TEDNIK I^ASILO SOCIALISTIČNE ZTEZE DELOVNEGA LJODSTVA PTUJ, 18. februarja 1971 LETO XXIV., št. 7 Cena 0,70 din Prva seja sveta obdravskih občin Prejšnji teden v petek je lj.;ikupnost jugo- •^lovanskih narodov, tj. kakšrii naj bi bili od,nosi med republi- kami in federacijo, kakor tudi, kje so pravi vzroki določpne ki se pojavlja v odno- med našimi narodi To različnost pogledov m do- ločenih konceptov je bilo v '■nhli obliki f-ittiti celo na sami Konferenci ZKJ v govorih ne- katerih delegatov In kljub temu so mnogi do- 'nli občutek ~ posebno ob kon- cu konference — da so delega- ti z aplavzi, o katerih sponta- nosti in iskrenosti ni mogoče dvomiti, izbrisali vse te razlike in poglede ter pred javnostjo vnovič poP:azali nekdanjo enot- nost. In vendar stvari niso take, kar se kaze že zda) (npr v zvezni skupščini), še bolj pa se bo to pokazalo v bližnji prihodnosi tb.skogjugoslo^vd- prihodnosti, ko se bodo zače- li konkretni razgovori o odno- sih med republikami. Kaj torej pomenijo aplavzi na prvi konferenci ZKJ? Ce pustimo ob strani neka- tere čust^Tcne elemente, ki de- lujejo ob takih priložnostih, potem se mi zdi, da so aplavzi predi^sem potrdili tisto enot- nost, s katero so se v letih 1941 — 1945 pod vodstvom KPJ realizirale ideje o noyi sociaii- stični Jugoslaviji. V zadnjem času so tako v časopisih — kakor tudi na dru- gih ravneh — zelo na hitro, po mojem mišljenju pa tudi pre- cej neodgovorno, postavljali vprašanje o neki lažni dilemi, ki menda obstoji med riapred- nim gibanjem v posameznih republikah in ki se menda ma- nifestira v vprašanju, da bi bi- lo potrebno vnovič proučiti ■o;sQo tjsozopjaojdji 3Cuvsvxda ja jugoslovanske sk^ipnosti. V tem pogledu se je ustvarilo do- ločeno ozračje, da se je npr. v Zagrebu igranje »Lijepe naše domovine« namesto državne himne pri neki športni prire- ditvi že smatralo za dovolj va- žen povod, da bralec Borbe, zaskrbljen za enotnost Jugo- slavije, sprašuje, kaj to pome- ni. Hkrati pa se pojavlja snm- ničenje, da se zagrebško poli- tično vodstvo ni dovolj jasno distanciralo od te verjetno ■>se- paratistične« geste. Neredi v Splitu v zvezi s ka- znijo nogometnega sluba »Haj- duk« vzbujajo v Beogradu resno politično zaskrbljenost (manj zaskrbljenosti seveda vzbujajo desetletja nerešene nezdrave razmere v našem no- gometu). Vicko Raspor se po nekem razgovoru z Josipom Vrhov- cem, članom IK CK ZKH, a- larmantno in zaskrbljeno spra- šuje, kaj »u luči drugih do- godkov na Hrvatskem« pomeni praktična prepoved filma »Te- roristi«. Vprašanje dr. 2anka — kar je po mojein mnenju bila prav od začetka interna stvar ZK Hrvatske — so prav tako že- leli postaviti na raven neke splošne jugoslovanske proble- matike. Po mišljenju nekaterih naj bi bil dr Zanko za pravo jugoslovansko politiko na Hr- vaškem, nekateri drugi iz hr- vaškega i^odstva pa v tem po- gledu niso bili vedno jasni. Ni čudno oziroma bilo je celo nujno, da je zarodi tega dobi- lo vprašanje dr. Zanka na X. plenvmu CK jugoslovansko di- menzijo. Nikakor se ne more- mo strinjati z mislijo, da se nekdo lahko iz Beograda me- ša v stvari, za katere je odgo- vorno tako pred hrvatskim, na- rodom kakor tudi delavskim razredom — in končno tvdi pred jugoslovansko skupnostjo — hri-aško politično vodstvo. Tudi v Sloijpniij so ob tako imenovani cestni aferi nekate- ri poskušali ustvariti neknk.sno ozračje, kakor da se celo v partijskih ^irstah znova nače- nja vprašanje o pripadnosti Slovenije k jugoslovanski sku- pnosti Zaradi tega miilijo naši no- vinarji in tudi politiki, da se morajo ob vsaki priložnosti vračati k temu vprašan ju in zagotavljati, da takih namer Slovenci nimajo. Tako npr tov. Fr Šetinc v številki aKomuni- sta«, posvečeni 29 novembra, piše: T'Naša domornna po toli- kih potokih krvi in žrtev ne bi nikoli privolila v to« (tj. v raz- bitje enotnosti Jugoslavije;) Na nekem partijskem sestanku pa sem slišal uglednega politične- ga voditelja, ki je z vso res- nostjo prepričeval poshiš'i''re, da je mesto Slovenije samo v Jugosluinji, ker po račur,$ katerih ekonomistov sain- mogli živeti niti tri mej. Seveda je lažna dileni^ samo malo pozna zga^ ve, da se jugoslovanski niso odločili za skupno i nje včeraj niti zaradi (l^ ekonomskih in političniii sti. Jtigoslovanski narodi odloč.ili za skupno ži^i da branijo svoje življenjt terese, svojo nacionalno^ do in svoje nacionalno r^. v tem delu Evrope. Leti —2945 pa so si priboril svobodo, da svoje ozemlji jajo v skladu z interesi t, nega človeka. Mislim, da zelo preši, hoče zaradi dnevnih poli računov spet postaviti lo mo pred. jugoslovanske m Zaradi tega upam, da aplavzi na kanfe renči Z| so bili po.scbno impresivni ob tem vprašanju, tako ' čim dvomljix)cem kako!\ tujim špekidantom ja.sno] dali, da ta dilema ne « v vrstah ZKJ — in miru,, ko rečemo — tudi ne v s\\ progresivnih vrstah jm vanskih narodov. Aplavzi pa so polen Teou gotovo tudi potrdili, da •( šel čas, ko bo treba najti^ t'e za vrsto prob?efno». I nism..o moali ali pa znali v preteklosti Toda vse kaže, da že ob šanju, kSako reševati te bleme, enotnosti na prvi ferenci ZKJ stvarno ni več. To so pokazale že razlike v formulacijah terih govornikov na koni ci. Se bolj pa to kažejo prave in stališča po kon! ci. Tako so bili v Sloveni: kateri presenečeni, da jei na komisija zbora narodo'. spodarskega in drnibenf tičnega zbora predlagala, skupščinski zbori že v (i* bru, kljtib temu da je Zi pozarjal. da bodo p?"?.?fo; federacije- na tem po'' kmalu prenesli na rep«' občine in delovne organh sprejeli nov zvezni zakon ločanju in porabi .tredst! stanovanjsko gradnjo. Mislim, da bi bilo P"'' ugotoviti, da sta bili t"' tentno že dolgo, prav gotf kmalu po osvoboditvi, f v sporu dve koncepciji ^ ditvi in urejanju jugos^' ske skupnosti. Prva koncepcija je z"'' jala centralizem in s tci" idejo o centralni sili, ki' izvajala tako na poHtič"?' kor tudi na ekonomske'i' dročjv integracijo. Druga koncepcija ' stla iz izkušenj narodi'" bodilnega boja in zaoo'' decentrafJ?ariijo. suvereno rodov in bila predvse'r> nadnacionalni centraln'i sti. Integracija oziromc lovanje po tej koncepcij lo možno samo na feW'' govora in pouolve 5' vsakega naroda Spor se v začetku fe.stira? ja7->no in to P^^' ne zaradi velikih nsvc^^' osvoboditvi, vitalne sH^ — ČETRTEK, 18. februarja 1971 STRAN S ,,g kakor tudi zaradi veli- problemov, ki so jih jugo- l^nskim narodom postavLia- Gto notranji razvoj kakor ^n;i (predvsem leto U)48k ,jav zaradi tega pa se mi jieupravičeno, da se pri f postavlja teza o neki abso- uj nujnosti in upravičsno- ^entralizma takoj po voj- jg samo, da smo z uvaja- ^ centralizma mnoge dra- •ene samoupravne izku^vje, ene v vojni, opustili In na- pozabljali, temveč smo ta- li t) začetku tudi razdrli loge strukture, ki so nastale KOV, in s tem tudi demohi- irali mnoge kadre iz NOV. fele kriza v svetovnem so- ^lističnem sistemu leta 1948, Rajanje samoupravljanja po- leni ponovno obračanje nepo- |edfw na delovnega človeka i na tiste idejne temelje, ki [ prinesli zmago partizanske- L boju. pete ob čedalje večjemu upi- knju na neposrednega pro- dajalca, ob hkrati čedalje ve- tjem razvijanju materialne pove so se vse bolj zaostro- )fili problemi v centru, kjer so le te začela, po logiki razvoja, Itlikovati birokratsko—etati- ima središča odločanja. Brionski plenum je zadal ime najbolj grobi maniie- 'mji takega odločanja in ob- \vnaxmnja. Seveda pa se je motil, kdor ! mislil, da je bil z brionskim enmom. dokončno rešen pro- cm dveh koncepcij o na-:^alj- cirarffhn socialistične Jugo- avije. Meje — ali bolje iluzije — i izvirajo iz sovjetske prakr,e 1 teorije, so še vedno močne Idi pri nas. Pri tem ne gre i kominfarmizem, kot neka- 1"! mislijo, temveč za ideje, 1 izvirajo iz prakse sodobne- 2 socializma in ki so se save- ijj v teh t^rašanjih ^sio oziroma prihaja do spre- ki imajo zgodo\nnr,ki za razvoj socializma. ^.^ °'" v sebi ni rešil vpraša- j '. '^^ je lahko le neposredni ,fep^'"^^"^^^ nosilec celotne ioci '■^iiTT-f^upravnega |j ""2!na niti perspektiv, ki j^,^^^^»'>o tak razvoj. »e/ ^°<^oben način pa se da- loso^^''*'*"^Ja tudi vprašnje od- »orocjj jugoslovanskimi ioin°^ '•02wme, da le po- ma^^ '^"^'e^eni narodi Ju- "^"Pn^^^ 'a'i'<'o gradijo novo lou'"^^^ J'^icioslovanskih naro- no(i j^''" model socialistični sožitja med narodi, ta prav tako ne more do kraja razumeti sedanje krize odno- sov med jiigoslovanskimi naro-\ di in seveda tudi ne krize iv- stitucije federacije. Vsi se zavedamo vitalne po- trebe po instituciji federaci- je. Razlika pa je v tem, da centralist misli, da je edino on branilec te institucije, da so- delovanje med narodi lahko poteka le prek centra na te- melju unitarističnih idej, med- tem pa drugi koncept smatra, da je razvoj federacije možen le ob upoštevanju suverenih pravic narodov in narodnosti. Življenjski interesi jugoslo- vanskih narodov in narodno- sti so poroštvo za obstoj fede- racije, ne pa mehanizmi in ideje unitaristov in birokra- tov. Kdor pozna članstvo ZK, ve, da glede teh vpraanj e vedno ni enotnosti med njimi. Če- prav je na prvi konferenci ZKJ impresivno zmagala ide- ja o novi federaciji, pa je ja- sno, da obstajajo še mnogi ostanki starega, ki se že kaže- jo in se bodo še bolj pokazali v prihodnosti. Centralistične, unitaristične ideje rojeva naša relativna zaostalost. So odraz konserva- tivnih sil v dananšnjem siste- mu socializma. Zato se mora- mo zavedati, da bo na tej poti mnogo težav>. Predvsem pa bo- do poskusi, da se vprašanje od- nosov med jugoslovanskimi narodi spelje na stranski tir in da se spremembe obsodijo kot ne^ičinkovite. Zaradi tega bi se morali za- vedati predvsem nekaj stvari: V sedanji fazi je najvažnej- še, da se čimbolj jasno in či- sto določijo tisti odnosi med jugoslovanskimi narodi, ki se bodo reševali v federaciji, ka- kor tudi način njihovega reše- vanja. Zavedati se morajno, da no- va institucija federacije sama po sebi ne bo reševala vseh tistih materialnih, kakor tudi drugih problemov, ki priti- skajo na jugoslovanske naro- de, temveč da bodo novi od- nosi med rep}iblikami samo velika pomoč, da bomo te pro- bleme lažje in bolj realistično reševali. Vprašanje odnosov med na- rodi je proces, kateremu ho treba nenehno posvečati iistre- zno pozornost. J. Zemljak v št. 1.171 Teorije in Prakse NA PUSTNO NFDETJO VSI V JUPŠTNCE! Lovska drnjrina v .Tnršinfih bo priredila v nedelio 2L februarja t. 1.. ponoldne ob 15. ur! v orosvetni dvorani v .Turšincih LOVSKO VESELICO Prikazani bodo stari lovski obira.ii. igrali bodo Veseli Posničani iz Dornave. za do- bro nočut.je bo izdatno po- skrbLJeno. Vabi odbor LD Juršinci Predstavniki občin Lenart, Ljutomer, Ormož in Ptuj so ostro obso- dili neodgovorno odločitev izvršnega odliora republiške izobraževalne skupnosti, o prekinitvi financiranja B programa. Manj razviti pcid naslovom socializma v ponedeljek so se v Or- možu sestali predstavniki te- meljnih izobraževalnih skup- nosti, občinskih skupščin rn vzgojno varstvenih ustanov štirih občin. Sestanek je skli- cala temeljna izobraževalna skupno.st Ormož, razpravljali pa so o osnutku programske usmeritve otroškega varstva v SRS za obdobje 1971 do 1975. Seje se je udeležila tu- di Elica Dolenc, predsednica republiške skupnosti otro- škega varstva iz Ljubljane >n ravnatelji ormoških osnov- nih šol, ter predsednik SO Ormož Franček Novak. Se- stanek je vodila predsednica sveta za otroško varstvo pri TIS Ormož IVIarica Brazda. Govoriti o razvoju otroške- ga varstva v občini, se Dra- vi govoriti tudi o orogramski usmeritvi tega varstva v vsej republiki in o finančnih možnostih za uresničitev teh potreb in želja. Ni potrebno posebej omenjati, kakšen po- men ima otroško varstvo za otrokov razvoj in kakšno olajšavo predstavlja zaposle- nim staršem. Se zmeraj go- vorimo, in kaže. da bomo še dolgo govorili o nepravilni prehrani otrok, ki bi jim la- hko pomagali prek šolskih mlečnih kuhinj. Mnogo be- sed zgubilamo tudi z govor- jenjem okrog podaljšanja bi- vanja v šoli in še okrog mnogih drugih perečih vpra- šanj. Problemov je torej ve- liko. Program otroškega var- stva, ki je bil predmet raz- prave nakazuje lepe in učin- kovite rešitve teh proble- mov. Na žalost pa so tu tu- di, ali predvsem finančne te- žave, ki predstavljajo glavno oviro .na poti k rešitvam Stvari so se še bolj zapletle s sklepom izvršnega odbora republiške iacbraževaJne skupnosti, ki ukinja financi- ranje B programa tudi v do- polnjevanih občinah. Ta pro- gram zajema vse otroške vrtce, male šole. glasbene šo- le, delavske univerze, po- dal.išano bivanje otrok v šo- li, skratka vse tisto, kar ni osnovna šola, ki spada pod A program. S tem sklepom izvršni odbor RIS ustavlja vso dejavnost teh ustanov prav tam, Uier so najbolj po- trebni izobraževanja in s tem onemogoča iz\'ajanje re- publiškega programa, o ka- terem so razpravljali in vzporedno tudi vseh občin- skih programov otroškega varstva v dopolnjevanih ob- činah. Odločitev lO RIS je še toliko bolj nera?;umljiva. ker je rcnubliška skupščina za letošnje leto odobrila 21 odstotkov več sredstev za izobraževanje, kot v pretek- lih letih in je tudi stabiliza- cijski program v redu pokrit. Republiška izobraževalna skupnost je na intervencijo prizadetih odgovorila, da je njen lO prišel do tega skle- pa na osnovi predloga sindi- kata družbenih dejavnosti, ki je zahteval, da se morajo osebni prejemki prosvetnih delavcev zvišat: za 18 odstot- kov. lO RIS je sprejel eno- stavno stališče; aLi ustreči tej zahtevi ali pa financirati B program. Oboje je nemo- goče. Tako se je rešil skrbi in vrgel problem med pro- svetne delavce. Sledil bo lo- gični zaključek, pri katerem bo RIS ostal čist in nedol- žen. Ce namreč prosvetni de- lavci ne dobijo, kar jim po pravici gre. bo krivo otroško varstvo, če pa jim bodo zvi- šali osebne dohodke, bodo prosvetarji krivi za ukinitev otroškega varstva. Prisotni so bili mnenja, da je pri RIS dovolj denarja za prvo in drugo. Potrebno bi ga bilo le pravičneje razdeliti. V Sloveniji smo tudi z zako- nom o manj razvitih sprejeli možnost in obvezo, da prek RIS financiramo B program v le-teh. v isti sapi pa so čr- tali financiranje B programa. Pri tem se nehote vsiljuje vprašanje, ali bo tudi ta za- kon ostal le sistemski za- kon kot toliko drugih? Po- leg tega pa je še znano dej- stvo, da je republiška skup- ščina zvišala dajatve za 21 odstotkov na osnovi izraču- nov in denar namenila fi- nanciranju obeh programov in zvišanju osebnih dohod- kov prosvetnih delavcev. To- rej, v katerein grmu tiči za- jec? Na ta odgovor bomo morali še malo počakati. Prisotni predstavniki štirih občin so ostro obsodili takš- no, neodgovorno odločitev lO RIS in sindikata družbenih dejavnosti, ki sla storila eno najbolj neodgovornih dejanj, kar sta jih sploh lahko Nihče ni vprašal, kaj bo ta- ka odločitev povzročila v manj razvitih občinah. Pro- : blem je dobil svojo prave' razsežnosti v občinah, ki so' na repu razvitosti in ki za izobraževanje dobivajo večji del sred.stev in samofinanci- ranja nikakor ne zmorejo. Bojazen je tem večja, ker obstaja možnost enake situ- acije tudi v bodoče Zato je treba preiti na takšen si- stem financiranja, ki ne bo odvisen ocl dobre volje po- sameznikov in bo trajno za- gotavlja! denar za .