ZA NEKAJ VWC KOT £ na dan dobivate . . . LAS NA AO D A" ST1 naravnost na dom & ■oboC.nedeUinprminikof) CITAJ VAS ZANIMA No. 11)1 GLAS-NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Becatored m Second C1»m Matter September 2Mb IHt »t the Port Ofhe r at New York, N. andet Art of Conrreoe of Mmrrta irC li7> NEW YORK WAR FUND VOLUME LI 11—LETNIK LID NEW YORK. TUESDAY, OCTOBER 2. 1al, če ga ne podpiše Molotov. Zapis-nik je uradno poročilo o vseli sejah sveta potili ministrov. Vzrok prepira je naslednji: 11. se pte m b š'a so ministri sklenili, da mor?-tu hiti francoski in kitajski vnanji minister narzora /tri rselt raz/norah. lili. septembra na j* Mutator obresti! presenečene eta ne srda, ftu j,- tu r uasprot ju s potsdamskim s porazu-mo-m, ki določa. da namo one drla ve, ki so podpisale pretiti r/e. morejo biti rdele žene na sejah. F ta naju in h itujska pa nista podjtisali predaji' Xenuijt. Poznej« je MoJotm zahteval. da mora biti iz zapisnika črtano vse. kar sta povedala francoski in kitajski vnanji minister v času. ko jima je bilo dovoljeno na sejah govoriti. X o/.iroin i\a to. da vnanji ministri do sedaj niso dosegli ničesar in se bodo tudi najbliže razšli, ne da bi sploh kaj dosegli, bodo najbrže predsednik Truman, predsednik ljudskih komisarjev Stalin in ministrski predsednik Att-lee morali razvozi jat i zamotani balkanski vozel. J>a bi bil med vnanjimi ministri dosežen kak kompromis, skoro j i i verjetno. Rusija trdno sto- Zakaj se Rusi protivijo razorožitvi satelitskih držav London, 27". »ep. Iz tukajšnjih p. (ONA) — diplomatskih ji pii svoji zalitevi, da se ravnajo po določbi]krogov prilnfja vest. tla je porsdaiuske konference, da morejo samo one pravi vzrok, da se Rusi pro-di-žave. ki so podpisale premirje s satelitnimi ttvijo razorožitvi bivših nem- ZNIŽANJE DOHODNINSKEGA DAVKA KAJ BO S CEHOSLOVA-ŠKEM POSOJILOM? Washing on, 27. septembra. (ONA) — Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je sklepanje v zadevi čehoslovaškega posojila S.IOO,000.000 preloženo — in si-eer na nasvet ameriškega am- Vlada predsednika Trumana je kongresu pripomčala zni- basadorja v Pragi, Lawrence zanje davkov v znesku sr*.IS.*i.000.000, vsled česar 1 L',000.000 kSre .*!r; osebni dohodninski vseli o0.000.000 davkoplačevalcev. davek, ki zadene državami osišča. ž njimi tudi podpisati mirovno pogodbo. Olasilo komuni-stične stranke ''Pravda" pravi v včerajšnjem svojem uvodniku, da so za vselej minili časi, ko je bilo mogoče rešiti zadeve na. Pacifiku brez Kusi je. Dalje pravi "Pravda", da je vojna odprla vse priložnosti za kulturni razvoj na Daljnem Iztoku in dodaja: "Pod vplivom Leninove in Stalinove narodne politike so biil ti narodi prerojeni v novo življenje." OSTER SPOPAD NA KONFERENCI V nedeljo je prišlo na seji sveta vnanjih ministrov do tako ostrih besed med angleškim vna-njim ministrom lievinom in sovjetskim vnanjim škili satelitov jiUrovzliedne Evrope. ker nočejo* da pride v te predele poslov;«i medzavezni-ška kontrolna komisi ja za razorožitev. Dejstvo je. da Kusi sami ne zaupajo niti za "korak onim e-lementom. ki st> sodelovali s Hitlerjem, ko je korakal proti vzhodu. Ko so ruske sile prodrle v te dežele, so se takoj •polastile vseh Vojaških sredstev, orožja in opreme, ter postopoma. ustavili vso produkcijo za vojno. Potem so izločili iz obkroženih >il teh dežel vse nezanesljive elemente in ustvarili takorekoč nove armade. komisarjem Molotovom. da ji« izgledalo, ko: daj Mnogo so jim pri tem pomaga-s<* bo konferenca v veliki jezi in zmešnjavi raz- H bivši voini nje jezi in zmešnjavi bila. Do viška medsebojnega spora med njima je prišlo, ko je lievin. ki se zelo naglo razibu-ri, očital Molotovu, da je nekatere metode prevzel po Hitlerju. vojni ujetniki in častniki, katere so na hitro izvež-bali iz vrst kmečkega ljudstva. .1 a >nn je, da te dežele Kusi j i niso nevarne, uoda dejstvo je. Molotov je naglo vstal s svojega stola, na-J da Kusi s pazljivim očesom pravil nekaj korakov proti vratom, nato pa izjavit. dii 1k) odšel iz konferenčne dvorane in lx> zapusttil konferenco, ako lievin svojih besed ne prekliče. lievin je sicer preklical, toda žalitev se je vlekla skozi vso nadaljno konferenco. barski general in ameriške vojaške oblasti Prra rest. DUNAJ, L'7. s«-p. (ONA) — Ameriške vojaške oblasti so izjavile danes, da je bil bivši ruski general Tur-kul aretiran dne :!!). junija, 104."». na ameriški komandi v Sal>burgu, ter predan 15. ar-inadui skupini Zed i njen i h držav. Rečeno je bilo tudi, da je služil Turkml v ruski meščanski vojni kot agent nemškega vohunskega sistema. i) m (j a rest: NKW YORK, 27. sep. (ONA). — Ameriška vojaška oblast v -Salzburgu je pooblastila bivšega carskega generalu A i it ona Turkula, ki je jh» prvi svetovni vojni pove-Ijeval korpusu armade liele jafBMlc v vojni proti Inilj^evi-koiu. da prevzame skrb za ru->ke državljane, ki se nahajajo v tem okraju. — Tako poroča dnevnik Ho ssija. prot i sovjetski ea>opis, ki izhaja v New Yor-ku. Ta č isopis |H»roča svojim či-tateljeui. da je dobil general Turkul pooblastilo ameriških vojaških nradov. da služi kot predsednik p«.-sobnegn odl>om. kateremu je poverjena naloga, da skrbi za "obrambo pravic ruskih državljanov, vključno bi\ -iii emigrantov in sovjetskih državljanov, ki so se ob začot-ku vojne nahajali na nemških tleh." List Kossija dixlaje, da je bivši carski general, eden prvakov ruske meščanske vojne v letih 101S do 1020. zapi-osil ameriške oblasti naj (preprečijo ''nasilno repatriacijo sovjetskih državljanov v Sovjetsko unijo". češ, da bi taka repatria-eija pomenila ''smrtno obsodbo desettisočev nedolžnih ljudi." ATOMSKA BOMBA NAJ BO TAJNA Kongresni odbor Je priporočil predsednitku Trumanu, da naj vlada olxli*ži tajnost atomske bombe do časa. ko bo vlada dobila vpogled v vse faze atomske sile. Poročilo kongresnega odbora priporoča, da predsednik imenuje odlior, ki naj natančno proučuje atomsko silo. V odboru naj lxxlo znanstveniki, ki »o izdelali prvo atomsko boiu-IM>. zasledujejo vse-^ar ^se godi v teh novih armadah Kadi tega so sovjeti pi*epričani, da je zavezniška kontrolna komisija po[K>lnoma odveč. Problem bi bil po ruskem naziranju nmo-gD bolj enostaven, ako bi imeli I\iisi sami skrbeti za orožitev teh dežel. Odpusti se 0.V; davek od odvisnih dobičkov korporaeij. Poslanef! Harold Kuut>ou iz Minnesote pa ima jiriprav-Ijeno (predlogo, ki določa, da -o davki znižani lMK;. Bogati zakladi najdeni v japonskih bankah Po odredbi generala MacArthurja ameriški bančni izvedene: preiskujejo japonske banke in so dosedaj v Državni banki našli mnogo zlata za Siam, Indo-Kino in za rezervno banko everne Kitajske. Sedaj še vedno iščejo zaklad, ki so ga Japonci tekom \ojne prinesli s Filipinov in Ilolaud-ske Vzhodne Indije. .Iaj»onski finančni minister pravi, da ne ve. kje je ta zaklad in da to popolnoma vojaška zadeva. I »a pomaga i>kati zakhule. j<' cesar llirohito izpopednil japonski osrednji ]>osree<:iiik In podpredsednika. Svetovalci