1953 Številka 6 Dober zgled in vzgoja Starši velikokrat mislijo, da so že izpolnili dolžnost do svojih otrok, če so poskrbeli za njih hrano, obleko in zdravje ter so v gmotnem pogledu po svojih močeh zagotovili njih bodočnost. Vse to je res že veliko, a daleč ni vse! Starši imajo do otrok še drugo dolžnost, ki je težja od prve. To je dolžnost iz mladih src ustvariti osebnosti, ki bodo v čast in oporo družini ter v ponos Cerkvi in narodu. V /^~>e je ta naloga bila težka v domovi-I ni, smemo reči, da je še mnogo težja v tujini. V domovini smo rast-li v okolju, ki je ugodno vplivalo na našo duhovno in duševno rast. Moralno življenje naših vasi je bilo na visoki stopnji. Cerkev, šola, društva, številni narodni in verski običaji so oblikovali naša srca in podpirali napore naših staršev. To okolje je vtisnilo naši vzgoji poseben pečat, kar je imelo za skoro nujno posledico, da smo rastli v slovenske katoličane. A v tujini je povsem drugačel če nas je okolje v domovini dvigalo in nas vključevalo v slovensko katoliško skupnost, nas okolje v tujini tlači k tlom in nas trga od tega, na kar smo v domovini bili navajeni. Za svoje versko čutenje in moralno življenjd tu ne dobimo mnogo pobud od zunaj. Vse polno pa srečujemo slabih zgledov, ki morejo samo kvarno vplivati na življenje naših družin. Vdlika večina naših izseljencev živi namreč v okolju, ki je postalo žrtev protikrščanskih naukov. Naša mladina, v katero polagamo vse svoje upanje, vdihava zrak tega pokvarjenega okolja. Premalo se zavedamo usodnih posledic tega stanja. Kot smo mi doma v katoliškem okolju skoro brez lastne zasluge rastli v slovenske katoličane, tako bo naša mladina v tujem razkristjanjenem okolju skoro brez lastne krivde rastla v versko hladne ljudi in na ta način bedno propadala. Nima smisla, da bi si prikrivali tp žalostno resnico. Vprašajmo se rajši, če res ni pomoči proti tej strašni nesreči. Čemu neki imamo svoje izseljenske duhovnike, društva in tisk? Ti činitelji morejo ogromno dobrega napraviti, toda samo v sodelovanju s starši. Starši so prvi in najvažnejši vzgojitelji. Njihova vzgoja je podlaga vsake druge vzgoje. Tako je določeno od Stvarnika. Vsakdanja skušnja nas uči, da je trud drugih vzgojiteljev skoro vedno obsojen na neuspeh, kjer se 'starši ne brigajo za vzgojo svojih otrok. So namreč stvari, ki se jih otrok more naučiti samo pri starših. Katere so te stvari? To je umetnost živ-1 jen ja! Starši morajo otroke naučiti življenja! Življenja pa ne moremo uspešno učiti z besedo, nego z življenjem. Odtod izvira neizmerna važnost dobrega zgleda vzgojiteljev. Zato se varajo starši, ki mislijo, da so že izvršili svojo vzgojno dolžnost s tem, da otroke pošiljajo v cerkev, poskrbe, da opravijo malo in slovesno sv. obhajilo, ter jim ne dovolijo se brez nadzorstva potepati po cesti. Zelo lepo je vse to, a še daleč ni dovolj! Za uspešno vzgojo je neobhodno potre-' ben dober zgled staršev! Ko zvon vabi k službi božji, morata oče in mati reči: „Otročiči, pojdimo!” in ne samo: „Pojdite!” Dober zgled staršev naj spremlja otroka od zibeli do njegove zrele dobe. Ta zgled naj ga podpira v težavah mladostnih let in ga utrjuje v borbi za krepostno življenje. Ob zgledu staršev se bosta mladec in mladenka v pokvarjenem okolju naučila plavati proti toku. Ko bosta oče in mati že zdavnaji počivala v grolbu, bo lep zgled njihovega življenja otroku še vedno kazal pot. Vzgoja dobrega zgleda je vzgoja, ki nekaj velja! Taki vzgoji je uspeh zagotovljen, saj' že pregovor pravi, da „jabolko ne pade daleč od drevesa”. Taka vzgoja nam je dala mnogo velikih sinov in hčera, ki so za bližnjega, narod in Cerkev ustvarili čudesa. * V nasprotnem slučaju bi si delali samo prazne utvare. Otroci znajo bolje opazovati, kot si mislimo! Hitro opazijo, da starši brez zadostnega razloga opuščajo službo božjo, da poredkoma ali nikdar ne prejemajo sv. zakramentov, da razmere v družini niso take, kot bi morale biti. Na podlagi tega si bo otrok hitro ustvaril sodbo, da to, česar se je naučil v cerkvi in šoli, velja samo za otroke. Ko bo zapustil šolske klopi, bo začel postopati, kot je videl na slabem zgledu staršev. * Od vašega dobrega zgleda, dragi starši, v prvi vrsti zavisi sreča vaših otrok in usoda bodočih rodov! Ali se zavedate častnega poslanstva, ki Vam ga je zaupal Stvarnik, in obenem strašne odgovornosti?! Temelj družbe, prvo središče vsake vzgoje in vsake kulture je družina. (Papež Pij XII.) ust otcoUa . . . V vlaku se je vozila neka mati s svojo triletno hčerko. Na neki postaji vstopi misijonar z dolgo brado in se usede nasproti njima. Otrok se tesno oklene matere in tiho gleda to za njo čudno prikazen. Nato vpraša: „Mamica, ali je to tam mamica ali tata?” Mati v