\ in B program. V nasprotnem nri- meru dopolnjevanim obči- nam ne I reoslane drugega, kot da ukinejo deiavske uni- verze, glasbene šole. male šole, oddelke otroškega var- stva, ikralka vse kar je v B programu Vse Dovedano in še mnogo drugega so pov>?dali pred- stavnik: občin, ki preprosto niso mogli razumeti, kaj vse se lahko dogaja pod naslo- vom socializma, saj je očit- no, da gre za staro latinsko pravilo »Del; in vladaj«, kot je dejal eden izmed disku- tantov. Ce bo ostalo pri skle- pu lO RIS bodo v Lenartu^ Ljutomeru. Ptuju in Ormo- žu, to pa niso edine prizade- te občine, moral: ukiniti po- membne družbene službe, v katere je bilo do sedaj vlo- ženega mnogo truda in de- narja, ki pomenijo velike žrtve glede na možnosti, v katerih so nastale. Predvsem pa te ustanove pomenijo skrb za našega slovenjegoriš. otro- ka, ki je že itak za marsikaj prikrajšan. Ne nazadnje, te ustanove vplivajo na zmanj- ševanje osipa v osnovni šoli in s tem povečujejo uspeh in pomagalo vzgajat; našo mla- dino Ce mislijo v republi- ških forumih štedit; na ra- čun siromakov s področja Slovenskih goric in prosvet- nih delavcev, k' delajo vča- sih v nemogočih pogojih, ie to žalostna in kratkovidna politika. Zato je tako odloča- nje v naši družbi vsega ob- sojanja vredno in je v do- smeh naši družbi, ki se ime- nuje socialistična. Prisotni so v tem smislu na RIS poslali tudi protestno pismo. jr Prijeli so drznega 1 vlomilca in tatu v petek. 12 februarja so delavci postaje milice Ptuj izsledili in prijeli že nrej dobro znanega vlomilca Kon- rada S., ki je bil rojen v Markovcih. je pa trenutno brez stalnega b'vališča. k: je v torek. 2. februarja 1971. ob 21. uri vlomil v zaklenjeno stanovanje Alojza Pavko, v Mestnem vrhu 89, in mu od- nesel 1700 dinarjev gotovi- ne. Oškodovanec je upokoje- nec in živi sam. Storilec pa ga je zelo dobro poznal, saj je do nedavnega stanoval v isti hiši kot oškodovanec. V nc^i od 10. na 11. febru- ar je bila ukradena ročna motorna žaga. vredna 3000 dinarjev v škodo Alojza Brega iz Ciglenc 55. Pri na- drobnejši preiskavi so delav- ci postaje milice Ptuj ugoto- vili, da je storilec isti kot v prvem primeru. Motorna ža- ga je bila najdena In vrnje- na lastniku, zsdeva pa pre- dana okrožnemu javnemu tožilstvu v nadaljnji posto- pek. F. Kelemina STRAN 4 tednik — Četrtek, 18. februarin ir V nedelJD na valovih radia Maribor Feljtonska maške- rada iz Ptuja Iz hotela Poetovio od 11. do 13. ure popularna glasba, reportaže, humoristi in nagradne igre za poslušalce Pust je prišel v deželo, pust krivih ust in tako na- prej. Nekateri so pred leti trdili, da pust izumira. Ni res! Bolj in bolj se krepi, njegove norije jemljejo po- vsod pravi zalet, ne le v ča- su, ki je zanj določen, am- pak tudi sicer. Ptuj bo, kakor kaže, tudi letos metropola slovenskih pustovanj. Za tiste, ki iz teh ali dru.račnih vzrokov ne bodo mogli v nedeljo na sta- re ptuiske ulice in bodo o- stali doma, naj zapišemo, da je Radio Maribor zanje pri- pravil prijetno presenečenje. Uredništvo feljtonskih oddaj se je namreč odločilo, da bo v nedelio tekla popularna radijska oddaja Mariborski feliton iz Ptuja, Kot smo iz- vedeli, bo ta feljtonska ra- dijska maškarada v posebni novi obliki. Oddaja, ki bo dolga dve uri, začela se bo točno ob 11. uri, bo šla. kot pravijo v radijskem žargo- nu, v živo. neposredno iz hotela Poetovia, kjer bodo za to priložnost tehniki ure- dili poseben studio. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bo imela oddaja razpolo- ženjsko vsebino. Z mikrofo- ni bodo reporterji Radia Maribor direktno spremljali kurentovanje. ob njem pa povedali še vrsto zanimivo- sti. V oddaji bodo sodelovali poleg ptujskega župana, še nekateri znani Ptujčani in Ptujčanke, pripravljale! ži- vega feljtona pa želijo, da bi nastopili pred mikrofonom tudi tisti, ki bi radi popula- rizirali svoj kraj, svoje turi- stične zanimivosti in pred- nosti. Da bi pa oddaja bila koli- ko mogoče privlačna in na- šla čim večji odmev pri po- slušalcih, je tudi polna raz- nih kvizov in nagradnih iger. Najprej se bodo spoprijeli (seveda ne z rokami) ptujski peki in frizerji, ki bodo od- govarjali na vprašanje iz kurentovanja. Poslušalci pri radijskih sprejemnikih pa bodo lahko sodelovali pri treh kvizih. Tako bo na pri- mer tisti, ki bo prvi prišel v ptujski studio, dobil prvo nagrado, seveda, če bo prej še pravilno uganil glasove treh znanih Ptujčanov, ki jih bodo predvajali v ne- deljski oddaji. Poslušalci bo- do lahko po telefonu na Ra- dio Maribor (21-515) uganje- vali ime slovenskega gleda- liškega in filmskega igralca, ki bo tudi nastopil v oddaji iz Ptuja. V tretii nagradni igri bo opisana znana ptuj- ska znamenitost. Odgovore lahko pošljejo poslušalci na dopisnicah na Radio Mari- bor. Koroška cesta 19 Vse- kakor priložnost, da si mar- sikdo od poslušalcev pridobi kakšno lepo praktično na- grado, ki so jih prispevala mariborska in ptujska pod- jetja. Seveda ne bo manjka- lo tudi humorističnih točk, od popularnega Stefa do ša- ljivega Tina. Redakcija od- daje je v rokah Srečka Go- loba in Janeza Ujčiča. V ne- deljo torej iz hotela Poetovia živa feljtonska radijska ma- škerada. RODILE SO: Dragica Kodrič, Dolena 9 — Bogdana; Marija Krušič, Strajna 40 — Bojana; Jožefa Marinič, Selišče 27 — Fran- ca; Štefanija Horvat, Ruc- manci 11 — Marjeto; Dr. Ma- rija Strašek. Volkmerjevo naselje — Andrejo; Nada Makovec, Ciril-Metodov dre- vored 2 — deklico; Marta Hvala, Štuki 24 — Brigito; Rozalija Orlač, Skorišnjak 1 — Mitja; Terezija Smigoc, Sp. Velovlak 13 — deklico; Marjana Plohi, Grlipci 15 — Marto; Ivanka Zagoršek, Strajna 9 — deklico; Ivanka Spacapan, Mestni trg 6, Or- mož — Boštjana; Marija To- plak, Nova vas pri Ptuju 35 — Tatjano; Štefka Vesenjak. Gradiščak 17 — dečka; An- gela Kaisersberger, Gerečja vas 52 — deklico; Slavica Klobučar, Središče 7 — deč- ka; Sonja Brunčič, Razlago- va 20, Ljutomer — Andreja; Elizabeta Belšak, Cerovec 3 — Dušana. POROKE: Janez Šalamun, Gabemik in Matilda Petrovič, Pacinje 16; Viktor Kostanjevec, Mar- kovci 47 in Cvetlana Nemec, Nova vas pri Ptuju 92; Milan Dornik. Trnovlje 41 in Te- rezija Krepek. Krče v i na , Vurberku 48; Štefan Ba'; žič, Odranci 129 in M;iru Peklar, Nova vas pri Rl- kovcih 86; Franc Hor.; Ptujska cesta 22, Ormož Zdenka Praš, Lackova Franc Kristovič, Spuhlja in Milica Vrabl, Zabovci ; Alojz Toplak. Stojnci 136 Milena Polajžar. Žg. Haid;- 38; Ivan Seruga, Dravin]; vrh 48 in Silva Lukežič, Pr lehnik 1; Karel Štrucl, Trž- 16 in Ana Vaupotič, Dolič Adolf Zoreč, Krempljeva in Marija Glavnik. Kremp]- va 6; Alojz Grabelj, Vrto;; 175 in Marija Horvat, Vrte ba 175; Jožef Bratušek, S betinci 3 in Alojzija Hab- nič. Prvenci 7; Janez Horv; Dravci 11 in Marija BeVsi, Bukovci 29; Ignac Svenšt Zagorci 24 in Ivana Spindl; Zagorel 24. UMRLI SO: Peter Strucl, Ormož, Ptuj ska 25, roj. 1903. umrl 9,: 1971; Amalija Stumberge Ob Grajeni 5, roj. 1894. um: la 9. 2. 1971; Marija Nadiža: Krtina 3, roj. 1897, umrk 2. 1971; Jurij Horvat, Džui manec 61, roj. 1888, umrl 2. 1971. Iz bančnega poslovanja Povečanje bančne obveznosti Ob koncu leta zaključuje- jo banke enako kot druge de- lovne organizacije svoje po- slovanje in rezultate svojega enoletnega dela obravnavajo poleg ostalega na zborih u- stanoviteljev bank. Tako tu- di kreditna banka Ptuj že razpolaga z raznimi podatki, iz katerih je tokrat zbranih le nekaj, ki so dokaj zani- mivi in kažejo, da banka da- je znatne zneske ne le vlaga- teljem s hranilno knjiži- cami v obliki obresti, pač pa da tudi delovne organizacije kot deponenti prejemajo za svoje depozite visoke zneske Poglejmo nekaj Številk. Vlagatelji bodo za svoje vloge na dinarskih hranilnih knjižicah preieli oziroma jim je banka že vpisala obresti za leto 1970 v skupnem zne- sku 1,985.843 din. Lastniki deviznih računov prejmejo obresti v devizah 388.575 din In še v dinarjih 33 952 din. Gospodarstvo in druce depo- nenti prejmeio obresti za Bvoje razne depozite, vezane nad 1 leto 2 341.485 in pose- bej še za a vista depozite 1,733.991 din. Glede na .-spremembo pari- tete dinarja dne 24. 1. 1971 bo banka priznala svojim varčevalcem dodatne obresti 6 odst., ki bodo znašale sku- paj 2,075.464 din, od česar pokrije polovico federacija, polovico pa banka. Tudi 20 odst. tečajne razlike po de- viznih računih gospodarstva nosi banka in ta znaša 3,009.302 din. Ce seštejemo le teh nekaj naštetih bančnih obveznosti, dobimo znesek 10,530880 din. kar kaže, da so se obvezno- sti v zvezi z devalvacijo di- narja zelo povečale. Znaten del sredstev, ki je v prej- šnjih letih ostal na kredit- nem ali drugem skladu v banki, bo letos vrnjen var- čevalcem in gospodarstvu. Istočasno pa to pomeni zmanišanje virov banke za kreditne naložbe, tako v kratkoročne, kakor fin še po- sebej!) za investicije. Velik znesek obresti, ki ga banka daje varčevalcem, pa je vse- kakor velika spodbuda za nadaljnji porast hranilnih vlog in je pričakovati, da se bo letos povečalo tako šte- vilo varčevalcev kot na]o.'b. ker vsak dinar, ki obleži v žepu, pomeni izgubo na obre- stih. JoB POTROŠNIKI IN KUPCI, POZOR! V letu 1970 in tudi v 1971 je prišlo do sprememb v ce- nah blaga v prodaji na drob- no. Potrošniki in kupci raz- nega blaga so pri nakupih pogosto v dvomih glede no- vih cen. V zvezi s tem želi- mo opozoriti na obveznost vseh trgovin, da označijo vse blago v trgovini s cenami ter da izdajo ob prodaji blaga ustrezne paragonske bloke. Označevanje cen blaga in izdajanje paragonskih blo- kov določa poleg pravilnika o oblikovanju maloprodajnih cen, ki so jih sprejele vse trgovske organizacije tudi temeljni zakon o blagovnem prometu. Analitična in inšpekcijska služba občinske skupščine Ptuj ugotavlja pri svoiih pregledih poslovanja trgo- vin, da se trgovine v štirih petinah pregledanih prime- rov ne držijo zgoraj navede- nih predpisov. Podobno sta- nje je v nekaterih mesnicah, kjer nimajo, kot je to izrec- no določeno, označenih posa- meznih kosov mesa po kvali- teti in ceni. Mislimo, da je v interesu potrošnikov in kupcev blaga da se v primerih, ko ugotovi- jo, da se v poslovalnicah pro- dajalci ne držijo zgoraj na- vedenih predpisov, obrnejo na inšpekcijsko službo pr" občinski skupščini, ki bo za- gotovila zaščito potrošnikov in spoštovan i e zakonitosti. OB LETOŠNJEM KOMBINATOVEM JUBILEJU ZOPET KMETIJSKA RAZSTAVA? Vsi se še dobro sipominja- mo kmetijske razstave, ki je bila pred dvema letoma na ptujsikem športnem igrišču, kjer smo lahko opazovali številne in dokaj kakovostne kmetijske pridelke, zlasti pa še kmetijsko mehanizacijo, ki si v zadnjem času tudi na območju ptujsike in drugih občin vse bolj utira pot ter tako prinaša napredek v na- še vasi. Tedaj je nansreč bilo po- vedano, da bo ta razstava odslej vsako leto, kjer bi naj kmetje pa tudi kmetijske delovne organizacije in pre- delovalna industrija, prika- zali najboljše pridelke, indu- strija pa kmetijsko mehani- zacijo. Razstave pa žal lani ni bilo. Vzroka za to ne po- znamo. Verjetno pa kmetij- ski strokovnjaki menijo, da Ptuju, ki je še vedno v iz- razito kmetijskem območji takšna razstava ni potrebr« še zlasti, ker je organizacr takšne razstave povezana ti di s precejšnjimi stroški, i se vsaj na videz ne vrne? V času med 5. in 12. oW brom 1969. leta, ko je b po večletnem premoru W tijsika razstava v Ptuju pci naslovom Razstava kmet:' skih strojev, je namreč b-' mogoče nekatere stroje ce kuT^iti oziroma naročiti. St'' ji so bili baje oprošče' davkov in taks. Ker j€ ■ zlasti za Ptuj dokaj šnje? pomena, bi takšno razsta'; kazalo pripraviti tudi let* njo jesen, še zlasti, ker bi- razstava lahko sovpadla proslavo 10-letnice ptujske^ kmetijskega kombinata. ^'^ menijo o tem ptujski kmet- ci pa tudi kooperanti? KADROVSKA KOMISIJA GRADBENEGA PODJETJA OGRAD ORMOŽ razpisuje prosto delovno mesto vodje skladiščne kartoteke Pogoj: nepopolna srednja šola in 2 leti delovnil^ izkušenj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TEDNIK — ČETRTEK, 18. februarja 1971 STRAN 5 Šolsko leto 1969-70 v ormoški občini y 4. številki našega lista citio PO^d tem naslovom raz- klenili splošni pregled osnov- šol, oddelkov jn učencev, y£ne uspehe, osip in navedli fjsti del vzrokov za slabo sta- jjje, ki prihajajo od učenca ali socialne sredine, ki iz nje jzliaja. Danes bomo pri iska- nju drugih vzrokov posegli na občutljivejše področje, to je med učitelje. Uvodoma naj lQ povemo, da namen tega pisanja ni v tem. da bi neko- ga kritizirali, ampak gre za- to, da se soočimo z vsemi problemi. V naši republiki dajemo 6 odstotkov nacionalnega do- hodka za izobraževanje. S tem se uvrščamo v sam vrh sveto\Tie lestvice. Več daje samo še Japonska. Po izo- brazbenem produktu pa smo tudi med svetovnimi prvaki, smo namreč na zadnjem me- stu, celo za Albanijo. Vzroke za 49-odstotni osip so v ormoški občini iskali ne- Itoc tudi v materialni neure- jenosti osnovnih šol in v ne- stimulativnih osebnih do- hodkih učiteljev. Oba proble- ma so na ormoškem področ- ju do neke mere rešili. Lo- gično bi sklepali iz tega, da se je tudi uspeh »do neke mere« izboljšal. Temu pa ni bilo tako. Zgrajene so bile nove šole s popolno opremo, rezultati pouka pa so ostali isti. Začeli so neuspeh razla- gati z neustreznimi učnimi programi in podobno. V tem je nekaj resnice. Se vedno pa ostane odprto vprašanje, ali ie naš Slovenec res tako za- bit, da jih polovica ne do- konča osnovne šole? To go- tovo ni res. Saj vemo, da se takšni ljudje v življenju znajdejo, če ne drugje pa v sosednji Avstriji, kjer se ne- česa priučijo in dobijo kvali- fikacijo in uspevajo. Vse to je napeljalo ustrez- ne faktorje na misel, da je treba tudi učiteljske vrste Pregledati in ugotoviti njiho- strokovnost in prizadev- fiost ter tudi tako obravna- vati probleme osnovnega šol- in še posebej osipa. kvaliteta neke osnovne šo- ^5 ie odvisna od kvalitete uč- kadrov to je nedvomno m če je tako, smo že za- fleli v srž problema, ki ga mi- slirrio obravnavati. Za ugotavljanje ustrezno- 5-1 učnega kadra na višji sjODnji se upošteva diploma ^'^ie pedagoške šole, PA ali ^^T^itete za predmet, ki ga "^k učitelj poučuje. Neu- ."