stanovanj, predvidenih v šolskem zakonu. A na žalost takega pravilnika še ni-I mamo in še vedno je mnogo učiteljev in učiteljic, ki so prisiljeni stanovati v neprimernih stanovanjih, ker pač v kraju ne dobijo boljših in, če bi se hoteli iz takega slabega stanovanja izseliti, bi bili prisiljeni, podati ostavko na svoje službeno mesto.
Že navedena dejstva nam jasno kažejo, da je vprašanje naturalnih stanovanj zelo pereče in ga je treba rešiti na način, ki bo v h korist prizadetemu učiteljstvu, kakor tudi v jkorist šolstva in prosvete sploh. Morda bi se Jkomu zdela ta trditev neresna, vendar ima jgloboko utemeljitev v sledečih obstoječih ¡dejstvih:
je to primer sedaj, ko uživa bolezenske dopuste pri nas precejšnje število učiteljstva in to povsem upravičeno, kajti njihove bolezni so resnega značaja in je izvor teh 'bolezni iskati v nepravilnih in nezdravih stanovanjskih razmerah.
Še eno vprašanje je, ki ga moramo postaviti v zvezo z nepravilnimi stanovanjskimi razmerami in z nezdravimi naturalnimi stanovanji. Je to tolikokrat naglašeno in v mnogih okrožnicah poudarjeno dejstvo, da se učiteljstvo ob sobotah vse prerado oddaljuje iz svojega službenega kraja. Oni, ki imajo na
šoli udobno stanovanje in živijo svojim razmeram primerno, udobno življenje, nikakor ne bodo silili čez nedeljo iz svojega službenega kraja, ker je to združeno z nekimi izdatki, ki jih v današnjih razmerah vsakdo težko utrpi. Silil bo iz svojega službenega kraja ob prostih dneh le tisti, ki si želi vsaj enkrat v tednu, udobno spati in uživati redno hrano.
To so dejstva, ki govorijo za nujnost rešitve vprašanja naših naturalnih stanovanj predvsem za rešitev tega vprašanja v krajih, kjer so najtežje razmere.
Marija Klofutarjeva:
Med „zaostalimi" v otrokovem stoletju
Zdravniki državnih bolnic, kamor se mora učiteljstvo vedno obračati, če hoče dobiti bolezenski dopust, naglašajo, da se pojavljajo med učiteljstvom razne bolezni, ki so največkrat posledica neredne prehrane in nezdravih stanovanjskih ramer. Poglejmo, kako je v konkretnem primeru prišlo do takih posledic pri posameznih učiteljih ali učiteljicah. Mlada učiteljica je 'bila nastavljena na enorazrednici, osamljeni in oddaljeni od večjega naselja, in na šoli je bila prisiljena stanovati v skromni, zatohli in vlažni sobici. Ker pač ni imela možnosti dobiti hrano v kaki gostilni, ki je pač ni bilo in tudi v najbližjih kmečkih hišah ne, je bila prisiljena, kuhati si sama. Toda kako izgleda to kuhanje in kakšna je ta hrana, si lahko predstavlja samo tisti, ki je to preizkušal. Dopoldne pouk — popoldne pouk. Vmes morda samo ena ura časa in v tej uri si mora učiteljica pripraviti skromno kosilo in ga tudi pojesti. Zvečer utrujena od težkega šolskega dela si ne more pripraviti primerne večerje, marveč se zadovolji s kakim skromnim prigrizkom. Ako tak način prehranjevanja traja leta in leta, je nemogoče, da bi ostal brez zlih posledic na notranji organizem, ki je ustrojen tako, da zahteva redno in primerno hrano. Posledice takega načina prehranjevanja in pa tudi neprimernega stanovanja se ne pojavljajo takoj, kajti organizem mladega človeka je odporen, toda ta odpornost polagoma popušča in zle posledice se kažejo šele po nekaj letih. In prav v tem dejstvu je iskati glavnih vzrokov tako čestih obolenj med učitelji, predvsem pa med učiteljicami, ki si same pripravljajo hrano. In prav ta navedena dejstva so resen opomin, da je treba urediti stanovanjsko vprašanje pri vseh šolah, kajti če je stanovanje urejeno in opremljeno z vsemi pritiklinami, obstaja tudi večja možnost pravilnega in rednega prehranjevanja tudi v takem primeru, ko je učna oseba prisiljena, sama kuhati.
Ugotoviti moramo istočasno, da nobeden izmed državnih uslužbencev ni prisiljen živeti v takih razmerah, kakor pač marsikateri učitelj. To velja predvsem za ono učiteljstvo, ki je nameščeno na oddaljenih in samotnih šolah, po raznih daleč naokoli raztresenih naselbinah. In prav v takih primerih bi bilo treba še prav posebej skrbeti za čimprejšnjo rešitev stanovanjskega vprašanja, ker v zdravih stanovanjih ne bo nikoli mogoče iskati vzrokov raznim poznejšim obolenjem, kakor
Vsak zaostal otrok more in mora postati dostojen član človeške družbe!
S temi besedami kličem na pomoč javnost, saj je to proiblem splošnega blagostanja, splošnega dviga našega socialnega, kulturnega, etičnega in zdravstvenega življenja.
Na tem polju razvijata moderna pedagogika in sociologija svoje moči in se trudita, da iz onih revčkov, ki zaradi svoje duševne manjvrednosti in telesne slabosti ne morejo priti do gospodarske samostojnosti, vzgojita ljudi, ki bodo sposobni za delo. V delu naj iščejo življenjske cilje, zadovoljnost in uteho, ne pa v miloščini, ki se jim meče na ulicah, križpotih, po hišah, romanjih itd. Delo naj jim ustvarja veselje in pozabo, delo naj jim sprošča dušo in telo!
Pedagogika zaostalih sloni na socialnobio-loških temeljih, je nikla iz korenin velike potrebe, nikla iz ljubezni do bližnjega in iz čvrste volje, pomagati onim ubogim otrokom, za katere nihče me mara. In Tavno veliko število teh otrok sili vzgojitelje, da se evoluci-onirajo v socialnem smislu in da v teoriji in praksi obdelajo široko nepokošeno polje — vzgoje zaostalih. Naloga naj jim bo, da vsakega otroka po stopnji njegove gospodarske sposobnosti postavijo na tisto mesto, kjer bo na najlažji način postal koristen član človeške družbe.
Na ta način bo vzgojno delo vedno v skladu s končnim socialnim položajem zaostalega otroka.
Blagor tistemu roditelju in vzgojitelju, ki lahko reče: »Bil sem slepemu oko, gluhemu uho, hromemu noge, revežu oče in mati.«
Kateri otrok je zaostal?
Zaostal je vsak otrok, ki ne more stopati paralelno z zdravimi, starostni dobi primerno, duševno in telesno razvitimi otroki. Med te uvrščamo v glavnem slepe, gluhoneme, slabo-miselne ali manjnadarjene, še bolje — slabo razumevajoče otroke, jecljajoče oz. otroke z govornimi napakami, tope in etično manjvredne, asocialne in antisocialne tipe.
Število defektnih otrok je pri vseh narodih dovolj veliko, kar je razvidno iz inozemske literature in statistik.
Pokret vzgoje zaostalih je še povsod v razvoju, pri nas bi lahko rekli v povoju, toliko, da se lahko pohvalimo z obstojem. Manjka nam strokovnih moči, manjka razumevanja, manjka specialne pedagoške literature, razprav o vzrokih duševne in telesne zaostalosti, razprav o zaostalosti posameznih funkcij, o metodah pedagoško-psihološkega zdravljenja, o vzgojnih metodah z ozirom na vrsto »defekta« itd., a predvsem — manjka denarja.
»Če se vprašamo, kateri otroci potrebujejo vzgajanja in zdravljenja v pomožni šoli in v pomožnem oddelku, v zavodu za slepe in gluhe, na ortopedski kliniki in v poboljševal-nici, dobimo odgovor: To so bolniki, pri katerih je zaradi prirojene ali pridobljene hibe recipročna vrednost njihovih sposobnosti in vrlin z ozirom na življenjske zahteve okolice za njih tako nepovoljna, da se njihove preostale duševne in telesne moči ne morejo razviti do najpotrebnejše ekonomske samostoju nosti.
In zopet in vedno to vprašanje denarja! Vzemite samo vzgojo z zdravstvene baze, vzgojo defektnih in manj nadarjenih otrok, pa vzgojo zapuščenih pravi se, da dobra šola hrani denar, ki bi bil potreben za kriminal, bolnice in ubožnice. Dobra vzgoja in doiber pouk morata biti čim individualne|ša; v tej smeri se pri nas izvaja cel niz poizkusov. Jaz bi jih delal še več, ali ravno individualizacija šole zahteva —■ denarja.«
Iz knjige: »Karel Čapek, Hovory s T. G. Masarykom«.
Vzroki zaostalosti so ali prirojeni, ali podedovani (Mendelovi zakoni dednosti), ali pa pridobljeni.
Prirojeni in pozneje pridobljeni defekti so v svojih posledicah isti. Tako se n. pr. hromost otroka, ki je prišel brez roke na svet, ne razlikuje od onega, ki jo je po nesreči izgubil, kot ne prirojena gluhonemost od pridobljene zaradi bolezni ali poškodbe centralnega živčevja.
