Leto XVII.
? Celju, dne 5. avgasta 1907.
Štev. DO-
DOMOVINA
Iinjjiu ±	I	M»htHkniii»i«Ja.iiitii«M*.i'i'»l'|i'Mt'»"ll'»	I	1*aaarrnle____
„„ . .	I	Avilrfli la NetnfiHo 12 kron. pol lela 8 kron. S meaece 3 ttoof. Za Ameriko	I	a« plafHje od make petU-vrvte po ^'»'J«"«™;
Jana Schlllerievl cesti it. 8. Doplaa blagovolite fraa-	I	to dnJL deM, totlko veC. kolikor tnala poštnina, namrrf: Na leta 17 kron.	I	kokimt: za .efj« Insemle to nm«okraa>o Innertia^J«
kirau. nikoplal ae ae maja.	1 pol leu 8 kron 50v1il Naaofnlna ee pollfc opravnlM™. platn|eae»na*a*J.	I	znaten popaa«.
■•sečna priloga »Slovenski T«MkM.
Velehradski katoliški shod in jugoslovansko vpraianje.
Večkrat smo trdili in navajali doku« u to, d* ao katoliški klerikalizem atari vedoma ia načeloma na pot jago-alovauki kaltmrnl in gospodanki vzajemnosti. D* ae stari aa pot gospodarski vzajemnosti katolilkih Hrvatov ia pravoslavnih Srbov v Dalmaciji in dragod, pričajo nam gospodarske za-drago v Dalmaciji, katerih člani smejo i* morejo biti samo ljadje rimsko-ka-toHike ven, kakor bi pravoslavni aa drag način obdelovali polje, iivino redili hi sploh dragače gospodarili kakor njih rimskokatoliški bratje. Apostoli tega gospodarskega in knltarnega separatizma ao katolUki dahovniki in ajik zavezniki v Dalmaciji Ti separatistični ia aepomirijivi nameni Rima m aa poaehao jasno pokazali tadi aa škoda v Velehrada.
.Slovenec- od 39. m. m. poroča, da je aa tem shoda govoril katoliiki Kot sofijski o bolgarskem kneza tako-le: .Sedanji knez je sicer dober katolik, k politika njegova naroda ni simpatična; a solzami t očeh sa sivolasi Aariek spominja, da }e sina-prestolo-aaktednika, ki ga je aam kratil sa katolika, izročil pravoalavjn." (To doka-kaje, da je .dobrema katolika' Ferdl-asnda mnogo več do bolgarskega prestola, nego do katoliitva, sicer bi ta ka odpovedal kroni in bi bn s svojimi otroci vred ostal zvest veri svojih očetov, kakor ae glasi ta lepa baza. Prestolov je pa čedalje manj, zato se JA ljudje, ki u njih sede, drl* kolikor
LISTEK.
tetin Žunkovič: Wann
lin"—* - |i!ll»|aaaM«ai» ajAaa
vuroo Minenuropa von den Slaven besiedelt?
Oeeall dr. Bearlk Tarna.
(Halje.)
Do enake ideje kakor 2aakovič ia nivao tako potom intuicije, opazovanja aa lica mesta ia instinktivno jo priiel Mi R Pete rman v avoji kajigi Dal-matien (str. 67), kjer navaja o naselitvi Hrvatov v Dalmaciji med dragim tadi alodeče:
.Kar se tiče Slovanov v Dalmaciji, aa katerih najstarejie zgodovinako ime Sklabeaoi bizaalakih avtorjev spominja io danea nazivanje Biva degli Schiavoai v Benetkah, hodi ta izraien nazor, ki •e ponavlja od nekdaj zopet in zopet, da pri nastopa Avarov ia Slovanov v zgodovini ne gre za priselitev popolnoma novih aarodov, temveč bolj za
časa morejo, da, tem Ijnbim posvetnim kronam in častem na ljnbo menjavajo posebno katolUki princi in princezinje vere kakor rokavice — ia vendar jih Škofje čislajo in spoitujejo in hvalijo — kot .dobre katolike'; preprostega človeka ali abogega delavca bi prokleli na dno pekla, ako bi iz dobičkarije zatajil svojo vero. Pri kronanih glavah in visoki gospodi je to seveda dragače! .Slovenec' vso to stvar tako poroča, kakor bi Bolgtri zato ne bili s Ferdinandovo politiko zadovoljni, ker je prestolonaslednika iztrgal katoliiki cerkvi ter ga .izročil pravoalavja'. Pa to ni tako — Bolgari so pravoslavno vere, zato pač smejo zahtevati če ae jim ravno zljabi, uj hode tadi njih vladar pravoalavea, njih aezado-voljnoet s Ferdinandovo politiko pa nima s vero nikake zveze ter je čisto soc,-političnega značaja.)"
Isti ikot si je postavil nalogo, delovati med Bolgari u spravo a katoliško cerkvijo. To spravo si pa misli tako, kakor je dejal Leo XIII.: .Bolgarija mora stopiti v pravo Kristusovo cerkev." (.Prava' Kristusova cerkev je po njih trditvah samo katoliška)
Da bi to .spravo" dosegli, osnovali so apostolat sv. Cirila in Metoda, ki ima namen z molitvijo ia denarnimi sredstvi delovati za aaijo. Profesor Kovačič, dr. Grivec in dr. Bittig obetajo, da hočejo skrbeti, da se apostolat razihri med Jaintai narodi (slovanskimi.)
Z dragimi besedami, ti gospodje obetajo v svojem in v vseh fanatikov imenu, da bodo delali na slovanskem joga med pravoslavnimi in mohame-danskimi Srbi in Bolgari katoliiko
vzdramitev davno naseljenih, toda tlačenih plasti prebivalstva, ki so se — seveda morda ojačeni a priseljajočimi ae surodnimi rodovi — narodno po-vspeli.
Ako bi pričali o dalmatinski zgodovini zadnjih desetletij v tisoč letih le posamezni fragmenti, kakor cestae tablice, čaaniike Številke itd. tedaj hi bodoči zgodovinar, ki bi moral soditi po tek fragmentih, prav lakko priiel do domneve, da ae je med 50. ia 80. letom XIX. stoletja izvriila v Dalmaciji mogočna slovanska priselitev in oni-čenje italijanskih elementov, do todaj naseljenih tamkaj. In vendar se ni zgodilo ni eno ni drago, pač pa se jo ogromna večina Slovanov v deieli vsled aarasle sploiae izobrazbe in vsled vsklile nacijonalne ideje polastila gotovih prerogativ, ki jih je izza bene-čanskih časov izvrievala italijanska manjiina.