so hoteli Ilirohita r vseučilišča v l»ucno> Aire*u je obvestil vt>-jaško vlado predsednika Ivlel-miro Karrella in podpredsednika -luan. Doiuingo Perona, da ne bo vstregel vladni odredbi, ki zahteva, da je preklicana stavka vseuriliščnikov v ]»ro-test prot i z< |H?tni vladni uve-dtlbi obxtlnega oranja. V soboto je bilo vseučilišču naznanjeno, da mora preklicati stavko, ali pa Imi zavod za- Paketna pošta v Jugoslavijo (JLKDE POŠILIATKV ZAVITKOV V JUGOSLAVIJO .so XASLEDXJE DOLOCI5K 1. Kni in i>ti onebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden. ± Zavitek ne sme biti težji kot 11 funtov in ne daljši kot 18 inčev. Premerite zavitku z motvozom širino okoli in okoli, nato pa «e dolžino zavitka. Širina okoli in okoli in enJ krnit trn dolžina zavitka skupaj NE SME MERITI VEČ KOT IXC'EW Iz New Yorka do Jugoslavije je poštnine ?1.8o Zii zavi-lek 11 funtov. Pošiljati je mogoče Mimo stvari, ki ne ne po»kvaj-ijo. Dovoljen« če ui zračna potita in pošiljanje denarja. _ Vsled nezadostne hrane o-troci v llerlinu umirajo kot muhe. Legar je zelo razširjen po I5eirliiiu iu na marsikaterem obrazu je mogoče videti senco smrti, kajti Berlinčani dobivajo komaj polovico živeža, ki je za življenje neobhodno potreben. Toda vse lmj:e bo šele prišlo, ko pride zima. Premoga iti drv ni. Tudi če bi premogovniki obratovali, premoga ni mogoče razvažati. Xekaceri se boje. da bo do Božiča več tisoč Nemcev zmrznilo. Na prostoru, ki je tako velik k t je Manhattan in Bronx, ni, v Berlinu niti enega poslopja, v katerem l»i bilo mogoče stanovati. V celem Berlinu mogo-I če stoji komaj l.~i odstotkov po- Vsak dan prihajajo v Belli n odipuščeni nemški vojaki, ali pa tudi civilisti, ki so bili pregnani s svojih domov, toda v mestu jim ni dovolijeno dolgo ostati, četudi so tam n.ji- llirohito roko. V severnem delu llonšu otoka jc tudi prišlo do prvih izgredov. Kmetje so pri vladi protestirali proti vladni zahtevi. da zalagajo z živežem prebivalce v južnih mestih, ki so I>ila l>oinbardirana. 11 urban, ki je to prdšnjo predal Leo Crowleyu, predsedniku Banke za Ekstport in Import. Kmalu nato pa je ameriški ambasador v Pragi. Lawrence Steinhardt. bzojavil a-meriškemu zunanjemu niini-sti-Htvu. da predloži odločitev glede tega posojila, dokler ne bo čehoslovaška vlada bolj določno povedala, kaj namerava storiti i v pogledu svojih načrtov nacionalizacije zasebnega imetja, in kako daleč namerava iti v tej zadevi. V splošnem je treba tej banki 10 dni. da določi svoje, stališče v slučaju prošenj za posojilo. Znano je, da >o bile rešene prošnje Danske in Norveške -še v juliju. Objavljeno je bilo tudi, da je bila vsaj načelno ugodno rešena tudi prošnja Girčije za posojilo. Znesek, katerega je bila zahtevala aa dežela, je bil nekoliko reduciran. Nizozemske oblasti v Vzhodni Indiji pa bodo baje prejele precej visoko posojilo. RAZNE VESTI Ameriška h>:alska transportna divizija v Indokini je vzpostavila letalsko zvezo med Kal- kuto in Šniighajem. * * * Prvi finski parnik je odplul iz finskega pristanišča v Južno Ameriko. S tem je Finska obnovili plovbo na Atlantik. * Af * Max Blozyl, holandski kviz-ling, je bil na obravnavi pred posebnim sodiščem spoznan *ajnjih :>0 letih dogodila liajvt krivega izdajstva m obsojen v smrt. Poljske rudarje kličejo domov Poljski komentator na moskovskem radio je včeraj pričel vabiti milijone poljskih rudarjev v Združenih državah, da se vrnejo v domovino. "V resnici je na milijone Poljakov danes raztresenih po celem svetu/' pravi komentator. "In samo, če se ti iniljoni vrnejo. 1k>iuo laliko zgradili novo demokratsko Poljsko.'' Železniška nesreča v Angliji Včeraj se je v Angliji v zad- hove družine. Oblasti jim ne dajo izkaznic za odmerke, vsled česar so pri mora ui svojo revščino m->ti kam drugam. ja železniška nesreča. ko je skočil s It-ira Perth ekspresui vlak. ki je vozil v London. l*bi-tih je 41. okoli 200 jih je ranjenih, 70 jih je še v bolnišnicah. 70 pa jih še pogrešajo. VOJAKI SE VRAČAJO prt za celo šolsko loto. Profesorjem je bilo naročeno, do četrtka pričeti s poukom ali pa naj vseučilišč«' ostane sploh zaprto. Neuradna poročila iz Bue-ujs A i resa naznanjajo, da bo podpredsednik vojni in delavski minister polkovnik Peron v nekaj tetinih odri;opil. da sprejme. .. , ... " . .3-1 i I s lot »t j, ki pa s f im večinoma oredsednn-'ko nominacijo od no-1 1 f' 1 ... J v, ^______,...... 1:1...!___: zasedle ameriške, angletfiie ruske vojaške oblasti. ve i>olitične stranke, radikalno-delavske stranke. lliimo tako se poročil, ,000,000 Berlinčanov živi v napol jiodrtih hišah in le malokatera ima cele ššpe in streho. V maju so Nemci sami Berlin popolnoma opleiuli; odnesli so vse odeje, vse prte. vso kuhinjsko posodo in ves živež. Berlin so oplenili ravno tako temeljito, kot so oplenil Ukrajino. Okupacijske oblasti so zasedle najboljša poslopja, ljudje pa so si morali drugod poiskati sir re lie. »s seboj pa so smeli vzeti samo osebno lastnino. Sedaj žene prihajajo ter prosijo za kako posodo, ki jo vojaške ko in čevlje. oblasti ne potrebujejo. Vuliki rojaški transportni parnik mi tisoči rojakov z evropskih bojišč. Mhrrctama t r uewyorsko pristanišče c mnogi* - iaa Naroda" lahaja rsakl dan iimma soboto. nedeitj ln praznikom. -t»LA8 NAHODA." IU WEST 18th STREET, NEW YORK II, N. Y. CBelaen 3—IZ42 VLOGA NOVE KINE V POGAJANJIH ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU NAPISAL ZA O. N.A. — E. YAPOU Navzlic temu, da se mnogo [piše o londonski konferenci, je vendar najti jako malo podrobnih vesti o držanju kitajske delegacije na tem sestan-j ku zunanjih ministrov petih velesil, ki pišejo versajski mir i z leta 1945. Pozornost vsega sveta je ostala osredotočena ves čas od začetka konference le na izja- vo in sostavo delegacij ostalih štirih velesil, katerih predstav niki imajo neposredne interese v Evropi sami. Kina in njena vloga pa sta ostali več ali X«-davno smo v "Glitsii Naroda" priobčili članek, v ka-'manj neopaženi. tereni smo nekoliko razpravljali o velikih dolgovih, katere je. Toda to nas ne sme vara-Anglija napravila v naši republiki 5e tekom prve svetovne ti. Vloga, katero je igrala Ki-vojne, in jih če vedno ni plačala. V i^tem članku sino tudi na v tch posvetovanjih in ka povdarjali, da je Anglija dobila od nas, oziroma davkoplačevalcev naše republike lepo svoto v znesku #29.000.000.000 ]H)tom takorvanega lend-lease in sicer v obliki dolga, katerega tudi ne bode vrnila, in da je sedaj |>oslala v Washington Naši dolgovi tero še vedno igra v njih, je važna in pomembna. Kina je edina velesila, ki nima nobenega neposrednega interesa v ev- , , . _ ... jropskih vprašanjih. To ji da- ]»osebno odposlanstvo, da pr. nas i«po«lujo nadaljno posoj.lo;je možnostt da v vseh |K)sa. v znesku $ 15,000.000,000, da z tem posojilom poravna svoje meZnih zadevah zares nastopa doijrove, katere je napravila v svojih dominijih, oziroma v Kanadi. Avstraliji in Novi Zelaudi, kajti tamošnje dolgove mora j m »ravnati, da ostane še v nadalje v dobrem imenu". Medtem, ko smo se bavili tako marljivo z dolgovi, katere j" pri nas napravila krafliarska Anglija, smo pa neliofee — pozabili omeniti naše lastne dolgove, oziroma naše in one vseh naših ditateljev, kajti glede te zadeve, smo si vsi je-ilnaki. pogodbe. Kina ne želi, da postane ta odpoved Italije del j>ogojev njene sedanje mirovne pogodbe. Naš kongres se bode kmalo pričel baviti z tem. da določi na.