Vzroki prirojenim hibam in 'boleznim leže lahko v sami kali, v slabi konstituciji materinega telesa za časa nosečnosti in poroda, ki zabranjuje otrokov normalni razvoj in pot na svet, v alkoholizmu, v posledicah bednega in nemoralnega življenja staršev, v zakonih iz krvnega sorodstva, v izredno težkih poklicih, v živčnih pretresih, pa tudi v atmo-sfersko-klimatskih neugodnostih (vlaga, močvirje, kotline itd.).
Med najtežje pridobljene defekte moramo uvrstiti oslepljenje, oglušenje in oneme-lost, ki so navadno posledica pretresa centralnega živčevja s pogubnimi posledicami za ves duševni in telesni razvoj, dalje ohromelost in pa posledice tuberkuloze, rahitisa in poli-omyelitisa.
Te bolezni, ki so največji sovražniki naših otrok, imenujemo socialne bolezni, ker slabe naše narodno telo in uničujejo naše delovne in gospodarske moči.
Vsak od teh bolnikov, pa naj si bo slep, gluh, hrom, duševno zaostal ali moralno manjvreden, je socialnobiološki individuum, ki ni sposoben, da se z lastno močjo vzdržuje, pa bi se mu morala dati ekonomska vrednost normalnega človeka. Ortopedi, sociologi in vzgojitelji hi morali storiti vse, da privedejo svojega bolnika na stopnjo bitja po božji podobi.
Duša zaostalega otroka.
Telesna napaka se več ali manj vedno zrcali v pohabljenčevi duši. Vsi simptomi pohabljenega telesa se odražajo v življenju socialno in 'biološko ter delujejo na otrokovo duševno življenje.
Treba je samo videti reveže, ki ne vidijo, ne slišijo, ne znajo hoditi, ki tipljejo okoli sebe in se plazijo po tleh, ki morajo v pravem smislu besede živeti življenje, nedostojno človeka.
Ti revčki, ogorčeni nad kruto usodo, nimajo zaupanja ne v sebe in ne v svojo okolico, v starše, učitelje in zdravnika. V tem težkem telesnem in duševnem stanju prevladuje nezadovoljnost in melanholija, duša omaga, saj ne vedo niti oni niti starši, da je še vedno možna pomoč.
(Nadaljevanje sledi.)
Zahvala
Ko polaga vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v blagajno častni skupek narodne zbirke 10. novembra, se visoko zaveda velike hvaležnosti, ki jo dolguje vsem: mestom, trgom in vasem, podružnicam in sodelujočim društvom, darovalkam in nabiral-kam, darovalcem in nabiralcem, zlasti pa še mladini, ki je z vso vnemo sodelovala.
Deseti november 1940. je tako častno izpričal plemeniti smisel Slovenk in Slovencev za potrebe naše Družbe, da bo ta dan vodstvu trajno v opomin, ko bo letošnjo zimo izvrševalo zastavljene naloge po tistem geslu, s katerim je bila zbirka prirejena:
»Bratom in sestram na meji — pomoč!«
Vsem najprisrčnejša zahvala!
V Ljubljani dne 23. novembra 1940.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
Vsebina :
Razmišljanja na pragu 23. obletnice naše svobode.
Nerešeno vprašanje učiteljskih stanovanj.
Med »zaostalimi« v otrokovem stoletju.
Uredbe o izrednih dokladah za aktivne in upokojene državne nameščence.
Naša delegacija.
LISTEK: Grobovi bodo oživeli.
Delo za zaščito otrok in mladine.
UČITELJSKI POKRET: Kvantiteta in kvaliteta.
Učitelj Franc Stropnik v ljubljanski bolnišnici.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljska tiskarna. — Iz listov. — Mladinska matica. — Naša gospodarska organizacija. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Uredbe o izrednih dokladah za aktivne in upokojene državne nameščence
Naša delegacija
Odgovor.
Na predvečer letošnje banovinske skupščine je izšel v »Učit. tovarišu« (17. oktobra 1940.) uvodnik pod gornjim naslovom, ki predstavlja nekak apel na delegacijo, ki jo opozarja, da pravočasno loči »kleno zrnje od plevela«.
Danes, ko se je tiskarsko črnilo tega uvodnika že posušilo, ko je za nami banovin-ska skupščina, poročila o tej skupščini (»Jutro«, »Učit. tovariš«, »Narodna prosveta«) in uvodnik »Po skupščini«, ki je izšel v »Učit. tovarišu«, ni težko razbrati — kljub zelo megleni in nejasni obliki — osti tega uvodnika in njegovega prozornega namena. Eventualna subjektivna dobrohotnost avtorja tega uvodnika (v tem primeru sekcijskega vodstva) nikakor ne more zmanjšati objektivnega efekta, ki ga v dani situaciji in v danih okoliščinah ta uvodnik nujno izziva in nas sili, da odgovorimo.
Po splošnih uvodnih ugotovitvah, da »se danes marsikaj pod silo razmer lomi in pre-snavlja...« in da »ni nič čudnega, da se tudi v naši organizaciji čuti prepih omajanih na-ziranj...«, preide avtor uvodnika na jedro vprašanja:
»Vsako vrenje meče na površje gni-joče sestavine, vsaka razkrajajoča se družba nudi brezštevilnim konjunkturi-stom in ambicioznim stremuhom najlepšo priložnost, da uveljavljajo na škodo soljudi svoje sebične namene tako, da jih obdajajo z gloriolo aktualnih nujnosti in socialnih parol. Bolj kot kdaj je potrebno danes, da ločimo kleno zrnje od plevela, resnično požrtvovalnost od bobnečih fraz stremuških individuov po eni ter prihuljenih za-plotnikov po drugi strani. (Vse podčrtali podpisani).
To so razlogi, zaradi katerih bo morala naša letošnja delegacija posvetiti posebno pozornost moralni sili članstva naše organizacije.«
Nekaj — rekli bi — nemogočega se je zgodilo. Na površje naše organizacije so privrele »gnijoče sestavine« v obliki »ambicioznih stremuhov«, ki z »gloriolo aktualnih nujnosti in socialnih parol« minirajo našo organizacijo, organizacijo, ki je dosihmal živela v blaženem miru in discipliniranosti. Najhuje je pa pri tem to, da ima organizacija opraviti s »prihuljenimi zaplotniki«; pa je avtorju članka spodneslo, ko v isti sapi priznava, da ti »stremuški individui« nastopajo odkrito z »bobnečimi frazami«, zato bi bilo možato in odkrito, da bi tudi avtor uvodnika povedal in konkretno pokazal, kje in kako se javljajo ti ambiciozni stremuhi s socialnimi frazami, ker potem bi bila ločitev »klenega zrnja od plevela« lažja. Pa ni imel korajže in se zvija in izmotava kot v precepu, dokler ni uvidel, da postaja smešen in da je le treba z barvo na dan, ko na koncu svojih jeremijad priznava: »...ne bomo dopustili, da bi morala naša edino prava zastopnica zaradi nezadostne moralne in materialne podpore resignirati na borbo, potrebno v našem lastnem in družbenem interesu«. (Podčrtali mi.)
Stvar postaja otipljiva in nameni prozorni! Očitno gre pri tem za tista sreska učiteljska društva, tisto članstvo in tiste delegate, ki so smarali ne le za svojo pravico, temveč tudi za svojo dolžnost, povedati svoje mnenje, svoje zadovoljstvo in nezadovoljstvo tako v pogledu stanovske politike vodstva naše organizacije v pretečenem letu (razbitje skupnega Akcijskega odbora, odnos do hrvatske učiteljske organizacije, vprašanje glasila »Učit tovariša«, itd.), kakor v pogledu proračuna naše sekcije. To nam potrjuje uvodnik »Po skupščini« (Učit. tovariš, št. 10), kjer je dobesedno rečeno:
»Poskus nekaterih delegatov, od katerih bi to najmanj pričakovali, da bi z okrnjenjem članskih prispevkov in »Učiteljskega tovariša« zadali težek udarec eksistenci in borbenosti naše organizacije, se je ponesrečil. Delegacija bi v teh časih niti v sanjah ne mogla osvojiti razlogov za to. Grožnja, da bodo člani izstopali iz organizacije, če se jim ne dovoli popust par dinarjev na mesečni članarini, ni prepričala nikogar razen tistih, ki so s tem prepričanjem že prišli na skupščino... To dejstvo pomenja vsekakor svetel moment v tem' težkem in dušljivem ozračju, ko ne moreš slutiti, za katerim voglom preži sovražnik. (Podčrtali podpisani).
Sledeč pozivu sekcijskega vodstva v uvodniku »Učit. tovariša« z dne 19. okt. 1940. leta, kjer je rečeno, da
»sta različno gledanje in podkrepljena kritika najboljše jamstvo, da organizacija in njeno vodstvo ne otopita v starih izvoženih shemah, marveč dobivata prav od tega raznovrstnega pojmovanja vsakočasnih organizacijskih nalog vedno in vedno nove impulze in zamah plujočega življenja ...«, so ta sreska društva poslala v obliki predlogov za letošnjo skupščino svoja mnenja in svoje poglede glede stanovskopolitičnih in organizačnogospodarskih vprašanj. Tega niso storila z namenom, da minirajo organizacijo, kar smo podpisani tudi javno povedali na banovinski skupščini temveč s hotenjem, da aktivno posežejo v organizačno življenje in da organizacija postane borbenejša. Podpisani smo na banovinski skupščini poudarili, da so njihova društva postavila vprašanje znižanja članarine zato, ker se je bati, da bo članstvo, zlasti mlajše, izstopalo iz organizacije zaradi visoke članarine. Po logiki Tovariševega uvodničarja bi bilo izstopanje članstva za organizacijo pozitivna postavka! Zavoljo gornjih predlogov naj bi bili delegati, ki so zastopali naloge svojega članstva, »gnijoče sestavine«, »ambiciozni stremuhi« itd, itd. itd.