[^.^i so tudi tisti predava- ki sicer imajo ustrezen i7^K '^^^''^^■be. vendar smer tu u^^^^ ne ustreza predme- ■ ga poučujejo. .^.ormoški občini je zapo- S'*^. ^5 ali 77,5 odstotkov iteljev z neustrezno stro- izobrazbo. Izredno jih ..^^'fa 43, od tega 20 razred- ' fK>uk. 23 pa predmetni pouk. Ce bodo 2—3. letih, vsi ki izredno študirajo tudi di- plomirali, in če ne bodo pri- šli novi neustrezni kadri, po- tem glede učnega kadra ne bo posebnega problema, saj bo nestrokovnih ostalo samo še 12 učiteljev. Na ormoških šolah je naj- bolj kritično pri pouku tuje- ga jezika, zemljepisa in zgo- dovine, ker za te predmete nimajo nobenega ustrezno osposobljenega učitelja. Sle- dita matematika in sloven- ščina, kjer sicer ni tako kri- tično, a je pod republiškim poprečjem. Vidimo torej, da so neustrezno zasedeni pred- vsem tisti predmeti, ki v os- novni šoli povzročajo naj- večji osip. Res je tudi, da imajo na ormoških šolah 80 odstotkov osipa že do tretje- ga razreda. Za takšno stanje je nedvomno iskati v po- manjkanju predšolske vzgo- je. Res pa je tudi, da se ti- stih 20 odstotkov, ki pridejo v 4. razred ali malo višje, iz razreda v razred močno osl- pava. Znano je tudi, da je o- sip največji ravno v občinah, kjer je strokovna zasedba najslabša. Iz tega lahko skle- pamo, da je osip učencev tes- no povezan z znanjem učite- ljev in da je velik osip po- sledica slabe usposobljenosti istih. Zakaj so ravno v manj razvitih občinah, kot je or- moška, delovna mesta učite- ljev neustrezno zasedena, je vprašanje zase in ga tu ne bomo razčlenjevali. Jasno pa je. da posredovanje znanja ne more biti kvalitetno, če se mora učitelj sam učiti snov preden jo posreduje in se zato ne more poglabljati v metodične probleme in ne more prilagajati dela različ- nim sposobnostnim kategori- jam otrok v osnovni šoli. O- menili smo že prenatrpanost učnih programov. Učitelj bi moral znati izluščiti srž iz snovi, ki jo obravnava. Od- vreči ves ostali balast in o- troka naučil, ne mehanično kopičiti znanja, ampak pred- vsem misliti, da bo na osno- vi lastnih spoznanj in jasne- ga dokaza dojel snov tudi miselno, ne samo mehansko. Na koncu naj še povemo, da v ormoški občini z ob- ravnavanim problemom ni najslabše v Sloveniji. Ptuj- ska občina ima 189 ali 70,5 odstotkov neustreznih učite- ljev. Slovenska Bistrica 106 ali 77,9 odstotkov. V republi- ki pa »vodi« občina Kočev- je s 95 odstotkov neustrez- nosti. Uvodoma smo že omenili, da vsega tega ne pišemo za- to, da bi nekoga kritizirali, ampak da objektivno po.gle- damo v oči vsem razlogom za visok osip na naših osnovnih šolah in da se stvari spre- menijo. Prekositi bi morali vsaj Albanijo... Ce govorimo o vseh mogo- čih in nemogočih vzrokih, moramo tudi navedene upo- števati. V Ormožu pričakujejo velik obisk na pustnem karnevalu vidite, soseda se je že maskiraia, čaka samo še vas, da odidete skupaj v Ormož Na pustni torek bo v Or- možu spet živo. Stari običaji, ki jih z mnogo truda poživ- lja ormoško turistično dru- štvo, bodo spet prinesli ne- kaj zanimivosti, razvedrila in smeha. Priprave potekajo v redu. Da bi tudi razpoloženje v predpustnem času bilo v najboljšem redu, bo gasilsko društvo Hardek priredilo na pu.stno soboto v ormoški ki- no dvorani veliko pustno za- bavo z nagrajevanjem naj- boljših mask. Na sam veliki praznik bo ob 14. uri pričetek pustnega karnevala s kroniko, v kate- ri si bodo Ormožani povedali stvari, ki si jih sicer ne bi. Vsak obiskovalec si bo mo- ral kupiti vstopnico, ali v predprodaji v ormoških tr- govskih in gostinskih lokalih, ali pa na na karnevalu sa- mem. Nakup vstopnice za 1 dinar vam priporočamo, saj tudi ta norčevski dan lahko komu prinese srečo. Vsaka vstopnica bo imela na hrbtni strani številko, ki bo žreba- na. Nastopajoče skupine in posamezniki se bodo začeli zbirati ob 13 uri pred ormo- ško bolnišnico. Turistično društvo Ormož sprejme pri- jave za udeležbo na karne- valu do vključno sobote, 20. t. m. Pripravilo je mnogo nagrad v skupni vrednosti 500 tisoč starih dinarjev. Zraven nasrad za najbolj- še udeležence karnevalske povorke so pripravili tudi nagrade za vse, ki se bodo maiskirali in tako popestrili spored karnevala. Po svečanem delu bo, kot je že stara navada, veselo rajanje po gostilnah in pri- vatnih vinotočih. En litrček za pusta, ko je toliko vese- lja in smeha, res ni mnogo. Ormož vas pričakuje! Lovrenška prosvetna dvorana potrebna nujnih popravil Kaj pomeni za nekoga dvo- rana, v kateri so lahko raz- ne prireditve, prav gotovo najbolj vedo tisti, ki dvoran nimajo in tako vedno iščejo prostore za razne prireditve vse okrog. Toda tudi tisti, ki imajo svoje dv^orane, niso povsem brez vsake skrbi! Da je temu res tako, nam je med drugim povedal pred- sednik KO SZDL Lovrenc Maks TOiVIINC, ki je dejal, da so na zadnji seji odbora, kateri so prisostvovali tudi predsednik KS, občinski od- bornik, predsednik RK in ZB ter gasilci, med drugimi pe- rečimi vprašanji obravnaval: tudi nujnost ureditve dotra- jale strehe nad prosvetno dvorano, ki je istočasno tudi klub občanov. Ta je namreč že tako dotrajala, da je ni več moč krpati, ker opeka odpada kar ob dotiku z ro- ko. To pa na drugi strani pomeni, da bi morali streho nad prosvetno dvorano pre- kriti z novo opeko. Toda. kaj pomaga vse tarnanje, je de- jal, kajti kljub še tak: nuj- nosti tega ne moremo izve- sti, ker niti ena izmed orga- nizacij v Lovrencu nima po- trebnih sredstev, da bi lahko uredili le najnujnejše. Obča- ni so namreč mnenja, da bi jim v tej situaciji morala priskočiti na pomoč občinska skupščina, kajti le s skupni- mi prizadevanji bo moč od- praviti ta pereč problem, ki dela vedno več skrbi družbe- nopolitičnim delavcem oziro- nta vsem občanom na t^m obmi za seboj, ko so končali z de- lom, tudi pospravili oziroma zaprli greznico iz katere so odvažali fekalije. To se le namreč zgodilo v Vidmu pri hiši številka 14. ki je last kmetijskega kom- binata Ptuj in ki jim je mo- ral opravljeno delo pošteno plačati, čeprav je bilo delo izvršeno površno. Ze dvakrat so v zadjem času odvažali iz greznice in obakrat so pustili greznico odprto. Stanovalci bi jim en- kratno pozabljivost nekako od-nistili. Mogoče so plačani po učinku ali pa se jim je že mudilo drugam, pa zato niso Je to pozablffvo utegnili položit: betonsl ščitne plošče nazaj na mesto. Tako pa ... Stanovalci bloka pra tovo niso dolžni pospra za komunalci. medtem 1 to delo dobijo plačan< je odpiranje in zap greznice prav gotovo v nano v delo. vendar. k( že, bodo stanovalci zop« rali zanje opraviti to kajti obstaja nevarno) b' kateri izmed otrok, igrajo na dvorišču in ^ zini stanovanjskega bl<^ neprevidnosti padel v nico. kar bi zanj poO smrt Kdo bo potem varjal za takšno pozabi za to delo plačanih lju* fh s sopodP ČETRTEK. 18. februarja 1971 STRAN 7 irkirni prostori ob kurentovanju Ptuju 21. t. m. [»obiskovalce kurentovanja, 55 bodo pripeljali v Ptuj z (ornimi vozili, so določena Sednja parkirišča: ii smeri Maribor: ^družni trg ter naprej ob Tji smeri Zagreb in Ormož: (ivinsko sejmišče na Ormo- i cesti ter prostor ob tovor- železniški postaji na Ro- ffiiški cesti, ii smeri Slovenske gorice: kgjta dr. Jožeta Potrča (Lju- tomerska cesta) pri bolnišni- ci, — iz smeri Vurberk: v Raičevi ulici. Prireditelj opozarja voznike motornih vozil, naj se ravnajo po navodilih miličnikov in re- diteljev. Parkirna taksa: — za motorna kolesa 1 din — za kombije in osebne avtomobile 2 din — za avtobuse 5 din m Bernarde Albe I odru na Humu f nedeljo, 14. februarja je joli na Humu prosvetno dru- p »Jože Trstenjak« Hum, fedilo premiero igre »Dom Tiarde Albe.« Po zvrsti je . trsgikomedija, saj poleg gičnega izzida avtor vpleta i nekatere humoristične di- ee tako da se gledalci lahko IV h srca nasmejejo. Ce na rstko povzamem vsebino dra- f bi naj bila nekje takšna: .PrtTnardi Albi je umrl mož KP je ležal na mrtvaškem II je v hiši bilo vsesplošno vanje. Vendar je tudi po V'em pogrebu bila neizpro- Rernarda neupravičeno »ea do svojih hčera, saj jim zabičala, da ne smejo štiri i zapustiti domače hiše. To- t mlada nadebudna dekleta holPia v protest, živeti so p!a brez strogih družinskih ■orna materinih spon, v "lih jih je.držala. Tako se *'i4i najstarejša hčerka za- ^'Ma v enega izmed lepih 'ov 7. vasi in v njega, ki je •li Drihajal k hiši in še to "(vi, so se po vrsti zaljub- 'f v.se njene sestre, najbolj sfveda najmlaj.ša. Slednja ugotovila, da najstarejše se- ' fant ne mLsli poročiti iz ljubezni, temveč zaradi denar- ja, ki ga je podedovala po o- četovi smrti, da pa ljubi prav- zaprav njo. Ko je neko noč fant dejal, da ne more priti k starejši sestri zaradi nekih o- pravkov, je pa pozneje prišel k mlajši in pri pogovoru ju je zalotila druga sestra in jo zatožila materi. Mati je v jezi zgrabila puško in fanta ustre- lila. Njena najmlajša hčerka, ki je slišala strel in videla, da se je fant zgrudil, je sama zgrabila za puško in napravila samomor. Sele tedaj je mati spoznala svojo napako glede strogosti.« Igralci, ali bolje igralke, saj smo prej pozabili povedati, da je v tej igri posebnost, da na- stopajo samo ženske, so res doživeto zaigrale in vsa pohva- la gre režiserki Mimici Pi- šek, saj so gledalci zadrževali dih v pričakovanju na.slednje- ga dejanja. V poznejšem pogo- voru ? niimJ sem urjotovil, da si je vsaj večina edina v tem, da so igralke bile res sijajne. Igralkam čestitamo uspehu in jim želimo šp veliko enakih v njihovem delu — občudovanja vrednem intuziazmu. FK Ironhitis - bolezen eseni in zime Zima prinaša s svojim mra- snegom in ledom veliko ^^■ia in možnosti za zdra- ^ŠDortno utrjevanje v pn- brinaša pa tudi nevšeč- Tako je prav zimski tisti, v katerem se nai- Drehladimo. Eno takih [ehladnih obolenj je vnet- ■ (lihalnih cevi v pljučih, ^okovno poznamo to bole- r[ i'>od imenom bronhitis. 2 ^^"1 imenom je danes že P 7.nana tudi med laiki. bronhitis gre takrat, ^ar^ vnete cevi. predvsem ■..^ijialnih poti, .spremlja ^J-^ in močan k a.šel j ter v začetku tudi vroči- , "^ndar ta ni nikdar vi- i ^ povzroča le sploš- J^^lat^odno počutje. Po fetv"^ dražečem kaši ju v , ^'^u, se po nekaj dneh po- javi obilen izpljunek. Bole- zen povzročajo bakterije, ki preko ustne votline in nosa vdrejo v zgornje zračne cevi pljuč. Ce bolezen ne traja več kot deset dni. ni potrebna zdrav- niška nega. Lahko pa jo kar sami pozdravimo v okviru domače lekarne. Naj vam priporočamo nekaj načinov zdravljenja: zvečer pripravi- mo bolniku, ki .ga je napadel bronhitis, inhalacijo: v velik lonec vode s kakimi 3—4 1 vode kanimo nekaj kapljic smrekovega olja. ki ga dobi- mo v vsaki apoteki brez re- cepta. Lonec pokrijemo z ve- liko brisačo in tople pare. ki so razvijajo, vdihavamo. Pri- poročali bi. da to opravimo tik preden gremo v posteljo, tako da po inhalaciji ne me- njamo več temperature oko- lja. Najbolje pa ie. če inha- liramo potem, ko smo že v postelji. Med boleznijo pije- mo samo tople pijače, kadil- cem t)a svetujemo, da za dva ali tri dni stisnejo zobe in prenehajo s kajenjem. Ce se bolezen ne pozdravi v 10— 12 dneh, je treba stopiti k zdravniku. Po tem času je potreben strokovni pregled iz dveh razlogov: ali kašelj, ki bolnika muči, nima svo- jega vzroka v bronhitisu, ali pa skuša bolezen preiti v kronično, kar pa tudi ni prav. Za konec še tole: na- svet vsem, ki se v pozno je- senskih in zimskih dneh vo- zijo na delo z motorjem ali kolesom. Prekrijte si usta z volneno ruto in prisilite se na to, da se naučite dihati skozi nos. Ce s' hočete nako- pati bronhitis, ni namreč no- bena stvar tako škodljiva, kot P'av dihanje s široko od- prtimi usti v mrzlem ali celo meglenem jutranjem zraku. predsedrukov sekcije so obrav- navala delo društva in težave, uspehe in neuspehe posamez- nih sekcij. V društvu je trenutno aktiv- nih okrog 185 članov. Na zboru je bila izrečena za- hvala in izročeno spominsko darilo dosedanjemu predsedni- ku in dolgoletnemu odborniku za požrtvovalno delo. V naprej bo sodeloval v nadzornem od- boru. Društvo je sprejelo okvir- ni program svojega bodočega dela. Namerava ustanoviti dru- žabni klub, lutkovno sekcijo in ženski pevski zbor. V kulturnem delu programa pa so se izkazali pevci, pihalni orkester in plesni pari. Mala esperantistka je pozdravila v espercntu. JD Zanemarjala sta svoje otroke Poznamo primere iz žival- skega sveta, ko se žival do smrti bori za svoje potom- stvo. Človek pa, kot razumno bitje, svoje potomstvo vča- sih grdo zanemarja. Približno pred tremi leti je družina Franca Kreslina v Rakovcih pri Tomažu pogo- rela hiša. Ostala je samo klet. Ker družina ni nikjer mogla dobiti drugega stano- vanja, se je namestila v to klet. Oče Franc je bil naj- prej brez zaposlitve. Pozne- je se je zaposlil v Ljubljani pri privatnem zidarskem mojstru in z-aslužil 630 din mesečno. Denar je porabil za življenje v Ljubljani, mno- go pa ga je steklo po grlu. Mati Kristina je ostala doma in hodila na delo k okoliškim kmetom. V zakonu se jima je rodi- lo 6 otrok, ki so sedaj star: od 14 mesecev do 10 let. Vsi skupaj so, kot smo že ome- nili, stanovali v kleti pogo- rele hiše, v dveh majhnih prostorih z enim samim, majhnim kletnim oknom. Očeta tako ali tako ni bilo doma, mati pa je odšla zgo- daj zjutraj in se pozno zve- čer vračala od kmetov, kjer je delala in se pri delu tu- di napila. Otrokom je sicer zjutraj kdaj pa kdaj skuhala in včasih tudi zvečer, a bili so večkrat lačni kot siti. Po ves mili dan so bili zakle- njeni v temni kleti, neumiti, slabo oblečeni in podhranje- ni. Oče je prihajal od časa do časa domov in tudi mnogo pil. Starša sta se mnogokrat prepirala in pretepala pred otroki