zadregi, kaj naj otroku reče, mu svetuje, naj sam vpraša. Mala se počasi približa duhovniku, pogleda zaupno v njegove blage oči in vpraša: „Si ti tata ali mama?” Misijonar položi detetu roko na glavo in reče: „Jaz sem tisti, ki govori ljudem o ljubem Bogu!” Mala veselo zaploska z rokami in vzklikne: „O, potem si ti mamica! Ona tako lepo govori o ljubem Bogu!” Krasno spričevalo, ki so ga dale mami otrokova nežna usta! Bog daj, da bi vse naše mamice otrokom tako lepo govorile o ljubem Bogu! Cez polje veter iene se mrzlo. Za oblake žalostno sonce sc skriva. Listje odpada. V travi je cvetje odmrlo. Samo grobove še cvetje pokriva. Glej, tamkaj med cvetjem in križi ponosno se marmor v barvah blešči Med njimi grobovi so s travo porasli, le trnje, osät in plevel jih krasi. Na spomenikih in križih med cvetjem lepo napisi se'zlati blestijo; grobovi pokriti z zelenjem in cvetjem. Med cvetjem številne lučke gorijo. ■ Pri zapuščenih grobovih se nikdo ne ustavi, pa vendar gre mimo premnogo ljudi. Da so z nami živeli, se nikdo ne spomni; od svojcev, prijat’ljev — pozabljeni vsi! In svojci ob grobu nemo stojijo. Ljudstva v procesiji mimo gredo. In moli večina, nekateri molčijo. Na grobove in križe zamišljeno zro. Duhovnik pri križu pa zanje le moli: „Vsi bili so Tvoji predragi sinovi. Zato, Oče nebeški, Ti se jih usmili, četudi pozabljeni njih so grobovi!” F. Simonič, Francija NA VSEH MRTVIH DAN T esenski veter piha čez prazno polje in premetava odpadlo listje. Po-Ije in vrtovi so prazni in cvetlice, kt so krasile vrtove in naše domove, so ove-ncle, le krizanteme na visokih steblih poganjajo cvetje kot zadnje rože v letni dobi. Nastali so kratki dnevi, sonce se bolj- poredko in pojemajoče pokaže z nebesnega obzorja, petje ptičic je skoro utihnilo, mati narava se pripravlja na počitek, hladni . nevi pas pa prisilijo, da oblečemo suknjo m se tako obvarujemo mraza. Lepota letnega časa je minila in odhaja v večnost. V tej dobi praznuje katoliška Cerkev praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan. S tem nas opozarja, naj se tudi mi pripravimo na večnost in se spomnimo na one, ki so dali življenje za Kristusovo vero, in na one, ki so nas zapustili in zdaj počivajo na blagoslovljenem pokopališču. Katoliška derkev nas opominja, da naj tudi mi mislimo na naš konec na zemlji in na večne reči. Praznik Vseh svetnikov ni praznik žalosti, pač pa praznik veselja, saj imamo pri Bogu mogočne priprošnjike. Oni so nam dali zgled za bogoljubno življenje. Na oba praznika so spovednice in obhajilne mize zelo dobro obiskane, cerkve pa divno razsvetljene. Popoldne po večernicah se cer- kvena barva spremeni: pred oltarjem stoji črno prepreženi mrtvaški oder, okrog njega goreče sveče, kar pomeni luč življenja. Zelo pomenljivi so obredi za rajne: v cerkvi se razlega pomenljivi psalm: „Usmili se me, o Bog, posvoji milosrčnosti. In po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho. Popolnoma me operi moje krivde in mojega greha me očisti. Zakaj svojo pregreho spoznavam in moj greh mi j,e vedno pred očmi. Zoper Tebe samega sem grešil in, kar je zlo pred Teboj, sem storil, da se skažeš pravičnega v svojih besedah in čistega v sodbi. Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti, naj počivajo v miru!” Po obredih stopi mašnik na prižnico. Njegove besede so težke, žalostne in obenem tolažlj.ive. Težko je govoriti o smrti, saj smo preveč navezani na 'ta svet, pa vendar je resnično dejstvo, da naš cilj je in bo naš drugi kraj, katerega nam je Bog pri-pravil že od začetka sveta. Smrt je namreč kazen za greh. Je prestop čez prag večnega življenja, kjer ne bo več žalosti in ne gorja. -pv o večernicah se razvije iz cerkve j-'' dolga procesija, ki se pomika med molitvijo in prošnjo na kraj spanja in na kraj miru. Zvonovi milo zvonijo, njihovi glasovi hitijo mimo pokopališč in božajo grobove. Zvonovi utihnejo, med grobovi se pomikajo črno oblečene žene, osiveli starčki. Otroci iščejo grobove svojih dragih, ki jim jih je vzela prerano kruta smrt. Tiho in mirno stopamo od groba do groba, od znanca do znanca, kakor da ne bi hoteli njihovega večnega miru. Nebroj sveč in cvetja je položila roka na gomilo. Zdi se, kakor da bi bilo celo pokopališče le ena roža med gorečimi svečami. Ko hodimo od groba do groba, vidimo tam vdovo, ki tiho premišljuje srečo prejšnjih dni; zdaj pa je zapuščena, brez pomoči, brez moči. Tam vidimo stati sinove in hčerke pri grobu drage matere in ljubega očeta. Zbujajo se jim misli: „Ali sem jih ljubil dovolj, jim bil poslušen in pokoren, ali morda nisem bil jaz kriv prerane smrti?” Tam vidim starše stati pri grobu svojega dragega, nežnega otročička, ki ga jim je pobrala smrt in tako uničila družinsko srečo. Vidimo