Komu naj služi ta rabota, ki je po svojem žargonu in po svojih metodah močno podobna politični reakciji, ki smatra vsakogar, ki slepo ne sledi njenim stremljenjem, za »ambicioznega stremuha«, »prihuljenega zaplotni-ka« itd. itd. itd.
Že sam način, kako sekcija naslavlja uvodnik (namreč na delegate), je — milo povedano — zgrešen. Če je bilo sekcijsko vodstvo v strahu, da ne bo dobilo na skupščini, kakor pravi samo, »dovolj moralne in materialne podpore«, naj bi apel pravočasno naslovilo na članstvo, ne pa na tak način pritiskalo na delegate, o katerih bi moralo vedeti, da so po svoji moralni dolžnosti vezani na sklepe članstva.
Ali naj bodo podpisani delegatje zato, ker delajo v stanovski organizaciji vedno z idealizmom, nesebično in brezplačno, ko-njunkturisti, stremuhi itd.?!
Ali je stanovsko zavedno, zrelo in zna-čajno, lotiti se odkritega, poudarjamo odkritega, »nasprotnika« s psovkami? Pa ja ni to ono »kleno zrno?«
Ali je taka rabota v korist organizacije? Sodi naj članstvo!
Predsedniki sreskih učit. društev in delegatje:
Petrovič Herman, Mencej Martin, Zorn Jože, Hudales Oskar, Kimovec Franc, Mahkota Milan, Rafael Rihar, Jurančič Josip.
Pripomba: »Poslovni .Odgovor' priobču-jemo v celoti in brez vsakega popravka. Pripombe nanj in pojasnila bodo natisnjena v prihodnji številki.«
Grobovi bodo oživeli
(Šolska naloga.)
Učitelj Pavlinov sedi v svoji temni sobi in popravlja slovensko šolsko nalogo. V četrtem razredu poučuje, pa so pisali oni dan »Grobovi bodo oživeli« — prost spis.
»Imel sem mamo,« piše mali Gregor, »pa mi je umrla. Pa ata je tudi umrl, ko ga je povozil vlak. Sedaj služim pri Rožmanu. Na Vseh svetih dan bom prosil gospodarja za dva dinarja. Šel bom k Potočniku in bom kupil svečo. S svojim nožem jo bom prerezal čez sredo in bom nesel na mamin grob en konec, drugi konec pa na očetov grob. Cele sveče nočem nesti na grobove, ker jo preveč ostane, pa jo drugi dan ukradejo. Vsako leto pokradejo veliko sveč. Na Vseh svetih dan bomo šli tudi v cerkev. Gospod župnik bodo molili očenaše. Potem bomo šli vsi na pokopališče in bomo prižgali sveče. Jaz bom tudi' prižgal sveče in bom dolgo časa stal pri grobu mame, potem pa še pri atovem grobu in bom molil za oba...«
Počasi bere učitelj Pavlinov Gregorjevo nalogo in popravlja. V desni drži peresnik, z levo podpre glavo in se ozre skozi okno v deževen oktobrski dan. Zamisli se.
Tudi on je imel mamo. Šele devet in dvajset let je star, pa že polnih šest in dvajset let ni videl mame. Ali jo je sploh kdaj imel? O, seveda jo je imel. Dobro se spominja tistega dne, ko je nabiral med trnjem vijolice m jih je nesel mami, ki je ležala v zgornji hiši pri oknu. Samo takrat je videl svojo mamo živo, samo takrat je občutil njeno mehko roko na svojem licu. Ničesar drugega se Pavlinov ne spominja.
Pa očeta je tudi imel. Saj so mu drugi povedali, da je bil njegov oče dober mizar in da je šel v Ameriko. Dolgo je že tega. Takrat je še mama živela in ji je tudi enkrat pisal.
Ko so mu sporočili, da je njegova žena umrla, ni ničesar odgovoril. Za vedno je utihnil.
Zimski dan je. Nov sneg naletava. Pri Bontarju sedi okrog peči šest otrok. Tudi Levček Pavlinov je med njimi, saj že več let živi na domu starega očeta. Danes jim ta pripoveduje storije.
»Levček!« zavpijejo vsi ob peči.
»Levček po drva!« se sliši glas iz kuhinje.
Levček brez besede vstane, natakne Petrove copate in odide čez dvorišče po drva, dvakrat, trikrat, petkrat. Ko pridrsa zopet »v hišo«, sede zopet brez besed na svoje mesto ob mrzli steni. Stari oče pripoveduje že drugo storijo.
»Dva po vodo!« zavpije znani glas v kuhinji.
»Alo!« pravi stari oče in pogleda Levčka Pavlinova. Le-ta ponovno natakne copate, od-drsa v vežo in z zaledenelim škafom počaka, da pride še Tonček. Sam res ne more prinesti polnega škafa vode. Ko se s Tončkom vrneta, stari oče še enkrat na kratko pove storijo, da jo sliši tudi Tonček.
Stari oče pripoveduje zopet dolgo storijo o razbojnikih. Zunaj se mrači. Otroci komaj upajo dihati. V sobo pridejo mati po žlico in mimogrede povedo, da bo moral eden še po olje za fižol.
»Jaz že ne grem, preveč zebe.«
»Mene je pa strah!«
»Mene tudi.«
»Jaz sem pa že bosa!«
Vsak pri peči se po svoje opraviči, le Levček je tiho. Stari oče se obrne k njemu.
»Ti si pa najbolj korajžen. Saj takega fanta ne sme biti strah, kaj ne da?«
Levček je vesel očetove pohvale. Petrove čevlje obuje in teče z veliko zelenko k Jo-štarju na drugem koncu vasi po olje za fižol. Le tu pa tam pogleda za kak pod ali hlev, če ga ne čakajo morda tisti razbojniki, ki je o
njih pripovedoval stari oče pri peči.
Priobčujemo Uredbo o izrednih, dokladah za aktivne in upokojene državne nameščence. Uredba za aktivne nameščence ni spremenjena, ker je z novo izdajo le podaljšana. Nova je le ureditev doklad za staroupokojence.
Na osnovi 1. čl. uredbe o izpremembi veljavnih določb in izdajanju novih, je ministrski svet izdal uredbo o spremembi in izpopolnitvi uredbe o izrednih dokladah državnih uslužbencev in upokojencev z dne 26. julija 1940. Nove določbe pravijo:
Čl. 1. Aktivnim državnim uslužbencem, za katere veljata uradniški zakon ter zakon o državnem prometnem osebju, pripadajo poleg rednih dohodkov tudi naslednje izredne osebne doklade po draginjskih razredih:
1.	uradnikom od 8. do vključno 5. polo-žajne skupine 150, 120, 80 din;
2.	uradnikom v 9. in 10. pol. skupini 200, 160, 100 din;
3.	uradniškim pripravnikom ne glede na šolsko kvalifikacijo 150, 120, 80 din;
4.	zvaničnikom 120, 100, 70 din;
5.	služiteljem 100, 80, 50 din;
6.	kontraktualnim uradnikom in honorarnim uslužbencem z mesečnimi bruto dohodki do vključno 1000 din 100, 80, 50 din,
od 1001 do 1400 — 120, 100, 70 din;
od 1401 do 2600 — 150, 120, 80 din;
od 2601 do 3000 — 150, 120, 80 din;
7.	dnevničarjem, cestarjem in stalnim cestnim čuvajem z mesečnimi bruto nagradami do vključno 1000 din 100, 80, 50 din;
od 1401 do 1400 din 120, 100, 70 din;
od 1401 do 2600 din 150, 120, 80 din;
Čl. 2. določa osebne doklade za vojne uradnike. Določbe so v glavnem nespremenjene. V naslednjem odstavku slede določbe o izrednih osebnih dokladah uslužbencem direkcije rečne plovbe, državnega posestva na Belju in sladkorne tovarne na Čukarici.
Čl. 3. pravi: Členu 2. gornje uredbe sledi čl. 2 a, ki glasi: Vsem državnim upokojencem pripadajo izredne osebne doklade in sicer onim, katerih pokojninski dohodki znašajo ne računajoč rodbinske doklade mesečno bruto
do 1000 din (po draginjskem razredu): 160, 120, 80 din;
1001 do 1600 din: 140, 100, 80 din;
1601 do 2000 din: 120, 80, 50 din;
2001 do 2600 din: 100, 70, 50 din;
Ta uredba velja od 1. decembra 1940.
NOVA UREDITEV DOKLAD ZA STAROUPOKOJENCE
Na temelju čl. 1. uredbe o izpremembah obstoječih zakonskih predpisov in o izdajanju zakonskih predpisov in o izdajanju novih od ministrskega sveta z dne 16. septembra 1939. je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o izpremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev.