Dosti je vredno, da se sodi dogodke preteklik časov po tem, kar se ie dandanes do-
propagando. ali bolje rečeno, zdralbo in da bodo po svojih najboljiih močeh Sirili propast med jngoslovaukimi plemeni ter da bodo kolikor bo aa njih leteče, onemogočili vsako knltnrno in gospodarsko zblilanje in zedi-nenje tek bratskih narodov. S tem bodo morda vemo in vestno spolnjevali povelja 'io nkaze Rima, borili se bodo za rimake interese, proti koristim jugoslovanskih narodov. — Proti '".j mora p« vsak zaveden moi odlo protestirati ter postaviti ta klerik--. prizadevanja v pravo loč ter opozoriti politike aa nevarnost, ki fnam prati a te strani.
Rimsko propagando hočejo zanesti tadi na Ruko v udi, da pridobijo za ae one, .ki jih k tema aagibljejo simpatije do zapadne kaltare". Naj si pa gospodje ne obetajo prevelikik aapekov.
Dostojevski plie o teh kstoliikik k>jevnikih: .Oni ao čisto uvadna finska armada aa bodočo vneavetovno pozemeljako driavo, aa katera čela bo cesar — rimski pa pet . . . Cisto aa-vadao hrepenenje po vladi, po poze-meljskem, vmazanem blaga, zaaainenja Ijadztva . . . nekaj u način bodočega tlačanskega prava, po katerem bi oni postali graičaki ... to je vse. Morda ne verujejo niti v Boga". Tako misli u Baskom ie dudanea večina onih, kateri se pečajo z verskimi vprahaji, zato ni apaaja, da bi ta apostolat imel tam količkaj upeha. Kako bo pa u pravoalavtea ia mohakedaSikem slovanskem Jtgu? Cene drugega, napravil kode lahko mnogo smeinjav in razburjenosti, vzbadil jezo in zaaejal sovraitvo in naprtijo taa kjer bi potrebovali mira in trezne razsodnosti, da se kaltnrno in
gaja pred naiimi očmi. Po tem aazoru je prebivalstvo v skoraj vaak evropskih deielah predvsem direktno potomstvo prebivalstva, ki je bilo ie od začetka, torej od prazgodoviaskih časov, tamkaj naseljeao. Posnejii priseljeni nvodi, tndi zmagujoče čete, ao ae kolikortoliko raztopili, ia daai je bilo prebivalstvo vsled toga tekom stoletij v vsaki deieli večkrat pomeiano, so se vriile to preobrazbe vsporedaa, in ako bi bilo mogoče aapraviti natančno sliko evropskega prebivalstva, todaj bi se pokazali med Angleiko ia Francosko, med Francosko in Italijo itd. razločki, ki so homolocni daaaiajim. Narava detele ia prebival-atva kot ajen najvernejii Izraz sta merodajaa za vae čase, ae samo v velikik pokrajinah, temveč eelo v posameznih mestih. Iz narodov, ki so v kamenih dobi prebivali po aeverni in srednji Evropi, izvirajo po masi pozaejti Germani, kakor iz teh daaaiaji Nemci. Prav tako so t vzhodni Evropi
gaepodanki atrdimo ia osamosvojimo Rimska klerikalna propaganda je tej osamosvoji naravnost nasprotna ter dela proti aaiim narodnim, kaltaralai gospodankim in političnim koristim t imena in po naročila onih, ki hočejo gospodarski ia politično zavladati aad slovanskim Jugom. Čuvajte se jih torej in m dajte ae prealepiti ajik sladko-poboinim besedam! Pod maako ven — noaijo med Tu politične razpon.
Politični pregled.
Priprave n premene v kabineta ae potihoma vrte, čeiki agrarci resno mislijo aa to, zahteva« en portfd] zaae, v kar ao kot največja čeika stranka tormriso opravičeni Vpnfc se pa, ali bi kila ta premena, ki j* i straakarakega staliiča opravičljiva v aarodaem obzira koristna? Kaj je u Cehe vaimejie, da ai tridrte portfelj trgovine, kateri j* tedaj v rokah Mladočeha dr. Folta, ali da aa grof Aaenpesg vmakne kakema agraren? Ceiko poljedelstvo ja ia vadao aajmo-gočnejU ia aajMevilnejSi sloj čeikega naroda — vendar treba z obzirom u ta, da u deiela v aedanji dobi industrializira — a obzirom u to, da ja trgovinskemu miaiaterstva podrejena poita, brzojav ia telefon, katari as vai ali manj politične vaiaoati tar z obzirom na to, da v tnmotka nimajo m agrarci posebno sposobnega kandidata u poljedelski portfelj ae Mladočehi aedaajema trgoviaakema ministru dr. Fotta boljiega Jumeatnika, bi bilo v narodnem obzira gotovo bolje, da oatau
Rasi ia dragi Slovani potomci Sarmatmr, kakor u ti patomci vzhodaoevropAih prebivalcev kamenita dobe. Celo tak* oiividu nenavadna invazija, kakor ja invazija Madjarov, ki ie daaea »ia* u jauem gleda avojih praaedetov, rt poalediea enkratne priaelitve, temveč j* ujbrte rezal tat pomeSavaaj kaaskih, avarskih in madjankih čet a naseljenimi Puond*
Schrader očita v svojem deln .apracbeavarrieickang u. Drgeschichte' .velikima" nemikima ačen jakoma Boppa ia Grimma, da ata ilologijo in etnologijo sandala m veliko tkodo prave vede. Maka Mtller: .Vorlenagen tber Sprachiriaaenacbaften" obialuje, da ata s* filologija in etnologija sploh spravila v kako imo.
Kake dedaktivne doslednosti j« Jakob Grimm v tej zadevi, kaiejo njegovi viri, t j. listine iz srednjega veka, ki so bile piaaae docela neznaastvem za 500 in 1000 let pozneje po dotičnem dogodku.
(Dalje p.ihodajK.)
U portfelj t raltdočeških rokah; kar bi • tem rtrpeia ttrankarska nečimer-aoat bi tplošno narodna stvar pridobila.
Izvrievatii odbor svobodomiselne
stranke je v tvoji seji dne 30. m. m. izrekel tahtevo. naj vlada ne razpasti delelnega tbora češkega. naj ga mari-več skliče na tadnje zasedanje, v katerem aaj bi bila izvedena reforma delelnega volilnega reda Ta sklep je sicer prav lep. pa prediplomatičen, ker ne pove. kakošna naj bode ta reforma.
Todi češki agrarci so na svojem shoda zahtevali, naj »e det. zbor ne razpasti, ampak skliče na aadnj i zasedanje. I.o Nemci se opirajo zopetnemn sklicanju delelnega zbora in reformi volilnega reda.
*
Tudi Nemci pretresajo vpraianje ali bi ne kazalo poreriti portfelj nem-ikega ministra komu dragemu. Prišli so pa do prepričanja, da te je Prade tako vdelal v tvoj delokrog, di bi bila ritka premena it strankarskih obzirov tkipni narodni ttvari na ikodo — ia da je rtled tega bolje, da ootane tedanji nemiki miniater na tvojem ■eata.