stati ne- vesto ob grobu svojega ženina in ženina pri svoji nevesti. Kakšne načrte sta si delala za bodočnost, a zdaj je vse prekrižala grenka smrt. Če stojimo ob grobu našega znanca, ki je živel brez Boga in šel nepripravljen na drugi svet, nas srce zaboli, ker vemo, da ga bo sodil Vsemogočni, ki kraljuje nad živimi in mrtvimi. Kaj ima od tega kratkega življenja, če ni imel vere in živel po njej in za večnost ni skrbel! Na praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan so vlaki dobro zasedeni, ker vozijo ljudi v daljne kraje, ko gredo na grobove svojih dragih. Ni jim preveč dolga pot ali preveliki, stroški, saj pridejo nekateri iz tujih držav in celo preko „luže”. S tein pa se vidi, koliko je človek vreden po smrti in kako dragi so nam rajni. Po smrti se šele prav uveljavi in oceni človeško telo. Največjo pozornost izmed vseh polaga na rajne in čuva grobove in ostanke naših prednikov katoliška Cerkev. Kako svete so nam rimske katakombe: grobovi prednikov in nabili svetnikov! Ker tu na zemlji ni naše stalne mesto, zato je treba večkrat misliti na posmrtno življenje in skušati živeti po božjih naukih! Mislimo in molimo za verne duše in živimo po božjih postavah! To naj bo naša največja življenjska modrost! Franc Ribič PRATIKA ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1. nov.: Vsi svetniki; 2. nov.: Vernih duš dan; 11. nov.: sv. Martin; 13. nov.: sv. Stanislav Kostka; 19. nov.: sv. Elizabeta; 22. nov.: sv. Cecilija, zavetnica pevcev; 30. nov.: sv. Andrej, apostol. # 4. dec.: sv. Barbara, zavetnica rudarjev; (i. dec.: sv. Nikolaj (Miklavž); 9.: dec.: Brem. spočetje Device Marije; 21. dec.: sv. Tomaž, apostol; 25. dec.: Božič, rojstvo Gospodovo; 26. dec.: sv. Stefan, prvi mučenec; 27. dec.: sv. Janez, apostol; 28. dec.: spomin nedolžnih otročičev; 31. dec.: sv. Silvester. Pod zastavo božjega Delavca a človeštvo je silna sramota, da je / skozi tisočletja telesno delo smatralo za ponižujoče in delavski stan za stan sužnjev. Kratek pogled v zgodovino narodov pred Kristusom nam nudi žalostno sliko stanja delavstva v tistih časih. Delovnemu človeku tedaj niso priznali nobene časti in dostojanstva ter nobene svobode in pravice. Sol ni smel obiskovati in javnega življenja se ni mogel udeleževati, Imel je samo „pravico” garati kot »črna živina” in nato umreti. Gospodar ga je brez kakršnekoli odgovornosti pred zakonom mogel vzeti v najem, ga tepsti, prodati ali ubiti. Delavca torej niso smatrali za človeka, ampak za sužnja, t. j. za žival posebne vrste. Te razmere niso vladale samo pri divjih in poldivjih narodih, temveč predvsem Pri kulturnih Grkih in Rimljanih. d tega sramotnega tisočletnega suženjstva je delavca osvobodil njegov naj večji dobrotnik v zgodovini — Jezus Kristus. On je prinesel na svet zapoved ljubezni in nauk o bratstvu, svobodi in enakosti vseh ljudi in narodov. Opozoril je svet, da imajo tudi delavci nesmrtno dušo m da jim zaradi tega pripada ista čast, isto dostojanstvo, iste pravice in dolžnosti kot ostalim ljudem. Zato kliče sv. Pavel: »Odslej ni več Grkov in Rimljanov, Židov iu poganov, svobodnih in sužnjev... vsi smo eno v Jezusu Kristusu!” Kristus in Njegovi učenci so telesno delali in s tem potrdili, da telesno delo ni sramota, ampak ponos. Božji Sin se ni sra-nioval vzeti v roke kladivo, žago in klešče m izdelovati skromno pohištvo. Sv. Peter je hil ponosen na svojo ribiško obrt. Sv. Pavel, ki je pletel košare, se je hvalil, da z lastnimi rokami zasluži, kar potrebuje za življenje. Po krščanskem pojmovanju je delo častna in družabna dolžnost vsakega človeka. Za vsakega človeka obstaja dolžnost delati in z delom slaviti Boga, razvijati telesne in duhovne sile, si zagotavljati življenje in Pospeševati napredek človeške družbe. Ne samo duševno, temveč tudi telesno delo je torej častno. Tako z enim kot z drugim služimo Bogu. Krščanstvo pozna in prizna plemstvo duševnega in plemstvo telesnega dela. Spoštuje tako žuljave roke kot gube na čelu ter zahteva, da vsakdo na svojem mestu izpolni svojo dolžnost do Boga in bližnjega. T-v o krščanskem nauku delavski stan I-'' ne sme biti zasužnjen od drugih ^ stanov. Enako tudi delavski stan ne sme kratiti pravic drugih stanov. Ni pametno in ne človeško, da nekateri stanovi, ki se radi smatrajo za „nekaj več”, zviška gledajo na kmete in delavce in jih smatrajo za „nekaj manj”. Prav tako ni prav, da nekateri kmetje in delavci samo telesno delo smatrajo za upoštevanja vredno in vsa druga dela podcenjujejo ter jih smatrajo za nekoristna. Kot so človeku potrebne oči, ušesa, roke, pamet, srce in volja, tako so v človeški družbi potrebni obrtniki, delavci, kmetje, Vojaki, zdravniki, učitelji, duhovniki, sodniki, policaji itd. Sreča in