itd. Občinsko javno tožilstvo v Ptuju je zaradi tega vložilo tožbo in obdolžilo starše ka- znivega dejanja zanemarja- nja mladoletnika in grdega ravnanja z njim. Kazenski senat občinskega sodišča v Ormožu je oba zakonca spo- znal za kriva In ob.sodil vsa- kega na 20 dni zapora. Pri tem je sodišče upoštevalo težke socialne razmere, v ka- terih je družina živela,, in ki so verjetno botrovale alko- holizmu Mati otrok je na primer izpovedala, da je več- krat poskušala otroke vzeti s sabo na delo. pa so ii de- lodajalci rekli, da je več ne bodo najemali, če bodo mo- rali hraniti vso družino. Oče je povedal, da je temu, res strašnemu stanju, v njegovi družini krivo tudi to, da je moral oditi za kruhom v Ljubljano in ni družina mo- gla živeti skupaj. Sedaj so otroci preskrblje- ni. Živijo pri dobrih druži- nah in starša po svojih mo- čeh zanje tudi plačujeta. Za- konca sta sedaj oba redno zaposlena v Ljubljani. Ko bosta dobila stanovanje, bo- sta nekaj otrok vzela k sebi. druge pa bosta dala posvo- jiti družinam brez otrok. ir Komedija Osramočeni ženin na rogoznlškem odru Po dolgem molku je po- novno zaživela — pred leti sicer zelo aktivna — dram- ska družina prosvetnega dru- štva v Rogoznici. Zbrali so se mladi gledališki ljubitelji, večinoma sami začetniki, polni nesebične požrtvoval- nosti za gledališko delo in pripravili zabavno komedijo »Osramočeni ženin«. Nabito polna dvorana je navdušeno pozdravila in plo- skala mladim, nadarjenim igralcem in se jim tako nad- vse dostopno oddolžila za njihovo zavzetost za gledali- ško udejstvovanje. Igra je v resnici lepo uspela in nekaj igralskih stvaritev zasluži vso pohvalo. Se temeljitejše obvladanje besedila bi zlitosti predstave samo še koristilo! Da je dramsko delo v Ro- goznici ponovno oživelo, je nedvomno predvsem zasluga požrtvovalnih tovarišev Žit- nika in Rubina, režiserja Pe- tra Malca, ter tov. Cučeka, ki je veliko pomagal igral- cem pri njihovem delu. Igro bodo ponovili drugo nedeljo, 28. februarja, ob 15. uri po- poldne. em. Z zbora ptujske Svobode V petek, 12. t. m. je imelo delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Ptuja redni letni občni zbor. V delovnem programu dana poročila upravnega odbora in Drzni »avtomehaniki« na delu Iranski državljan Mausur- hane Gujlandokht je imel 12. februarja v Souhlji na cesti l'III prometno nesrečo, oo kateri je nieg>vo vozilo o- stalo nepokretno in ga je bil prisiljen Dustiti na kraju ne- sreče ob robu ceste; imel ie osebni avtomobil znamke volkswagen V noči od 12. na 13 februar pa sta drzna »avtomehanika« Vlado S 'n Oto F., oba iz Ptuja, demon- tirala iz tega avtomobila ki je. kot smo omenili. b'l po- škodovan, več različnih de- lov, kot so kolesa s olašči, prevleke sedežev, radiiski sprejemnik, luči in drugo v skupni vrednosti l.oOO dinar- jev. Oba polnoletna stor:!ca so ptujski miličniki izj?ledli in jima odvzeli ukradene predmete. Zadeva je bila predana okrožnemu javnemu tožilstvu Maribor. -FK- TURNIR V MAKOLAH v telovadnici Partizana v Makolah je bil na sporedu I. turnir medobčinske lige v namiznem tenisu V tei ligi nastopajo moštva iz občin Slovenska Bistrica. Ptui in Šmarje. Organizator ie ob- činska zveza za telesno kul- turo Slovenska Bistrica, ini- ciatorji tekmovanja oa so mladi entuziasti iz Makol. ki tudi nastopajo ter imajo ve- like možnosti za odlično u- vrstitev Zal so že v prvem kolu od tekmovanja odsto- pili igralci iz Slovenske Bi- strice, ki niso najbolj Šport- no prenesli poraza. Vrstni red po prvem turnirju je na- slednji: 1. Remont (Makole) 8. 2. TVD Parfzan Makole 8. 3. Podčetrtek 6, 4. Poljča- ne 4. 5. Majšperk 4, 6, Creš- njevec 2, 7, Toplice (Podče- trtek) 2. 8, Slovenska Bistri- ca O točk. -d TEDNIK. VAS UST STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 18. februaria jr Krivica Imela sem šest let, ko se mi ie zgodila prva večja kri- vica. Brat ie imel takrat še- le štiri leta. Neko popoldne sva se igrala na dvorišču. Sonce ie močno pripekalo in čez dvorišče ie koklia vodila svoje piščančke nekam v senco. Brat ie piščančjo družino nemirno opazoval. Nič več mu ni bilo do tort in peciva v pesku. Postajal je vse boli siten. Nenadoma pa ie želel imeti lepega belega piščanč- ka, ki ie ponosno stopical poleg svoje mame. Ker pa mu ga pod nobe- nim pogojem nisem hotela ujeti, čeprav mi ie obli ubil koš bonbonov, ie sam tekel za niim. Toda tudi piščanč- ja procesija se je spustila v dir, brat pa v jok. Vendar je čez nekaj časa prenehal z jokom. Odšel je na travnik, ki ie bil pokrit s prelepimi cvetovi. Dolgo ga ni bilo nazaj, ko pa je pri- šel, so se mu svetile oči. dro- ben obrazek pa se je raztezal v smehu. Čudila sem se. da je bil tako vesel. Zvečer se je koklja vsa jezna vrnila v svoj kokoš- njak. Nihče se ji ni smel pri- bližati, kaj še. da bi prijel katerega izmed njenih pi- ščančkov. Mama je kmalu ugotovila vzrok kokljine ie- ze, manjkal je namreč nai- lepši piščanček, prav tisti, ki ga je brat hotel na vsak način imeti. Brat se je pretvarial in se celo cmeril za piščančkom. Ko sem prišla k večerii. me je mama nadrla, zakaj sem ubila piščančka in je celo brezovo palico preizkusila na mojem hrbtu. Naslednji dan sem dobila brata na samem. S tanko ši- bo sem ga našeškala. da tega tri dni ni pozabil. Tekel je k mami in ji povedal, da sem ga natepla. Ko je hitel s pri- povedovanjem, se mu ie za- reklo in je sam prznal: »Sai ga nisem hotel...« Mama ie takoi vedela, za kai gre. Po kosilu se mi ie opravi- čila, toda krivice, ki se mi je pripetila, nisem mogla po- zabiti. Se danes se zjezimnad bratom, če se spomnim na piščančka. Andrejka Pšajd, 8. C razred, osn. Sola Majšperk Mamin prosti čas stara je petinštirideset let. Njeno telo je nekoliko skliu- Ceno Na obrazu se ii pozna- jo gube, po katerih ie pre- teklo mnogo znoia. Lasje so že malo osiveli. Roke so hra- pave, na njih se poznajo mnoga težka dela. Kovček ima pripravljen. Ravnokar si je oblekla plašč in privezala ruto na glavo. Prišel ie čas. ko se bo mo- rala posloviti. V roke vza- mem knjigo. Težka mi je. Sedem na stol in berem knji- go, pravzaprav delam se, kot da berem. Čakam trenutek, ko mi bo stisnila roko in me poljubila. Delam se trdno. Vsem je rekla »Srečno« Se- daj. Stopi k meni. Knjigo imam še vedno odprto. »Sreč- no,« mi pravi in mi da roko. S težavo odgovorim: »Srečno, mama, in kmalu se vrni!« Ne morem zadržati solz. Spet sedem na stol. Rada bi skri- la te solze pred mamo. zato se spet delam, kot da berem. Vendar so se na licu poka- zale debele, svetle solze. Od- šla je. Odšla ie tako stara, zgara- na. naprej garat. Doma je pustila sedemletno hčerko in mene — ona pa je odšla. Prej ni imela nikdar proste- ga časa Ko je bila še mlada doma pri starših, je morala h kmetom na delo Potem se je poročila. Dobila ie sina. Spet nove skrbi. Potem je dobila še štiri otroke. Sedaj je bilo potrebno mnogo več prati, opravljati vsa gospo- dinjska dela. nasititi krave in svinje in delati na polju. Prostega časa ni imela, tud" ob nedeljah. Sedaj, ko so ii triie sinovi odrasli in je osta- la samo mlajša sestra in jaz. je šla v tujino, najbrž zaradi očeta, ki je tudi v tuiini. Odšla ie. Dejala je, da se bo kmalu vrnila. Sestra,ki hodi v prvi razred, io ie hodila že večkrat čakat na avtobusno postajo, a vedno zaman. Me- postajo, a vedno zaman Ma- me ni nazaj. Mogoče išče prosti čas v tujini. Vem. da ga ne bo našla, ker ji je tam še težje. Morala bo v službo, in potem, ko pride domov, ima zopet mnogo dela, ka- kor pač vsaka gospodmja. ki hodi v službo. Angela MOHORiC, učenka VIII. razreda osnovne šole .luršinci Moja najljubša žival Mislim, da ima vsak člo- vek rad živali. Meni je naj- Inibša 5rna. Je ena najlep- ših gozdnih živali. Z vi v tropu, ki ga sestavljajo sr- njak in ena ali dve srni z mladiči. Srna je plaha žival, ki do- bro sliŠ! in vidi. Je vitka, dlaka je riave barve. V hudi zimi se približajo človeškim b-vališčem. če jim v naravi zmanjka hrane Pred kratkim sem opazo- vala drobne snežinke kako padajo na zemljo. V daljavi sem zagledala žival ki je padla v snežni zamet. Hitro sem stekla na polie. da bi rešila žival \i snega. Poteg- nila sem srno iz zameta. Hvaležno me ie pogledala in zbežala v gozd. Pozimi večkrat nastavimo seno 7-a živali. Zd- se mi. da jim s tem olajšamo ž'vlienie. Ida BER, 7. razr., Zetale — Negovan videz ustvarja. io tudi urejeni lasje. Dobro jih skrtačite in vtrite v lasi- šče kcionjsko vodo. — Masaža vratu, rok in nog bo poživila vaš krvni ob- tok. — Uležite se na posteljo, raztegnite roke in noge ter pri tem močneje dihajte. Tu- di zehanje bo prav dobrodo- šlo. — Oči si umijte v blagj kamiličnem čaju ali pa j nite za pet minut na v« hladne obloge. — Roke si namažite s j ho kremo in si i=h oosIdjj z dišečim talkom. — Se minuto — dve za (j raz in vaš videz bo brezi ben, v družbi boste sproSf ni. kajti utrujenosti ne h\ te več. Konferenco Prosvetnega društvcs v Leskovcu s precejšnjo požrtvoval- nostjo in potrpežljivostjo je Štefki Za.goranski. dosedanji blagajničarki. le na ponovna vabila uspelo izvesti v nede- ljo 14. februarja, po petih le- tih zatišja, letno konferenco prosvetnega društva »Franc Finžgar« v Leskovcu. Po izvolitvi delovnega predsedstva in zapisnikarja, je poročal dosedanji pred- sednik društva Franc Kozel, ki je med drugim dejal: »Igre so se igrale, vendar dohodka od iger ni, kam je šel. tega ne vem. Potujoča knjižnica bi morala odpotovati, a še ni,« in dodal: »Ce društvo ni de- lovalo tako kot bi moralo, je vzrok v tem. ker ni bilo v pravih rokah« Tudi na i večji izdatek S din 169.000 se je. baje. izplačal brez njegove vednosti, za ne- ki načrt, katerega društvo ne poseduje. Društvo ima televizijski spreiemnik. dar občinske prosvete v Ptuju in gramo- fon ter še neke premičnine, za katere pa se ne ve. kje se nahajajo. Blagajniška knjiga izkazu- je saldo od leta 1966 v zm sku S din 8597. V knjižnice ie 352 knji katere se premalo izkorišf; jo, dasiravno je izposojeva nina le 0.20 din za knjigo. Novoizvoljeni odbor: pr« sednik Štefka Zagoranski.si kretar Francka Bračko, rez ser Vinko Snajder. odborr. ki Jože Medved, Maks Potoi nik in Jože Belšak, si je n stavil naslednji program di la: 1. kulturno prireditev i dan žena; 2. sodelovanje pri prosli vi 200-letnice šole; ' 3. jeseni, ko se kon^ji kmečka dela. izvajanje odf skih del, še prej pa postan' tev odra; 4. pritegnitev mladine članstvo in 5. po možnosti vključit) v radijsko izvajanje »Od v< si do vasi«. Upamo, da bo novoizvolj- ni odbor zaril močno brazd v izsušeno ledino. z.ato ir želimo pri tem delu plodi nosne uspehe. JM, Knjižna razstava V soboto, 13. februarja, je bila ob 10. uri v prostorih »Ljudske knjižnice« Ormož otvoritev knjižne razstave pravljic za otroke. Razstava, ki jo je organizirala Ljudska knjižnica Ormož ob sodelova- nju s Prosvetnim društvom Ormož, bo odprta ves tekoči mesec. Uvodne in pozdravne bese- de je povzela Vida Miklošič, predmetna učiteljica na osnov- ni šoli v Ormožu. Takoj za tem je povzel besedo doktor slavistike iz ljubljanske Aka- demije znanosti in umetnosti, Milko Matičetov in med dru- gim dejal: »Pričujoča razstava pravljic je velikega pomena ne samo za otroke, temveč tudi za sta- rejše ljudi, ki jim je pravlji- ca pri srcu in ki v njej naj- dejo razvedrilo. Pravljica je pač tisto narodno blago, ki se ne da preceniti in marsikateri narodi so ponosni na svoje iz- virne pravljice. V preprostem pravljičnem slogu lahko pre- prost človek najde prijetno razvedrilo ob branju. Pravlji- ce izhajajo iz preprostih ljudi in imajo zato med preprostimi ljudmi največ oboževalcev. Človek se vedno oprijemlje tistega branja, ki mu je naj- bolj razumljivo, zato pa seve- da rad prebira pravljice tudi starejši človek . . .« Tovariš Matičev je nadalje govoril o razširjanju pravljic po ustnem izročilu in o šele poznejšem zapisovanju le-teh. Potem je povedal še nekaj zanimivih zaključkov nekate- rih pravljic, kako se le te med seboj zaradi prenašanja po ustnem izročilu med seboj razlikujejo in še o mnogo- čem, zanimivem za vsakega človeka, ki se količkaj spozna na ljudsko literaturo. Po otvoritvi so si gostje ogledali razstavljene knjige. Med njimi je bilo zaslediti tu- di knjigo »Sežgani in prero- jeni človek«- doktorja Milka iviatičetova, ki je zbral ljud- sko blago v tej svoji knjigi. Nadalje smo lahko videli knji- go »Narodno blago koroških Slovencev« Vinka Moderndor- ferja, »Gradovi in graščine v narodnem izročilu« Janka Orožna, »Belokrajinske pripo- vedke« Lojzeta Zupanca in še mnogo drugih. Ce koga res zanima ta razstava, mu pripo- ročamo, da si jo ogleda. F. K. Proč z utrujenostjo! Po utrudljivem delavniku vas bo večerna zabava goto. vo razvedrila, toda — vaša zunaniost ie neurejena, sle- dovi utrujenosti močno vid- ni. Kai storiti? Naš »recept«, ki vam ne bo vzel več kot oetnast minut, se glasi: — Stopite v kopalno kad. tako da vam mrzla voda se- ga do gležniev Dvajsetkrat zapored se postavite na prste tempo nožne telovadbe pa naj bo vedno hitrejši. Nato otrite stopala z grobo brisačo in iih premažite s kolonisko vodo. Saie Umrli univ. prof. Copeland ie nekoč povabil nekai svo- iih naiboljših učencev. iEden izmed njih ie vprašal: »Kako pravzaprav posta- neš priljubljen v družbi?« Profesor je dvignil prst: »Po- slušajte, sin moj.« Družba je umolknila, dijak pa je odgo- voril: »Poslušam, gospod profe- sor.« Copeland je odvmdl: »Več tudi ni treba.« Mož moje prijateljice je precej zadirčen. Pa je zad- njič po »prijetnem« prizoru poočital njen najmlajši: »Ma- mica, zakaj pa smo se prav s tem atekom poročili... ?« Srečam starega prijatelja in opazim, kai je nakupil: cvetje, parfum, lepo perilo. »Zakaj pa to rabiš?« sem zi- nil in se takoj nato ves v za- dregi opravičeval. On pa se je nasmehnil: »Kar pusti to. Saj veš. mnogo mož, če pri- dejo v moja leta. se ogleduje za novo zeleno pašo. Jaz pa... no. mislim, da je najbolie, če svoio lastno lepo negu- iem.« »Vračam ti prstan. Čutim, da nisva več za skupaj.« »Torej imaš drugega?« »Ce že hočeš vedeti, da.j| »Povej mi, kako se pišel »Ali bi mu kaj hudega si ril?« »Beži. beži! Prstan bi m rad prodal.« »Zdravilo bo «elo greni Kadar ga boste zaužili, izpi: te vedno kozarec vode. da i poplaknete okus.« »In s čim naj si izplakr«! okus po vodi?« »Ali je res, da se Meta b' ii strahov?« »Ne bi rekla. Sicer se: bi venomer ogledovala v J calu.