•
Cesarske jibiiejae znamke bodo imele samo nemške napiae. Ob «0 letnici vladaaja cesarji Franca Jotefa izdali bodo poeeben jabilejaki denar. K kronske sreberajake ii 100 kronske •late. pa tidi poeebne poitne znamke t portreti vseh habeburikih vladarjev od Karia VL do Fraaca Jotefa I. Na-piai na teh tntmkth bodo turno nemiki. Ko je bil dr. Kaitl finančni minister, je naj to doaegel, da je priilo aa baakovce po par beaed v nek ar-atrijikih jezikih. Ali daa daaea ai več mogoče doseči tolike jetikovne prt-vičaetti?
Pi Imcltmmfaom kača m atavi
aa ittem prostora, kjer je sačei prot Frischaaf tvoje tlrittičao delovanje v Saviatki dolini pred 33 leti Koča bo IS a dolga, 7 a Uroka, enoaadatropaa ter bo iaela poeebno jedilnico, oziroma sobo n bivanje, reč tpaink po eao, dre, tri poete! je, potem veliko toke a ekipnimi letišči, kikor je aandao r planinskih k očak. V koči ko priblilao 96 postelj ia kakih 16 leiiK, akapaj čet 40 leliič. Ker bo koča vso tezono oakrboraaa, bodo letonKaiki ia tarifi tadi po reč dni lahko hirali r njej. Dve tretjini koče bo it leta. ena tre-tjiaa zidana. Koča bode izgledala kot majhen tariitični hotel. Ii koče bode lep razgled po obiiraej planoti Okreilja Dohod do koče ai poeehao tekavea. Po Loganki doliai do Slapa pod Kiako te gn kot po promenadi, od Slapa pa do koče ko dobre pol are po lopo urejenem, širokem ia poaekao dobro uraroraaea pota, Okraielj tiari nled noje lirama lepote ia nled lepretelavae
Sedaj te ie airao dela. Apnenca je ie doigaaa, let pripravljen, detke iagaae. temelj tkopaa, skalovje rtz-etretjeao, tUvbiatko delo pričeto. 8a-viaaka podrataica 8. P. D. apa trdno, da kode koča U meeec tgrajent ia jo nameravt dae 4. aepteabra ilovnao otvoriti
Dpe 1. septembra ho .Planinski aeju.*. Dragega ia tretjega izlet r 8a-vintkih pUaiaah ia 4. npteabra iop. otvoritev Friaehaafore koče.
K otvoritvi n povabi tadi pro-fteor Friackaaf ia aajbrl prida Slavila ae hode takrat ajegora aedemdeieUet-aiea r planinah na Okrailja, kjer je tako rad bival ia delorai
<M S*. Trajica r Me*, gor.
Čudno se nam zdi. da se pri Sv. Tro-jica v Slov. gor. ne najdejo ljudje, ki bi pazno zrli oa gibanje ondotnih nem-čaijev ter njih predrznosti oligosali v javnosti. V nedeljo, dne 4. avgusta prirede troiiski nemškutarji baje velikansko slavnost .Siidaarke". O tem še javnost, kolikor meni znano, ni izvedela Ker so pa pri tej slavnosti. oziroma s to slavnostjo v zvezi tadi tamoinji Slovenci, ki se delajo narodnjake, zato bi bilo dobro, da se te kratkovidneie in strahopetce opozori, če sami ne sprevidijo, kam pes taco moli. Na vsporedu je baje todi velika tombola, za katero fehtajo po vsem trgu in kakor se sliši, so darovali lepe dobitke celo narodnjaki, kakor n. pr. Mlinaric, kojega gostilna se do danes še smatra kot alovenska. Darovalo je pa še nekaj dragih narodnjakov, o katerih skoraj ne verjamemo, da bi bili to vedoma storili, pač pa so jib ti sladki .Golobči" in .Bučarji" zvito ujeli na limanice. Škandal je ie, da ti ipajo naši odpadniki in izdajice tlovenake gorice in rodne zemlje tploh misliti na kako tako vsenemško in po-nemčevalno slavnost, še večji ikandal je pa, da si tako predrznost upajo tadi Izvesti. Kar je pa najbnjše, naravnost sramotilno, je to, da te dado naii do danee ie neoaadeievani narodnjaki prealepiti tako daleč, da celo posredno todelijejo, dijejo dobitke, cvetke, zelenjavo za venčanje hajlonkih kajnt. To je ikandal, in potebno lepo tudi ni, da ni r trgi čloreka, ki bi take in enake ncmškutanke predrznosti javno oligotal ia primerno pohvalil ne oae, ki dado taak tloveatki, lepi dišeči klinček za olepšavo prostorov nealkatarske ilavnotti, na katerik te bode krepko ia trdito zabavljalo ia peovato aa Slovence, ki te zagriune odpadaike branijo ia vzdrlajejo.
Izpreglej Ijndatro! Obrni hrbet Ijiden, ki ti upajo aa tloveatkik tleh, r tvoji tredi, tloventko Ijidstvo, pri-rejiti tebi aorraine ia zoper tebe naperjene ilavnotti ia nabirati denar, da odtrgajo tvojim otrokom taalnlek ia redno grudo ia celo materiaaki jezik. Narodni Trojičaai posvetite drznem s gibaaja pozornosti ia brez pardoaa r javnoat i onimi, Ai te nt tak ali tak aačia ttrahopeUo priblilajejo tea .Stajerčevim poeilinemcem".
_	Same.
Nemiki ibti jadikajejo ia vpijejo zaradi razpiaa profetortkega mesta aa BčiteljUča r Maribora Odkrito jia poremo, da aaa Slonice, katerim je aaribonko ičiteljiiče r prvi vrati lamel jel o, aikakor ai zadovoljU način razpiaa dotičnega profeaorskega mesta aa tea zavodu. Nemec tploh ae todi aa ta zavod ker ae more tpolajerati naloge, katero aa atarijo razmere la potrebe mariborskega ačiteljiiča. Vpra-iamo, kdo je kodil namesto doeedanjih nemikih profeeorjev aa vadnico k na-stopom kandidatov, če n je predmet obraraaral v tlovenskem jezika ? Vpra-iaao ravnateljstvo, kako ravnajo aem-iki profesorji z slovenskimi dijaki? Zakaj bode r prihodnjem letn v IV. letniku samo tedem Slovencev, dočim jik je bilo t I. letnika pred tremi leti aad 30, in takaj bo nad 30 Nemcev, katerik r L letnika ni bilo niti 30? Vpraiamo ravnateljstvo. kako n je vedel nemiki proieeor Ibler pri izpitu ta npoaobljeaoet u meščanskih šolah meičaatke ičiteljice Westner? Vpra-iamo ravnateljstvo, kako je talil nemiki proieeor Ibler narodni čat tlovenskib dijakov ia ačiteljev a nekim rteaem-ftkim zemljevidom r loii? Stvar ie ai reiena. Slovenskega profesorja bi pre-ttavili r Bakorino, ae pa r Gradec, ako ki le polovico toliko zakririL
Vse to naj i nemški časopisi objektivno preiščejo in bodo priili do spoznanja, če imajo le še malo pojma, kaj je pravičnost, da trdi In zagrizen Nemec ne sodi aa mariborsko učiteljišče, katero je bilo ustaaovljeno v prvi vrati za Slovence. To naj upoštevajo tadi naii poslanci
če ne bo to zadostovalo, irovorili bodemo bolj razločno.