napredek družbe zahteva, da se stanovi ne prepirajo, temveč da med njimi vlada ljubezen, razumevanje in zaupanje. Po krščanski miselnosti je zavarovana pravična razdelitev pravic in dolžnosti vseh stanov. Po tej zamisli so tako poedinci kot narodi zavarovani pred kapitalističnim izkoriščanjem na eni strani in komunističnim zasužnjevanjem na drugi strani. Za krščanstvo je ljubezen temelji vseh družabnih kreposti. Kjer ni ljubezni, ni nepristranskih družabnih pravic in ne nesebičnega dela za skupnost. Ko bi bilo dovolj ljubezni, bi vsa družabna vprašanja sama od sebe dobila pravo rešitev. Zato so brez pravega uspeha vse gospodarske in družabne reforme, dokler v ljudeh na mestu sebične tekme za bogastvom ne zavlada duh Kristusove ljubezni, pravice in usmiljenja. -j—i nakosti, bratstva in svobode niso pri-H nesli na svet ne francoska in ne ko-"* 1 munistična revolucija. Osemnajst stoletij pred francosko in devetnajst stoletij pred komunistično revolucijo jih je prinesel Jezus Kristus. Tisti Kristus, proti ka- teremu se danes v mnogih državah nespametno dvigajo nahujskane delavske množice. Koliko bolje bi te množice napravile, če bi Kristusu, kateri je zanje največ dobrega storil, na vseh sesitankih in zborovanjih iz hvaležnosti prepevali hvalospeve ter mu v delavnicah, tovarnah in na dnu rudnika postavljale ogromne spomenike! Zaveden delavec ne pozablja dobrot, tki mu jih je izkazal božji Delavec ter jih po svoji Cerkvi še vedno izkazuje njemu in njegovim delavskim sobratom. Zato čvrsto stoji za Njim in strumno stopa pod Njegovo zastavo vseobsežne ljubezni, pravice, bratstva, enakopravnosti in svobode. (Po „Hrv. kat. glasniku”, 1953.) lbora’. Strateško sem se ji umikali po poti, ona pa me je ves čas zalezovala z druge strani obraslega pasu, plazeč se ob cerkvi. Ko sva se srečala na planem, sem spoznal, da gre zares. Hotela me je napasti. Pogum mi je pošel. V par skokih sem bil v hiši. Bora si v hišo ni upala, sikaje se je umaknila, jaz pa zopet za njo ... Še enkrat me je zapodila v hišo. Nazadnje se je zmagoslavno Umaknila, od daleč še enkrat dvignila ponosno glavo, jo zanihala sem in tje in precej daleč proč odlezla v luknjo. Koliko slučajev se sploh več ne spominjam. Nekoč sem eno s kolesom povozil, ko je ravno hotela čez pot. V hipu sem imel obe nogi v zraku in na balanci, da me y jezi kako ne oplazi, če bi se slučajno oprijela kolesa, pa se ga ni. Mlada, a zelo strupena kača — prisotni ljudje so me posva-rili, naj je nikar ne pohodim, kar sem hotel storiti, a potem nisem — mi je padla na rokav, ko sem ravno odpiral vrata. Vsako leto nam kobre pobijejo veliko število kokoši in rac. Zgodilo se mi je že, da je kača velikanka pomolzla kravo kar redno vsako noč! TN anes ko pišem tele črtice — in ravno -k-' ta dogodek me je napotil da sem se tega lotil — mi je poldrug čevelj dolga mla-ua bora padla na golo desno roko, potem ko sva v soseščini, t. j. v isti sobi ž,ivela skupaj kdo ve koliko dni. Že par dni sem me je pri počitku motilo neko sikanje, ki Je utihnilo, kakor hitro sem šel bliže. Dvakrat že sem sklonil glavo in čisto od blizu ~~ morda za dlan oddaljen — primaknil nho. čisto od ‘blizu je sikanje prenehalo. Martinček ali pa kakšna podobna živalca )c>; • • Z roko pobrskam in stresem „ža-keljc , od koder je sikalo — pa mi je padla na golo roko. Kako lahko bi me bila use- kala, ko sem ji kar dvakrat pomolil cel o-braz — no, da, angel varuh ni samo za o-troke! Pred leti sva z misijonarjem Ehrlichom v njegovi sobi tukaj v Khariju ubila o-gromno kobro. Izdala se je s tem, da je smrčala za zabojem kot pijanec. Father Ehrlich je bil pogumnejši. Kar s palico jo je pritisnil na tla in ob zid, a je ni mogel dolgo držati. Nabila sva jo in, ko se je hotela izmuzniti na vrt, sva jo kot prava junaka ,in open combat’ — v odprtem boju pobila. Zvečer sem šel v cerkev malo sv. Jožefa obiskat. Ko sem poklekoval, se je pred menoj zvijala „prijazna” kačica. Sveti kraj je ni rešil pogina. Lepega večera sem v temi sedel na stopnicah pred hišo in se nekam zamislil... Občudoval sem z zvezdami posuto nebo, poslušal v vetru šepetajoče platane. Kar naenkrat dva, tri čevlje pred menoji nekaj ploskne — tik pred menoj je ležala zvita mrcina — odkod, kako in zakaj je v temi skočila predme, ve sam Bog. Skočim po palico, a ko se vrnem, je ni bilo več! Tole sem napisal, ravno ko sem se že nameraval podati v kralj estv'o sanj. Zdaj se pa bom. Seveda bom prej dobro pogledal, da kje ne stopim na kačo, V indijskem podeželju je to pač naša stalna pokora, da je treba biti vedno na oprezu, da ne stopiš na kačo. Kolikokrat že se mi je zgodilo, da sem v zadnjem trenutku odskočil ali pa kačo prestopil. Zna se pa tudi dogoditi, da v strahu odskočiš — pa