Sv. Oče z,a mir. Sv. Oče Benediirt XV. so priobčili krasno poslanico, v kateri razpravljajo o vprašanjih, 'jki so v sedanjem času najbolj pereča in važna. V svoji pčeiovskj skrbi govorijo: ^Ko sem z viška apostolske časti opazovya,l sedanje dogodke in videl obžalovanja vredne razmere v ^loveški družbl, me j« huido zaskelllelo v srou. Kako bi tudi ne, saj sem postal bče vseh ljudi. Srce mi je hotelo poCiti, ko sem videl feliko, kaitero nudi sedaj Evropa in ž njo vesoljnr sivet, 'najgroznejšo in najbblj pekočo sliko, kar (jih je menda vjidela zgodov^vina. Zdi se resnično, da, so priSli Snevi, o k'aterib je prerokoval Kristus: ^Slišali boate o vojskah in vojskinih govoriiciaii . .. . -^kaijti Mstal bo narod proti narodu, država protr državi." (Mat. 24, 6.) Povsod stoji pred nami strašna pgjdoba vojske in eioveški (ulh že skoro nŁ poztia drug^ misli kot misel na vojsko. Veiiki in cvetoči nalrodi se nah,ajj.ado na bojnih poljih Kdo bi se torej fiudil, ako se spoprimejo, ker so dobro pripravljjeni liin z naiistra&njejSimi sredsitvi oboroženi, v grozovitih spopadih. OpustoSenja, potoki krvi so brezmejni, vsaki dlap modi z«mljo z novokrvjo in Jo pot^iva z, mrli^i in i*anjenci. Kdo naj Verjame, da ti uarodi, ki nastopajo drug proti drugemu z iorol;fim, vsi izhajaijo od enega prajoMa,, lla so ysi iste narave in člani iste čbvešk,e družbe? Kdo naj v njdh spozna brate, sinove enoistega OOeta, ' lži je v nebesih? Z nebrojnimi eetamii jse borijo drug proti drugemu, a doma vzdihujejo celi narodl, družjine, po*gamezniki, ker jih obiskujeta bolest in beda, žalostna otroka vojske. Dan za dnevom se neizmerno povečuje Število udov in sirot; zaraaii ovir pri prometu zastaja trgovina, polja so zapuSčena, umetnosti osirotele, bogatag{i so v straihu, ubogi so zapušCeni, vsi pa y, žalosti. In za to rofmo kneze ^n vladarj)B, naj se z ozirom na foliko solz in toliko prelitje krvi požurijo, in vrnejo svojim narodom foli potrebne dobrote miru. Kaior ob prihodli božjega Zveličarja na izemljo, takb naji usmiljeni Bog podeli, 'da bo tudi sedaj ob nastopu njegovega namesitnika zadonel angeTijsfei glas in oznanil mir: Mir ljudem na izemlji, ki imajo dobro voljo. (Lufc. 2, 14.) Ta glas naj poslušajo, ^ako prosimo, oni, katerim je položena. usoda narodov v rofee. Gotovo se bodo našla druga ipota, drugi način, da se za storjeno krivico zadobi zadbš&enje. Teh se naj oprimejo, ko so položili orožje v, stran, naj se jih oprimejo z dobro jvestjo in z dobro voljo. Ljubezen do njih in do vseh narodov nam narekuje: te besede, ne naši.interesi. Naj se torej n© prlpusti, ila bi se naše očetovske in prijataljslke (besede izgubile v praznem zraku!"