Slovenske novice.
St*jaraka.
—	Iz Celja. Neki pomotni delavec v tiskarni .Celeja" je — strah in greni —tudi član celjskega .Sokola". Zato pa sta včeraj arednik .vahtarce" Walter in policaj Ziathaaer .inipici-rala", celo aa kolodvorskem peronu, če bi ga kje videla v sokolski obleki. Ta dogodek sluti v posebno čast .svobodomiselnemu" uredniku \Valterju. Sicer pa ne vemo. zakaj sta to storila; dotični delavec je te ram vedel, da mu ne bo pri tej nestrpnosti obstati in je oPpovedal ie pred 14 dnevi.
—	It 2alea. V soboto, dne 3, avgusta sta ila odposlanca talskega .Sokola", gg. Piki in cand iur. Lipold na grad Plevno vabit ektcel. gosp. miiittr. predsednika Beck s aa slavnost r Žalcu. Ministrski predsednik ju je prijizno sprejel, obialovtl, di je za-drlaa, in daroval v društvene namene talskega .Sokola" »i K.
—	Rtztltje zastave .Sokola* v Žalca. Žalec je doiivel včeraj velik praznik! Privabil je ta praznik nebroj ljudstva iz cele Sarinske doline v narodni trg Žalec, katerega so kratile trobojnice od jednega konca do drn-tega! Prinbil je ta praznik tndi lepo itevilo .Sokolov", nad 220 jik je korakalo r kroja po slavaottnem »prerodu zkozi trg! Nekaj poaameznoati lepe narodne tlaraoeti, v kolikor do-paiča prostor. — S predpoldantkim vlakom so doili r Celje kranjaki .Sokoli"; nabralo se je na kolodvora ticer precej ljudi kateri to z občudovtnjem gledali krepke poitive in rdeče srajce, orlaail pa ae ai nikdo. .Sokoli" to ohraniti ravnodiiea mir — isto tudi Celjani Stratilo je ticer na kolodvora vse polno strainikov, vsi celjski menda — pa mira ai kriil nikdo. Zdi se lam. da je to aipredek ta Celje! Ponoči je priilo do nekaj prepirov — a z nemške strani to bili to le znani pretepači ia poaočnjaki. O tem na dragem mesti.
S posebnim vlakom n se odpeljali .Sokoli" v Žalec, kjer jik je pričakal navdišea sprejem. Nito to imeli redovae vaje. Po obedi n te zbrali aa telovadišči in korakali od tod pred občiitko hišo. V tprevodu je bilo šest zaatav .Sokolov" iz Bretic, Celja, Ljabljane, Mozirja, Šiške in Zagorja Todi akad. draitvo .Triglav" Je korakalo v sprevodi i zastavo. Vu .Sokolska draitva" to bila zastopani tudi po članih; opazili pa smo ie .Sokole" iz Domlal, Gradca, Jaeak, Kranja, Krikega, Ljitomera, Maribora, Triiča ia Žirov. TrlaSki .Sokol" je zaatoptl njegov starosta driavni poslanec dr. Rybar. Z godbo na čeli je korakala sokolska četa pred občinsko hišo, kjer ie le te je vriil oficijelen sprejem. Došle .Sokole" poiarniiki drnštvi iz Kiple in Trbovelj ia ne dnge ndele-ience, med njimi potebej drlavna poslanca dr. BjrbaTa ia Robleka ter dei. poalanca Iv. Voiajaka je pozdravil ial-tki iipan gospod Sirca. Odzdravil mo je 1. podatarosta .Slov. sokolske irete" dr. Rjbir. Naglaial je, da ao naii dedje narod navdnHU, a na naa, vnnklh leti naloga, da to navdiienje poglobimo, ia ticer tako, dl bo pri naa vtak član naroda oh jedaem tndi zaveden bojevnik u narodno ttrar. Za-
klical je slov. trgu Žalcu navdiiea .Ni tdtr!" ki se je stotero odzval iz tokoltkih vrst ia iz občiastva!
Na to se je vršila sredi trga, r drevoredu, glivu slavnost dneva, raa-vitje razatave talskega .Sokola". Za- .. ttava je stkana z rdeče svile ia je dar lalakih narodnih dam; stala Je čez 700 kron
Z odra je najprej pozdravil starosta ialak. Sokola, g. Knkec sokolttvo v imenu domtčegi .Sokoli" ia ai-prosil gospo Roblekovo, di bi blago-voliii razviti novo zastavo. Ga Roble-kova se je prisrčno zahvalila u pri- I jazni pozdrav in telela. di bi bila nova ustava sokolom v Žalca tnak I edinosti, potrtvovalnoati in ljibezni do naroda. V spomin na to slavje je pritrdila trak na novo ustavo. Za njo so pripele trakove t primernimi nagovori gospodična Vrankovičeva v imenu bratlovških Slovenk, gotpa dr. Ktrioviekova v imenu celjskih Slovenk in gospodična V.tbičeva r imeni iilskih Slovenk. Nsto so ubili irebelj sledeči gospodje, oziroma drattvi po svojih ustopnikih: varaldinski .Sokol", g. dr. Vlad. Ravnikar, starosta .Slov. tok. zveze" in podstarosta ljubljin-skegi .Sokola", omenjajoč pomen ia namen sokolske zastave, gotpa Roble-kora, .Sokol" r Braslovčah, Brelicah, Celju. Domialah, Gradca. Ljubljani ienski telov. odsek v Ljubljani, .Sokol" v Kraaja, Ljutomeru, Maribora, Mozirju. Šiški Trsta, Trtiči, Zigorji, Žtlcu; nadalje gg. dr. Rjbaf, Fr. Roblek. J. Sirca, šottanjiki Slovenci .Vrantka Vila", akad. draitro .Ilirija* in .Triglav". Potojilnica v Žlica .Edinost" in .Čitalnica" r Žalcu, polarne brambe v Kapli, Žalca in Trbovljah, organizacija tlor. avobodo-miteln. dijaitva, .Vrtnir v Vrbji" ia .Čitalnica v Celjn. Nato je blago-tlovil zastavo g. kaplan Beliak.