je pred teboj ležala le kači podobna veja. Srce pa tudi takrat zares poskoči in se ti še smejati ne ljubi. ~t/~ ače pa so tudi koristne. Pobijajo in Xv žro drugo zalego, čim več kač pobijemo, tem več se zaredi drugega mrčesa. Če jih ljudje leipreveč pobijejo, se miši in podgane od sile razmnože in uničujejo pridelek. Naši ljudje si s kačjim lovom prislužijo lepe denarce, ker gredo očiščene kože za inozemsko industrijo. Seveda so verni hindi zato nanje hudi. Kako pa tudi ne, saj božanstva —- tako jih oni smatrajo — s palico pobijati ni prav lepo! „CERKVENA POEZIJA” Mohorjeva družba v Celovcu je založila in natisnila lepo knjigo: „Cerkvena poezija”, ki obsega psalme, slavospeve in cerkvene himne v prevodu č. g. J. Vovka. Uvod je napisal prevzv. g. škof dr. Rožman, ki pravi: „Psalmi . . . nas zanimajo v prvi vrsti kot molitveni izlivi človeškega srca, kot pogovor človeka z neskončno svetim Bogom ... Poleg svetopisemskih psalmov in slavospevov pa je Cerkev sprejela v svoje bogoslužje tudi pesmi, ki jih poznamo kot cerkvene himne ...” Prevod gladko teče tako pri psalmih kot pri himnah. Prav primerna je razdelitev, dodana v začetku vsakega psalma in ob koncu misli pod naslovom „Premišljuj”, kar še bolj zveže sveto in starodavno poezijo z modernim časom. Na zadnjih straneh najdemo še avtorje cerkvenih himen in razporede za praktično uporabo svetih pesmi. Prepričan sem, da bo „Cerkvena po- MED NASI ANGLIJA Iz matičnih knjig: Poroki: V cerkvi sv. Petra v Bloxwichu (Staffs) sta se 26. septembra poročila June Doröthy Evans in Božo Borštnik. — Pravtako pri Sv. Petru v Bargoedu (S. Wales) 3. okt. Marija Gruden in Janez Dernulc. — Mnogo sreče! — Krsti: V Coversham Reading je bila krščena 28. avg. Tereza Vatovec. — V Rochdale 26. sept. Marija Roža Bernarda Grkman. — V Doncastru 1. okt. Breda-Svetlana Tivadar. — V Londonu Peter Mlinar. — Obilo zdravja in sreče! Sole: Iz tehnične stroke je končal vseučilišče v Galwayu na Irskem Milan Eržen in sicer z odličnim uspehom. Čestitamo! Misijoni: Misijonski odsek za Anglijo vodi sedaj gdč. Gabrijela Vidmar. Njen naslov je: 12. Radnor Place, London W. 2. London : Nad 60 se nas je zbralo, na prvo nedeljo v oktobru na Golders Greenu, kjer smo v cerkvi zapeli del rožnega venca ter imeli blagoslov. V dvorani so pa pevci ezija” knjiga, ki jo bo marsikdo in pogosto v roke vzel. Prevajalcu in založnici pa moremo k lepemu delu samo čestitati. I. K u n s t e 1 j JCje, kam in kal? Kje smo šli? čez težka pota polna trnja, polna skal. Zdaj obdaja nas samota, šum poletni je prestal. Kam zdaj gremo? Med grobove, kjer že dragi naši spe, in korak še, čez bregove, naša cesta tja prispć. Kaj od vsega je ostalo? — Le od solz izprani križ! Ko bo drugo vse prestalo, Bog odpre nam paradiž. Antonija Rože, Tucquegnieux Ml ROJAKI in deklamatorji poskrbeli za prijeten večer, kjer smo se spet navdušili ob lepoti naše pesmi. Igralci so dodali še dve veseli enodejanki. Zbirka za misijone je prinesla £ 5, 12/, 6. — Za prvo nedeljo v novembru je že napovedan srečolov. Bo pa tudi več drugega programa. BELGIJA LIMBURG - LIEGE Iz Waterscheja je odpotoval v Severno Ameriko g. Martin Stimac z malim sinkom Martinkom in go. Berto, roj. Avsec. V novem kraju jim želimo vso srečo. -Bolniki: V bolnici v Leutu so iskale zdravja gospe Javornik, Rogovnik, Simončič in Zwahte. Prav tam se je podvrgel operaciji g. Nemeš. Pri nezgodi na motorju si je g. Trinko poškodoval roki. Vsi ti so iz Eisdena. — V bolnici v Liege-u se zdravi ga. Gazvoda iz Anwirsa. — Vsem želimo, da bi čimprej popolrjoma okrevali! Pogreb: V Eisdenu smo pokopali go. Frančiško Mrhar, roj. Trinko. Zapušča sinova in brata v Belgiji in sestro v Nemčiji. Spomnimo se je v molitvil Za „Slovenski dom” v Gorici so darovali naslednji rojaki: Eisdcn, Vucht, Mechclen in okolica: Po frankov 10.—: Juršič, Polavdar, Sedej, Pejovnik, Papež Fridolin. Po frankov 5.— sta darovala 6 letni Milan Roex in njegova 4 letna sestrica Ingrid. Po frankov 15.—: llabšek, Kotnik, Pokrivač. Po frankov 20.—: Šinkovec, Simončič, Bevc Vik-i°r, Klavžar, Kun, Avsec, Kidrič, Smerke, Hubert, Oset, Krpač, Gorjan, Šnurer, Vok, Ledinek, Medvešček, Mastnak, GosliSa, Catcr, Močnik Alojzija, Petelin, šintler, Javor, Brgač ml., Reberšek, Trkaj. Po frankov 30.—: Kos, Janežič, Rutar, Globokar. Frankov 35.—: Humar Jože. Po frankov 40,—: Virant st., Žvar. Po frankov 50.—: Brumec, Javornik, Kladnik, Ribič Albin, Kovačič Fr., Budna, Globevnik, Hočevar, Prečko Dorči, Brečko Zinka, Stipan, Rogelj, Udovč. Frankov 100.— je daroval g. Voglar Franc in frankov 120,— g. Brgač st. Houthalen: Frankov 140,— je daroval g. Pišljar Ivan. Po 100.— frankov sta darovala gg. Medvedec in Uršič Jože. Frankov 60.