V uredbi o osebnih in družinskih dokladah državnih upokojencev št. 7550/1 z dne 15. marca 1940. se izpremeni in dopolni takole:
Staroupokojenci z nepolno pokojnino
1. Čl. 2. zdaj glasi: Osebnim upokojencem, katerim je bila pokojnina določena po zakonskih predpisih, ki1 so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923., pripada mesečna osebna doklada:
Tistim, ki so bili upokojeni z 20 ali manj leti službe, priznanimi za pokojnino, z letno
Levček Pavlinov je imel strica — sodnika. Materin brat je bil. Tudi Levčkov birmanski boter je 'bil. Jeseni leta 192.. ga je nekoč prišel iskat. S seboj je vzel Levčka in ga vpisal v gimnazijo. Stari oče je zelo ozmerjal strica tisti dan in dolgo sta bila potem skregana. Študent Pavlinov je dobro zdeloval. Ni se bal matematičnih nalog, ne konferenc, še manj spričevala. Bal se je pa, in to vsako leto bolj, čim starejši je bil — počitnic. Vsakih počitnic se je bal. Ko je obiskoval učiteljišče, je stanoval v zavodu^ v dijaškem konviktu. Prišel je dan pred Vsemi svetimi. Tri dni počitnic. Veselje je zavladalo v konviktu. Pod streho so iskali študentje svoje kovčege, žvižgali so in peli, ko so nosili kovčege v sobe in mašili svoj robo vanje. Zakaj bi se ne veselili. Saj gredo vendar domov.
Pavlinov se je prvič zavedel, močno zavedel, da ne more domov, ker ni nikjer doma. Molče je poiskal v podstrešju vrvico in tisti papir, v katerem je prinesel svoje stvari ob vstopu v zavod. Ko je zavezoval, je mislil na starega očeta dom in na mamo. Popoldne se je poslovil od prijateljev in sam odšel proti postaji. Bo že enkrat boljše, je glasno vzdih-nil in stopil z zavitkom v roki v trgovino. Tam je kupil svečo, da jo ponese na grob svoje mame.
Zopet je oktobrski dan. Učitelj Pavlinov stopi iz vlaka, V vsaki roki nese kovčeg in ves je nov. Proti šoli zavije — na svoje prvo službeno mesto. Prav vse, kar mora imeti učitelj, je prinesel s seboj. Tisti dan, ko je prejel namestilni dekret, je šel najprej z njim v roki po trgovinah, nato pa do krojača in šivilje in čevljarja. Kdo bi mu ne zaupal, saj je vendar državni uradnik in bo imel stalno mesečno plačo.
pokojnino v dinarjih	ali kronah do 1499: 980,
850, 800 din (v I., II.	in III. draginjskem razredu);
od 1500 do 2999:	1100, 950, 850 din;
od 3000 do 4499:	1300, 1150, 1000 din;
od 4500 do 5999:	1500, 1300, 1100 din; od 6000 dalje pa 1700, 1500 in 1300 din.
Tistim, ki so bili upokojeni z 20 do 30 leti službe, priznane za pokojnino pri letni pokojnini v kronah ali dinarjih do 1499: 1300, 1150, 1000 din;
od 1500 do 2999: 1600, 1400, 1200 din; od 3000 do 4499: 1900, 1700, 1500 din; od 4500 do 5999 : 2300, 2000, 1800 din; od 6000 naprej: 2500, 2200, 1950 din. Tistim, ki so bili upokojeni z več ko 30 leti službe, priznane za pokojnino, pa ne dobivajo celotne pokojnine položaja, s katerega so bili upokojeni: pri letni pokojnini v kronah ali dinarjih do 1499: 1500, 1300, 1100 din;
od 1500 do 2999: 1700, 1500, 1300 din; od 3000 do 4499: 1950, 1730, 1540 din; od 4500 do 5999: 2350, 2030, 1840 din; od 6600 do 6999 : 2550, 2230, 2040 din; od 7000 do 8999: 2650, 2330, 2140 din; od 9000 naprej: 2750, 2430, 2240. Tistim, ki so bili upokojeni s položaja zvaničnika ali s položaja temu enakega, do zaključno 30 let službe, vštete v pokojnini: 750, 700, 650 din;
z več ko 30 v pokojnino vračunanimi leti, če ne dobivajo kot pokojnino celotnih prejemkov s položaja, s katerega so 'bili upokojeni: 850, 800, 750 din; s položaja služitelja ali položaja njemu enakega do zaključno 30 let službe, vštete v pokojnino: 700, 600, 550 din; z več ko 30 leti službe, priznane v pokojnino, če ne dobivajo kot pokojnino popolnih prejemkov položaja, s katerega so bili upokojeni: 800, 700, 650 din.
Staroupokojenci s polno pokojnino
2.	Spreminja se čl. 4. in glasi: Osebnim upokojencem iz čl. 2., ki prejemajo kot pokojnino v celotnem znesku prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada naslednja mesečna osebna doklada:
z letno pokojnino v dinarjih ali kronah do 1499: 1700, 1500, 1300 din (po draginjskih razredih);
od 1500 do 2999: 1800, 1600, 1370 din; od 3000 do 4499: 2000, 1760. 1530 din; od 4500 do 5999 : 2400, 2100, 1830 din; od 6000 do 6999: 2600, 2300, 1980 din; od 7000 do 8999: 2800, 2470, 2140 din; od 9000 naprej: 3000, 2640, 2300 din; s položaja zvaničnika ali položaja njemu enakega: 970, 850, 800 din; s položaja služitelja ali položaja njemu enakega: 850, 800, 750 diin.
Rodbinski staroupokojenci
3.	Čl. 5. točka 1. se spremeni in glasi: Družinskim upokojencem, katerim je bila družinska pokojnina odmerjena po prejemkih iz zakonskih predpisov, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923., pripada mesečna osebna doklada in siceT:
a) za družine uradnikov, ako je bila družinska pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah in znaša letno do 1199, pripade: 980, 850, 800 din;
od 1200 do 1999: 1100, 950, 850 din; od 2000 do 2499: 1320, 1100, 950 din; od 2500 do 3499: 1500, 1300, 1100 diin; od 3500 do 3999: 1700, 1500, 1300 din; od 4000 do 4999: 1900, 1700, 1500 din; od 5000 naprej: 2000, 1760, 1530 din.
Šolski upravitelj je bil dober učitelj. Vsi so ga hvalili in tudi šolski nadzornik je priporočal Pavlinovu, naj posluša svojega upravitelja. In Pavlinovu se je zelo dobro zdelo, ko ga je gospod upravitelj klical za tovariša.
Čez nekaj mescev je tovariš upravietlj zaupal tovarišu učitelju, da zelo težko živi in da je sklenil najeti nekaj tisočakov posojila, češ da ga dobi pod zelo ugodnimi pogoji. Vsak mesec bo po malem vračal. Manjka mu pa samo še en podpis na zadolžnici. Tovariša sta, prijatelja skoraj, zakaj bi mu ne napravil usluge. In Pavlinov je podpisal. Čez nekaj mescev zapusti upravitelj državno službo. Tovariš učitelj pa dobi poziv, naj začne s plačevanjem. In Pavlinov je začel še v to smer plačevati.
Sedem let je Pavlinov v službi. Sedem let plačuje. Bog zna, kdaj bo nehal s tem umazanim poslom. Morda nikdar. Pa oženil se bo. Saj je vendar tako sam na svetu. Pred letom dni je to sklenil. Zaljubil se je v dekle, ki ne bo imelo ničesar. Kako je le mogel najti tako dekle? O, prav lahko! Saj sta si vendar tako | sorodni duši. Sam še nikdar ni imel ničesar, zakaj bi moralo imeti dekle oziroma žena. Kljub temu živi, še celo precej zadovoljno živi. Tudi z ženo bosta živela. Morda celo dobro živela, saj bosta skupno prenašala vsa bremena tega življenja.
Pavlinov se predrami. Kup nepopravlje-nih zvezkov leži pred njim. Tudi Gregorjeva naloga nima še ocene. O, Gregor, tudi ti si sam na svetu. Pred tednom me je tvoja teta vprašala, kako se učiš. Pohvalil sem te in je teta rekla, da boš šel drugo leto v gimnazijo. Gregor, seveda boš šel. Želim ti vso srečo v življenju.
b)	Za družine zvanienikov ali poklicev, ki so tem enaki: 750, 700, 650.
c)	Za družine služiteljev ali njim enakih poklicev: 700, 600, 550.
4. V čl. 6. točka 7. se spremenita a) in b) in glasita: a) za uradnike, narednike prvega razreda, narednike vodnike, vodje v letal-
stvu, vodje v mornarici in višje muzike; b) za zvaničnike narednike 2. razreda, podna-rednike, nižje muzike, kaplarje, orožnike, re-dove-graničarje in služitelje.
5. V čl. 11. točka 9. se postavi namesto »6 ali 7« »4 ali 5«.
Učitelj Franc Stropnik v ljubljanski bolnišnici
Vsi slovenski dnevniki so prinesli v začetku druge tretjine t. m. daljša ali krajša poročila o zločinskem napadu na tov. Franca Stropnika, učitelja v Kapelah, ki ga je izprijeni mladoletnik Grosman 9. t. m. zabodel v hrbet in ga težko telesno poškodoval. Obžalovanja in obsodbe vredni napad je učitelja Stropnika že sam na sebi težko zadel^ saj je nastopila kot posledica napada takojšnja o-hromitev obeh nog. Še teže pa mu je bilo, ko je čital razna poročila o tem napadu, ki so jih prinašali dnevniki. Skoraj v vseh teh poročilih in v njihovih naslovih je prikazan dogodek tako, kot da gre za osebno maščevanje Grosmana nad bivšim učiteljem. Poedini poročevalci so sami iskali vzroka za ta gnusni zločin in so popolnoma svojevoljno zaključili na telesno kazen, s katero da je učitelj Stropnik pred leti ukoril svojega bivšega učenca Grosmana. Ta neresnični učinek telesnega kaznovanja je bolnega tovariša Stropnika močno razžalil. Resnica je namreč ta, da ne more biti govora o kakšnem maščevanju. Tovariš Stropnik si zločina sam ne ve tolmačiti.