Po razvitji zastave te jo naia vu piuna mnoiica, bilo je gotovo U dan v Žalcu čez dva tiaoč Ijadi, preti vrta g. Robleka. kjer je bilo rte pripravljeno u ljudsko veselico, in aa telovadiiče. Na daao znamenje ao prikorakali tokoli in vriilj to te proete vaje. Ne morea soditi o njih kot ao-•trokovnjik. A r trct čati človek veteljo in ponos, ne mvdiienja, temveč samozareat: ta vidi človek narodno armado, mlade, čile juntke, ki gredo povsod r boj u narod ia njega pravice. Naj hi bila po ceaea narodnea navdišenjn i zračena naia aarodaa miael r krepljeaja samega tebe, r netpravnem boji! Le jedao ae je peklo, ko tem videl, kako malo naiiia ima še nai narod u tokolitvo . . Naloga bodi sokolom, di zaneeejo tvojo idejo med narod, da bodo trči neb Utočev, ki bodo gledali prihodnjič javao telovadbo, plala a atvd tlel jem sokolski armadi nasproti!
Gledalo je proete raje gotovo tm poldrag titoč Ijadi. Telovidili n aokoli proete vaje ia raje aa orodja
Za tea n je začela Ijadtka veselica t godbo ia petjem. Peli ao med drugim .Delavtko podp. draitro" iz Celja, .Ediioat* r Žalen ia .Vrantka Vila". Poeebno priznanje je iel mešani pevtki tbor .Edinost". O pomena slavnoeti u Žalec je govoril gospod dr. Knkorec. Ljadje to ostali r reeeli dralbi potno r aoč.
- Izgredi prati .Sokolom" r Celja- Naii nemikntai ji to te ietdir-nej pripravljali it Žalca te vračajoče .Sokole" r nedeljo irečer primerno sprejeti. Od kar so tvedeli o sokolski sltvnotti r Žlica, to zbirali tvoje jaaake ter je bodrili ia pripravljali u nedeljtko noč. V toboto eo ie pro-gliaili: .Moraea wirdt't a groeee Hetz geben." In zbralinaniglavnittebri natega nemitva: Hrrat Dergaac,
Kranjec Bechine, Teč Wul-l^iov, ier. Dirnbersrer iti. Tea generalom, ki ao rehognoscirali temin, m pri prvih elnkik ni rdelo mino za-Ma iroje akcije, bilo jia je prereč vizdišarjev"; mislili so d s Falsteffom, 4, je preridnost boljii del poroma ia M injie počakali nn aadnji Tlak. čisto prarilao in logično sodeč, dn se vrne , mm najmanj izletnikor domov. Komaj m stopili a sadnjim vlakom vračajoči m isletniki na mestna tla, so jo priča-gajoči in dobro organizirani .Nemci" upali. Inanltirali ao je a besedami in dsjaaji in celo dame ao ometavali i pjilimi jajci. Sledove te izredne .Ije-kszujivosti" naših nemikntnnkih in viteških somedčanor pa vidii ie danes prad .Nemiko kiio" ia knvarno Huuu-laam. Posebno so se zaganjali v so-kalake čepice, s katerih so trgali so-kalaks peresa. Policija je priiia. kakor po navadi, ko je bil napad ie izvrien in je ie v zadnjem trenotkn (hote ali astote?) napadalcem pripomogla izvršiti ta-le jnaaški čin: Policaj nekega sokola prime; v tem, ko ga policaj drli. strga na »ak nemčurček čepico z glare in agrabi ičipalaik. Navajamo to dejstvo, ki jo sa res nemikatarski upad ka-rakteriatično. Na tej moralni višini ■tuja ti jannki in vide svoje ponočno rokodslsto s posredno asistenco višjih
Nadim izletnikom pa naj slnti ta dagsdak v pouk, dn se bodo v prihodnje vračali vedao korporativno s svojik izLtov v Celje in dn bodo. ako bi cdjAa aemikntarija zopet nn nje navalila, napad tadi primerno odbili. Klin s klinom, kakor mi kdo posoja, tako ma vračam!
—	Utopil se jo včeraj v Pnšencih pri Ormotn v Dravi pastir posestnika Maatenu. Našli ao mrtvega fanta le čez sao aro. Funt je zašel v pregloboko vedo, pa ni znal dobro plavati.
—	Iz Maribora. Tadi mod tesarji v aeeta in okolici se je vnelo plačilno gibanje. Trie se pogajanju a tesarskimi msjstri Upajo na zadovoljiv konec. — Zaradi ponarejanju poštnih pobotnic jo bil obsojen neki Verzel v šest-tadeasko ječo.
—	Učiteljska mesta. Razpisano ja mesto aadučitelja na triruzredni ljudski šoli pri Novi cerkvi bL Celju, X pL mar. mesto šolskega vodje nn taornzrednici v Žusmu, 1. plač. rasr, mesto šolsk. voditeljice nu dekliiki iti-Htuzreduici pri Sv. Barbari v Halozah, Si pL razr. Prošnje je treba na vsa ta ■mu vloiiti do 25. avgustu.
—	Potar. Na lelezuiiki posuji v Mialinji je zgorel voz premoga.
—	Od Sr. Jurju ob fičavnlel. Obsojena sU bila gostilničurku Slana ta mesarski pomočnik Trlič zaradi prodaje ilabega mesa. Oostilničarka je obsojena nu 30 K kazni ali 3 dui zapora. Trlič pa nu 50 K kužni uli 5 dui
—	Oklic. Podpianni poživlja v ■snu krajevnega odbora, da se bla-«*roli javiti vsak(a) ndelelnik (ca) (Urne skupščine .Zaveze avatr. ju-Mor. učit društev" v Radovljici "di prenočišču in skupnegu •beda podpisanemu do 15. uvgu-•'a t L — Krajevn'e rnzmere •uhtovajo to.	Iv. Sega.
—	Na leulul I Sestunek .Savinske in Kamniške podruluice Slov. planin-*«ga društva" v nedeljo, dne 21. ju-Sja pri Gornjegrajski koči se je vrlo ^bto obnesel. Iz Gornjega grada je tfo kakih 15 oseb. iz Kamnika pa 38 Ueb. Vae je bilo radostno in veselo. Oddelek .Kamniške Ura" je zapel
moških in mešanih zborov pod •*odatvom svojega pevovodje g. Stelč-ta. »•to ao se pele naše Ijnbke narodne "•mi skupaj. Godba je podlgala pete ■ladiui in lepo je bilo gledati rajajoče
pere po planiuukem travniku. Neple-salci so se ua predlog kadomašneza morali odkupiti v prid gornjegrajake koče. Pristna viukn kapljica in svete nasUvljeno pivo - led je na Meuini — v jami — je kaj dobro teknilo. Jedilu je vsok seboj prinesel. V imenu .Savinake podruluice" je govoril aa-čelnik g. Kocbek, pozdravljajoč Kam-ničane in jik proseč, nnj ie v nadalje ostaaete to dve podrniniei v tako prijetni zvezi kot dosedoj. G. Kemperle je odzdravil kot načelnik .Kamniške podruluice*; nadalje so še govorili g. Fajdisra, g. Štel«, g. Vnkovič, Hrvat iz Zagreba itd. Veseljak je splezal na blilnjo smreko in z nje govoril o lepoti slovenske zemlje.