— je daroval g. Koren Al. Okolica Ličge-a: Po frankov 100.— so darovali: Gg. Ljubič, Valen-čič, ga. Bizjak, Zornik Alojz, Zornik Jože, Troha in Mavrič. Po frankov 50.—: B. L, Podobnik, Rot, Štrukelj, Komac, Mlekuž, Kavs, Berginc. Po frankov 20.—: Likar, Vatovec, Vulč. O. Cesar Franc iz Diepenbccka je daroval fr. 50.—. V prihodnji številki bomo objavili imena daro-V:|lcev in Waterschcja, Winterslaga in Zwartberga. Vsem darovalcem še enkrat najiskrenejša zahvala! Kaj živi zavest slovenske skupnosti med našimi dra-gimi izseljenci! CHARLEROI - MONS Na G. slovenskem romanju v Quaregnon-Nurd se je 9. avgusta zbralo kot prejšnja leta čez sto petdeset rojakov. K zakramentom je pristopilo več ljudi kot lani. Dan je °b krasnem vremenu v zadovoljstvo vseh prav lepo potekel. Dopoldne je pridigal in maševal č. g. To- ne Ilc, ki bo sedaj nekaj časa kaplan v fari TaiilisTre (Chatelineau). Rojaki iz bližnje okolice imajo sedaj lepo priliko, da v tamkajšnji cerkvi prejmejo sv. zakramente, kadar hočejo. G. Ilc jim bo rad pomagal. Razume se, da se tudi drugi rojaki lahko o-bmejiO nanj, kadar želijo. Njegov naslov je: Tone Ilc, Rue de Teglise 25, Chatelineau (tramvaj št. 2 ali 7). Pri sv. maši v Charleroi smo zadnjo nedeljo v avgustu prvič slišali pesem „Veš, o Marija”, ki so jo pevci lepo zapeli. V Hautrage pri Monsu je po daljšem bolehanjiu vsled rakove bolezmi zatisnil svo- Obleko vam naredi po meri in želji v polno zadovoljstvo rojak Franc Brezavšček moški in damski krojač 135, rue Leopold, Peronnes-lezBinche. Pride tudi na dom. je oči Štefan Kemperle, roj. 1902 v Nemškem Rutu na Goriškem. Poročili so se: V Paturages g. Slavko Zadel in gdč. Marijana Jevnikar; v La Bouverie g. Ivan Štember-ger in gdč. Tončka Luzar; v Chatelineau gdč. Marija Koščak z g. Leopoldom Caselli, v Pont-de-Coup g. Angel Butara z gdč. Avgusto Parisi, v Devinu pri Trstu pa g. Štefan Bucik iz Flcnu z gdč. Marijo Humar iz Gorice. Vsem kličemo: Obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu! V noviciat slovenskih šolskih sester v Rimu je vstopila gdč. Marija Lebar. Ze dalj časa je v Co-mines, na francoski strani meje, v tamkajšnji bolnici kot sestra Marica Gorjup iz Estinnes-au-Val. FRANCIJA Vas-de-Calais (Zaradi stavke v Franciji je prišlo poročilo za zadnjo številko NL prepozno). Novi grobovi: V Vendin-le Vieil je 9. jiunija umrla M. Brodnik. Bog jo je poklical k sebi dobro pripravljeno po sprejemu sv. zakramentov. Zapušča moža, rudarja v pokoju, dva sina in hčer. V Bruay je odšla dne 18. junija v večnost Monika Borišek. V življenju je veliko pretrpela kot mati številne družine in zadnja leta po bolezni. Dočakala je 65 let starosti. Bila je previdena in je vdana v voljo božjo brez strahu pričakovala smrt. — Prav tam je 5. julija umrl po dolgi rudarski bolezni Šeško Ludvik, rudar v pokoju, 65 let star. Bil je zvest član društva sv. Barbare in dolga leta odbornik. Previden je odšel v večnost po plačilo. Obe družini, Borišek in Šeško, se lepo zahvaljujeta vsem rojakom, da so tako številno spremili njihove rajnke na zadnji poti, in za čast, ki so jo jima izkazali v tolažbo preostalih. V Lievin je umrl 5. julija Franc Suhadol-čan, rudar v pokoju. Zastonj je iskal zdravja v bolnici. Prepeljali so ga domov, kjer je preminul. Vsem družinam naših rajnkih rojakov izraža „Naša luč” iskreno sožalje. Bog naj bo njihov tolažnik ob bridki izgubi, rajnkim pa usmiljen sodnik. \ Ob obletnici — pozdrav! „Dragi rojaki! V teh dneh bo poteklo eno leto, odkar je bil sveti misijon v Lie-vinu, Mericourt Coron in Bruay ter po raznih drugih kolonijah v Pas-de-Calais duhovne obnove. Ko se spominjamo veselih in milostipolnih dni, obnovimo naše dobre sklqpe, ki smo jih tedaj naredili. Spominjajoč se vas v molitvah, da bi vztrajali na poti, ki ste jo tedaj nastopili, vas prav vse iskreno pozdravljam iz Gorice.” Misijonar Jože Vidmar. Uaciz. Pariz: Vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom in prispevki pripomogli, da je nedelja 27. sept. tako lepo izpadla, prisrčen Bog plačaj! Spored slovenskih svetih maš (ob peti uri popoldne v kapeli 80 rue Vaugirard, metro: Saint-Placide): November: nedelja 8. in 22. — December: nedelja 6. in 20. — Na božič, 25. dec., ob pol štirih popoldne (točno!) slovesne pete litanije. Loiret: V nedeljo 15. nov. ”bo sveta maša v cerkvi v Bougy ob 10. uri dopoldne. Od devetih dalje priložnost za sv. spoved. Mohorjeve knjige bodo kmalu prišle. Kdor jih želi, naj takoj sporoči poverjeni- ku. Tisti, ki so list dosedaj sprejemali od g. Čretnika, naj. to sporoči njemu, kateremu bodo odslej plačevali tudi naročnino. Naslov: Nace Čretnik, 4 rue Saint-Fargeau, Paris XX. PREKMURSKIM ROJAKOM Rojakinja, ki je potovala letos v Jugoslavijo, sporoča: „Rada bi naznanila našim dragim Slovencom, da kak je še vedno goreči naš narod vu našem lepem Prekmurju. Čeravno smo vu tiijini, bodimo tisti, kakor nas je naviičila naša mati. Sprimite fsi pozdrave od vaših domačih z lepega Prekmurja, ki vas ljubijo in tudi mi nanje ne pozabimo. Pozdravlja vas fse vdana domačinka Tinika Žižek iz Monneville.” 