« Policaj: »Kopanje Je • tem mestu prepovedano.« Kopalci: »Zakaj pa n^' tega niste že prej poveds Saj ste vendar videli, da' slačimo.« Policaj: »Slačenje pa ' prepovedano.« Stric Sam je prišel s sv jo družico na obisk v Evf po. Njegova cestna križaf se je ustavila pred spo"'' nikom Napoleona I. »Look bere, Napoleo' vzkl'kne Sam. »Čudovito!« reče ona^ pogleda še na letnico l^f;. »Toda, kaj pomeni ta s' vilka?« ,^ »Darling. telefonska s' Vilka, vendar!« jo pouči ^ rrgPIMIK — Četrtek, i8. februarja 1971 STRAN 9 Imena novih ptujskih ulic /5 nadaljevanje) Toplak je bil ranjen av- gusta 1941 na Hajdini. Nem- (ji so ga nato prijeli čez ne- l^aj dni v Most ju in ga ustre- lili že 30. oktobra 1941 v Ma- riboru. Mestni log je del ulice Ob Pravi na območju starega krajevnega imena Mestni log. ulice na sp. hajdini Petrovičeva ulica je ime- novana po Stanetu Petrovi- ču-Ivanu, ki se je rodil 1. 1919. na Hajdini. Obiskoval je pet razredov ptujske gim- nazije, nato pa delal na do- mačem posestvu. Okupator ga je zaposlil na železnici, le- ta 1943 pa ga je mobiliziral v nemško vojsko. Na dopustu maja 1944 se je vključil v OF in je junija ustanovil 8 TV postajo. Bil je izreden v svojem pogumu, tovarištvu in bojni iznajdljivosti. Svoje partizane je vodil na vseh napadih na sovražnikove po- stojanke na Dravskem polju in v Halozah. Spretno je po- veljeval tudi v zadnjem bo- ju 27. septembra 1944. ko je 17 partizanov napadlo 20- krat močnejše sovražno mo- štvo v Dežnem v Halozah. Boj se je odvijal z umikom partizanov pred premočnim sovražnikom do Zg. Pol s kave. V boju je padlo 21 Nemcev in trije partizani, med njimi komandir Petrovič. Praprotnikova ulica se imenuje po Branku Praprot- niku, trgovskem pomočniku v Ptuju, r. 1921, izgnanem na Hrvaško, ki se je tam takoj pridružil osvobodilnemu gi- banju, odšel leta 1942 k par- tizanom na Papuk in padel že 5. julija 1942. Jurčičeva ulica je imeno- vana po plodnem slovenskem pisatelju Josipu Jurčiču, ki se je rodil 1. 1844 na Mulja- , vi na Dolenjskem in umri 1. 1881 v Ljubljani. Zgradil je Prve umetnine v naši litera-- turi iz globin resničnega ljudskega življenja. Sodi ined največje slovenske pi- satelje. S svojimi deli: Jurij Kozjak, silovenski janičar, I>omen, Deseti brat. Sosedov sin, Rokovnjači in drugimi Je našel širok krog čitate- Ijev. Arničeva ulica je posveče- ^3 slovenskemu komponistu Blažu Amiču. r. 1901 v Lu- ^h- Bil je profesor kompozi- ci.je na glasbeni akademiji y Ljubljani. V svojih delih po stliu blizu neoroman- ^'^nemu realizmu. Je naj- ■^očnejši slovenski kompo- nist svoje generacije. Kom- ^niral je simfonične pesmi, •komorna dela. zborovske in solo pesmi, filmsko glasbo in Ustvaril 8 simfonij. 5. Stritarjeva pot je posve- čena slovenskemu pisatelju in pesniku Josipu Stritarju, r. 1836 blizu Velikih Lašč. Bil je klasičen filolog. ki je poleg Jurčiča in Levstika najodličnejši pisatelj svoje dobe. Svetu je pokazal po- men velikega Prešerna in mlademu rodu slovensko slovstvo z merili svetovne književnosti. Svojim pesmim je dal družbeno obliko. Filo- zofsko je v delih izpovedoval svetožalje. S Svetinov^ Llet- ko je uvedel v naše slovstvo čustveno novelo. Posvetil se je tudi mladinskemu slov- stvu. Umrl je v Rogaški Sla- tini 1923. z odlokom o imenovanju 77 ulic v Ptuju in na njenem obrobju je zaključeno veliko delo glede urejenosti mesta, v korist poštne službe, ko- munalne dejavnosti, eviden- ce o bivališčih občanov in še marsičesa. Nove ulice pa imajo z imeni tudi kulturen in političen pomen, saj nas bodo vsak dan spominjale na ustvarjalce naše kulture, na našo daljno zgodovino in na dni, ko so se zavedni in po- gumni domačini bojevali za- to, da spet živi in se razvija slovenska kultura. (Konec) KUNGOTA MnoeO PRIČAKUJE OD PRIKLJUČITVE Kot je bralcem že znano, so se vaščani Kungote na refe- rendumu enoglasno odločili priključiti se h krajevni skup- nosti Kidričevo. Od te priklju- čitve mnogo pričakujejo. s priključitvijo pa so nastale tu- di nekatere druge spremembe. Tako se že razpravlja o pri- ključitvi organizacije rdečega križa k OO RK Kidričevo, pred nedavnim pa je bil tudi sestanek odbora SZDL Kidri- čevo, na katerega je bil vab- ljen tudi predsednik podod- bora SZDL Kungota Martin Kiselak, ki je znan kot izredno dober družbeno-politični de- lavec, dober organizator in poznavalec krajevnih razmer, ter končno, kar je tudi naj- bolj pomembno, izredno pri- ljubljen pri vaščanih predvsem zaradi svoje agilnosti. Na tem sestanku je med drugim bilo tudi dogovorjeno, da podod- bor SZDL Kungota ostane še vnaprej, kot je bil do odce- pitve od krajevne skupnosti Hajdina, predsednik pododbo- ra pa je istočasno tudi reden član odbora KO SZDL Kidri- čevo. Taka odločitev je po- vsem upravičena, kajti nobe- nega smisla ne bi imelo, da bi drobili aktivni pododbor v Kungoti, ki ima nemalo za- slug za vse, kar so dosegli v tem kraju v zadnjih letih. Krajevna organizacija SZDL Kidričevo pričakuje, da bo prav tako aktivno delo tega pododbora tudi v bodoče. Pri- ključitev Kungote krajevni skupnosti Kidričevo ni bila zgolj formalna poteza, kajti prebivalci upravičeno od tega mnogo pričakujejo, čeprav vse njhove želje niso orientirane le na to, da bi samo kaj pri- čakovali od drugih, ampak, da tudi sami prispevajo levji de- lež pri urejanju svojega kra- ja, za katerega želijo, da po- stane resnično pravi delavski center. Da je to res, dokazu- jejo vsi dosedanji uspehi in pa uvedeni krajevni samopri- spevek za ureditev kraja, predvsem pa asfaltiranje ces- te v vasi, kamor poleg samo- prispevka v teh dneh pobira- jo tudi pripevke, ki jih nato vlagajo pri KB, da bi si tako še bolj pridobili zaupanje predstavnikov krajevne skup- nosti Kidričevo, ki bo prav gotovo morala prisluhniti nji- hovim željam ter potrebam in jim pomagati, kajti sredstva so najbolj rentabilno naložena prav tam, kjer se tudi zbira- jo in to je v tem primeru v Kungoti. Krajevna organizaci- ja SZDL Kidričevo, katere se- stavni del so sedaj tudi oni, pa bo morala nuditi vso mo- ralno pomoč in skrbeti za to, da se bodo sredstva vlagala v pravo smer, in da bodo pre- bivalci te vasi tudi resnično občutili, da priključitev h kra- jevni skupnosti Kidričevo ni bila zaman. M. F. Kdaj spomenik padlim borcem v Lovrencu na Dravskem polju v nedeljo. 7. 2, 1971. se je sestal na svoji četrti redni seji krajevni odbor SZDL Lovrenc na Dravskem polju. Obravnavali so imenovanje članov, ki pridejo v pošte v za odbor za splošni ljudski odbor, popis ostarelih oseb. priprave na proslavo dneva žena in imenovanie dveh čla- nov v odbor RK Kidričevo. pomebna pa je bila tudi toč- ka, v kateri so največ govo- rili o postavitvi spf^menika padlim borcem tega kraja Potem, ko so imenovali za odbor za splošni ljudski od- por 13 članov ter sklenili, da bosta popis »ostarelih oseb izvedla dva člana, so se dalj časa še zadržali na pripravi programa ob praznovanju dneva žena. Sklenili so, da bi naj bila svečana proslava z bogatim kulturnim spore- dom, ki ga bodo izvajali o- troci osnovne šole Lovrenc in mladinski aktiv ter DPD »Svoboda« iz Kidričevega, medtem ko bo za prijetno zabavo poskrbel ansambel »Plave zvezde« iz Maribora. Največ pa je bilo govora o postavitvi spomenika pad- lim borcem iz tega kraja. Razurhljivo je. da se je prav tukaj razvila živahna razpra- va, saj je imel skoraj vsak nekaj povedati. Kako tudi ne bi, saj je znano, da je ta kraj v ptujski občini dal pre- cej hrabrih borcev in mnogo ilegalnih shajališč, ki so da- jale zavetje in razne infor- macije partizanom. Menili so, da so si padli borci za- služili to, da bi jim postavili .spomenik, vendar pa so me- nili, da je to stvar tudi ob- činskih forumov in ne le njih samih, kajti ta zadeva je že stara in se vleče kot rdeča nit že skozi 10 let, skoraj ve- dno pa je isti izgovor, da pač ni denarja. Predsednik KO SZDL je povedal, da imajo v parku pred zadruž- nim domom te vrsto let re- zerviran prostor za tak spo- menik. Kot smo že svoj čas poročali v našem listu, bo letos v avgustu srečanje ro- jakov, ki so odšli na tuje aH v druge kraje naše domovi- ne že pred 25 in 30 leti, pa je zato še boli razumljivo, da domačim na vsak način želi- jo, da bi bil njihovim pad- lim borcem postavljen spo- menik ali v najslabšem pri- m.eru vsaj kaka spominska plošča z vklesanimi imeni na zadružnem domu. Seveda, veliko bolj želijo postaviti spomenik, da bi tako rojaki, ki bodo prišli po tolikih le- tih v svoj domači kraj, vide- li vsaj to. če že njihov kraj ni napredoval tudi sicer, kot so to želeli. O vsem tem se bodo vsi dejavniki v kraju še temeljito pogovorili in skušali najti kakšno mož- nost, kajti največja želja vseh prebivalcev kraja je prav ta, da bi lahko čimprej postavili tak spomenik :n se tako na kar najbolj dostojen način oddolžili svojim pad- lim sovaščanom, V tej kra- jevni skupnosti so rešili že marsikateri problem m bodo prav gotovo s pomočjo osta- lih družbenopolitičnih orga- nizacij ter občinskih foru- mov tudi tfga. MF kako spoznamo sveža jajca? 1. Poglejte jajce proti žar- nici. Ce je jajce svetlo pro- sojno in polno, je sveže. 2. Stresite jajce in pritisni- te ga ob uho. Ce v njem ne šumi. je sveže, če pa v njem šumi, je staro. 3. Položite jajce v vodo. Jajce se potopi na dno. Ce se poleže na dnu vodoravno, je sveže. Ce je staro 8 dni, bo štrlelo na dnu v zrak v ko- tu 45 stopinj, čim bolj nav- pično bo štrlelo navzgor, tem starejše je. 4. Raztopite v litru v^ode 125 gramov soli in položite v tako slano vodo jajce, Ce je jajce čisto sveže, od iste- ga dne, se potopi na dno, sta- rejša pa bodo plavala po po- vršini. CiSCenje posode iz jenskega stekla Ostanke apnenca, ki jih pusti voda, in motne madeže ob robu posode odstranimo tako, da vzamemo dva dela borove kisline in en del vo- de, pa v tej raztopini pre- vremo posodo. Stare ožgane madeže očistimo z jekleno volno. Vroče posode iz jenske- ga stekla ne smemo postav- ljati na mrzlo oodlago. v vro- čo posodo oa ne nabjemo mr- zle vode. Posoda iz jonskega stekla je zelo praktična, ker v niei lahko tudi serviramo. ČE SE VAIVl POTICA ALI TORTA PRISMODl, ostržite zažgano mesto z ri- bežem, odpihnite ožgani prah z metlico, oosujte tisto me- sto s sladkorjem v orahu ali namažite s kremo. Ce se vaim zdi da kvas ni popolnoma SVE2. odlomit? košček m ga odvr- zite v toplo vodo. Ce je upo- raben, oriplava na površje. Ce nimate vrta. lahko gojite tudi na balkonu ali na okenski polici nekaj dišavnic. Nekaj lončkov ali zabojček napi^lnite z zemljo, vanjo pa posadite nekaj ko- renin peteršilja. drobniaka in nekaj sadik majarona. Juho lahko izboljšamo, če jo oo- tresemo s svežo zelenjavo in odišavimo. Ta »vrtiček« vam bo v veselje, hkrati pa pri- hranite nekaj denarja, PLESA in jod Francoski biolof?i so ugotovi- li, da jod preprečuje plešo in zato priporočajo ljudem, naj uživajo hrano, ki ima mnogo joda, predvsem morske ribe, slanike, tune, rake. Mnogo joda imajo tudi beluši (špar- geljni). Poleg joda prepreču- je izpadanje las tudi vitamin B. vselej kupite dva para enakih nogavic Ce se vam ena strga upora- bite nogavico iz drugega pa- ra, druga vam bo rezerva za kasneje. najlonsko perilo sčasoma porumeni Ko ga perete. dodajte nekaj kapljic vodikovega prekisa, in to z.adnji v<~)di, pa bo spet belo. volnene ori.eke lepo očistimo z ostro gobo, namočeno v razredčenem kisu hlače ki se svetijo, skrtačimo z razredčeno vro- i čo kavo jih nato dobro ope- | remo in zlikamo prek vlaž- ] ne krpe. i stra^ 10 TEDNIK — ČETRTEK. 18. februarja 1971 Z obiska pri oračih v Lancovi vasi Tradicija, stara tisoč let Kurent: si že ogledujejo starodavno mesto Ptuj, kjer bodo v nedelio nastopili že enajstič z vso demonsko le- poto, z oglušujočim zvone- njem, ki preglasi ropot av- tomobilskih motorjev. To je znak. da v deželo prihaja pomlad. Ljudje pravijo, da je pri- šel fašenk. čas veselja in norčij, ki zajame v svoj nor- čavi čas staro in mlado. Lju- dje, vajeni trdega dela, od- vrženo v pustnem času svoj resni obraz in skrbi ter zaži- vijo s kurenti. To še zlasti velja za kraje v okolici Mar- kovec. Doma ve, Pobrežja, Hajdine. Rogoznice in dru- god. Obiskali smo vodjo skupi- ne oračev v Lancovi vasi M:rka VAVPOTICA. ki bo letos že enajstič popeljal svo- je orače v mesto ob Dravi, k bodo številnim gledalcem prikazali stare pustne običa- je Pred tem pa bodo opra- vili svoio dolžnost v Lancovi vasi in bližnjih krajih. Sku- pma šteje 22 pustnih likov, od tega je šest oračev, ki so belo oblečeni, na glavi pa imajo kape. vse okrašene z vsemogočim cvetjem in pisa- nim' trakovi. Kapa je nare- jena iz trde lepenke ter je težka okoli dva kilograma V spremstvu so še trije kuren- ti, dva pokača z biči. dolgimi nekaj nad tri metre, pobirač. k' je Po navadi moški, oble- čen v žen.sko. ki seje repno seme (ali pleve) ter pobira darove. Vsi pa seveda hiši želiio dobro letino. Kmetice skupino obdarijo ? ia^ci. klobaso, gospodar pa seveda s pijačo pa tudi de- narjem. Pred tem oa orači zaorjejo po dvorišču, dekle- ta pa zaplešejo dve stari polki, seveda ob godbi, ki orače obvezno sprerj^ja na njeni poti. Vodja skupine Mirko Vav- pot.č nam je povedal, da je že leta 1939 na prigovarjanje univ, prof. Franca Marolta prvič javno nastopil v Mari- boru. Nadaljnje oživljanje teh ptujsko-dravskih običa- jev je za nekaj časa preki- nila druga svetovna vojna. Takoj po vojni pa so s temi običaji nadaljevali, seveda v začetku samo po vaseh, do- kler kurentovanje ni dobilo domovinske prav'ce. ko so sačeli tudi javno nastopati na vsakoletnem kurentova- Tiju v Ptuju, kjer nastopijo najprej v dopoldanskem fol- klornem sprevodu skozi me- sto popoldne pa se pridruži- jo karnevalskemu vrvežu z vsemi nustnimi običaji, ki so stari že stQletja, pa tudi da- našnjimi aktualno.stmi. V tei skupini nastopata že tudi Vavpotičev sin ter hčer- ka, medtem ko je eden nje- govih sinov pri vojakih ter letos ž-l ne bo mogel nasto- piti na tej. menda največji turistični prireditvi v Ptuju. na kateri priCakujejo kakih 30 tisoč obiskovalcev iz Slo- venije in »osednje republike Hrvatske in iz z.amejstva. Ptujsko kurentovanje je pomembno tudi zato, ker pri tej prireditvi sodeluje več sto kmečkih deklet in fan- tov, pa tudi že osiveli možje še radi v tem pustnem času malce »znorijo«, in kdo bi jim zameril, kajti pust je le enkrat na leto. sicer pa ie treba priklicati na polje po- mlad ter »pričarati« dobro in bogato letino. fh Zelemiška tragedija v Bosni v predoru »Vranduk« na prog; Samac—Sarajevo, je prišlo v nedelio zjutraj ob 5..50 do hude tragedije. 