—	Iz Ljutomera. Kakor nam pišejo, so odrekle nnrodne in bi-prodne ljutomerske gospodične svoje sodelovenje pri predsUvi klerikulnih kranjskih akademikov iz slavnn znane .Danice" in .Zarje". To smo od ljutomerskih gospodičen pričakovali iu Uko je tndi prav. — V trgu in oko-lilici vlada med napredajuki velika nevolja nad to klerikalno invuzijo. Zakaj prihajajo baš v Ljutomer dralit duhov in s«jut morale dr. Šešteriiču? Vse to je gotovo delo Janezu Evangelista Kocipera; ker še naše dijaštvo v Slov. goricah ni okuleno. bi ga rad okulil on. Svetujemo Junezn Evangelistu in klerikalnim dijaikim pete-linčkom. da je veliko boljše pustiti to delo predno je bilo znčeto. Že ve, zuknj.
—	Živinske kugo ua Štajerskem. Srab razsaja v Braalovčah in Grilah. Rdečica pri svinjah v Št Jurju ob Jul tel., Teharjih. Laškem trga. Sv. Jerneja v konjiškem okraju, v Koslav-cih in Radilaalavcih v ljutomerskem okraju, v Poberžn. Radvini, Donački gori, Žetalnh, Varci, Varbergu, Vinta-govcih in Ptuju. — Svinjsku kutra v Ragoznici pod Marib. v Hajdina, na Bregu pri Ptuju in Cirkovcih, nadalje v Celju, v Artičak, Globokem, Kapelah inZakota. Mehurčki v Marija Reki
—	Ia Dunaju. Špekulunti z litom na debelo v Budimpešti neprestano drv lijo rt in pšenico. Pšenica se je po-dralila zadnji teden zopet za to vin., rt zn 5 in oves zn 10 vin. Podralanjo bi nnraslo ie bolj, pa ni kupcev. Koruza je ostala v cenah nespremenjena.
—	Strela je udurlla nn plaaini Seeboden blizu Veitscha aa Zgornjem Štajerskem v govejo čredo in ubila IS volov nuenkrat
—	V Ljutomeru. Štnjerskemn ienutvu. Pisalen, kateri nus je tnko viteiko zagovarjal v .Slov. Gosp." izrekamo iskreno hvalo, ter mu nazaa-ujumo, nnj si prihodnjič ta trud prihrani Me se bodemo le same braaile, če bo treba, a v .Slov. Gospodarja" gotovo ne. Sploh je cel dopis tako skrpan. da se je na prvi pogled videlo, du je bilo pisalen aamo nn tem, dn se zopet spodtakne ob nurodno straako a me smo mu dale samo povod. Da pa ne bodemo zopet kedaj povod takim dopisom, sklonimo v bodeče opustiti vse dosedanje osebnosti; zdrulimo se vse brez razločka k skupnemu delu. Ne omejujmo so sntno uu sodelovanje pri nurodnih prireditvah, ampak vse naše deln, kjer se nam le nudi za nje prilika, obrnimo v korist domovine. Poživljamo torej tem potem vse Slovenke Štajerekega, da delujejo na-to, da si ustanovimo splošno leusko drnštvo, katerega pomen je za nas velikanski. Zadnji čas je ie, da se orga-niziramo, da dobi našo livljenje vrednejši pomen. Upamo, da ta poziv ne ostane glas vpijočega v pnščavi, in da vsaka zavedna Slovenka, ne samo z nami to ieli, ampak dejanski pomaga k uresničenju. Pridno torej na delo! Na zdar!	J- P.
—	T Peljčanak ae dogajajo čad ne reči Čeravno leti ta kraj nn slovenski zemlji vendar .Heil" ali .Pereat Wla-diseher" ai nič redkega. Kuj tucegu ai dovoljuje ona peščica Nemcev-nemčur-jev, ki koče izpodriniti miroljubne Slovence. Vae gostilne in skoraj vse trgovine nosijo svoj nemčuraki počet in vsuk ve dobro, dn to ti goatilaičarji in trgorci liro le a slovenskim denarjem, česar pa sumi nočejo urideti.
Eden teh je tudi gostilničar Hut-ner, v kojege gostilni ue je prigodila pied par dnevi zanimiva afera.
Priiia je zvečer vesela slovenska draibu k Hartner-je in zuaedla dolgo mizo v zadnji sobi. V isti eobi ob drugi mizi je sedela pest nemčurskih zagri-zeucer pod predaeduiitvom Hartner-ja, kateri je prihajajoče Slovence sprejel s krasnim pozdravom: .Jetzt kommen die Windiscken". Ne oziraje se nn U pozdrav, bili so Slovenci dobre voljo in so se zabavali prav iz vratno. (Gospoda imajo zdrav želodec ia trdo koto! To treba priznati Starec), v sabavo so vpletali slovenske narodne pesmi ki ao pa gotovo vznemirjale one nem-čurčke. O tem so se slovenski gostje lakko prepričali ko je aeka dama pri onem omizju v znuk nejevolje nad slovensko pesmijo zauptia svoj .Heil". S tem ni motilo veoelja našim dobrim Slovencem, nasprotno, ti so se še bolj veselili ko je nn to vstopilo nekaj gospodov s tambaricami da po kratkočasijo sloveasko dražbo s narodnimi komadi In glej! V tem trenutku se dvigne Hurtner majestetično a svojega sedela, povzdigne glas in pravi: .Pur-don, meine Herrn, ist nicht erUubt Ich hal te mich streng nack dem Ge-setz." Proti nemškim uli nemikutarukim godcem hi se bil gostilničar vedel morda dtugnčo, Slovencem nasproti ni treba obzirov. (čemu neki če po ame nad ajimi vsakdo stresati svejo surovost? Stavec.) Moj ljubi Hurtner, dobra vem, du si uverjen, da doaašajo v tvojo goetilno nujveč denarja — Slovenci. Iu ti tako postopaš 1 ajimi? Mogoče ti ie prav ni da pride Slovenec v tvojo gostilno, ker pri odhodu pozdraviš: .So mt*s reeht!" (In tem slovenskim o-včicum se ie vedao oči ne odpre? No potem peč razumem Hartaerja in druge nemčnrje. Stavec.) Poznam v Poljčanah poštenjaka-najod-ujaka, ki so ogiblje Hartner-jeve gostilne, kakor hudič krilu. Slovenci po-suemajmo tega gospoda in ne zehu-jajmo v take gostilne, kjer so nam zubuvlju v obraz; podpirajmo svoje gostilničarje, avoje trgovce in svoje obrtnike!