še davke, katere bodemo morali plačati tekom leta 1940. >itdaj trdijo, da bodo dohodninski davek nekoliko znižali in sicer na ta način, da bodo svoto tega '»znižanja" enostavno pripisali k skupni svoti našega državnega dolga. Ta. n;uš dolg je pa tako velik, da kongres ne bode zamo-gel t etra dolga tekom prihodnjega leta mnogo pomanjšati in tako potrebuje naša vlada obilo davka in drugih pristojbin, da |»laea vsaj nekoliko državnega dolga. Državni dolg sploh ne I mm le /ji mogla poravnati za dolgo vrsto desetletij, ako ta dulij sploh kedaj poplača. Povsem naravno je namreč. da državni dolg *ploh ne zaraore pomanjšati ali znižati, dokler vladini davčni prihodki ne zamorejo pokriti vladine izdatke In kaj ta<*ega ni pričakovatti tekom leta 1940. To je toraj nekaka razlaga o državnem dolgu. Kadar so vladini izdatki večji, kakor pa njeni prihodki (Večinoma potom davkov), potem mora vlada najeti kako novo posojilo. To stori na ta način, da prodaja bonde _ Vam, 1 . . _ . ' ' >-'J» HI UJIIIV J/UfiU » C*1 J uiu, Jt i----- ----"V uuutuJKVgll nam, bankam in denarnim zavodom. Na te dolgove mora tudi njeno naziranje v pogle-Uavnega posojila Angliji, odpo- v smislu načel, ki so bila začrtana na prapor zedinjenih narodov na konferenci v San Franciscu in potem vpisana v besedilo čarterja zedinjenih narodov. Kitajski delegati na zboru zunanjih ministrov so se postavili na stališče, dat ne more biti miru, ako svet ne postane varen. Kot primer tega kitajskega stališča naj navedem njene zahteve v teku debate glede varuštva nad kolonijal-nimi narodi, da to varuštvo ne sme biti v nobenem slučaju trajnega značaja, temveč le prehodno, ter da mora biti v vsakem posameznem slučaju izrecno navedena doba, koliko časa se ga bo, izvajalo. Kina se je tudi dokaj odloč-on izrazila v prilog kolektivnega varuštva in proti individualnemu varuštvu za kolonije in kolonijalne narode. vsemi svojimi silami podprli ideje načrta za internacionalizacijo tržaškega pristanišča, ker so mnenja, da morajo naprave te luke služiti interesom vseh narodov centralne Evrope. Ta slučaj je drugačen kot na primer vprašanje luke Dai-ren, ali Dalnji, kot jo imenujejo Rusi, ki je bila nedavno proglašena za odprto luko, ki bo imela služiti interesom dveh dežel — Kine in Rusije. Glasom delegatov Kine v Londonu, se ima Kina pritožiti edino le proti eni državi — Italiji. To pa radi tega, pravijo kitajski delegati, ker je Italija edina sila, ki doz-daj še ni preklicala in se odpovedala svojim pravicam koncesij v Kini. Ta zadeva gre nazaj do leta 1861, ko je tedanja Kina privolila v to, da dobi Italija nekaj kvadratnih milj ozemlja vzdolž reke Tientsin. Na tem prostoru je Italija potem sezidala par barak in nekaj skla dišč. Kitajska delegacija, ki se nahaja v Londonu zastopa s poudarkom stališče, da bi se morala Italija odpovedati pravicam, katere ima na podlagi You support U.S.O. IZ URADA SLOVENSKO-AMERlftKKKA NARODNEGA SVETA—CHICAGO through the NEW YORK NATIONAL WAR FUND 57 WILLIAM STRBT. NEW YOU 5. N. Y. Zgodovinski dnevi Beli priseljenci so se naselili dne 22. septembra, 1812 tam, kjer je sedaj mesto Portland, Oreg. Prvi parni k republike Poljske, je dospel v newyorsko luko dne 24. septembra, 1935. Balboa je odkril Pacifik, dne 25. septembra. 1513. Dne 27. septembra. 1692, so te stare pogodbe, s posebno iz-j v sedanji državi Massachu-javo, brez vsake zveze s seda-1setts, obesili osem "čarovnic", njimi razgovori glede mirovne,ker so letale po zraku z po- močjo metel — brez motorja in gazolina. radi česar je pričela v Massachusetts vera "pešati". RAZGLEDNIH OBI^MKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA " Washington Times-He raid" Vzporedno s tem stališčem' svetu je naj angleška deputaci-Kine, katero je njena delega-J^ ki je prišla k nam, da se cija krepko zagovarjala, je posvetuje glede nadaljnega dr- plaeevuti obrali, dokler ne pride čas, ko mora te bonde tudi plačali, oziroma dokler kupovaloi bondov, slednje ne spremene v denar. V tem slučaju mora plačati vso vrednost teh l»ondov. Na ta način in vsled tega, mora vlada pričeti z prodajo novih bondov, da tako poplača stare bonde, oziroma one. kalen1 prebivalstvo mora spremeniti v denar. Tekom dobe nuni Jertoin 1914 in pričetkom prve svetovne vojne, pa vse do leta 1940, narastel je naš javni dolg od 1 (enega) bilijona do 40 bilijonov dolarjev. V imenovani dobi se je naš javni dolg poveča 1 radi stroškov prve vojne, depresije in tudi dražjega; vladanja, kajti vlada je morala preskrbeti mnogim tisočem ljudi delo — po $12 tedenske plače. In z 30. junijem. 1945, oziroma nekako ob koncu druge p vet ovne vojne, — so na:i dolgovi dosegli lepo svoto: 259 tisoč milijonov dolarjej in z 30. junijem leta 1946, bodo ti javni dolgovi dosegli svoto 273 tisoč milijonov dolarjev, kar je še lepša svota, kakor je bila ona z dnem 30. junija tekočega leta. Tekom poslovnega Jeta 194G l»ode naišti vlada izdala 07 tisoč milijonov dolarjev, dočim bode potom davkov imela le 30 tiso<> milijonov dolarjev (prihodkov, tako, da bode za 31 tisoč milijonov dolarjev primanjkljaja. Toda na« zatkladnLski urad je imel pričettkom sedanjega poslovnega leta (to leto se je pričelo z 1. julijem t. 1.), 25 tisoč milijonov dolarjev na razpolago, in od te svote bode vlada potrošila 17 tisoč milijonov dolarje>\ Ako odštejemo od zgoraj omenjenih 31 tisoč milijonov dolarjev svoto 17 tisoč milijonov dolarjev, se bode naš javni dolg zopet i>ovečal za 14 tisoč milijonov dolarjev. Ako itoraj vlada ne namerava plačati saj del skupnega r olga v znesku 273 tisoč milijonov dolarjev, oziroma, ako »ode plačala le obresti na ta dolg. bode morala plačati od 5 do C tisoč milijonov dolarjev letnih obresti na omenjeni dol#. Toraj: ne vprašujino — čemu moramo tekom poslovnega leta 1946 potrošiti kar 07 tisoč milijonov dolarjev, sedaj, ko je vojna končana. Vojna je seveda končana, toda poslovno !eto 1946 se je pričelo z 1. julijem 1945. In med sedanjim časom in 30. junijem leta 1946 moramo: Plačati milijonom vojakov in mornarjev plačo, hrano, obleko, vožnjo, in druge malenkosti; bivšim vojakom je t«?