300 metrov pred izhodom iz pre- dora, ki je dolg 1538 metrov, se je vnela lokomotiva. Pot- niški vlak je imel devet va- gonov, v katerih je bilo več kot 400 potnikov, med njimi največ delavcev zeniške že- lezarne. Osemdeset oseb se je zastrupilo z ogljikovim monoksidom Po dosedanjih podatkih je 35 potnikov na- šlo smrt v ogniu. ali pa se je zadušilo zaradi plina. Stroje- vodja Alojz Sedlaček, ki se je z gorečo obleko prebil iz predora je izjavil, da ie 300 metrov pred izhodom iz pre- dora za veni al smrad in dim. Kmalu zatem ie bruhnil ogeni. Z aparatom za gašenje ie poskušal nemogoče, takoj za tem pa je obvestil spre- vodnike in potnike, da se po- skušajo prebiti proti izhodu. Predvidevajo, da se je loko- motiva vnela zaradi napake v električnem mehanizmu. Potniki so se v paničnem strahu prebijali proti izhodu, mnogi proti daljšemu, torej po poti dolgi kilometer in dve sto metrov. Očividci so pripovedovali, da je enemu uspelo priti do samega izho- da, kjer pa so ga našli mrt- vega. Železniški promet na progi Doboj—Sarajevo je bil po- polnoma paraliziran, Sele proti opoldnevu je reševal- cem uspelo izvleči iz predora popolnoma uničeno lokomo- tivo in devet vagonov. Reše- valne ekipe iz zeniške žele- zarne in premogovnika so do popoldneva uspele najti 34 trupel, računajo pa, da je število žrtev še večje. Reše- vanje je onemogočila velika koncentracija plinov v pre- doru. Prva preiskava je pokaza- la, da je bila lokomotiva v zadnjih dveh mesecih pet- krat v okvari, kljub temu pa so jo poslali na vožnjo v ze- lo hribovit teren. V Bosno prihajajo iz vse Jugoslavije brzojavke, v katerih je izra- ženo sožalje. mnogi kolekti- vi pa so namenili denarno pomoč družinam žrtev. Iz- vršni svet BiH je zahteval najbolj natančno preiskavo, o vzrokih nesreče in rezul- tatih preiskave oa bomo še poročali. HOTEL GA JE PODKUPITI Septembra 1970 se je Stje- pan Jakopinec iz Voče Gor- nje vinjen peljal z mopedom od doma proti Muretincem. Pri borlskem mostu ga je u- stavil miličnik in zahteval vozn'ško dovoljenje, katere- ga pa mu Jakopinec ni hotel dati. Ker je voznik zaudar- jal po alkoholu, mu je mi- ličnik odvzel moped in na- pravil zapisnik. Jakopinec pa se s tem ni sprijaznil in je miličniku vztrajno ponujal bankovec za 50 din, da ga ne bi prijavil sodniku za pre- krške, zaradi vožnje v vinje- nosti in brez vozniškega do- voljenja. Miličnik seveda ni hotel vzeti denarja. Jakopi- nec pa je bil vzttajen in je vrgel bankovec na mizo ter je čakal pred pisarno milice do polnoči. Zaradi kaznivega dejanja podkupovanja ga je kazenski senat občinskega sodišča v Ptuju obsodil na šest mese- sev zapora pogojno za dobo dveh let, bankovec za 50 din pa mu je bil odvzet kot pred- met kaznivega dejanja. Pri odmeri kazni je pri obdol- žencu sodišče upoštevalo kot olajševalno priznanje, obža- lovanje in neoporečnost. Zmagoslavje Stanka Topolčnika v Novem Sadu POKAL ŠAMPIOMOV V BISTRICO v nedeljo je bilo v Novem Sadu IV. tekmovanje za po- kal šampionov v judu. Ude- ležil se ga je tudi Stanko Topolčnik iz Slovenske Bi- strice, ki se je v lahki kate- goriji pomeril s članom no- vosadske Slavije Cuhijem. Doslej se je s tem tekmoval- cem sestal že večkrat, vedno pa se je boj končal v korist Bistričana. Ze v začetku je bilo jasno, da Topolčnik ne bo dovolil nobenega prese- nečenja ter da bo zanesljivo obranil naslov prvaka. Ves čas srečanja je diktiral zelo oster tempo, domačin pa se mu je bolj ali mani uspešno upiral, Topolčnik je nekaj- krat dokazal, da se ponovno vrača v staro formo, tako da lahko tudi v prihodnje pri- čakujemo dobrih rezultatov. Dosegel je en končni prijem, presque vazzari in tri teh- nične akcije. Prvi pokal šampionov je bil pred štirimi leti, takrat pa je zmagal prav tako To- Stanko Topolčnik po po- membni zmagi v Novem Sadu polčnik, kot zanimivost pa naj povemo, da je tudi ta- krat premagal tekmovalca, s katerim se je pomeril to pot. Na tem tekmovanju bi mo- rali vsi državni prvaki bra- niti prvo mesto proti izzival- cem, vendar letos ni bilo vseh najboljših iz Jugoslavi- je. Kljub temu je tekmova- nje uspelo, za to oa ima pre- cej zaslug prav Topolčnik. kateremu je posebna komi- $ija zaaluženo podelila na- slov najboljšega. Kot zma- govalec je prejel pozlačeni pokal predsednika občine Novega Sada, zlati pas, po-" kal za ohranjen naslov v lahki kategoriji ter umetni.š- ko skulpturo akademskega kiparja Steva Protiča, Po tekmovanju smo ob blazinah zabeležili nasled- nje: Stanko Topolčnik: »Prav gotovo nisem pričakoval, da bom najboljši. Sestal sem se z nasprotnikom, s katerim imava stare račune. Reči mo- ram, da je bil odlično pri- pravUen. saj so imeli Novo- sadčani za pokal šampionov kar desetdnevne skupne pri- prave. Treniram petkrat te- densko, prvi rezultati v»d *iO že vidni, čeprav še vednn ni- sem najbolje pripravlien. Upam, da bo do večjih tek- movanj vse v najlepšem re- du. Tekmovanje v Novem Sadu je bilo odlično or''3iir- zirano, tako da kaj podt.hne- ga skorajda ne pomnim . ..« Drago Lončar, sekretar ,Tu- do zveze Jugoslavije: »Pre- pričan sem, da je poka) v pravih rokah. Boj med T»- polčnikom in Čihijem ie bil najbolj dinamičen. Posebno sem zadovoljen še zaradi te- ga, ker Topolčnik prihaja v staro formo, potem ko Je bil lep čas v krizi. Upam. da si bo z uvrstitvami na evrop- skem in svetovnem prven' stvu priboril pravico nastopa na olimpijskih igrah.« Svetisl- Mihajlovič, tre- ner Slavije iz Novega Sada in kandidat za zvezneg^a ka- pctana: »Z veliko truda smo pripravili to tekmovanje, žal pa so nas razočarali Zagreb- čani, ki so bojkotirali nastop. Kljub temu je bil namen do- sežen, tisoči eledalcj sirom Jugoslavije pa so lahko vi- deli prvi nastop judoistov na malih ekranih, Topolčnik je zasluženo osvojil pokal šam- pionov in zares me čudj da mu Judo zveza Slovenije ne podeli mojstrskega pasu IH. dan, ki ga zagotovo zasluži.« Judoisti bodo s tekmova- nji nadaljevali v soboto in nedeljo, ko bo v Ljubljani državno prvenstvo za pionir- je in mladince. Udeležilo se ga bo tudi šest mladih tek- movalcev bistriškega Impola. D. Utenkar TEDNIK — ČETRTEK, 18. februarja 1971 STRAN 11 Zakaj je mladina »takšna«? Beg mladega človeka pred resničnostjo Danes zelo pogosto slišinao o uporu mladine, ki da ne prizna nobene avtoritete, da je nasilna in podobno. Toda ]cje naj iščemo vzroke za iz- bruhe in nasilje pri mladini? Dr. William Glasser, znani psiholog iz Kalifornije, ima o tem svoie mnenje. Po nje- govem ne bi mogli govoriti, ko opažamo naraščanje od- stotka narkomanov med mla- dino in vedno večje število nasilnih dejanj, o moralni krizi mladine, pač pa o be^ mladega človeka pred res- ničnostjo. Večkrat se mladim ljudem zdi. da ne morejo imeti od- govornosti in da so propadli na področjih, s katerimi se u- kvarjajo. Nedvomno je naj- važnejše izmed teh področij gola. Navadno tisti mladi ljudje, ki uspešno obiskujejo šolo, nimajo velikih proble- mov. Ko pa začne mladostnik o sebi misliti, da propada, da ne velja veliko, začenja rav- nati neodgovorno in se izoli- ra od ostalih in tudi od star- gev. Ker ie število mladine, ki je bila že zaprta, večje, lahko sklepamo, da se je tudi šte- vilo razočaranih mladih ljudi povečalo. Tudi odstotek ti- stih, ki uživajo mamila, je večji in zajema vedno mlajše osebe. Vse to kaže, kako mla- dina beži od resničnosti, ki je ne more prenašati. Taki mladini je treba pomagati, ne da bi jo sami obsojali. Motnje v vedenju mladost- nikov opažamo že zelo zgo- daj, v času šolanja. Statisti- ke pravijo, da je približno 9 in 10 prestopnikov mladost- nikov, ki jih je razočaralo šolsko življenje. Večina mla- dih ljudi kmalu spozna, da velia toliko, za kolikor jih o- ceni profesor, Ce taki mladi ljudje več časa dobivajo niz- ke ocene, kmalu opustijo štu- diranje. Ce se bo 8 do 10-let- ni otrok prepričal, da je pro- padel, ne bo nikoli uspešno deloval v šoli. Zdelo se mu bo. da je ^ola zapor. Način šolanja, ki je sedaj v veljavi, predpostavlja u- čenje na pamet določenega Števila podatkov. Zaradi te- ga učitelj večkrat ne more slediti čustvenemu in inte- lektualnemu razvoju posa- meznega učenca. Učitelj ima nalogo, da učencu pove. kaj naj se nauči, učenec pa to. da sedi v klopi in se uči na Pamet odgovore, za katere ne ve. na kakšen način mu bo- do v življenju korist-ili. Pri tem ima le eno odločitev ali . se uči na pamet, ali se čuti. \ da je propadel. Odličnjakom/j ie navadno ta odločitev laž- ^3- saj se z lahkoto naučijo na pamet podatke, čeprav ■ "lenijo. da ie tak način uče- ■ija smešen Pri njih pride do nekakšnega ravnovesja med nestvarnostjo tega, kar se morajo v šoli učiti, in med stvarnostjo, v kateri živijo. V tej zvezi statistike pravijo., da šola prispeva &0 odstot- kov motenj v vedenju mla- dostnikov. Ce mladi ljudje niso taiko srečni, da bi to točno vrednotili, kaj veljajo, bodo prej ali slej zašli v po- trtost in opustili vsako upa- nje na uspeh v šoli. Dokler pa ne bomo spremenili vrste vzgoje, M jo mladim nudi- mo, ne bomo mogli veliko pomagati takim mladostni- kom. Od misli mladostnika, da je propadel na šolskem pod- ročju, je še kratek korak do prepričanja, da nič ne velja tudi na ostalih področjih živ- ljenja. Tedaj se mlad človek zapre sam vase in misel »De- lal bom kar se mi zdi, naj gre vse ostalo k vragu«, ga lahko privede v zapor, kajti taka misel je lahko že pred- postavka za uporno vedenje. Včasih se tako uporno vede- nje lahko izraža z nasilnimi dejanji, mnogokrat pa z za- prtostjo vase. z nervozami, obdobji depresije ali celo s telesnimi boleznimi, kot je na primer čir na želodcu. Človek vedno samega sebe kritično presoja. Tako na pri- mer mlad človek, ki je doži- vel uspeh, bo doživljal še mnoge uspehe, tisti pa, ki gleda nase kot na propadlega človeka, se bo vedno bolj identificiral z mislijo o pro- padanju. Mnogokrat nekate- rim uspe. da se dvignejo nad neuspeh in znova oživijo v realnosti. Z druge strani pa se v nezmožnosti, da bi neus- peh premagali, nekateri ne- uspehu prepustijo. Pri tem je pomembno, da tisti, ki se zapre v svet nerealnosti, to dela zavestno, ker misli, da je to edini način, ki mu bo dal nekaj zadoščenja in ute- he za neuspeh Nekatere take mlade ljudi lahko rehabilitiramo s pri- mernim postopkom, drugi pa to storijo sami. Boljši kot re- habilit.acija pa so preventivni ukrepi. Posledice so namreč tem hujše, čim starejši je mladostnik. Na primer način rehabilitacije mladega nar- komana je ta. da z njim go- vorimo o problemu mamil. Mladostnik lahko reče. da je uživanje mamil zanj nekaj dobrega. Kdor mu želi poma- .gati, mu ne bo tega v prvem trenutku oporekal, pač pa ga bo še naprej spraševal o tem, dokler se ne bo z njim tako spoprijateljil, da bo mladi človek priznal, da mu mami- la ne prinašajo utehe, K občutku mladega člove- ka, da ie propadel, je prispe- vala veliko tudi televizija. Ta novi način reklame nam vsak dan vb: ja v glavo misli o tem, kako naj se ne zadovoljimo s tem, kar smo, kajti lahko bo- mo še srečnejši in še uspeš- nejši, če bomo uporabljali določeni proizvod ali se rav- nali po teh in teh nasvetih. Z druge strani nam pokaže, kako krasen in udoben je ne- ki avtomobil in kako nas bo osrečil in privedel do uspeha. Ne pove nam, kaj moramo storiti, da bomo do avtomo- bila prišli, pač pa nam jas- no nakaže, da nismo uspešni ljudje, če takega avtomobila nimamo. Naša družba in naš način življenja nas vedno bolj oddaljujeta od smotrov v prihodnosti in nas usmer- jata k stvarem, ki nam nu- dijo takojšnje zadovolistvo. Ko se ukvarjamo z od- pravljanjem motenj v vede- nju mladih ljudi, je najvaž- nejše to. da bi se vsi učitelji od začetka do konca šolanja čutili intelektualno vezane. Učitelji naj bi gledali na svoje učence kot na posamez- nike z lastno osebnostjo. Sle- diti je treba vsakemu in se predvsem zanimati za tiste, ki doživljajo neuspehe. Samo na tak način bomo mladega človeka privedli do čuta od- govornosti. Z druge strani pa morajo učitelji znanje čim- bolj povezati z življenjem, da bodo učenci občutili učenje kot nekaj koristnega ip po- membnega. Pri tem je tudi važno, da uvajamo v razred- no skupnost pogovor, ki bo polagoma pritegnil tudi va- se zaprte posameznike. S tem bomo razrešili izolacijo mla- dega človeka in ga odvrnili od nestvarnosti, v katero se zapira. s. v. OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO razpisuje prosto delovno mesto kulinrice s |)olovičnim delovnim časom, ua podružnični šoli Lovrenc na Dr. Polju, za nedoločen čas. Rok za vložiiev prošenj je 15 dni po objavi razpisa, naslovljene pa naj bodo na ravna- teljstvo šole Kidričevo. Pevski zbor ptujskega društva upokojencev je zboroval Pevski zbor društva upo- kojencev Ptuj je imel svoj III. letni občni zbor v pro- storih kluba upokojencev 8. februarja 1971 pri skoraj polni udeležbi. Povabljene so bile tudi žene pevcev, da vidijo in slišijo, kako se nji- hovi možje kulturno udej- stvujejo. Navzoči so bili tu- di predsednik, tajnik in ra- čunovodja društva upoko- jencev, ker je pevski zbor odsek društva. Predsednik je v svojem poročilu kritično prikazal nekatere težave, ki otežko- čajo hitrejši napredek in pri- prave za programiran spo- mladanski koncert skupno s tamburaškim zborom Svo- bode. Grajal je tudi absti- nenco upokojencev, ki so do- bri pevci, pa se nočejo pri- ključiti zboru z raznimi ne- smiselnimi izgovori, češ. sem že prestar in podobno. Da starost ni ovira, pač najbolje dokazuje 83-letni Gabrijel, ki ^,e poje drugi tenor. Predsednik je prikazal pa tudi precej pozitivnega dela zbora, kot je bil npr. izred- no uspel lanski koncert v Narodnem domu, ko je bilo prodanih več vstopnic, kot je prostorov. Potem je bila uspešna ekskurzija Čez Vele- nje, Slovenj Gradec, kjer je bil tudi ogled znamenitega muzeja dekana Sokliča in nastop v Lovrencu na Po- horju. Nastopili so tudi ob pogostitvi 80 let starih upo- kojencev in ne nazadnje je omeniti petje pri pogrebih umrlih upokojencev. Apeli- ral je na prisotne člane u- pravnega odbora društva, naj bodo tudi v bodoče naklo- njeni pevcem in jim nudijo, če bo treba, moralno in tudi finančno pomoč. Tovariš tajnik je zelo, sko- raj