—	Nemški aaeljonalal sodniki pri deln. Piše še nam is Ptuju: Ni ie dolgo temu, dn je ptujski sodni priatav obsodil neko leusko nu 24 ur zupora po 8 468 k. z. rudi poikodovunju tuje lastnine, ker je ta .hsdodelka" raztrgala prečitan in zavrlen list .Štajercu". Tu obsodba je temeljila na pravnem mnenju, du je .Štujerčev" papir .draga'reč;* mariborsko sodišče je seveda tema mnenju pritrdilo. Generalna prokuratura je pa to mnenje zavrgla in kasacljski dvor je dotično leusko po prestani kazni — oprostil
Imam Vam danes poročati o dragem Jeduakem slučaja:
Dre zakonska ae domov gredoč v pijunosti spreta in mol leno malo poškoduje s kamnom. Ženu vrle kamen proti molu ne da bi ga zadela. Ko ae strezneta, pa si drag drugemu odpustita. Toda žanfcrji vložijo ovadbo in sodišče v Ptuju obsodi ad U. V. 53 1/7 moU in ženo vsakega nu pet dui zapora ne brigajoč se za to. du sta se mož in žena med tem sprijaznila. Tudi okrožno sodiščo v Maribora ae nn pritožbo zakoncev ni oziralo, če
ravno to določbo po g dl* k. u. to izrecno zupoveduje.
Na tak način so seveda skrbi da ao zapori ptajakega sodišča zmiraj polni Skrbi se pa tndi urndomn zn to, da se olivi okrepi in poglobi med znkouei prepir in aomitvo, čeravno so je ta prepir in to sovraštvo ie pred razpravo odstranilo in ublažilo. Radovedni amo, kuj poreče k takemu oficijoznemu preganjanju drek zakoncev generalna prokuratura na Dunaja. Mogoče, dn valed tegn nastane pravda pto. ločitve zakona. Kazenski oddelek okrožnega sodišča skrbi za to, da civilnemu oddelka v pravdah pto. dočitve zagonu — posla ne zmanjka. Živela taka — jastica!
Karčevlaskl.
—	Pri Novlštiftl blizo Gornjega gruda se je pri sekanju lena v škofovih gozdih ponesrečil drvar Janez Omehne. Spodletela ma je sekira in si jo nesrečne! presekal levo koleno.
—	T St Jurju ob Južni tel. se snuje .Sokol". Izvoljen je ie pripravljalni odbor, kateri sprejema darove za telovadno orodje itd. ter ima nalogo storiti vse, da se ideja čim prej oži-votvori. Več o tem prihodnjič.
—	Novi poeojllnlel rnlfajznovkl sta se nstanovili v Dramljah in v Loki pri Zidanem mosta. Obe stojite pod okriljem jadralne zveze" v Celja.
—	Ia Gornje Radgone. Slovenski obč. predstojniki in nekuteri volilni molje ao imeli minuli aeaec v Ivunjcih posvetovanje zaradi volitev v okrajni zustop. Zbrani so izrekli g. dr. Ploju zukvulo za trud. kuteregn je imel za ugoden razpis volitev in so ga prosili tndi tudi za aadaljno pripomoč. Izrekli ao dr. Ploja popolno zaapunje. (V tem okraju je domu gtuvni hujskač proti dr. Ploja, posL dr. Korošec v Mariboru.) Zbrani občinski odborniki uo tudi poulnli ured-niitvu .Slov. Gospodarja" it-jaro, v kateri ostro obsojajo napade nu osebo dr. Ploju in zuhtevujo, dn ae v bodoče kuj takega ne zgodi. — Dani se v tem okraju, kur nas izredno veseli!
--' Narodna atraaka bo imeU mesecu oktobra v Celju svoj glavni zbor. Treba bo začeti okrajaim in krajnim odborom stranke neumorno s pripravami sa ta zbor, ki naj pokale, da tiri napredna misel nu Štajerskem čvruto iu plodouoauo življenje!
—	Iu Snvlnuke doline. Kaj je s sa vinsko železnico in njenimi postajnimi imeni? — Prosimo uaiega državnega poslancu gospoda Robleka, nuj vsaj on enkrat vgrizne v ta trdi oreh, doseči povsod strogo dvojezične napiae. Nu dnu s pravimi ljudskimi postajnimi imeni. — Zahtevamo, da se nam tu — madei nnrodne Suvinske doline kur najhitreje izbriše. — Občinski in okrajni zuatopi — prosimo, zdramite aa brez grama in blisku! Junuu Krstni k.
—	Umrla jo r Maribora v soboto 3. avgusta guapica Cilika Šacova. Sodelovala je prejinja leta tadi pri slovenskih prireditvah. Bodi ji žemljica
— Iz Ljubljane. V petek, dne 2. avgusta je priredilo ljubljansko me-ičunstvo, nu čelu mn .Sokol", društvena godba in gaailno društvo, na novo potrjenemu iupanu ljubljanskemu, gosp. Iv. Hriburjn sijajno podoknico. Cel prostran Turjaški trg in vse dovodne ulice so bile polne ljubljsnskega občinstva vseh stsnov in vseh starosti .Zveza slovenskih pevskih društev" je zapela pred lapanovim stanovanjem v poslopju banke .Sluvije" troje pesmi. G. lupan se je ginjeno zahvaljeval za podoknico in burne izraze simpatij in naklonjenosti ljubljanskega meščanstvu.
— Nesreča u železnici. Nekaj
železniških delavcev te je hotelo blizu Kresnic ob Jnžni žel. na Kranjskem nzukniti prihajajočemu tovornemn vlakn in je skočilo ns drog tir. Ta trenutek pa pridirja iz postaje stroj in nbije takoj dva delavca, dva pa teiko rani.
— Izkaz posredovalalee sloven skega trgovskega draitva .lerkar*
T IJnbljani. Vslužboseaprejme: i poslovodje. — knjigovodjs in ko-respondent 1 potnik, i kontorista. 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke. 4 pom. mannlaktnrne stroke. 5 pom. telesninsrske stroke, — pomočnik modne in gslant strjke. 5 prodajalk. 3 nčenci.
Slalbe iščejo: 2 poslovodja, d knjigovodji in korespondenti, 3 kon-toristi, 19 pomočnikov mešnne stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 4po-močniki mannfaktarne stroke, 9 pomočnika lelezninarake stroke, 4 pomočniki modne in gslant stroke, 8 kon-toristinj, d blagajničarke, 8 prodajalk.
Posredovslnica podaje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini
Šolstvo.