Grosmana sploh nikdar ni učil in ga tudi vobee ni poznal.
Obravnavanje Stropnikove nesreče v dnevnih listih se je vršilo na način, ki ni žalil le njega samega, marveč se je čutil prizadetega vsak učitelj. To dejstvo ostane, četudi verujemo, da ni bilo namere za to. Želeti je, da se v podobnih primerih pri iskanju vzrokov ne iščejo tako zvani »logični zaključki« in se od verjetnih uporabi za utemeljitev najverjetnejši in najbližji, marveč da se podajo javnosti vzroki šele po proučitvi vsega dogodka, najbolje, ko je poročevalec imel možnost, govoriti osebno s prizadetimi samim. Dokler se to ne zgodi, naj se poročila omeje le na stvaren opis dogodkov.
Tovariša Stropnika smo prvikrat obiskali v ljubljanski splošni bolnišnici. Leži na kirur-gičnem oddelku. Vbodljaj noža mu je poškodoval hrbtenjačo, zaradi česar sta mu ohromeli obe nogi. Skrbna zdravniška nega pa mu polagoma vrača izgubljeno zdravje. Z eno nogo že lahko nekoliko giblje in upanje je, da se bo pozdravil popolnoma, kar mu vsi od srca želimo.
Delo za zaščito otrok in mladine
Banovinski odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok je na svoji seji dne 14. t. m. med razpravljanjem o važnih in najnujnejših delih za zaščito otrok med drugim ugotovil sledeče:
1.	Dosedanje delo za zaščito otrok v primeru vojne je že zelo napredovalo, vendar je treba « pospešenim tempom te priprave čimprej dovršiti, zaradi česar je treba prvenstveno rešiti vprašanje finančnih sredstev.
2.	Organiziranje krajevnih odborov je treba pospešiti in sicer tako, da bo popolnoma zadoščeno vsem zadevnim razpisom ministrstev in pravilnikom o zaščiti otrok. Do-sedaj je organiziranih 207 občin, ki imajo ustanovljene krajevne odbore. Ideja organizirane in načrtne akcije skrbstva in varstva našega naraščaja sei je pričela s tem širiti iz banovinskega in mestnih centrov na deželo v večja naselja in vasi. Ker je uvajanje strokovno premišljene in načrtne zaščite otrok šele na začetku, je treba stremiti za tem, da Ibo vsak krajevni odbor predstavljal živo, agilno, navdušeno ter idealno delovno edini-co, ki se bo vedno zavedala svoje velike naloge: bdeti in čuvati nad duševnim in telesnim zdravjem mladine svojega področja. — Še pred božičem bo sklican sestanek zastopnikov krajevnih odborov, na katerem se bodo obravnavala tekoča mladinskozaščitna vprašanjaj
3.	Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se po-
speši. Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih izdatne pomoči.
4.	Dosedanji krediti za zaščito otrok, s katerimi razpolagajo bodisi občine, banska uprava in država, so absolutno premajhni, da bi bilo z njimi mogoče uspešno rešiti katero koli mladinsko zaščitno vprašanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoje proračune za 1. 1941./42. posebne proračunske postavke za zaščito otrok, prav tako je treba zvišati tudi postavke za zaščito otrok v proračunih banske uprave in države. Dosedanjega pomanjkanja sredstev ne bo mogoče nadomestiti s prostovoljnimi prispevki in darili, zaradi česar naj se pokrene akcija za ustanovitev banovinskega mladinskozaščitnega fonda, kamor se bodo stekale redne, obvezne dajatve, kakor je to uvedeno že v mnogih državah.
5.	Katastrofalno padanje rojstev, upadanje volje za rojstvom otrok, poraščanje nesmisla za družinsko življenje v našem narodu in drugi slični pojavi zahtevajo energičnih ukrepov ne le s strani zasebne iniciative, ampak tudi s strani oblastev. Pri vsem delu v tej smeri se morajo podrediti vsi osebni principi in kaprice posameznikov interesu splošnosti, da se ohrani življenjska sila naroda in tako poveča moč države.
Na podlagi gornjih ugotovitev je banovinski odbor sprejel vrsto sklepov za nujno izvršitev z upanjem, da iniciativa Unije ne bo naletela na težkoče in nerazumevanje.
UČITELJSKI POKRET
Kvantiteta in kvaliteta
Naše delo bi bilo brez uporabe statistične tehnike in brez upoštevanja zakonov teoretične statistike brez vsakega haska. Temeljilo bi sicer na dobrem terenskem opazovanju posameznih pojavov, ki so kar na zunaj vidni in naravnost otipljivi, toda prave slike ne bi nikdar dobili. Temu bi bil vzrok tudi v tem, da bi najbrže kak prav izrazit, že patološki primer, pri takem opazovanju posplošili in iz tega izvajali potem brez ozira na to, da je zaradi svoje maloštevilnosti le izjema in ne more imeti nikake reprezentativne vrednosti, vsesplošne in že kar normam podobne in veljavne zaključke. Iz nekega, kvalitativno sicer izredno opaznega pojava, ki je kvantitativno šibek ali neznaten, bi nastala stro-kovnjaška teza o novem pojavu ali znaku, za katerega bi na način takoj veljali zakoni vse-obče veljavnosti. To se prav mnogokrat primeri v vsakdanjem življenju kakor tudi pri znanstvenem proučevanju učenjakov, ki so vsa svoja opazovanja gradili na individualnih opazovanjih kakor tudi na eksperimentih, omejenih le na majhno število ponavljanj, in pri tem nekako apriorno prenašali taka gola subjektivna mnenja na kolektiv brez točnega opazovanja. Oni so pri tem neke kvalitativne anomalije posplošili brez ozira na to, ali so imeli zadosten kriterij, da take anomalije v resnici tudi številčno močno nastopajo. Že zgodovina znanosti nam točno pokaže, kje je šele celostno, to je statistično gledanje odkrilo pojave, ki se z golim opazovanjem posameznikov ne dajo niti slutiti, kaj šele meritorno ocenjevati in istočasno postavljati nove teze. Lep primer, da nakažem samo enega, imamo na področju biologije in sicer v ded-nostnem nauku, kjer so šele opazovanja, kvantitativno močna in obsežna, nakazala ono kvalitativno ozadje, ki je bilo vzrok raznim dedovanjem, križanjem itd. Take primere bi lahko danes izvzeli iz medicine, sociologije, fizike, astronomije, psihologije itd., kjer nam prav moderna raziskovanja vedno oolj jasno kažejo preživelost metod, ki so se naslanjala na sicer temeljito, toda maloštevilno opazovanje in preučevanje samo ozko omejenih pojavov brez ozira na njih ogromno številčnost nas/topanja v sami tprirodi. vedno bolj nam je jasno, da se mora sklepati iz kvantitete na kvaliteto in ne obratno,
njaki ugodno ocenili naše delo in izsledke, ki smo jih dosedaj nakazali. Tudi naj nas krepi zavest, da je naše delo doprinos k boljšemu spoznavanju naše mladine in s tem k izboljšanju razmer, v katerih živi. Tako prinašamo s svoje strani delo, ki smo ga dolžni svojemu slovenskemu narodu.	Debevec Boris.
Zadružnikom Učiteljske samopomoči!
V tem mescu prejme vsak zadružnik po en izvod pravil US, kakor jih je sprejela izredna članska skupščina 8. septembra 1940., okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani pa potrdilo 17. septembra 1940., Zadr. IV. 18/15, in en poslovnik kot dodatek k pravilom. Oboje vstavite v svojo zadružno knjižico! — Spremembe v pravilih bodo v bodoče mogoče le po določbah §§ 32., 33., 35. in 38., poslovnik bo pa spremenila lahko vsaka članska skupščina. — Vsak zadružnik mora imeti kot člansko izkaznico zadružno knjižico. Ta je za vse zadružnike, ki so vstopili v US do 31. oktobra 1940., rdeča knjižica z napisom »Pravila Učiteljske samopomoči v Ljubljani«, na zadnjem listu so vpisani sprejemni podatki o zadružniku. Vsem bivšim članom UiS kot društva je zadružna uprava poslala ob preosnovi v zadrugo US take zadružne knjižice z datumom 1. januarja 1932. Pozneje vstopivšim zadružnikom izstavlja zadružna uprava zadružne knjižice z datumom vpisa v člansko knjigo (knjigo zadružnikov). — Od 1. januarja 1940. dalje bodo prejemali zadružniki nove zadružne knjižice. — Prepis zadružne knjižice izgotovi zadružna uprava US le na prosilčevo pismeno izjavo, da je zadružna knjižica izgubljena in da jo prosilec proglaša za neveljavno, če se ta nahaja v kaki drugi roki. Za prepis in poštnino je treba vposlati din 10,— v znamkah. — V mescu decembru 1940. nakažite s priloženo položnico
Narod ima siguren občutek za vse ono, kar je zdravilno. Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave. Naše gospodinje jO vedo mojstrsko pripraviti. Naravno, s »Kolinsko« to vedno dobro uspe.
ZREDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORIJA
upravnino za leto 1941., ki znaša din 10,—, za poštnino din 1,— in za 537. smrtmi primer — Iglic Kornelij v Dolskem — din 5,—, skupaj: za enega zadružnika din 16,—, za dva din 31,—, za tri din 46,— itd. Kdor ima kaj zaostanka, mora tega prišteti k gornjemu znesku.
Zadružna uprava US.
Splošne vesti
da ne zaidemo v povsem slučajnostne sklepe. Tudi naše delo nam kaže isto pot. Mi nismo bili v stanju, da bi si marsikateri pojav iz šolskega življenja razložili na podlagi dejstev, ki so nam jih nakazovali dosedanji načini gledanja. 'Seči smo morali globlje, poiskati sredino, iz katere izhaja naša mladina, preučiti njih vsakodnevno življenje, prehrano, telesni razvoj, zaposlenost itd. in na podlagi točnega dognanja dejstev številčno močnih opazovanj poiskati merilo, ki bi ustrezalo vzrokom, zaradi katerih ti pojavi nastopajo. Številčno močna opazovanja so nas pripeljala ob vzporedni primerjavi do kvalitativnega ozadja, ki iste povzroča. Lahko trdimo, da je ves potek človeškega znanstvenega ustvarjanja bil podoben temu načinu pridobivanja dejstev, samo da se je vršil v teku stoletij in stoletij počasi in skoraj neopazno. Današnji tempo življenja nam take potrate časa in energije ne dopušča več in zato moramo hitreje doseči korensko ozadje raznih pojavov. Tu je mesto statistiki in njenemu načinu dela. Če se danes ozremo po svetu, lahko opazimo, da bi marsikateri način sodobnega človeškega izživljanja bil popolnoma nemogoč in vnaprej obsojen na hiter propad, če ne bi s pomočjo statistične tehnike pridobil temeljev, na katerem je zgrajen.
Večkrat se oponira statistiki in delom, ki jo uporabljajo, tudi zaradi tega, ker njeni kritični ocenjevalci menijo, da jo je treba odklanjati, ker jo uporabljajo tudi nevešči ljudje ali pa taki, ki niso v njej popolnoma izučeni. Takim mnenjem so slična ona, da bi bilo treba prepovedati vse operacije, ker se tudi med kirurgi in operaterji nahajajo nesposobni ljudje, ali pa, da je treba zapreti šole, ker se med učitelji in profesorji ddbe nevešči svojega posla. In kakor moramo zadnji mnenji odkloniti kot neživljenjski in absurdni, moramo isto storiti tudi s prvim, ker se med seboj ničemer ne razlikujejo.
Ko nam je bila tako spoznana pot grajenja naših izsledkov in s tem vsa zakoreninjenost našega dela v resničnih življenjskih pojavih, šele lahko cenimo to, kar smo dosegli. Na zunaj se nam kaže malo. Prosveta s svojo skromno obliko še pomanjšuje vrednost podanega gradiva, toda zavedati se moramo, da so priznani domači in tuji strokov-
PRIPOMOČEK ZA POUK GOSPODINJSTVA NA LJUDSKIH IN MEŠČANSKIH ŠOLAH
Odbor učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol opozarja vse tiste tovarišice, ki poučujejo gospodinjstvo na ljudskih, pa tudi na meščanskih šolah, da si delo znatno olajšajo, če si nabavijo priročni brošurici Pleško-Prašnikar: Prehrana-Kuhanje in Grum-Meši-ček; Dom-Obleka. Knjižici vsebujeta v preprosti obliki vso snov, ki je predpisana v učnem načrtu. Nič več ne bo iskanja in sestavljanja, če si naročite ti dve res praktično in poljudno spisani brošurici. Poskusite in pošljite takoj naročila na naslov Marta Plav-šak, učiteljica, Trbovlje. Cena: Prva brošura, ki je letos izšla v povpravljeni in povečani izdaji, stane 6 din, druga, ki je še iz stare zaloge pa 4 din.
— Trboveljski Slavček. Za uspešno kulturno, propagandno in socialno delo je Trboveljski Slavček prejel ob svojem jubileju odlikovanje z redom jugoslovenske krone. Slovesna izročitev bo v nedeljo, 1. decembra, ob 4. uri popoldne na koncertu, ki ga priredi »Slavček« v Trbovljah v dvorani Delavskega doma s sodelovanjem Delavske godbe na pihala in mlade koloraturke bivše članice Rezi-ke Koritnikove. Spremljal jo bo na klavirju operni kapelnik dr. Danilo Švara. Ves spored bo obsegal izključno slovanske skladbe od Triglava do Črnega morja, od Krkonošev do Urala. Več točk bo doživelo takrat svoj glasbeni krst. — 9. decembra pa priredi »Slavček« za svoj 10 letni jubilej koncert v Ljubljani v veliki Filharmonični dvorani. Pokroviteljstvo nad to pomembno prireditvijo je prevzela Trboveljska premogokopna družba, ki je vedno znatno podpirala zbor sinov in hčera rudarjev. Za to priliko je poklonila TPD zboru izdaten znesek, kar potrjuje veliko stremljenje premogovne družbe za povzdigo kulture v Trbovljah. — Tovariše in tovarišice opozarjamo na obe prireditvi in jih vabimo, da s svojim posetom izkažejo razumevanje za delo, ki ga vodi naš tovariš in ki dela čast vsemu učiteljskemu stanu in organizaciji.
— Slovenskemu učiteljstvu! V dnevniku »Jutru« je bila nedavno razpisana subskripci-ja za knjigo »Vaške podobe«, novo delo Ignaca Koprivca. Ker pisatelj začetnik pri nas težko najde založnika, se je avtor odločil, izdati svoje delo v lastni založbi. Knjiga bo pa lahko izšla šele takrat, ko se bo priglasilo primerno število naročnikov, zato se avtor obrača s tem na slovensko učiteljstvo z vljudno prošnjo, naj mu javi čim prej svoja naročila z dopisnico. Na ta način pride ceneje do knjige, obenem pa omogoči čim prejšnji izid dela. »Vaške podobe« so veren prikaz življenja na vasi, življenja tistega dela ljudi, ki se potikajo po tujih viničarijah in si služijo vsakdanji kruh po kmetijah ali pa beračijo ter se prodajajo po mestih. »Vaške podobe« so težka obtožba sedanjega časa. Knjiga bo obsegala čez 300 strani. Imela bo 12 ilustracij, ki postavljajo pred čitatelja vaško življenje s sliko. V subškripciji bo stala knjiga 75 din. Naroča se pri Ignacu Koprivcu, Ljub-ijana, univerza. — Založnik.
PREKLIC
Podpisani preklicujem s tem vse, kar sem žaljivega in neresničnega govoril o svoji ločeni ženi in gdč. Prešern Štefki, učiteljici v Beltincih, ter se jima zahtvaljujem, da sta odstopili od tožbe. Jožko Babič, učitelj v Melincih, sedaj slušatelj višje ped. šole v Beogradu.
—i Upokojeni sta bili z ukazom z dne 30. IX. 1940. učiteljici Zenkovič Ema iz Trbovelj in Bačic Josipina iz Ljubljane.
—i Premeščeni so učiteljica Branka Špes iz Hoč na Tejcno, učitelj Fran Hogler iz Mokronoga k Sv. Florijanu, srez Šmarje, ter učiteljica Kornelija Resnik od Sv. Barbare v Slov. gor. v Hoče.
Isz listov
—1 Kako pomagati lačnim šolskim otrokom, je naslov članka v Večerniku dne 20. XI., ki pravi med drugim: Šolske občine naj izven Vednega proračuna prispevajo, kolikor jim je največ možno, da bedo najmlajših in najpotrebnejših omilimo. Banska uprava naj z izrednimi zneski podpre vse šole, kjer občine tega ne morejo storiti. Vsi denarni zavodi naj po svoji dolžnosti nakažejo svojim šolam čim večje zneske za revne otroke. Trgovska in obrtna združenja naj dajo primerne zneske iz svojih blagajn, svojim članom pa naroče, da vsak v svojih možnostih prispeva ali v denarju ali v blagu. Čisti dobički raznih jesenskih in zimskih prireditev vseh društev naj se uporabijo izključno v ta namen. Kari-tativna društva naj šoli in občini v njeni akciji vsestransko pomagajo. Oblast pa naj najde ključ, da bo vsak prispeval res po svojih močeh.
—I »Šole na svežem zraku« je naslov članka v Večerniku dne 21. XI., ki utemeljuje potrebo takih šol ter pripominja, da je takšna šola pri nas v Vurbergu kjer se poizkuša pouk na svežem zraku. Ta šola je pokazala zadovoljive rezultate.
—1 Iz Večernika dne 21. XI. posnemamo sklepe mariborskega društva »Šola in dom«, med drugim naslednja dva: V ljudski šoli se
naj v novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur materinskemu jeziku. — Vzgojitelji bodo mogli svoje izredno težavno delo samo tedaj dobro izvrševati, če bodo stanu primerno nagrajeni, iin to tem bolj, ker nimajo nikakih stranskih dohodkov in ugodnosti kot nekateri drugi poklici.