*>a plačati vse, kar jim spada po zakonu; dolgove, katere je treba plačati podjetništvu za vojne in vojaške potre4£6ine; parnike in druge ladje, karteit* bodo sedaj kmalo dogo-tovljene. in vse one ljudi, kateri služijo pri vladi, tako da slednja JahJky posluje, oni poti. kakor — dvauajstur- no dnevno delo" . . . * * * "77,r Post Dispatch" v St. Louis. Mo., piše, da je nastop Korejcev glede osvoboditve njihove domovine, dovolj jasen dokaz, da j«' za na<šo politiko du mirovnih pogodb z dežela- t,lJ(' takoj domov in naj raje mi Hitlerjevih satelitov. Kitaj-,tam prične z pravim narodnim ska delegacija je tu zopet z gospodarstvom, "kajti na ta veliko vnemo in skrbnostjo na-!»ačin l»ode angleško finančno111:, Daljnem Iztoku potivb glašala, da je potrebno dati mimsterritvo prihranilo saj o- „a vsestranska reforma vsem tem deželam možnost, '»> denar, katerega angleška de da nadaljujejo svoje nacional- putacija pri nas potroši" . . VOJNI UJETNIKI PIŠEJO SANS-U \ Taboršče Locarne, O., j bo čakalo veselje, toda tisti, 19. septembra 1945. j ki bodo obsojeni še nadalje Spoštovani gospod Kuhel: • prenašati tujčev jarem, kaj Ko smo vsak večer zbrani J11" ^ za P™akovati i" kako skupaj, teče naša govorica v b^do se nadal>e Ponašali la-lepem slovenskem jeziku, ka- ski terorizem? Se tukaj, ko kor vrhovna glazba v toliki la- J "Jamstvu, bi morali, ški atmosferi. Ko pišem, si postatl bratje' toda sovraštvo moram predstavljati da poslu- se razv,la kot ha™°nija šam tovariša Cotarja, ki prid-'nan11" Srecni smo' kcr no pripoveduje o lepoti Vipav-'veI ,stvo v ameriških rokah, da ske doline. In tako gre vsak nasT VarUje |,red smra*nikovim večer: če ni eden, je pa drugi, s,ablItl P^opanjem. ki gleda v daljavo in govori Danes, ko so bli/.a čas po-o tistem delu zemlje, katerega vritka v domovino. Vam pišem se je navadil ljubiti. ,in ;se zahvalim SANS-u, ki se Včasih se čuti v teh govo- to,iko zanima za nas slovenske rih neko grenko struno in ta »letnike, da bi bili poslani na-struna je sovražnost ki je v ravnost v Jugoslavijo, srcu in vselej tudi bo. Vsak Vn«ti se domov skozi Italiio ima red očmi bratsko kri, r'orr»eni. da ne bi vsi prišli do katera je tekla po krivdi tuje, svoi*ga doma. niti no bi šlo ti-sovražnikove roke. Vsakdo od sto ma,° Maga. smo si nas ljubi tisto zemljo, mor- ffa tn^rai nak»'»il> s težko prida samo za to, ker je preveč h nm i enim denarjem, skozi truel zanjo, morda tudi zato zemljo banditov. ker je saanjal o njej .ali od Na i Vam še to sporačam, da očeta navadil upati, da bo vi- iz Primorskega no j.rido no-del to zemljo svobodno. bona pošta. Iz vseh drugih kra- Danes pa v Londonu, daleč ic\ prihaja, ali od tam pa no, od tukaj in daleč od tam. od- kot da ne bi naši ljudje znali loča pet majhnih ljudi o uso- pisati! To nas zelo zanima, di narodov, kakor se jim bo kajti niti ne vemo. ali so naši zl i ubilo, če bodo igrali igro dragi še med živimi ali ne. nesramne politike, tedaj bodo kor ne dobimo nobenega spo-pustili ta narod še nadalje pod ročila iz naše domovine, tujčevo neto. Narod, ki je dal, Prav |)risrčno Vas prosimo, vse svoje najboljše, za pravi- d., bi se tudi za to zanimah-f seveda, če je kako mogoče gle- no življenje, da se razvijajo in da preurede svoje domače politično življenje v demokratičnem pravcu. Kitajska delegacija je poudarjala, da je povsem mogoče, za vse te satelitske države, ki so bile v vojni zaveznice Hitlerjeve Nemčije, da začno novo življenje. Kitajci, so mnenja, da bodo ti narodi postali zdaj miroljubni, ker bodo sprevideli, da je cena, katero je treba plačati za zločin agresije, strahovito visoka tudi za narode drugega reda. Glede Trsta pravijo člani Kitajske delegacije, da so z "The Co m st i t uti-on" v Atlan-ti. Ga., piše z ozimni na naše strožje postopanje napram Argentini. da je ''cilinderska in frakarska ter appeasarska pa met negotovosti, pričela odhajati tudi pri nas v zgodovi-uo . . . ♦ ♦ • "The Press" v Houston. Te-xas. pravi da so sedanji boji organizovanega delavstva pri nas, zelo važen del splošnega lK»ja vsega človeštva za svobo do, — in .pristavlja: *4Suženjstvo in. vlastelinstvo i n vse, kar je temu slično, je odšlo po 47-LETNO PREIZKUŠNJO >■ T ima c_yimeriška Bratska Zveza KI IMA PREKO 26,000 ČLANOV IN PREKO TRI MILJONE IN POL DOLARJEV PREMOŽENJA TO JE SODOBNA AMERIŠKA BRATSKA ORGANIZACIJA. VEDNO ZANESLJIVA, POVSOD PRIPOROČLJIVA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI POLJUBNO ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI, NESREČI ALI SMRTI. Naslov: AMERICAN FRATERNAL UNION A. F. U. BUILDING ELY, MINNESOTA T hi- Wnxhiitf/toii Star" pravi da ako sedaj tudi Kitajska predloži imena jajjouskih vojnih zločincev na Kitajskem, potem se mora številu teh zlo čincev napisati z ''šesterošte- vilčno številko" . . . * * * "Af/tm/o Journal*' v Atlan-ti. Ga., povdarja, da, — kadar imamo opravka z vladinimi oblastmi. moramo z jmvi nočjo rojstnega lists*dokazati, da smo bili v resnici rojeni. — toda, kadar moramo plačevati dohodninski davek, je ta dokaz povsem n«]>otreben . . . * ♦ * N' magazinu "Free World" piše senator Alex. Wiley, da naša zvezi na /vlada potrebuje poleg vojnega tajnika, tudi *4 tajnika za vzdrževanje mini", čegar naloga naj bode preiskovati vzroke mednarodnih nesporazumov in sodelovati z vsako mednarodno skupi-njo miroljubnih ljudij, pa naj že slednji zastopajo posamezne ljudi, ali pa razne vlade . . . # * ♦ "The Daily Xewx" v našem mestu, ki se še vedno zavzema za veliko vojno mornarico, sedaj o tej zadevi nekoliko dvomi ter pravi. 4'Prihodnja svetovna vojna, recimo po preteku r?5tih let, se hode pričela iznenada z pomočjo atomskih bomb. in vsa vojna bode končana — kar preko noči*? . . . * • • "\eir York Times" pise, da je bil ruski komisar in<**tranili del. Mohitov. prvi zastopnik med zastopniki zaveznikov pri konferenci v Londonu, kateri co in svobodo. Tukaj nam ni mogoče drugega storiti, kot čakati in upati. Tistemu, katerega domovina bo svobodna, se bo lahko vrnil na ljubi dom, kjer ga je povabil časniške poročeval-oe na razgovor o sedanjem položaju, in da jo l»il on (Mlini zastopnik "Velikih Pel ill", kateri je svetu naznanil, kako imenovana konferenca napreduje in kako so končuje. To pa zna-či. da je Rusija edina država, kateri je znano, k;iko velikega, pomena j«- svetovno časopisje, j '•Times'* pristavlja, da je do-j k;ij ironično, da ziupadiie de-1 mokratične dežele tega dejstva' ne uvažujejo, in pravi, da je' Molotov potem odpotoval »lomov v Moskvo . . . * ♦ # " Tribune" v < 'hioa.gu, lil., svetuje naj (pozabimo iluzijo, tr» 1. — sa »nlo spevu, mriffkl In meftnnl »bor 7. Ura TI. — et>or » A't*nt»k! odmevi — jta mofikl Id *»-niikl »bor, s bariton mn*pfvom • K an tat a Iz p*alma 124 — molki zbor 1(1. Bo£l — mi Mm"npf«i>, m«teiil *br*r In »Dromljevanlem glasr>vlrm II Pnalm !9 — sa umo«[WTr, me- Aanl zbor In npreml]«>VHtiJe (IisoTlra ali or»ol CENA SAMO 50 centov KOMAD T« so koncertne pesmi ka mo&ke in meAane zbore, katere Je ngla»-bil In v samo/alcfbl izdal MATEJ L. HOLMAH. or can i Bt In pevovodja pri bt. Vida, CleTe-land. Ohio. 1923. Nnroffte to zbirko prt : KN.IH.AKM SLOVENK' PURL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. Kupite en extra" bond ta teden! .................................. JUGOSLOVANSKI KLUB "JEDINSTVO" priredi Veliko ZABAVO V NEDELJO, DNE 7. OKTOBRA, 1945 V PALM GARDEN 306 West 52nd Street New York City XA PROGRAMI" J K 1'ET.JK, (K)VOR ZASTOPNIKA JUGOSLOVAN8KKOA POSLANIKA IN — SATI RK 'NA SALOIGRA SUMNJ1VO LICE v kateri kot gkivui juuak nastopi PREDRAG MILANOV, elan narotlne^a gledališča v Zagrebu. Iffro vorav » volitev svojih cdserinik Narodne (osvobo- klancev za konstitnanto, bo vsakdo izmed nas moral imeti pred očmi tiste pretekle dni, tiste črne dni iz leta 1941, ko je bila naša domovina v največji nevarnosti in se je znašla zapuščena od njenih tedanjih voditeljev, ki pa se danes zo-!