06- tt&nšld nteii Poročilo Zaradi svoje bolezni podajam šele danes poročilo Katoliške misije v Merlebachu: Mnogo zdravja in božjega blagoslova želimo družini našega izbornega sanitejca Ivana Pepelnjaka iz Hochwalda, katera se je pomnožila 11. 8. z malim Andrejčkom. Enako tudi vsem drugim po raznih kolonijah, katerim žal zaradi bolezni nisem mogel čestitati. Enako želimo sreče v zakonskem stanu, v katerega so stopili: dne 28. 4. Kimovec Maksimilijan iz Farschviller z Bast jan Mal-go iz Schoeneck-a. Dne 25. julija na Hochvvaldu: Colija Ljubo in Kosec Ivanka, oba cerkvena pevca, katerima je pčl zbor „Slomšek” pri sv. maši izbrane mašne pesmi, poročil sem ju sam in se obema iskreno zahvaljujem za ljubeznivo pomoč pri cerkvenem petju ter ju vljudno vabim, da ostaneta za naprej zvesta cerkvenemu zboru „Slomšek”. želimo vse dobro Mariji Mavrovlč, ki se je poročila v Merlebachu s Frost Claude, optikom iz Longeville-les-Metz ter vsem drugim, katerim iz zgoraj omenjenega raz-loga nisem mogel ustno voščiti. Iz te solzne doline so odšli ta čas: 10. 5. mati Marija Motore, poroč. prvič Jasovic, pokopana cerkveno 13. 5. v Forbachu, rojena v Trnocu pri Zabukovju pri Sevnici; 23. maja: Lešer Rudolf, previden s sv. zakramenti, pokqpan cerkveno 25. maja v Merlebadiu. — Caglič Mihael v 87. letu umrl in pokopan v hiralnici Les-Bordes pri Metzu, katerega so tamošnje sestre pohvalile, da je bil lep zgled s svojo vero, pogo-stnim sv. obhajilom vsem stanujočim v hiralnici. — Kete Marijan, trgovec na Hoch-Waldu, pokopan istotam, umrl nesrečne smrti. — 5. junija ponesrečen v jami Riso-vič llija, stanujoč v Guebenhouse, rojen 16. 9. 1919 v Gor. Ribniku pri Ključu, poročen, cerkveno pokopan v Guebenhouse. — Šinkovec Ivan, star 60 let, previden s sv. zakramenti, cerkv. pokopan 15. julija v Freymingu. Vsem želimo večni pokoj, sorodnikom pa izražamo globoko sožalje! Rojaki, ki so bili 3 tedne na obisku v domovini, so se srečno vrnili nazaj. Iskrena zahvala za vse pozdrave iz domovine, spomin na naše drage v domovini naj nam še bolj utrdi vero naših očetov in ljubezen do domovinel Spored sv. maše, prilike za sv. spoved za vse svete in vernih duš dan bo objavljen pravočasno po tukajšnjih listih. S hvaležnostjo se vas, dragi rojaki, spo-niinjajoč vam želi vse dobro Stanko, izselj. duhovnik. JEANNE D ARC Slovensko podporno društvo sv. Barbare Po 13 letih je imelo društvo 20. sept. svoj Prvi sestanek v dvorani Lux. Predsednik Vipotnik je otvoril sestanek in pozdravil navzoče. Podal je nato kratek pregled tega društva. Ustanovljeno je bilo leta 1926. Leta 1939 smo morali zaradi vojne zapustiti naše kra-Je> pohištvo in vse. Odšli smo na vse strani v globino Francije. Pri tem seveda smo pu-stili tudi z žulji 'kupljeno našo krasno zastavo sv. Barbare. Ko smo se leta 1940. vr-nili v svoje domove, smo jih dobili prazne. T udi zastava je izginila. Po dolgih, nestrp-nih letih smo našli zastavo 50 km od naše kolonije. Z veseljem je predsednik šel po nJo. število članov, zlasti ustanoviteljev društva se je skrčilo. Te krije že tuja ali domača zemlja, drugi so se razšli na vse strani. Ostali člani, ki so se zavedali važnosti tega društva in svojo zastavo ljubili, so od- poslali zastavo sestram v popravilo. Popravile so jo in dale zraven, kar je manjkalo. Zastavo so člani — stari in novi — z velikim veseljem sprejeli. Na prvem ssetanku je bilo sklenjeno, da čimpreje kupijo žalni trak za zastavo. Določili so tudi članarino, določili čas in kraj sestankov, sklenili so, da ostane naprej še isti odbor, podan je bil natančen pregled stroškov in dohodkov. Razpravljali so tudi o bodočem delovanju društva, ter sklenili, da se redno objavljajo novice društva v „Naši luči”. Sestanka se je udeležil tudi naš izselji. duhovnik g. St. Grims, kar nas je zelo veselilo. K besedi se je oglasil podpredsednik društva g. Medvešek, ki se je zahvalil vsem članom za udeležbo in navdušenje, ko so toliko darovali za popravilo zastave, zahvalil se je msgr. Grimsu za udeležbo in pomoč ter ga prosil, naj se še nadalje živo zanima za naše društvo. Dalje je pozival člane, naj store vse, da pridobe še nove člane in tako podkrepijo delovanje tako zaslužnega in potrebnega društva. Potem je izselj. duhovnik podal na podlagi društvenih pravil smernice za bodočnost in obljubil, da bo kot dušni pastir storil vse, kar bo mogoče v dobrobit dobrih rudarjev, ki se zbirajo