—1 Šole brez učiteljev. V naši državi je bilo v začetku šolskega leta 820 šol brez učiteljev. Zaradi tega se na teh šolah ni mogel pričeti pouk. V vsej državi je okrog 1800 razredov brez učiteljev. Zato je prosvetno ministrstvo odredilo, da bodo absolventi lanskega četrtega letnika v tem šolskem letu absolvirali peti letnik v nekaj mescih, da bo tako mogoče popolniti prazna mesta. »Nova doba« 22. XI.
—1 Za madžarske šole manjka učiteljev. Madžarsko glasilo »Naplo«, ki izhaja v Subo-tici, poroča, da sta bili pred kratkim spet odprti dve madžarski manjšinski šoli v pred-mestih mesta Subotice, da pa za ti dve šoli ni bilo mogoče dobiti madžarskih učiteljev. S tem v zvezi piše list, da se kaže občutno pomanjkanje madžarskega učiteljskega naraščaja. »Slovenec« 20. XI.
—1 Pričetek pouka na zagrebških šolah. Banska oblast v Zagrebu je odločila, da se poslej pričenja šolski pouk po srednjih in
ljudskih šolah ob pol 9., nc več ob 8. kakor doslej. To je banska oblast storila iz praktičnih razlogov, ker večina šolske mladine prihaja v šolo s tramvaji, ki pa so do 8. prepolni in se morajo otroci obešati na vozove, s čimer so vedno izpostavljeni nevarnosti. Razen tega bo nekaj prihranka na kurivu in električni razsvetljavi po šolskih zavodih. »Jutro« 22. XI.
—1 »Važnost učiteljske organizacije« je
naslov članku v Slovencu dne 20. XI., v katerem razpravlja o delu in jubileju slovenskega katoliškega učiteljstva.
—1 Kaj pravite? Živimo v dobi napredka, omike in kulture. Zlasti pri nas v Sloveniji komaj najdeš nepismenega človeka. Vse se uči, vse študira. Res, lepo je razvito pri nas šolstvo. Zelo se trudijo učitelji(ce), da Ibi mladim glavam vlili potrebne učenosti. Poskrbljeno je tudi za nadaljevalno, strokovno oziroma višje šolstvo. Zlasti stopa danes v ospredje meščanska šola. Tako dobivamo v novejšem času razne tipe meščanskih šol: kmečkega, obrtnega in tako dalje. Prav! V vsem se zrcali skrb poklicanih činiteljev za izobrazbo naroda. V šolah nastopajo učitelji in učiteljice, profesorji in profesorice. Res mnogi prav vestno. Toda zgodil se je primer, da je na neki meščanski šoli začela neka pro-
fesorica vtepati v glavo učenk in učencev prav svoje predpotopne nazore. Bilo je pri zgodovinskem pouku. Profesorica razlaga goe-loški postanek naše zemlje v 3. razredu. Pride do človeka. Dosledno trdi, da se je človek razvil iz opice. Ko jo dijakinja vpraša: »Zakaj pa se sedaj človek več ne razvija iz opice?« jo nahruli: »Ti tega ne razumeš. Sedaj smo v končnem stanju razvoja.« Že davno smo, g. urednik, ovrgli zmotne Darwinove opičje nazore. Pa pride v 20. stoletju profesorica, ki jih znova ogreva in z bajkami nasiču-je lačna srca naše mladine. Ali še zasluži, da je profesorica in je kruh, ki ji ga daje naše katoliško ljudstvo s plačevanjem davkov, ko tako žali njegov verski čut? Ali ne bi bilo treba poskrbeti, da bi taki izrodki, ki so se po lastni trditvi morda res razvili iz opice, prišli tja, kamor spadajo, kjer naj počakajo »končnega razvoja«? Verno slovensko ljudstvo in g. urednik, kaj pravita na to? »Slovenec« 21. XI.
—1 Pospeševanje ljudske prosvete v Rusiji. Po pravkar objavljenih statističnih podatkih so v Rusiji zgradili leta 1940. novih šol v mestih 220, v vaseh pa 1100. Zgradili so tudi 10 novih knjižnic. Vsega skupaj so za gradnjo teh šol in knjižnic izdali 303 milijone rubljev. »Jutro« 23. XI.
Mladinska matica
—mm Natiskana je 4. božična številka »Našega roda«, ki je posvečena Engelbertu Ganglu in ki prinaša sledečo vsebino: Jože Župančič: Engelbert Gangl; Engelbert Gangl: Darovanje (pesem); Vladimir Levstik: Peter in Kostja (nadaljevanje); Kristina Brenkova: Lakomni bratje; Bogomir Magajna: Račko hribolezec; Lili Novy: Božič 1940 (pesem); Fran Borko: Barbara; Engelbert Gangl: Bele breze v Beli Krajini; Janez Dodič: Gorenjski običaji; Anica Černej: Pomota (pesem); Anica Černej: Sveti večer (pesem); Josip Ribičič: Razgovor;	Koko junak (slikopis); * * *:
Mihčeva 4. naloga z napakami; * * *: Najdragocenejše; * * *: Kaj je doživel Ivo z »Vida«; Viljem Kunst: Kakšno bo vreme (nadaljevanje); * * *: Najdražja ruda; Mladina piše; uganke.
Številka ima celostransko Ganglovo sliko na naslovni strani. V ilustrativnem delu pa sodelujejo: Bambič, Vogelnikova, M. Kraljeva, Hribarjeva in dr.
—mm Ekspedit 4. številke »Našega roda« se prične v soboto 30. t. m.
—mm Ena najlepših slovenskih slikanic je »Dedek Miha«. Petdeset celostranskih ilustracij v štiribarvnem tisku, velik format, razkošna oprema, lepa vezava. Cena izvodu 35 dinarjev.
—mm Šolska vodstva, ki bi si hotela rezervirati vezane letnike »Našega roda« in knjige, prosimo, da to čimprej store, ker nam bo mogoče rezervirati zaradi omejene naklade le malo število vezanih garnitur. V primeru, da nam garniture zmanjkajo, bomo upoštevali tiste šole, ki se prijavijo prej.
—mm Ker nam je skoraj docela pošla
druga številka »Našega roda«, prosimo naše poverjenike, ki niso vseh številk oddali, da nam jih čimprej vrnejo.
—mm Za Miklavža in božič vam nudimo najcenejše, najlepše in najboljše knjige. V zalogi se še dobijo: Redne publikacije:
* * •: Kresnice IV., VI., VIL, VIII. in IX. letnik. Bevk: Lukec in njegov škorec. Skulj: Vrtnaričice. Ribičič: Miškolin, ilustriral Justin. Kmetova: Lovci na mikrobe. Magajna: Brkonja Čeljustnik, ilustriral Jakac. Bevk: Tovariša, ilustrirala Prunkova. Kardelj: Potovanje skozi čas. Bevk: Pastirci, ilustriral Pirnat. Dr. Andrejka: Po lepi Sloveniji. Mil-kovič: Barake, ilustriral M. Gaspari. Ribičič: Čurimurčki, ilustriral večbarvno Cotič. Huda-les: Postelja gospoda Fibriha, ilustriral Pen-gov. Cerkvenik: Ovčar Runo, ilustriral Ravnikar. Ribičič: Nana, mala opica, ilustriral večbarvno arh. Omahen. Ravljen: Šimej iz Roža, ilustriral M. Gaspari. Winkler: Hrib-čev Gregec, ilustriral Sedej. Ravljen: Grajski vrabec, ilustriral Smrekar. Hudales: Zgodbe o bombažu, ilustriral Mihelič. Seliškar: Janko in Metka, ilustriral D. Vidmar. Roš: Dija, ilustrirala dvobarvno Prunkova. Klemenčič: Iz starih in novih časov, ilustriral Smrekar. Adamič: Ljudje v viharju, ilustriral Bož. Jakac. Ribičič: Upornice, ilustrirala M. Trčkova. Ku-naver: Zakladi sveta. — Vse redne publikacije broširane po din 4,—, vezane po din 8.—.
—	Izredne publikacije: Ribičič: Mihec in Jakec, slikopis, ilustrirala M. in O. Gaspari, kart. din 8,—, vez. din 10,—. Dr. Lov-renčič: Tiho življenje, ilustriral Jakac, kart. din 6,—, vez. v polplatno din 8,—, celo platno din 12,—. Ribičič: Miklavževa noč, ilustriral večbarvno Bambič, kartonirano din 12,—, vezano din 16,—. Dr. Čermelj: Nikola Tesla, kart. din 20,—, v polplatnu din 24,—, celo platno din 28,—. Potokar: Pirhi (Bolgarske pravljice), 25 ilustratorjev, kart. din 20,—, vezano din 26,—. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, ilustriral Sirk, kart. din 10,—, vez. din 15,—. Ciciban čita 4. zvezek, ilustriral Sedej, broš. din 1,50. Ribičič-Černejeva: Ciciban nastopa (mladinski prizorčki), broširana din 3,—. Klopčič-černejeva: Dedek Miha, razkošna večbarvna slikanica, vezana din 35,—.
—	Naš rod: Letnik V. iz 1. 1933.-34., vezan v polplatno, din 22,—. Letnik VII. iz 1. 1935.-36., vezan v polplatno, din 22,—. Letnik IX. iz 1. 1937.-38., vezan v polplatno, din 24,—. Letnik X. iz 1. 1938.-39., vezan v polplatno, din 26,—. Letnik XI. iz 1. 1939.-40., vezan v polplatno, din 26,—.