>et [>onu j a jo narodu — v imenu "demokracije". V prihodnjih dneh, ko bo odločena usoda p ridobitev Narodne osvobodilne fronte, se bo moral vsakdo izmed njih dobro zapomniti tiste težke in sramotne dobe, skozi katero je morala korakati Juproslavija po aaprilski katastrofi leta 1941. dilne) Fronte in prvi kandidat na listi kandidatov Narodne fronte govoril po radiju sledeče: (1) 11. novembra 1945 se bodo vršile volitve za konstitnanto (ustavno skupščino). To bodo najbolj demokratične volitve kar smo jih sploh ktdaj imeti. Odlikujejo se od vseh drugih v tem, da se bodo prvikrat udeležile najširše narodne množice. KDO BO VOLIL (2) Jugoslovansko ženstvo, ki si je izvojevalo pravico v njeni borbi in trpljenju velike osvobodilne vojne, se bo udeležilo volitev. Prvikrat se bo volitev udeležila tudi vojska — narodna vojska, ki si je priborila to pravico s svojo herojsko borbo za osvoboditev naše domovihe. Vsi oni, ki so S3 borili kot člani partizanskih odredov in narodne osvobodilne vojske, brez razlike na starost, bodo udeleženi. (3) Svobodne volitve zagotavlja vsakemu najbolj enakopravna in demokratična volilna postava, ki je sploh kedajjdanes zbirajo pod krinko po-j obstajala v Jugoslaviji in ka-jtvorjene demokracije, opirajoč, tero je sprejela provizorična se na mednarodno reakcijo, skupščina. namenjeni, da za vsako ceno (4) Samo izdajalci naše do- preprečijo normalni razvoj po-movine, odprti kolaboratorji z litičnega in gospodarskega po-napadalci, to je, le oni, ki so izdali svojo domovino v najhujši uri zgodovine njenega naroda, nimajo pravico do volitev. K sreči je teh le malo in to je zanje najbolj pravična obsodba, s katero naši narodi odvzemajo pravico sodelovati pri oblikovanju usode naše domovine onim, ki so ljudstvo izdali. BORBA ZA BOLJŠO JUGOSLAVIJO (8) Vsak rodoljub se mora spomniti one slavne dobe — od narodne vstaje leta 1941 do veličastne zmage leta 1945. — Spomniti se mora časa, ko je naš narod golorok iztrgal orožje iz rok napadalcev in domačih k vi z ligo v ter izdajalcev — Paveliča, Nediča, Rupnika, Draže Mihajloviča in drugih. Vsaki pravi rodoljub se mora zapomniti, da se ti eni in isti poznani in nej>oznani izdajalci (17) Ravno ti ' ekonomski problemi zahtevajo, da mora biti Narodna fronta zedinjena in močna, da se vnjej zberejo vsi oni, ki mislijo pošteno in ljubijo svoji domovino. Vzelo bo še leta in leta, predno se zacelijo rane te vojne. Vzelo bo še cele vrste pridobitev, predno bo obnovljeno naše gospodarstvo v |)olni meri. Narodna fronta se mora še bolj širiti v bodočnosti, če hoče vrniti deželo na njeno prejšnjo gospodarsko stopnjo, ustvariti njeno blagostanje, zgraditi ono, o čemur so sanjali oni, ki so umrli za to novo Jugoslavijo. To jim dolgujemo. To dolgujemo našim bodočim rodovom. (18) Ko izrekam te besede, ne mislim na dejstvo, da da- MARŠAL JOSH' BROZ TITO like iniciative ljudskih množic, ki so zbrane v Narodni fronti. Govori v prid velike ustvarjajoče sile naših narodv, in na to bi moral biti ponosen vsak državljan. (20) Narodna fronta mora dati kredit vladi Narodne fronte za pridobljene uspehe na poiju zunanje politike. Koliko napora je bilo treba, predno je bila javnosti v inozemstvu razjasnjena resnica, kdo se je boril proti napadalcem v Jugoslaviji! Koliko napora je vzelo, predno je bil razkrinkan najbolj izprijeni človek v zgodovini našega naroda — Dra-ža Mihajlovič — zadnje upa-nie jugoslovanske reakcije! — Bilo je to težko delo. kajti j zastopniki jugoslovanske vlade nes v Jugoslaviji izven Narod- doma in v tujini so se tru" ne fronte ni nobene druge si-!dlh vso S]1° la*atl obre" le, nobene druge stranke ali pr°vatl našo borbo in vlo*°' ki organizacije, ki bi imela naj-'10 16 lffrala osvobodilna fron-manjšo prilo žnost izvršiti na-ita' ter Postaviti kolabora-loge, ki nas čakajo. |torje za T>atri°te. junaške bor- ce proti sovražniku pa za ban-PAR MESEČNI USPEHI jdite, kojih edin?, želja je bila - i-, i. - j . . prilastiti si oblasti, če v tej kratki dobi po os-. voboditvi naše dežele nismo j PREVARA OPOZICIJE dosegli večjih uspehov pri ob-! novitvi naše opustošene domo-' (21) Nekateri gospodje se-vine, ne more noben pošten danJe opozicije danes bobnajo Človek' nas obtožiti, da nismo na ušesa zunanjega sveta baj- sega v nasi moči za ' ke o sovjetizaciji Jugoslavije SVOBODNE VOLITVE ZA VSE (5) Narodna fronta, v kate ri so združene vse demokra tične sile Jugoslavije, vse demokratične stranke, skupine in posamezniki, bo stopila na volišče pred volilce. Opozicija izven Narodne fronte bo tudi imela vso priložnost do volitev. Dobila bo vse mogoče prilike svobodno stopiti pred narod, ki bo lahko svobodno odloČil, komu bo izrekel zaupnico. (6) Jugoslovanska 'narodna osvobodilna fronta se mora pripraviti za volitve z vso preciznostjo, ki jo zahteva sedanj« položaj v naši domovini, kajti z njo so povezane nešte-vilne žrtve in strašno trpljenje naših narodov, trpljenje tekom narodnega osvobodilnega boja, — kajti z njo je po vezana posebno težavna naloga loža j a v naši domovini, namenjeni za vsako ceno uničiti veiike pridobitve naše osvobodilne borbe, v kateri je darovalo svoja mlada življenja na stotisoče najboljših sinov Jugoslavije. (9) Vse to nalaga vsakemu pravemu rodoljubu, vsakemu pravemu demokratu, da odločno reče "NE" vsem tistim, ki so izven Narodne fronte in se skrivajo pod plaščem "demokracije'* v namenu, da zapeljejo množice z pravega pota. SESTAVA NARODNE FRONTE (10) Kaj je Narodna osvobodilna fronta? Jugoslovanska narodna osvobodilna fronta ni začasna koalicija, ki bi želela kot taka biti zopet izvoljena, da bi dosegla gotove politične cilje. Ne! Narodna osvobodilna fronta je bila izgrajena v dolgi dobi. Pričela se je oblikovati celo pred vojno — proti peklenski reakciji, proti največji nevarnosti, ki je grozila Jugoslaviji — fašizem ter nem ški in italijanski imjierialisti. ki so se že tedaj pričeli pripravljati, da .zasužnjijo Jugoslavijo s pomočjo domače pete kolone. Narodna fronta je igra la zgodovinsko vlogo pri osvoboditvi naše dežele, ne samo kot zgradba vojne, marveč naše razrušene domovine, kot izrek in temelj neodvis- sprejetjem raznih postav in za-nosti in edinstva naših naro-ikonov po svojih poslancih v jprovizorični skupščini ter z po (11) To Narodno fronto tvo-'stavljenjem državnega apara- gtorilT v -1 ri jo različne stranke, poštena'ta. Tako se je program Na- izvrševanje doižnosti Za obno- itd- Vse to ie storJ"e™ z čisto inteiigencija. in po sj*>razumu (rodne fronte, poleg vojaških in vo domovine