preveč izčrpno poročal o svojem delu. ki je tako na- tančno in precizno, kot ga pač zmore samo on. Zbor ima lasten klavir, svojo omaro za note, precej not, ki jih je za malenkostno odškodnino, več pa še zastonj podaril tov. oevovodja. Posebno poziva vse upokojence pevce, naj se zboru pridružijo, da bi bil zbor čim močnejši. Nato je tov tajnik, obe- nem tudi blagajnik, podal še blagajniško poročilo, ki je kar rszve.seijivo. Zbor ima ca, 200 podpornih članov, ki Dlačuieio letno 12 novih di- narjev. Ce pa kdo od svoj- cev prostovoljno kaj podari, gre to v zborovo blagajno. Seveda ima zbor precejšnje izdatke, kot pevovodja. ki je plačan od ure, kar znaša me- sečno ca. 16.000 starih di- narjev, potem prepisovanje in razmnoževanje not. kar stane partitura 10—15 tisoč starih dinarjev Precej so fi- nančno pomagala ptujska podjetja, za kar se jim zbor najlepše zahvaljuje. Pri razprav: o poročilih, ki je bila precej živahna, se je oglasil tudi tov. Šoeber- ger, ki je apeliral na pevce in pevovodjo. naj odmore med petjem čim mogoče krajša in opusti razne vmes- ne pogovore, ker je to izgu- ba časa. posebno za njega, ki pride od daleč. Predlaga naj se učimo upokojenci čim več lahkih in krajših pesmi, ki se jih stari ljudje lažie uči- mo. Predlaga narodne :n tu- di več partizanskih pesmi. Predsednik društva upo- kojencev Ptuj tov Miha Ro- gina poziva, naj bi zbor or- ganiziral koncerte v Gorišn:- ci. Podlehniku in Zetalah, kJer stanuje dosti upokojen- cev, ki so organizirani » ptujskem društvu. Seveda je to zvezano s preceišniimi stroški, katere bo zopet naš predsednik skušal kriti s podporo, zbrano pri raznih podjetjih, kakor ie to storil že večkrat.. Sledilo je poročilo nadzor- nega odbora, ki poroča, da je blagaina v vzornem redu in predlaga razrešnico starega odbora, ki je bila soglasno in z aplavzom sprejeta. Pri volitvah novega odbo- ra je zbor soglasno sklenil, naj ostane stari odbor, ker si boljšega odbora pač ne mo- rejo predstavljati. Edina sprememba je v nadzornem odboru, kamor je mesto tež- ko obolelega tov. Hadlerja izvoljen tov. Glušič, Ker se k debati nihče več n: javil, je stari in zopet no- vo izvoljeni predsednik zbor zaključil s pozivom na §e boljše delo in želel še ve^ uspehov v novem letu. Alojz Tumpej STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 18. februarja Bla:dne v bistriški telovadnici rojevajo prvake Slovenski prvaki izpod Pohorja Precej papirja smo že po- pisali o uspehih bistriških judoistov. Vedno znova pa se nam poro jeva misel, od kod mestu pod Pohorjem takšna zagnanost za boje na blazinah? To pot bomo spre- govorili kaj več o najmlaj- šem rodu. Z minulega prven- stva Slovenije so Bistričani prinesli domov spet štiri pr- va mesta. To pot bomo za- beležili tisto, kar smo od štirih tekmovalcev izvedeli neposredno po bojih v ljub- ljanskem Tivoliju. Na sporedu je tekmovanje pionirjev. Pozornost mnogih je usmerjena na blazino šte- vilka 2, kjer je črnolasi fan- tič pravkar končal akcijo z efektnim metom. Ploskanje maloštevilnih gledalcev in veliko veselie v bistriškem taboru. Zlatko FRATNIK je pr.^ivkar postal slovenski pr- vak. Ni si še dobro oddahnil in že sem ga »potegnil« iz vrveža Pogovarjava se o Zlatko Fratnik pravkar končanem boju. Zlatko pa miren, kot da se ni n:č pripetilo. In prav tak je na blazinah. Prav čuden fantič. Potem sem opazil, kako priljubljen je pri svo- jih tovariših, pa ne samo za- to, ker je slovenski prvak. Večkrat sem ga opazoval na treningu, kjer je brez besed izpolnjeval trenerjeva navo- dila Dobro se spomnim, da je še nedavno treniral pri začetnikih, takoj za tem pa se je priključil članom prve ekipe. Rezultat vztrajnosti in delavnosti je jasen. Judo trenira tretje leto, v tem kratkem obdobju pa ima za sat>o že lepe uspehe. Lansko leto je bil na odprtem pr- venstvu Jugoslavije v Zagre- bu drugi, tretji pa je bil na Anton Leskovar pionirskem slovenskem pr- venstvu. Seveda me je zani- malo tudi, kai porečejo do- ma. Secer pa. kateri oče ne bi bil ponosen na sina, po- sebno še, ko zmaguje. Da je mamo strah, je kar razum- ljivo. Zlatko pravi, da je to predvsem zaradi poškodb, ki jih pri judu ni tako malo. Ker obiskuje ospni razred os- novne šole v Slovenski Bi- strici, sem mu namenil tudi vprašanje, za kakšen poklic se bo odločil. Takole mi je povedal: »Rad imam šport, zato bi tudi rad postal pro- fesor telovadbe.« Daleč je še do tega, in zagotovo bomo pred tem še slišali dobre no- vice o njegovih nastopih. Veselje maloštevilnih Bi- stričanov v dvorani Tivoli se še ni poleglo in spet so bili na nogah. V najtežji ka- tegoriji pionirske konkuren- ce je zmagal Anton LESKO- VAR, ki je, seveda, postal moj naslednji sogovornik. Tona, tako mu pravijo tova- riši, je zadnjič nastopil med pionirji, sicer pa je že vaje- nec prvega letnika na bi- striški poklicni šoli. V kimo- ni je šele drugo leto. kljub temu pa se lahko ponaša z lepimi uspehi. Prvič je kot trinajstletni fantič nastopil na mladinskem prvenstvu in presenetljivo osvojil tretje mesto. Med pionirji pa je bil lansko leto drugi, prav tako kot na odprtem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu. Letos pa je že na najvišjem mestu v republiki. Povedal mi je. da je bil njegov prvi trener Rebernak, potem pa je bil nekaj časa v šoli reprezen- tanta in večkratnega jugo- slovanskega prvaka Topolč- nika Sedai je njegov trener prv' »mož« kluba — Franc Pliberšek. Ker bo v kratkem državno prvenstvo, me je seveda za- nimalo, kaj pričakuje? »Težko je napovedovati. Seveda bi rad ponovil usjieh. kar pa bo menda le malce pretežko. Vse bom dal od sebe, potem pa bomo vide- li...« je zaključil. Naša pozornost je spet ob blazinah, kjer je nekaj tre- nutkov kasneje osvojil prvo mesto Ivan FIRER. To je za- ključni boj lahke kategorije med mlajšim; mladinci. Men- da ni nikogar v dvorani, ki ne bi bil prepričan, da bo zmagal Firer. Le sodniki so drugačnega mnenja. Toda bolj so osmešili sebe, kot oškodovali Bistričana, ki je bil zares za razred boljši. Bi- striški navijači se jezijo, saj je Firer že izvedel met za ippon. ki pa je ostal nedoso- jen. Ob udarcu gonga še eno veselje. Ivan mi kmalu po- tem pol za šalo. pol zares pravi: Ne vem, koliko ippo- nov bi moral »narediti«, da bi mi enega zares prisodili?! Toda vse je kaj hitro pozab- ljeno in že sva pripravljena na po^^ovor. Kdo bi si mislil, da ima takšen fante za sabo že toliko uspehov! Leta 1968 je bil med pionirji prvi na mednarodnem tekmovanju za pokal Nagaoka v Ljublja- ni, naslednje leto je že slo- venski prvak, in še enkrat prvi na Nagaoki. Lansko le- to je bil med mladinci tretji, na pionirskim prvenstvu v Zagrebu pa prvi, prav tako seveda tudi na slovenskem prvenstvu za pionirje. K vsem uspehom pa je v ne- deljo dodal še enega. Poprašal sem .ga, zakaj je pričel trenirati judo in hu- domušno mi je odgovoril: »Hodil sem v četrti razred osnovne šole in vsi vrstniki so me pestili, ker sem bil slaboten. Potem sem za ne- na pionirskem prvenstvu v kaj časa prenehal, trenirati pa sem spet pričel v šestem razredu. Nekako sem se jim hotel maščevati...« Seveda pa mi je zamolčal, da si jih je potem v šoli zares nekaj- krat »sposodil«, dokler ni posredoval ravnatelj. Najhu- je pri vsem pa je bilo, da mu Ivan Firer je trener celo zagrozil, da bo z njegovim j udom konec, če ne bo prenehal s »trenira- njem« v šoli. Sedaj je Ivan vajenec in v prvem letniku imajo kar dva slovenska pr- vaka, kajti s Tonetom sta sošolca ... Se en mušketir, od štirih, je preostal. Milan Prelog, standardni član prve ekipe Impola, ki je letos osvojila prvo mesto v Sloveniji, si je priboril še en naslov prvaka, in sicer pri starejših mladin- cih v poltežki kategoriji. Mi- lan je dijak gradbene sred- nje šole v Mariboru, prav- zaprav maturant, kar je se- veda nekaj več. Na letošnjem prvenstvu zanj ni bilo prave konkurence. Zmagal je z lahkoto in upal bi si trditi, da ni prelil niti kapljice zno- ja. Zato sva najin pogovor usmerila bolj k drugim stva- rem. Na blazino je prvič sto- pil decembra leta 1966. Dva meseca kasneje je že bil pr- vak Slovenije pri mlajših mladincih v težki kategoriji. To leto je bil na državnem prvenstvu peti. Leto 1968 ni- ma v dobrem spominu. To je namreč leto številnih po- Milan Prelog škodb. ki so ga doletele. So- deloval je le na mednarod- nem tel^movanju za pokal Nagaoke in osvojil prvo me- sto. Potem je presedlal v pol- težko kategorijo in leta 1969 osvojil drugo mesto v Slove- niji, Ta uspeh pa je ponovil še na državnem prvenstvu. Lansko leto je bil spet slo- venski prvak, na prvenstvu Jugoslavije pa je poklekpil na zadnji stopnici. Spet je bil drugi, tako da so mu že nadeli ime »večni drugi«. To leto je bil med člani na tek- movanju za pokal Pohorske- ga bataljona tretji, ta uspeh pa je letos spet ponovil. Na tekmovanju za Baumgart- nerjev pas. kjer nastopajo judoisti ne glede na katego- rije, je bil lansko leto med 60 udeleženci peti. K tem uspehom pa moramo dodati še tiste, ki jih je dosegel z ekipo Impola. kjer je že dve leti standardni član prvega moštva — Spet me je zanimalo, ki se je znašel na blazinah. »Kot mnogi drugi sem i čel trenirati ,>ri Soršaku, j, tem pa nas je »prevzj Franc Pliberšek. Moja va n'ka sta bila klubska to riša Topolčnik in Vidmaj Pravzaprav sam ne vem, |, ko sem se odločil za jm Nekoč sem si ogledal trenii v telovadnici in zdelo se j je, da bi tudi meni »šlo«, p dveh mesecih sem bil že sls venski prvak in seveda ni| pomislil nisem, da bi pustil Potem so prišle poškodbe ji doma je bilo kar malce hu do. Nobeni mami ni vse eno ... Menda sem tisto kri tično obdobje le prešel..,« — Kot maturant imaš ma lo časa. Kako prilagodiš judi k šoli? »Zdaj gre, seveda, žare; Težava je še v tem, da imar pouk popoldne, tako da morem redno obiskovati tre. ningov. Sicer pa bo kmal. mini-lo...« — In kakšni so tvoji na- črti? »Rad bi se vpisal na viš;: tehnično šolo, vendar r: vem, če bom dobil štipendi: Sicer ne bo nič. Pri judu pa bi rad z večno drugega meJ sta na državnem prvenstv. skočil enkrat tudi stopnic višje. Kmalu bo priložnoj za to.« — Ob koncu pa sem ga po vprašal, kako to, da je meif mladino v bistriški občini ta- ko veliko zanimanje za japonski šport? »Vzrokov je veliko. Naj- bolje, da pričnem od začetka Mladi vidijo uspehe in to je skoraj največ. Vsi bi rad: postali Topolčniki. Potem moram omeniti urejene tre- ninge in nasploh Vzdušje v klubu. Precej ljudi, s pred- sednikom Ajdom in trener- jem Pliberškom »na čelu«, se trudi, da imamo dobre po- goje za delo. Največ intere- sa pa so seveda vzbudili us- pehi. Upam. da jih bo še v«^ Letos imamo priložnost, uvr- stiti se v zvezno ligo. Ne smemo razočarati številn'ii ljubiteljev, ki nas znajo kako dobro podpreti« Naj končam pogovore s prvaki z željo, da bi se bližnjem prvenstvu Jugosla- vije čimbolje odrezali in s čestitkami za nedeljski us- peh. Bistričani so ponosni svoje fante, le kako ne ^! bili s tistimi, ki so' najbolje' med najboljšimi? D. Utenlen ne ve, kak bi vi rta. ke ga ne bi vrag pocitra, Fčosik je že tak, ke bi moga še hla- če z r , ti potegnoti no jih o- dati. Te pa mi Pepa včosik pro- vi, ke naj gren delat v Nem- čijo, da bi si stali nke po- pravil no malo kočo zaflika- li. Samo una ne ve, kaj se to provi iti s trebuhon za kruhon. Veš ttidi naša sosida je šla v Nemčijo, pa je re- sen nazaj s punin trebuhor prišla. Pred je vsoko veče.*" sta prei hišo avto z nemški- mi toblicami, zai pa je avto zgina no je namesto jega pred hišo otroški voziček par- kirani. Moren hejati, zaj me že Pepa nagoja od mize. Se ne- ke bi si rad s toboj poguča Ti maš preveč jobolk. jas pa preveč krompira. Pndi k me- ni pa ma naredla gegen- kšeft. Ti se boš resa jobolk jas pa krom^^ira. Prideš? Lepo te pozdrovla polensk' Stefek. POZDROVLENI §TEF! ^Najpret se ti lepo zahva- luvlen za pismo no pozdrove. ki sen se iih resen praf raz- veselija. Pišeš, ke maš veJke brige s krompiron, ki je sta- len gost na vašen jedilniki. Resen je tak. kak s: mi na- pisa, ke mate Polenci glih toko zajebancijo s krompi- ron. kak mi Prleki no Halo- žani z jobolkami. Cuješ. jas sen za tisti kšeft, kak si mi ga ti omena. Zmenma se ki- lo za kilo tak de najboj do- šteno pa če glih so jobolka boj droge od vašega boba. Pišeš Ludi, ke te tvoja Pe- pa v Nemčijo nagoja Ce še le moš duma kai za iesti, te ti priporočan, ke nikan ne greš. Veš. oofsodik je lepo duma pa ie najlepše Mislin si ali, ke ti ne bi orisa do- mu > punm trebuhon kak tvoja sosida pač pa b se leh- ko zgodilo, ke bi v Nemčiji kakšni trebušček bol napeti grota. Vaš Lujzek Na podlagi sklepa 4. redne seje sveta zavoda razpisuje Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci Muretinci 45, p. Gorišnica za dne 25. februarja 1971 ob 9. uri JAVNO LICITACIJO za prodajo dela nepremičnin, pripisanih k vložni številki 13 k. o. Pohorje, k: se sestoji iz stanovanj- skega in gospodarskega poslopja ter kmetijskega zemljišča v skupni izmeri 2,74 ha. Izklicna cena je določena na din 45.546,50. Licitacija bo navedenega dne v Pohorju 16, p. Cir- kulane. Inform.acije so možne dnevno od 7. do 12. ure v upravi zavoda ali po telefonu 79-024. DOM MURETINCI RAZPISN.A KO.MISIJA »PETOVIA« ŽIVILSKE IN- DUSTRIJE PTUJ razpisisle po določilih statuta pod-etja nasslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA podjetja Pogoj: razen pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat za direktorja izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ie dipl. ekonomist ali inž. tehnologije (živil- ska smer) z najmanj 5 let prakse ali b) da je komercialist s srednjo ekonomsko šolo in najmanj 10 let prakse na vodilnem del. mestu, c) da ima smisel zs organizacijo in vodenje. 