Stanovska organizacija JUU
Vabila
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo redno zborovanje v soboto, dne 7. decembra, ob 10. uri v Rogaški Slatini. Na sporedu je poleg običajnih točk poročilo o banovinski skupščini in pedagoško predavanje tov. Miloša Ledineka iz Maribora. Polnoštevilna udeležba zelo zaželena.
Upravni odbor.
—	JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo imelo svoje redno zborovanje v soboto, dne 7. decembra t. 1., v ljudski šoli v Kozjem, s sledečim dnevnim redom: 1. Situ-acijsko poročilo. 2. Poročilo o banovinski skupščini. 3. »Teoretične osnove mojega vzornega nastopa«, predava Čermelj Viktor, šol. upravitelj iz Prevorja. 4. Slučajnosti. — Že samo poročilo o banovinski skupščini zahteva, da se zborovanja udeleži vse članstvo. Vabimo tudi vse novince!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR desni breg bo zborovalo v soboto, dne 7. decembra 1940., ob 9. uri v Mariboru, Narodni dom, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o banovinski skupščini JUU sekcije za dravsko banovino. 2. Predavanje: J. D. Kontler: »Nova Lutorjeva pisava«. 3. Tekoče zadeve organizacije. 4. VpraSalna skrinjica. 5. Predlogi in slučajnosti.	Odbor.
= JUU — SRESKO UČITEJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA zboruje dne 4. decembra 1940. ob 9. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Ker bomo za to zborovanje pripravili članstvu zelo lepo in za današnje čase zelo aktualno predavanje upamo, da bo obisk nadvse pričakovanje zadovoljiv. Ponovno pa prosimo cenjene tovarišice in tovariše, da povabite na zborovanje tudi tovarišice in tovariše, ki še danes stoje izven stanovske organizacije. — Tovariši, tovarišice, poravnajte do prvega decembra t. 1. zaostanek na članarini, da se vam ne bo dolg neprijetno kopičil. Društvena knjižnica deluje na dan zborovanja že od 8. ure naprej v poslopju državne ljudske šole v Murski Soboti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE
bo zborovalo v sredo, 4. decembra, ob pol 9. uri na mestni dekliški ljudski šoli v Celju. Razen rednih točk je na dnevnem redu referat tov. Lužnika »Nekaj misli o globalni metodi,« tov. Zdolšek in Roš bosta podala ob društveni 70 letnici oris zgodovine Celjskega in Savinjskega učiteljskega društva, tov. Kotnik bo poročal o poteku banovinske skupščine sekcije JUU. — Društvena knjižnica prosi za vrnitev knjig. K polnoštevilni udeležbi vabi uprava.
FABIANI & JU RJOVEČ
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
priporočata veliko izbiro damskega In moškega blaga, preproge, zastore, odeje, perje, puh itd. Postrežba solidna I
Šolski radio
—r Torek, 3. decembra 1940., ob 14,15. uri.
Našim izseljencem, akademija.
Izvaja L drž. dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
Državna himna.
I. del: Lepa si, zemlja slovenska!
1.	Pozdrav Gorenjski. Narodna — petje.
2.	Slovenski svet, ti si krasan — deklamacija.
3.	BI. Potočnik: Pridi Gorenje — petje.
4.	I. Albrecht: Dom — deklamacija.
5.	Sem deklica mlada, vesela. Narodna — dvospev.
6.	Pahor Karel: Bog in Slovenija. Narodna — petje.
II.	del: Naša kri v tujini.
1.	Spomladi vse se veseli. Narodna — petje.
2.	Gregor Mali: Izseljenške pesmi — de-klamacije.
3.	Slovenka sem — petje.
4.	Mi izseljenci —• deklamacija.
5.	Polda Tone: Izseljenci v domovini — zborna deklamacija.
III.	del: Bratom in sestram v tujini naš pozdrav.
1.	V dolinci prijetni. Narodna — petje.
2.	Pismo izseljenski mladini — govor.
3.	M. Kunčič: Pismo v tujino — deklamacija.
4.	M. Brenčič: Domovina plaka — deklamacija.
5.	I. Albrecht: Deklica sanja — deklamacija.
9. J. Virk: Ljubezen do domovine — petje.
—r Petek, 6. decembra 1940., ob 11. uri.
Kramljanje z mladino; g. Miroslav Zor.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 1. decembra, ob 17. uri predaval g. inž. Jože Erpič: Organizacija mlekarstva.
Učiteljski pevski szbor JUU Eimil Adamič
—pev. Obvestilo. Članstvu Učiteljskega pevskega zbora sporočamo, da bo prejelo v teku tega tedna nekaj skladb za domač študij. Prosimo, da te skladbe do prihodnjega pevskega tečaja dobro predela. Datum, prihodnjega pevskega tečaja bomo pravočasno objavili v »Učiteljskem tovarišu«, zato naj pazljivo sledi vsem našim obvestilom. Posebnih okrožnic za prihodnji tečaj ne bomo razpošiljali. — Tajnik.
Učiteljska tiskarna
—t Šol. odrom priporočamo mladinsko igro »Sirote«, ki jo je spisal priznani pisatelj Anton Ingolič.
Igrica je povzeta po povesti »Sirote«, ki je izhajala v »Našem rodu« in je vzbudila mnogo zanimanja, ker je vsebina vzeta iz življenja najbednejših otrok.
Sirote ne bodo delale nobenemu šolskemu odru težave. Prepričani smo, da bo zaradi tega sprejeta z občim zadovoljstvom. Igra je zelo primerna za božičnico.
Cena knjižici je 12 din. Šolski odri, ki kupijo en izvod, so oproščeni plačevanja tantiem za uprizoritev.
—t Dolgi in pusti jesenski dnevi postanejo veseli in zabavni, če sežemo po lepi knjigi.
Učiteljska tiskarna v Ljubljani in njeni podružnici v Celju in Mariboru vam nudijo knjig na izbero.
Bližata se Miklavževo in božič, otrokor bo treba kupiti darov! Primerna knjiga je naj lepše darilo, ki ima trajno vrednost.
—t Šol. upraviteljstvom in razrednim uči teljem(icam) priporočamo Jančičevo Zgodo vino v slikah, ki stane 65 din.
.—t Ko pridete v Ljubljano, Maribor al Celje, ne pozabite obiskati Knjigarno Učitelj ske tiskarne.
Novosti na knjižnem trgu
—k Nova mladinska igra. Sodobni pisatelj Anton Ingolič je dramatiziral svojo mladinsko povest »Sirote«, ki je izšla v založbi Učiteljske tiskarne. (Cena 12 din.)
Ingolič je realist. In ker trči sodoben realist, ki z odprtimi očmi gleda življenje, oh vsakem koraku ob razmere, ki vpijejo po socialnem izboljšanju, so tudi realistična Ingo-ličeva dela po večini prepolna opazovanj socialno čutečega človeka.
Vendar: Socialna tendenca Ingoličevih del nima namena vzbuditi v čitatelju ne gneva ne odpora ponižanih in razžaljenih do tistih, ki jim je življenje mehkeje postla-lo, temveč vzbude v sočloveku čitatelju blaga nagnjenja in — kar je glavno — zavest in vero, da je mogoče ublažiti bedo najrevnejših tudi v okviru danih pogojev in možnosti.
Tudi snov mladinske igre »Sirote« je vzeta iz življenja naših najbednejših otrok. To ni življenje otrok Ingoličeve fantazije, temveč niz slik iz življenja, hotenja in hrepenenja otrok, ki jih posebno učitelj v naših vaseh srečuje dan za dnem. Je krik trpečega srca pisatelja, ki bi rad prikazal na odru trpljenje naših malih brezdomcev, njih tudi človeško čustvovanje, njih vero v boljšo bodočnost v obstoječi človeški družbi. Je vzbujanje boljšega človeka pri poslušalcu, da bo odslej gledal tudi na najbednejše, kot je treba, da gleda človek na sočloveka. Je nevsiljiv poziv na mladino, da je treba pomagati so-tovarišu v potrebi in blažiti bedo, kjer koli se pokaže. In je končno življenjska opora trpečim, da ne tonejo v obupu ali fatalizmu, temveč da si pogumno ustvarijo vero v boljše življenje in boljšo bodočnost.
Ali kljub tem notranjim nalogam Ingoličeve igre je v »Sirotah« toliko prikupnega in otroškemu čutu in fantaziji prilegajočega se napetega dejanja, da se bo prikupila igralcem kakor tudi mladim poslušalcem.
Ne inscenacijsko ne igralsko ne bo delala igra nobenih težkoč najprimitivnejšim otroškim odrom.
Evo igre, ki bo marsikoga rešila zadrege pri iskanju dobrih in vzgojnih mladinskih iger za b6žičnice in za druge prilike. J. R.
ZA MIKLAVŽA
lelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
TELEFUNKEN
Modeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3400'—
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI-membrano.
054 GWK
Din 5350'—
076 WK/GWK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK Telefunken-ov največji super D 707 WKK
065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
Din 4475'—
mera 25 cm.
„RADIO",
Razkošni super s 7 jekle- Nedosegljiv zvočnik pre nimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Pred-stopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 watov.	D 707 WKK
Din 7700 —
družba z o. z. V LJUBLJANI