in saj v gotovi lasnega namena postaviti našo med komunisti in agrarno ;političnih nalog, katere so ga meri 0]ajganja revščine v ka- borbo in novo Jugoslavijo v po-stranko komunisti, pripadniki tvorile med vojno, razširil na tero nag je pahnil S0Vražnik. Plinoma napačno luč ter pre-agrarnih strank, večji del pri-j ekonomska vprašanja in pro- ' . . , prečiti zgraditev nove Jugo- padnikov demokratske stranke, bleme. ki niso nič lažji in zah-! . J SPf vsakdo ozre na- slavije To(Ja uspešne prjdobj. republikanci, pripadniki biviejtevajo mobilizacije konstruk- f?J:. ,3 ,80 ..8t?nl1 Y : . tve heroiske borbe naših naro-hrvaške seljačke stranke, ki se|tivne sile vsega naroda. blVS1 vladarjl Ju^slaviJe- OI»' danes imenuje hrvaška republikanska seljačka stranka, muslimanska stranka, skoro vse slovenske stranke — se reče narodi Srbije, Hrvaške. Slovenije, Bosne in Hercegovine, črnegore ter Macedonije— ali velika večina vseh narodov Jugoslavije. DONAIJ) fit KA. ki igra vodilno \logn \ novi Dan Totherob-ovl drami "I J ve Life Anain", Ui jo M-daj predstavlja S. S. Krell-herg v Bel asm gledišču. I4th St., K. od Itroaii-ivay v New Vorku. SKUPNOST ENAKOPRAVNIH NARODOV (12) Vsi so fronti v borbi z jasno določe- „ . . dov, ki so bile dosežene med j ki tvorijo danes naso opozici- . , . . (15) Jasno ie, da se Narod- . , . , vojno m sedaj na pri obnovi ^ . j i -jo — da povzdignejo gospodar- , . na fronta zaveda, da morejo .. ... v , . i domovine, kakor tudi številne , ... , . . . ski položaj nase domovine, po-; . . biti vse te naloge izvršene le,- . . , . . (progresivne postave in zakoni. bi .tem pa naj pogleda, kaj smo ce bila postavljena notranja oblika države kot jo predvideva program Narodne fron-j te. Ta oblika je republikanska. ki temelji na federalni zvezi popolnoma enakopravnih narodov Jugoslavije; ki temelji na resnični demokracij^, demokraciji, ki temelji na o-se pridružili jsebnih in političnih pravicah , naj širših plasti. O tem pa bo storili mi do danes v ne več „ ki so bili predloženi in sprejeti — vse to je prineslo naši dr- nim programom, da vodijo ne-» arod odločal sam pri volitvah usmiljeni boj proti napadal-' konstituanto. cu ter ga izženejo iz dežele:] (16) v tej kratki dobi po da se borijo proti vsem notra- j OSVoboditvi naše domovine je njim izdajalcem m proti re- Narodna fronta dosegla ogro akciji ter za pravo demokratizacijo naše dežele; da se borijo za novo in boljšo Jugo- mne rezultate: železniške in cestne zveze so zopet obnovljene: s pomočjo vojske je bilo slavijo, za bratsko skupnost Zffrajenih okoli 170o večjih in L Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J, KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana, v platnu in ima 273 Strani. Cena je $5,°° Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. T. enakopravnih narodov. (13) Te naloge je fronta izvrševala in izpolnila. Sovražnik je izgnan iz domovine. De- nego par mesecih. Velikanska v . ... . , zavi veliko spoštovanje v de- razlika se opazi takoj. To govori z največjim učinkom proti njim. To govori v prid ve- mokratiČnem svetu. (Dalje Jprihodnjič.) Theatre Guild predstavlja CAROUSEL Nova glasbena i;rra po slavni evropski i^ri •'l.illinm'' fnl Molnarja. a Richard Itogers-a. Knjijra in besedilo Oscar Ilammersteina w-uega. Pod vodstvom Ronhen Mamonliana. Plese: Ajmes do Mllle. x John Raitt — Jan Clayton MAJESTIC THEATRE 44rli St. pri Broadwayu. ( I fM)7'W. ZvWVr ol> 8.:mi. ]M>{H>ldne čet. in soli. ob 2..T« Zračno hlajenje Glasbena privlačnost Theatre Guild OKLAHOMA! (jlasbji Richard Rogers Knjijra in ?»esedilo <>st*ar ITaimnerstein - sri. — Pod vo služIte v rasu miril. RKZAF-«'I NA KVADRATI* IX KOI/OBARC IMtra pla<"a — l>i»l>re delavske ramen«—Vprašajte: I »IAMONX» Cil.ASS & MIRROR WORKS .Vi Great Jones St.. near Bowery tn«v d«lavske razmere: izvrstna priložnost. AL VIT WATCH CO. i:!2 NASSA ST., Room 20.1, N. Y. C _______ Experienced on Metals Permtineiit Peacetime .lobs 1 To WAOKS — OVERTIME [ Good Working Conditions—Apply I WESTLAND CHEMH'AL «'0. I 414'.» PARK AVE.. BRONX. N. Y. JE 8-l.-Ji4 PRESSERS — MACHINE SAMO OB VKČKltlH . Ol» 7 l>0 11 DEL«:> I >1 > IvOMAI»A — DOBRA plača: stalno l»elo N I" MKTIIoO CLEANERS ■J. HK i U"EAN A V EN I" E BR< H>KLYN __i 1st, -101 > MESSENGERS WANTED «il'IM »UTCNITY! IIOCR WEEK OVERTIME IF DESIUED! Apply VAN DERBILT JAt'KS« >N 110 tiHEENWIf'II ST.. N Y. C- (lOO- 102) I SHOES 1 I SHOEMAKERS and COBBLERS j iPERMANENT PEACETIME JOBS: for EXPERIENCED MEN Paid Vacations — Apply I FOOT CULTURE SHOE CORP. | 281-283 FLATBUSH AVE. BROOKLYN (187—10.1» BOYS BOYS MESSENGERS PART TIME Morning or Afternoon XX Horn — APPLY: PARENTS MAGAZINE 52 VANDERBILT AVE., N. Y. C. Opp. Grand Central Station (185—101 > SCREENERS WANTED! Good Men to Cut Screens & Mix Paint PERMANENT PEACETIME JOBS STEADY WORK APPLY AT ONCE! ESQUIRE TRIMMINGS :t15 WEST Kith STREET New York City (185—191» CABINET MAKERS Ateo FINISHERS (expert) (FIRST CLASS) on HIGH GRADE WOOOD FURNITURE PERMANENT PEACETIME JOBS — EXCELLENT OPPORTUNITY Apply: ARTEK PASCO E 40-08 — 22nd STREET. LONG ISLAND CITY — IRONSIDE 6-2750 (MALE Jfc FEMALE HELP WANTED) ZAKONCA IXI IU ENA Žena. SI'L«»ŠN'o HIŠN«> DELO; KI HANJE: Mož. SCI.oŠNo VNANJE 1 »EI.O I.ASTNo STANOVANJE. IZVRSTNA 1M.A«-A NA ME- SU' in veC: potrebna so sriti-CEV Al.A. I»E 3-5885 • (100- 1!»2) New Jersey HE LI* WANTED — (MALE) MEN TO WORK IN CHEMICAL PLANT S«»uie Ex|»'Tk'nir Prrfurre«l — Will Train Willing Worker <;<»od Pay; Steady Work. Apply : ORRIS PRODUCTS CORP. 55 Vlrjiinia Avenue. NEWARK. N. J. At the Newark-Elizabeth Line (lOO—106) (187- inn) CANDY -°PERAT0Rf? WANTED ON CHOCOLATE BASKET MACHINES OR ENROBER — Good Paiy — Good Working Conditions PERMANENT PEACE TIME JOBS STANTON CANDY COMPANY 314 STANTON STREET NEW YORK CITY Telephone; ALGONQUIN 12517 ____________________ . (186—101) BUTCHER — NEEDED AT ONCE Steady. Reliable American of Slavish or Ukraianian Extrartion—Excellent ••hanee for r«*al future under ideal working conditions. Meat market ca-etrinjr to steady family trade. — Re-ferem-es required. — Apply after 4 PM NATIONAL Ft>OD CENTER 402 PACIFIC AVE.. JERSEY CITY ___(185—101) LABORER NEEDED AT ONCE FOR GENERAL LABOR' WORK IN RENDERING PLANT STEADY WORK WITH A PERMANENT FUTURE Telephone UN 7-8980 (185—101) Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še daneo Slovenskemu Pomožnemu 3dborn. 1840 W. 22nd Place. Chicago, BI. •OLAS NARODA''—NEW TORE TUESDAY, OCTOBER 2, 1945 TRTANOVIJFN L 1IM ip dat rr1 Ruski spisal ItiK A LKI_ F. M. JL V^JL lili m J ■ j IZ SPOMINOV MLADENIČA DOSTOJEVSKI ; 1 i I % m ROMAN IV. Današnji dan jo bil smešen. brt*a>Hniw»i», grtl. Sedaj je enajst ponoči. Sedim v svoji M>biei in st Začel je tako, tla sem bil zjutraj vendar prisiljen iti igrat ta Pavlino Aleksandrovim. Vzel s«-ju vseli sito in .