2. TEHNIČNEGA VODJE podjetja Pogoj: a) da je diplomirani kemik s 3-Ietno prakso. b) da je kemik z 8-letno prakso ali c) da je kvalificirani delavec živilske stroke in najmanj 10-letno prakso na vodilnih delovnih me- stih. d) da ma čut za degustacijo in smisel za organi- zacijo dela. 3. VODJA KOiVIERCIALE podjetja Pogoj: a) da je dipl. ekonomist s 3-letno prakso. b) da je ekonomist z 8-Ietno prakso ah c) VK delavec trgovske stroke z 10-letno prakso, d) da ima smisel za organizacijo nabavno pro- dajne službe, e) da ima sposobnost: za analizo tržišča. Pismene prijave s kratkim življenjepisom in po- datki o dosedanjih zaposlitvah, delovni dobi ter strokovnih in drugih sposobnostih pošljite skupno z ustreznimi dokazili v zaprti kuverti na naslov: »PETOVIA«. ŽIVILSKA INDUSTRIJA PTUJ. ra RAZPISNO KOMISIJO. Razpis velja 15 dni od dne- va objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh od dneva sprejema sklepa o zbiri kandidata Razpisna komisija Zgodovinskega arhiva v Ptuju razpisuje delovno mesto ravnatelja Razen splošnih oosoiev so za delovmo mesto ravna- telja 00 30 členu statuta zavoda določen: še nasled- nji posebni pogoji: — končana filozofska pravna fakulteta z di- plomo. — vsaj petletna orak.sa v izobraževalnih in kultur- nih ustanovah, v upravn' ali nravosodni službi. — aktivno zn^n^e nemškega jezika. Osebni dohodk so določeni v pravilniku o deltv osebnega dohodka. Prijave snre-ema razpisna komisija zavoda do 5 marca 1971 STR Al) 16 TEDNIK — ČETRTEK. 18. februarja 197, NEDELJA, 21. februarja 6.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05 Poročila B.30 Vremenska na- poved — Informativna odda.ja 6..50 Danes za vas 7.00 PoroOila 7.20 Vremenslta napoved — In- formativna oddaja 7.2.5 Pet iniiuit za EP 7.30 Za limetijske proiz- vajalce 7.50 Informativna odda- ja 8.00 Poročila — Radijski in TV spored 8.05 Radijslia i^ra za otro- ke 8.40 Orkestralna skladba i».00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Še pomnile, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 Pet minut za EP 10.45 Poslu.šalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 11.50 Pogovor s po- sli-.iialci 12.00 Poročila 13.00 Poro- čila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Nedeljska reportaža 13.50 Domači ansambli 14.00 Po- ročila 14.05 Vedri zvoki 14.30 Hu- moreska tedna 14.50 Godala v rit- mu 15.00 Poročila 15.0.5 Športno popoldne — vmes ob 16.00 EP 17.00 Poročila 17.10 Iz opernega sveta 17..30 Radijska igra 18.05 iz klavirske in violinske literature romantikov 19.00 l.ahko noč, o- troci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedelio zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. VSAK D.AN RAZEN V NEDELJO: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Vremenska na- poved — Danes za vas 5.45 Infor- mativna oddaja 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6.50 Rekre- acija 7.00 Poročila 7.15 Informa- tivna oddaja 7.25 Vremenska na- poved — Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Po- ročila. PONEDELJEK, 22. februarja 14.00 Poročila 14.10 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci česti- tajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje moški zbor »Lončar« 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Z operetnih odrov 17.00 Poročila 17.10 Glasbe- no popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Wagner: »Mojstri pevci niirnberški« 21.30 Pozabljene me- lodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Ples 24.00 Poročila. TOREK, 23. februarja 14.00 Poročila 14.10 »Moj svet je glasba« 14.39 Z orkestrom Peter VValden 14.40 »Na poti s kitaro« 14.55 EP 15.00 Doerodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Odskočna deska 16.00 »Vrtiljak« 16.40 »Rad imam glasbo« 17.00 Po- ročila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek na- svidenje! 18.45 Narava in človek 19.00 Lahko noč, otroci: 19.10 Ol)- vestila 19.15 Ansambel Toneta Kmetca 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melodij 20.30 Radijska igra 21.15 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Popev- ke 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Igramo za ples 24.00 Poročila. SRED.^V. 24. februaria 14.00 Poročila 14.10 Koncertni valčki 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki In odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Nekaj :viozartovih u- vertur 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Na- 8a glasbena galerija 18.00 Poroči- la 18.15 Straiiss: prizor iz opere »Capriccio« 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestil.n 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni večer RTV — Ljubljana 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. ČETRTEK, 25. februarja 14.00 Poročila 14.10 »Pesem iz mladih grl« 14.30 Orkester Marty Gold 14.40 Enajsta šola 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Melo- dije iz Španije 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Lahka in zabavna glasba 17.00 Poročila 17.10 Po željah po- slušalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljub- ljana 18.30 Z orkestrom Horst Jankovvskv 18.45 Kulturna kro- nika 19,00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 .\nsambel Jožeta Privška 19.25 EP 19.:?0 Radijski dnevnik 20,00 Domače pesmi in napevi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Simfonična glasba 23.00 Pri tujih radijskih postajah 23.30 Po- pevke 24.00 Poročila. PETEK, 26. februarja 14.00 Poročila 14.10 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turi- ste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Popularna domača litera- tura 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 Dve klavirski sonati Ludvviga van Beethovna 18.56 Ogledalo našega časa 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Obvestila 19.15 .Ansambel Ota Ro- ma 19.25 EP 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »Naj narodi pojo . . . « 20.30 Top-pops 21.15 Oddaja o po- morščakih 22.09 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 27. februarja 14.00 Poročila 14.10 Glasbena pravljica 14.30 Od vasi do vasi 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gre- mo v kino 17..50 Orkester RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.15 Sim- fonična glasba 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Kvintet bratov Avsenik 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska igra 21.00 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in ple- som v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. ansamblom Teodosijevski in pev- ko Esmo Redžepovo 23.20 Poro- čila. SREDA, 24. februarja 8.15 TV v šoli 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.50 Oddaja za srednjo šolo 16.20 Osnove splošne izobrazbe 17.55 Čarobna piščalka 18.15 Obzornik 18.30 Glasba za staro in mlado 19.00 Mozaik 19.05 Naš ekran 19.20 Na sedmi stezi 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Teh naših petde- set let 21.35 Lyon: svetovno pr- venstvo v umetnostnem drsanju 23.00 Poročila. ČETRTEK, 25. februarja 9.35 TV v šoli. 10.;iO Nemščina 10.45 Angleščina 11.00 Francošči- na 14.45 TV v šoli 15.40 Nemšči- na 15.55 Angleščina 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.50 Tiktak 18.05 Glasbeni ciciban 18.15 Ob- zornik 18.30 Svet, v katerem ži- vimo 19.00 Mozaik 19.05 Enkrat v tednu 19.20 Vse življenje v le- tu dni 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.25 3-2-1 20.35 Četrtkovi raz- gledi 21.35 S. Maugham: Clov^Jc z vestjo 22.25 Lyon: Prvenstvo v umetnostnem drsanju 23.25 Po- ročila. PETEK, 26. februarja 9.30 T V v šoli U.UO Angleščina 14.40 TV v Soli IG.10 Osnovo sploS- ne izobrazbe 17.25 Vijavaja-rin- garaja 18.15 Obzornik 18.30 Za- bavno glasbena oddaja 19.00 Zna- ni obrazi 19.25 Razgovor z reži- serjem Wernerjem Herzogom 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Balada o Vojtovl Marini 21.35 Lyon: svetovno pr- venstvo v umetnostnem drsanju. SOBOTA, 27. februarja 9.35 TV v šoli 16.25 Državno pr- venstvo v košarki 17.00 Propa- gandna oddaja 17.10 Nadaljeva- nje košarkarskega prenosa 18.00 Obzornik 18.15 Mednarodni fol- klorni festival 18.45 Holandski dragulji 19.15 Mozaik 19.20 S ka- mero po svetu 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 20.35 Glas- bena križanka 21.25 Lyon: sve- tovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 22.30 Nepremagljivi 23.20 TV kažipot 23.40 Poročila. Komisi.ja za medsebojna delovna razmerja trg. pod- jetja na veliko in malo IZBIRE Ptuj, Mariborska c. 1 objavlja naslednja delovna mesta 1. strojni knjigovodja 2. dveh strojepisk POGOJI: kandidat za objavljena delovna mesta mo- rajo imeti poleg splošnih pogojev določenih z za- konom in drugimi predpisi še naslednje pogoje: 1. srednjo ekonomsko šolo in 5 let delovnih izku- šenj v strojnem knjigovodstvu; 2. administrativno šolo in 3 leta delovnih izkušenj v strojepisju in stenografiji. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Poseben pogoj je enomesečno poskusno delo. Kandidati morajo predložiti dokazila o šolski iz- obrazbi, kratek življenjepis in opis dosedanjih de- lovnih izkušenj v 7. dneh po objavi kadrovskemu oddelku podjetja. NEDELJ.A, 21. februarja 9.30 Po domače s fanti treh do- lin 10.00 kmetijska oddaja 10.45 Mozaik 10.50 Otroška matineja... TV kažipot . . . Športno popoldne 18.30 Mestece Peyton 19.45 Cik- cak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Naše malo misto 21.35 VI- deofon 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila. PONEDELJEK, 22. februarja 9.05 Odprta univerza 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 10.45 Angle- ščina 11.00 Osnove splošne izo- brazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Nem- ščina 15.55 Angleščina 16.10 Fran- coščina 17.38 Napoved sporeda 17.40 Mendo in Slavica 18.00 Ri- sanka 18.15 Obzornik 18.30 Repor- taža 19.00 Mozaik 19.05 Maksime- ter 19.50 Cikcak 20.00 TV dnev- nik 20.25 3-2-1 20.35 A. T. Linhart: /županova Micka . . . Kulturne di- agonale . . . Poročila. TOREK, 23. februarja 9 .35 TV v šoli 10.40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14 45 TV v šoli 15.50 Ruščina IR 10 .An- gleščina 17.45 Tiktak 18 00 Risan- ka 18.15 Obzornik 18.30 Niso sa- mo rože rdeče 19.00 Mozaik 19.05 Infarkt srčne mišice 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje 19.40 Pet mi- nut za boliSi jezik 19.50 Cikcak 20 00 TV dnevnik 20 25 3-2-1 20 35 Dvorni norček 22.50 Srečanje z Ali že veste...? Rtizmerje rastlinskih kultur Razm.erje rastlinskih kul- tur v naši državi se v novej- šem č su naglo spreminja v korist pšenice, koruze in sladkorne pese. Družbena po- sestva izkazujejo takole raz- merje: 35 odst. pšenice, 18 odst. koruze in 4 odst. slad- korne pese. Individualna po- sestva gojijo največ koruze in sicer 34 odst., pšenice pa 27 odst. Proizvodnja sintetičnega kaučiika Svetovna proizvodnja sin- tetičnega kavčuka je prekosi- la potrebo po tem proizvodu, medtem ko se proizvodnja naravnega kavčuka še nada- lje zmanjšuje. Svetovna pro- izvodnja sintetičnega kavču- ka (tu ni upoštevana proiz- vodnja vzhodnoevropskih de- žel in LR Kitajske) je znaša- la lani 3 milijone metrskih ton. poraba pa 2.5 milijona metrskih ton. V istem času je zpašala svetovna proiz- vodnja naravnega kavčuka nekaj mani kot 2.5 milijona mi^trskih ton. Rieinusovo olje Ricinusovo olje, eno izmed najbolj zanesljivih odvajal- nih sredstev, pridobivajo s hladnim izcejanjem iz olu- ščenega ricinusovega semena. To seme je strupeno, ker vsebuje škodljivo beljako- vinsko snov: toksalbunin ri- cin. Zato se mora olje obde- lovati za medicinske name- ne z vodno paro in filtrira- ti ter ga tako »osvoboditi« strupene snovi. Drugače pri- dobljeno olje, ki še vedno vsebuje strupeno snov. se u- porablja le za tehnične in in- dustrijske namene. Zanimivo prijateljstvo Galebi ljubijo udobnost in se po švicarskih jezerih po- gosto prevažajo na hrbtih la- bodov; perje labodov ie pač mehko in toplejše kakor mr- zla voda. Labodi se po nava- di ne zmenijo za slepe potni- ke, če na postanejo nepovab- ljeni gostje nadležni, zamah- nejo labodi s krili in galebe preženejo. HARMONIKO, čisto novo, štit|. redno, prostotonsko, prodai* Stanko Rajh, Gregorčičev vored 7, I. nadstropje. SLADKO krmo prodam. OreSj. 8, Alojzija Gecl. PRODAM kvalitetno luccrno \ otavo po ugodni cent. Stanfe Rogina, Brstje 31 a. VAJENCA za mizarsko stroltj sprejmem. Edvard Verdeniit Ptuj, Zagrebška cesta n. h. GRADBENO parcelo 10 arov n Vičavi prodam. Naslov v upravi PRODAMO takoj vseljivo stano vanjsko hišo z gospodarskim pj slopjem in 4 ha posestva raznii kultur po ugodni ceni. Peter ji Katarina Sagadin, Kungota p Kidričevo. MANJŠO hišo, podkleteno s sti skalnico in cisterno in 34 aroi zemlje (vinograd, sadovnjak ij gozd) v Paradižu 79, p. Cirkulani ugodno prodam, Franc Vrbaa čič, Bukovci 83 p. Markovci. TAKOJ sprejmem vajenca n soboslikarsko in pleskarsko stro. ko, Alojz Neubauer, Ptuj Ašicer. čeva 5. ODDAM opremljeno sobico, lah. ko z vso oskrbo drugo po dogo- voru. Naslov v upravi. PRODAM stavbeno parcelo na Mejni cesti št. 5. POSLOPJE za ruSenJe, voz m dve kolesi, večje sani in rablje- ne cementne sohe prodam. Na. slov v upravi, PARCELO na Majskem vrhu prt Vidmu prodam. Naslov v upra- vi. PIANINO vzamem v najem al kupim. Naslov v upravi. DOBRO ohranjeno kompletni spalnico in gitaro prodam. Na slov v upravi. ZAKONCA brez otrok iščeta o premljeno ali prazno sobo p( možnosti s posebnim vhodom \ Ptuju ali okolici. Naslov v upra- vi. CENJENIM strankam sporočam, da sem odprl na Bregu, Zagreb- ška cesta 9, cvetličarno. Izdelu- jem vence po konkurenčni cent. Na zalogi vsak dan sveže cvet- je. Odprto tudi popoldne do 18 ure. Se priporoča Branko Ma- sten. GOSPODINJSKO pomočnice iščemo k štiričlanski družini Kasneje eventueino priskrbim službo. Lastna soba in plača p« dogovoru. Inž. Jenčič, Ljublja- na, Vipavska 18. KUPIM dva uporabna soda, v.sa- kega do 150 litrov. Lahko stano- va ali rabljena. Kupim tudi stare hišo z nekaj zemlje. Olmar Ko- ban, Rače, PRODAM posestvo z dobro zem- ljo, ravnina, dovoz z vsakim vo zilom, z zidanimi poslopji v fi- nem kompleksu okrog 13 do 1' ha z dobrim gozdom vred — P< nizki ceni. Jožefa GungI, Hvale- tinci 1 p. Vitomarci. PODPISANI Anton Jakolii Stanko Mežnarič, Konrad Bez jak, Franc Plesnik, Jože GorišeK Viktor Rojko, Janko Doki, Stan ko Nipič, Jože Sakelšek. Stefai Tašner, Janez Toplak in Fram Koletnik izjavljamo, da je ne resnično, kar smo govorili 3l pisali o lovski družini »Jože Lac ko« Ptuj in njenih funkcionar jih ter se ji zahvaljujemo, * je odstopila od kazenskega pf^ gona. SPALNICO z vložki in žimnic< prodam. Ptuj, Na tratah 11. TEDNIK 7daia ča.son^.sn^ eavrvd Ptulski tednik Ptui Herola Lacka 2 - Urejule uredni.5k- -^dbor Odsovorn* urednik V Anton Bauman - Izha- ja vsak četrtek — Tekoči račun ori SDK I»tui St 524-3- HI — Tiska fiasoDisno Dodletle Marlb orski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica 14. TEDNIK, VAŠ LISI