—	gole za matere. Ma Francoskem obstoje .iole ta roditelje" (Ecole des Pareata", na Angleškem .roditeljske vzgojevslne drntbe" (Pnrents Edncational Assoeiation). Namen teh iol je nspooobiti matere ta zvrševanje najplemenitejšega, pa obenem najteljega poklica fene — za odgojo otrok. Nedavno je bila oaaovaaa podobna fc>W v Budimpešti. Porod k tema je dalo delovanje ienskega deželnega draitva za javno zdravstvo. Na tej Mi predavajo strokovnjaki o materinski kigijeni, o gojenjn otrok, o dojenje, o ametnem hreuenju, o črevesnik boleznih dojenčkov ter o obrambi otrok pred kalnimi boleznimi. Tem pred najem o higijeni bodo sledila predavanja o pravi deževni vzgoji
-	Veliko voUle čedkl Maki matici je posta dr. Knnl Kedolf, noter t Opici nn Češkem Pokojnik ja postavil Mko Mako matico saiver-talnim dedičem svojega pretMŽenjn, znašajočega 120.000 K.
svojik dolgov in za svoje armade na leto okoli 13 miljard. Evropski dolgovi fo znašali 186«. leta «6 miljard frankov. 1870. leta 75 miljard frankov, 1887. leta 117 miljard. Obrcstovanje dolgov je stalo 1887. leta 6 miljard, armadi' d'/., miljarde. Od 1887. leta so zrasli evropski dolgov: za 31 miljard. od katerih plačujemo '/» miljarde več na obrestih, dočim so vojna bremena znarasla za eeli 2 miljardi na leto. Kedo bi se torej čndil. da davki povsod rastejo. Pri tem vlada pa v vseh državah ista ista težnja, zvaliti vi« bremena na premičnine, čeprav se iruamo samo tem vrednostim zahvaliti, da so posojila mogoča, da se dajo izvajati ceste, železnice, kanali itd. Bati se je le. da se vsled zlorabe javnega kredita uresničijo Homeove besede: .Narodi morajo abiti kredit, ali bode pa kredit narode ubil".
—	Jabllejaa splošna goapodsrsko-ladaatrljelaa razstava bode 1908. leta v Kromeriži. 3! moravtkih mest se je že priglasilo ter je s tem finančni nspeh razstave osignran.
—	lztrebaaje taršklh srečk. Dne 1. avgnsts je zadels glavni dobitek per 600.000 frank srečka štev. 34.378, drngi dobitek per 60.000 iter. 303.717 po >0.000 frank štev. 365.87« in 1,288.199.
—	Aritre - Ogreka banka bode koncem t. m. morala plačati svoj davek. Doaedaj je plačevala po 32 milijonov sedaj hode morala več plačati.
Svetovne vesti.
—	Uateri v KnaaUaakl nn Ma-ročajttkem. Domačini an ubili 8 Evropejcev, med njimi S Francozov, 2 Italijana in 1 Spanjolcn. Umorjeni Evropejci ao bili delavci v kazablanški laki. Mrliče ao vrgli domačini r morje. Drngi Evropejci so zbežali t različnimi par-nikl. Francoska slada odpošlje najhrt dve bojni ladji v Kazahlanko. Vzrok tem umorom je tplošns razdraženost domačinov prati Evropejcem.
—	ta Htroeenssjerjev spoaealk ao nabrali Hmti že okoli 95.000 K.
—	Največjo ladjo aa aveta to pred kratkem zgotovili aa Angleškem, imenuje ee .Lutftanljn" in je Ust Canard-ptrobrodae družbe. Ladjn je Mgk h» čevljev. Ima 12.500 ton (tona 1000 kg) In stane 25 miHJonnT kron. Nn ladji lahko biva 3150 dal naenkrat
Sprejmem takoj
Sprejme ae neotenjen
, - Dolgovi evropskih drtav zna-injo, kakor poročntnani narodni gospodar Alfred Najr-Harek t svojem lista .Le roatier" 148 miljard irankor, od katerik gre aa obreetl « miljard frankov na leto. Evropo plača je aa obreeti
2 učenca|žagar
Mlad tiftvee It Ntmllj« (Sitne«) tt teli fritealti aa htkt čutila« t Bgntae. V«M ftpolttma vtth tigenklb itbtevth ter ta tftt) preaetAft. kita tekle tli mM
v uk v mojo trgovino mešane stroke, kakor tudi enega
trgovskega pomočnika
/. dobrimi spričevali, sit 5-1 Andrej Frece, Bizeljnko.
Kupujte narodni kolek!
Trgovsko
pomočnico
zmožno obeh jezikov, irvežbano v mešani stroki, z dobrimi spričevali sprejme ta<:oj Dana. Bazaaiak
Frankolovo pri Vojniku. 3-3
Za razdelitev skupnega zemljišča (65 oralov) med 19 upravičencev se iščeslovenščinezmožen
zenljetnerec.
Ponudbe se naj do-
pošljejo do konca avgusta 1907 Josip Goričfju, načelniku gozdnega odbora v Potoku, občina Kokarje,
pošta Mozirje 403 S
sredaje starosti. Želi ne, da je vsaj. deloma veM tadl mllnsrske obrti. Nastop s 15. avgustom t. I. Pogoji ogodnl.
Ponudbe sprejema oabrbnlitvo veleposestva na Nlomu pri Ponikvi ob jui. tel.	«13 1
Eiptii siorajs
v 1. nadstropja, na krnaaem mests v Celjn, 12 mlnnt od Ulavaega trga a 3 sobami In vellhlm lepim balkonom, knhlajo, »hrambo, kopeljo. sobico za tlnžlnčad, predsobo ln balkonom za gospodinjstvo t vsem knm-fortom — ae daje v nalem od t.
avgusta. — Več ne Izve v Zavoda! Villa Nartaahaf.
40« t
Hiša v Celju
na (llavnem trga, v kateri ae aakaja stars trgovlnn ja aapradaj. Veliko kleti, skladišča la mnogo ataaovnaj obrestujejo hnpltnl.
Več pove It prtjnsaostl Mataa Ctssktl, a*. Potar * Savheahi
V začetku iaiakaga leta 1907 08 vzamejo iaiaka teatre v Celja
deklice učenke dekleta
v internat; aataačaeje aa pebve pri vodatva za vatla.
kjer bivam U tekom i
> avgssta. «10 a- 9
• Mam
Dobro žgano opeko
predpisatie velikosti, prodaja vsako množino ««»-•
»Delniška pivovarna" t Žalca.
LAIMPI10IIE KM^ P. KOSTIČ V CELJU.
TELIKA TltGOVINA MODNEGA PERII VEOA SUKNENEGA IN HANUFAKT1JBNEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH CENAH
CELJE NARODta DOM KAROL VANIČ CELJE NARODNI DOM