šestdeset zlatov, toda ]xxl dvema pogojema: prvie, da ne maram igrati na jM>lovi<*o t. j. če dobim, da >i ne vzamem ničesar; a drirgič. da mi zvečer pojasni, zakaj tako silno potrebuje denarja in koliko! Nikakor mi ne gre v glavo, da bi bilo vse to samo radi novcev. Jasno je, da so ji neobhodno potrebni in >icer v najkrajšem času za neke i>o-M'bne namene. Obljubila mi je, da mi pove, in odpravil sem se. V igralnici je bila silna gnječa; kako so vsi jtcsmmni in pohlepni! Prerinil sem se na sredo in obstal tik kmjierja; zatem sem začel plašno poskušati igro, postavljajo dva do tri novce. Met item sem začel plastavljaje dva do 'tri novee. Med tem sem o-]»azoval in prijel do spoznanja, da je računanje precej brezpomembno in brez tiste veljave, ki mu jo prištevajo mnogi igralci; sede vam pred razčrtiuiiuii polarni p;!jpirja, lieležijo u-«biive, jih štejejo, sklepajo na ugodne prilike. NC uverjajo o tem, slcilnjič stavijo 111 — i/.gui>-Ijajo ravno tako, kakor mi navadni zemljani, k. igramo Krcz ničuiianja. Zato pa sem prišttl do zaključka, ki je res pravilen, da namreč v li kil slučajnih šaus sicer ni sistema, ampak nekak nil, kar je gotovo zelo čudno. Dogaja s«« na pr„ da p»> dvanajstih srednjih prihaja na vrsto dvanajst poslednjih številk; dvakrat itamrcč pride udare** na teli dvanajst poslednjih in p re i« le na dvanajst prvih številk. Z dva* i ajsf prvih preide zopet na dvanajst srednjih, udari na tc :i l krat za|M»redoiua in preskoči SCOJ M*t Kopet te udari zopet enkrat in zop<-t pro koč i k srednjim s tremi udarci za|»ored in nadaljuje na ta način |»oIdrugo do dveh ur. Eden, 4ri. dva; eden, tri, dva. To je zelo zabavno. Drugi dan ali drugo jutro pa gre na pr. tako. da se rdeča ineiijuje > riuo in narolte. skoro brez vsakeira reda vnak hip tako. «la ne ipridcta več nego dva Udaren na Črno ali r.hiv-o. Sledeči dan ali večer prihaja zaporedoma samo rdeča. pride na pr. več nego dvaindvajset krat po vrsti in tako se godi gotovo nekoliko časa, recimo en dan. Mnogo tega mi je povedal Asdej. ki je vse dvi (T) ali tri- •NE POZABITE NAS; MAŠČUJTE NAS!" zopeit in zopet dobil in ta.ko Še krat. 'Mislim, da sem imel tekom petih minut v *l>omitijam današnjih dogodkov. 1 rokah okolo štiristo zlatov. Tedaj bi bil moral pač oditi, toda polastil se me je nenavaden občutek, nekako izzivanje usode, neka želja, da bi jej dal pod rebra, pokazal ji jezik. Popravil sem najvišjo vsoto, ki je dovoljena. 4000 golti., in jo zaigral. Tedaj pa sem. razgrevši se. vzel vse, kar mi je ostalo, postavil ko preje, zopet izgubil ter odšel od mhse. kakor da bi oklušil. Se celo pojmil nisem, kaj se mi je zgodilo. Pavlini Aleksandrovi sem naznanil iz^nlM) šele tik p ml obedom. Do tedaj pa sem še vedno taval jk> parku. Pri oliedu sem bil zopet liataknjen kol pred cremi dnevi. Francoz in mile Klanche sta zo-]H't obedovala z nami. Pifšlo je na dan, da je bila mile lilnnelie zjutraj v igralnici in videla moje junaške čine. Takrat je govorila z menoj nekoliko l\>lj pazljivo. Francoz pa me je vprašal naravnost in brez ovinkov, da-li seiu za igral svoje lastne novce? Zdi se mi. da -umi Pavlino. Lahko rečeni, da za tem nekaj tiči. Takoj sem se zlagal in rekel, da svoje. General se je čudom čudil, odkodi sem dobil toliko denarja. Pojasnil sem mu. da sem pričel Z desetin J zlati, da mi je dvakrat, šest do sedem udarcev zaporedoma prineslo pel ali sest tisoč gold, in da sem potem vse izgubil v dvoh stavah. Seveda je bilo vse to verjetno. Ko sem to pri|>ovedoval. veni pogledal Pavlino, vendar nisem mogel ničesar či,rati na njenem obrazu. Pustila pa me je lagati in me ni zavrnila; iz lega sem posnel, da sem prav storil, da sem lagal in >kril. da sem igral zanjo. Vsekakor, sem si mislil, pa mi mora pojasniti, kar mi je zjutraj obljubila. Pričakoval sem od generala kako opazko, toda molčal je; zato pa srni zap;tzil na njegovem obrazu nemir in nepokoj. Morda mu je bilo v njegovem tesnem položaju naravnost težko slišatri. da je taka ogromna gruda zlata prišla in odšla v četrt ure takemu nerazsodnemu n-uiunežu, kakoršen sem jaz. Sumim, da sta se včeraj zvečer s Francozom hudo kregala. Dolgo in razburjeno sta se pogovarjala pri zaprtih vratih. Francoz je odšel, kakor da bi bil razdražen, toda davi je prišel zopet k generalu najbrže, da nadaljujeta včerajšnji pogovor. — k'<> je slišal o moji izgubi, mi je j etiko in Hitro stal pr. lunini mizi. ne da bi igral. Jaz, cel o zlobno namignil, da bi bil lahko bolj pre-od svoje strani -cm zaigral vse do pičice v raz- viden. Ne vem zakaj, je pripomnil, da Rusi. iiieionia kratkem času. Postavil sem na sodo;da--i jih donti igra. po njegovem mnenju niso Število naenkrat 1*0 zlatov ter dobil, postavil za igro. . . Dalje prihodnjič. Ljubljana, 16. junija, 1945.— Srce Ljubljane je te dni podobno struni, ki poje, a je njena radost zadušena. Podobno je čuvstvu, ki se je hotelo bohotno razplamteti, ki je hotelo razigrano zavriskati, pa ga je skrita roka predrla z mrzlim rezilom. Kakor viničar v Halozah je srce Ljubljane. če je za vriskal, če se je pripravljal, da se poveseli, je prišel gori od Ptuja jrospodar in mu mrzlo dejal: "Izseli se iz mojega hrama, oddal sem ga boljšemu viničarju!" Kakor mati je srce Ljubljane v teh trpko veselih dneh, kakor tista mati, ki gleda skozi svetlo okno svoje sobe, kako prihaja njen dolgo pričakovani sin iz tujine in kako ji žandarji vlečejo drugega otroka iz hrama. "Dachau, Dachau!" To je vzklik, ki se te dni razlega po Ljubljani, vrata smrtnega taborišča so se slednjič odprla in naša nova domovina spreje-na v svojo sredo mučenike, ki se vračajo kakor sence, komaj še podoba nekdanjih ljudi. Dachau! — Milijonkrat prekleti kraj, ki so ga nemški krvniki zgradili, da bi v njem ga zaman iščejo med zibajo-čimi se postavami sestradan-cev. Omagal je. Podlegel je v taLoriščnih kopalnicah, pod bičem rabljev, pod puškinimi ko-piti čuvarjev. Plamen krema- ™ ™ strli jo bomo- Str torija je razjedel njegovo telo Njegov up, da se bo nemara le še vrnil v domovino, mu maščevali njih trpljenje. Bratom in sestram pa, ki morajo za nekaj časa iz naše skupne hiše, obljubljamo, da jih ne bomo pozabili. Stopili smo fašistični kači a li jo bomo s pomočjo vsega je izlizal ogenj iz lobanje. "Ne pozabite nas: maščujte nas!" S tem naročilom so mnogi umirali po taboriščih. Strašne muke, ki so jih prestali, so prevelike, da bi se dale pozabiti. Groza, ki je napolnjen vaia taborišče vse dolge dni in noči, je preveč strašna, da bi jo pozabili. "Maščujte nas!" — To so besede, ki so bile trpko zarisane na izsušenih ustnicah umirajočih. To je ukaz. ki so ga nosile na svojih zenicah sleherne oči, preden so se zaprle. Služeč naročilu umrlih, sc dahavski interniranci prenesli v domovino /.aro s pepelom naših mučencev. Prinesli so to žaro kot večni spomin na težko žrtve, prinesli so jo pa tudi kot živ dokaz pri obtožbi krivcev. Pepel iz te žare obtožuje; svobodoljubnega sveta, pa naj se je skrila kamor koli na svetu, pa naj se je oblekla v še tako nedolžno zavezniško uniformo. žara, simbol trpljenja in smrti naših ljudi po fašističnih taboriščih, zahteva od sle- hernega Slovenca, da javlja zločince domačim oblastem. — Kdor tega ne stori, greši proti narodu, pljuje na kri in trpljenje naših mučencev in je tihi sodelavec fašističnih krvnikov. Te dni je srce Ljubljane boleče in žalostno, ali že se poigravajo visoko v zraku sončni žarki, ki bodo s svojo toploto zbrisali iz srca Ljubljane to boiečino. Mi verujemo v pravico in v tej veri je naša moč. Ignac Koprivec. ("Ljudska pravica") ua _____ na dvanajst |x>sh«dnjili, odkoder preide po dveh zaj>orednih udarcih na prve, na kOČ uničevali tiste ljudi, ki so ho-.drobci prahu tisočev naših žr-teli človeštvu ohraniti dušo. tev, ki so umirali strašne smr-Milijonkrat prokleti kraj, kjer ti, dvigajo svojo obtožbo pred je sivo blato premešano s krv-(vestjo vsega človeštva in zah-jo in solzami, kjer je vsak Itevajo kazen. Ta žara je ka-centimeter prsti posut s pepe^kor večna luč, ki se ne da uga-lom kosti, ki se je dvigal iz sniti in zatajiti. Ta žara je ka-krematorija: kjer se razccfra- kor v nebo vžgano znamenje no meso mučenikov vesi kot katerega žar mora biti viden pajčevina po bodeči in kjer so pe vsem svetu, vzdihi intemirancev vtisnili "Ne moremo z vami, toda ne pozabite nas!" S tem na- il E L P WANTED ŽENSKO DELO C O O K Very Simple Cooking in Small I lotin- for Aged Women SI«*ep in — Cood Salarv IVrmaneiit — Apply: PRESISYTERIAX (JCKST 1HU .SE ].;:> baini;rid«:e st„ ij"kly> • p.*) r.M-.i 1IOUSEWORKEK CKXEliAL, FULL TI M K. SLEEP i.v. i i\VN UMOM I'KIVATK IIOUSE REFERENCES SALARY Sti". A MONTH SHORE ROAD 5-0436 i 1!»>- IIC i ti I K L S Handy with Needle F«»n CI.KAS 1,1 <;nT work IX < L KAN INC STOliK steady w..ik »bodila pozornost vsepa aaxrifiktga naroda, dar k pisatelj nasvet, kak. bi bil« mogote po »cdanji vojni pomagati evropMkiai narodom. Ii vadi evropskih driav. tudi U Jugoslavijo, •opriftil DMrijend v Amerik« in pomagali postaviti najbolj na-predno In n*jbogmtejS« driav« na svetu. Sedaj Jo prfcel tms, d« Zdruiene drtave pomagaj« narodom, ki m jim pomagali d« njlbo- kS^t^ST. J^J? Strmni - ^^ M •• »ogel naslov kiUIgo presUviti Is angle^ine — Jo Jak« zanimiva knjiga In J« priporočamo vsakrmn. ki razume angino. ^ "What's Your Name" ■■Milki dnevnik o tej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoiUJam Money Order sa f. podpisano(I) knjlgo(l) : n lastnoročno Mole Imo ......... 8u ulica all Box ftt. Mesto la drtsra ... M 99 Glas Naroda 216 W. 18Ui STREET NEW YORK U, N. Y. ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE INiMiirtiiire' »'•_■( v. < \ i trn !•»::» COOK - 110 USKWOUKKR SLEEP IN. Nn LAIMUJV. <»\V.\ lUiOM »V ISATII. EXCELLENT WACKS, liKFKKKN i T.S UI !>-44S<.» M.'i WEST EM) AVE. AIT. 11A i lliO—1(C1 COOK. HOUSEKEEPER. & CI 1A M B K RM A ID - GIRLS: 0.»M1»LETK t'HAUCE OF HOME IN L. I. ( II 4 (»751! ( I:*' l!r_"i NURSEMAID (JHCL A. SCII« NIL Boy. LIGHT 1U TIKS, OWN IMNJ.M Š1LT,.— A MONTH UEFEKKNCES AC —-5544 mo I:»-J > RESTAVRACIJA :n BAR NA1'K-klirilr I'ougtikcciisii' 1!H."» aH pišiii* na: 11KST A1' It A NT—1»Alt. 1lT» Jluiji Street, I'uufflik^'iX- Y. NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so t barval. Cena 50 centoT NaroČite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18tK Street New York 11. M. Y. Boleča radost, ki jo čuti sreč Ljubljane te dni ob vrnitvi svojih trpinčenih sinov, zameg ljuje krivica, ki se je slovenskemu narodu zgodila. Ne dovoljujejo mu življenja skupaj. Pozabljajo na njegove težke žrtve, na njegov delež v borbi proti fašizmu. Rane našegji narodnega telesa ne marajo viGeti, ker verujejo lažem tistih zločincev, ki so spravljali naše ljudi na Rab in v Dachau, ki so stavili po slovenski zemlji vešala in mučilnice in ki so v svečeniških oblekah mučili Slovence. Toda mi smo zdrav narod. Mi verujemo v pravico, mi verujemo v vest poštenega človeštva. S to vero v srcu obljubljamo bratom, ki te dni prihajajo med nas, da bomc COOK - JIOUSEWORKER KXCELLK>T SALARY SLKEI* IN ii rniM >III:.\ KEFEICKNCKS Call: sc i-rj!«:; i HH>—nrj> COOK - HOUSE WORK E1 \ SLEEP IN. OWN ItOOM i BATH EXPERIENCE«) REFERENCES REQ1" I REl» *;OOI» SALARY EN L'-I'-'^N; ____ ( iim I:M;• IIOUKEWORKER SLEEl' I,\. OWN ROO.M \ HATH, l'UI> <*i>oKINC Nil WlMiows: LIOHT LAINHRY EXCELLENT llo.ME .v SALARY S.MALE K A Mil > wa t-i:;j»i HOUSEWORK ER I'LAI.N COOK ASSIST 17 MONTH 1M»V. UR S FAMILY — - AIM" l.T s :: ROOMS. SLEEP OFT. <:ool» SALARY. C.OOli REFERENCES 4!» EAST !n;th ST. ATT. 11E N. Y. C. — AT »-.HI! r.m- ROKAVICE SIVALKE — 'INSERTERS" "CIjOSERS* ' IN ORUCJE IM(t uU koui:ira lcstv|i*a Stalno delo. — Govori so reško v prustorili. — Vprašajte: CLTMAN LA.W. 72« NusIranU Ave., N E S-2770 — Rrooklvn oupitp PN »Fxm»> (100—10G) «ono rt*e** GIRLS Experience Not Essential GIRLS PERMANENT PEACETIME JOBS LIGHT PLEASANT ASSEMIILY WORK OX NOVELTIES OPPORTUNITY FOR ADVANCEMENT GOOD STARTING PAY — APPLY APEX PRODUCT CORP. EAST 10th STREET LVh FLOOR) NEW YORK CITY1 _______ _ _ (180—195) HELP WA N T E D Help Wanted (Female) CHOCOLATE DIPPERS PERMANENT PEACETIME JOBS E X PE R1E NC E H 1»11 * 1' I: I: S Fl LL TIME — PART TIME A].|.lv TIIOMFOROE 1 WEST 12."»! i i STREET ! New York City FILE CLERKS UNDER .TO Pcnuaiient Pea «*el ime IV^iiinn« N< > KXPKR1KXCE NKCKSSAKV START — Apply: PARENTS MAGAZINE r,J VANDKRP.1LT AVE.. N. V. C. Ol'P- Grand Central Station i is.", - 1P1 . COUNTER GIR£» FOR PASTRY SHOP EXI'EHIEN CED GOOD SALARY Delmonico Bakery Shop AMSTERDAM AVE. N. Y. C. i Near Sot h St .» n,sr> pti i OPERATORS piece workers BED JACKETS STEADY' WORK «;o«»l» I'AV Apply ir» EAST ."^r.I ST. r.lli fl.H.r N. V. r. , Plaxji 1M-'-» DRESSMAKERS cV: FINISHERS <.n (TSTuM MADE DRESSES PeruiaiK'iit Pleasant Sarrouiul- iu^s Apply l'< i LA <;o\VNS IS EAST 4!Hh ST. N Y. C. ( OOK-IIOUSEKE E EPE I i MUST RE NEAT AND PLEASANT Sli-ep in pn'fi'rred, ii«»t essential No LA FN DRY : .> ADULTS - A YVEEK. REFERENCES SC 1-0107 GENERAL II O U S E W O R K E ]{ SMALL APARTMENT SLEEP IN — OUT LOVELY SECTION _DE 2-?t8:t!)___ WEAVERS work on moth holes, tears. AND lil RNS — DAY WEEK ! Excvlleiit Working I Vmjitiuus 0 PER WEEK! K A IC L T O N r.th AVENUE NEW YORK ROČNE SIVALKE l/.urjfiie ix(lrh»v;tlke i fitiisiifr*<| | na ROUES in DRESSES Stalin* delo — Dobra plaea Prijetua okolica — Stalno delo delo v mirnem času Vprašujte CLARA GRESKO K h; E. l'.ltli STREET N. Y. C. i N^ jw Jersey FINISHERS EXPERIENCED ON DRESSES STEADY WORK t UNION SHOP i Apply SPORTS STYLE APPAREL CH»T. PARK AVENUE WEST NEW YnRK. N. -I ____ 1R»> P.C» (i I R L S AND WOMEN TO WORK IN FINISHING ROOM OF I YRGE CALENDAR & PRINTING PLANT STEADY WORK GtHlD PAY Excellent Working Conditions EXPERIENCED GIRLS A: FORMER EM I'M)VEES PLEASE NOTE SECURE YOUR FUTURE APPLY AT ONCE Tin* OSBORNE COMPANY Rri^titon Roa-1181_ GIRLS WOMEN Nit*led liumiiliately for L I G II T FACTORY WORK in COSMETIC PLANT — Steady work: Good working conditions; Plenty of overtime If detdred — Apply LTGHTFOOT SCHULTZ CO. 1412 Park Avenue, HOBOKEN. N. J. Opozorite ie drnce, Id ne titajo "C. N." n» te ofHwe. — Mofoie bo koma vstreieno.