pod kat. zastavo sv. Barbare. Sklenili so, da bo do nadaljnjega društveni pozdrav: „Srečno!” S tem vzklikom je predsednik zaključil sestanek. Tajnik J. P., preds. Vipotnik Matija. JUŽNA FRANCIJA Lurd. č. g. Tensundern iz Nemčije je v septembru poromal v Lurd. Pri tej priliki je Obiskal tudi tri slovenske sestre-redov-nice, ki so tam že dolgo let (Soeurs Marie 1’Ange Gardien, Marie Olga in Miriam). Bivajo na Rite de Bagneres 39, pri Meres Auxiliatrices. HOLANDIJA Šli so na obisk. — Letošnje poletje je dvignilo več rojakov in rojakinji in so se odpeljali pogledat, kako se godi domačim v deželi pod Triglavom. Dnevi svidenja so le prehitro minili. Prva skupina (33 ljudi) je odšla nazaj v Holandijo 30. 8. pod vodstvom ge. Marije Pariant. Drugo skupino je vodil g. Strman (in sicer 31 ljudi) dne 4. septembra. Heerlerhei.de. — 7. okt. sta se poročila, v rektoratski cerkvi v Niew Ende gdč. Tinka Svet iz Heerlerheide in predsednik pevskega društva „Skrjanček” g. Albert Papež iz Eygelshovena. Obilo sreče požrtvovalnima kulturnima delavcema! — J. V. Hoensbroek. — V novembru tega leta obhajata svojo srebrno poroko, 25-letnico skupnega zakonskega življenja, g. Jože Resnik in njegova soproga Mimica. K jubileju jima iskreno čestitamo. V teku svojega skupnega življenja sta sprejela za svoji že dve siroti, od katerih sta eno že izšolala in poročila. — J. V. NEMČIJA Naše romanje. — Zaradi tukajšnjih volitev nismo mogli poromati v Kevelaer tisti dan kot holandski Slovenci. Zato smo na 9. avgusta najeli avtobus in se odpravili sami na to priljubljeno božjo pot. Okoli 1ÜÜ nas je bilo pod vodstvom č. g. Bož. Tensundema. V posebni kapeli srno imeli zjutraj sv. mašo s slovensko pridigo in nato smo molili križev pot. Popoldne so bile litanije in naši pevci iz Gladbecka so lepo zapeli. Pozdravili smo se tudi s č. g. Hegen-kötterjem, ki je tudi dolgo časa deloval med tukajšnjimi Slovenci. Castrop-Rauxel. — V Bochumu je v bolnici umrl previden s sv. zakramenti rojak Franc Skoberne v starosti 67 let, roj. 1886. v Brezjah pri Rajhenburgu. Zapušča ženo in otroke, katerim izražamo sožalje. Pogreb je bil 27. sept. v Habinghorstu. Pokojni je bil čez 15 let tajnik našega slov. delavskega društva. 7. sept. je v Habinghorstu umrl Jakob Fele, star 88 let, iz št. Jurija pod Kumom. Svoj čas je bil v Združ. državah. Štirikrat je šel peš od tu v Avstrijo in nazaj. — Umrl je tudi Johan Predolnik v Castrop-Rauxel IV. Recklinghausen. — Naš dolgoletni duhovnik č. g. Tensundern je 18. okt. slavil 15 let, odkar je župnik v cerkvi rožnoven-Ske Matere božje; ta cerkev je bila zgra-je pred 50 leti. — Velikemu prijatelju in dobrotniku Slovencev, zlasti izseljencev prav iskreno čestitamo s .prisrčno željo, da naj bi ostal še veliko let med nami; V?emo-gočni pa naj blagoslovi vse njegovo delo! Na obisku. — Letos je šlo več porurskih Slovencev pogledat v Slovenijo. Nekateri so šli sami, drugi pa skupaj. 60 rojakov je šlo nazaj 27. avg. pod vodstvom g. Lončarja, 38 pa 3. sept. pod vodstvom g. Če-bina. Gladbeck. — Za Slovence v tukajšnji okolici je bil 27. sept. izreden dan. Doživeli smo obisk treh izseljenskih duhovnikov, ki delajo med Slovenci po drugih državah. V cerkvi sv. Lamberta smo imeli litanije Matere božje in pridigo o sv. rožnem vencu. Po cerkvi so odmevale lepe slovenske melodije. Pred oltarjem je pel naš g. svetnik Tensuindern in oba slov. duhovnika iz Belgije, po cerkvi pa so peli naši pevci in vsi, ki smo bili notri. Potem smo šli v bližnjo dvorano, kjer je predsednik društva sv. Barbare g. Dobravc otvoril zborovanje. Č. g. Božidar Tensundern je popisal, kako je potoval v Lurd in nazaj. Gg. Vinko Žakelj in Zdravko Reven sta nam zanimivo pripovedovala, kako delajo in trpijo naši rojaki v Belgiji. Vmes «mo vsi skupaj prepevali naše mile slovenske pesmi. Višdk slovesnosti pa je bil, ko je stopil med nas g. monsignor Zupančič, dolgoletni izseljenski duhovnik med Slovenci v Sev. Franciji. Spomnil nas je, da je iz teh nemških krajev prišla pobuda med tamkajšnje Slovence, da se povežejo med seboj v delavna katoliška slovenska društva sv. Barbare. Od nas je prišel tja idealni in požrtvovalni organizator rudar Tuhtar. Vsi smo se oddolžili njegovemu spominu z molitvijo, potem ko smo zvedeli, kako je preminul ta zavedni slovenski delavec. Ta prijeten večer nas je spet ogrel, da se strnemo in delamo skupno naprej, dokler se le da. Vabimo vse rojake, da naroče „Našo luč”, ki se je po vseh deželah, kamor zahaja, zelo priljubila. Spomnite nanjo tudi Slovence po drugih krajih, 'ki še ne vedo zanjo! SLOVENCI, Drugi letnik „Naše luči” je s to številko dokončan. Nudi se prilika, da se uredništvo in uprava iz srca zahvalita vsem sodelavcem, od poročevalcev in tiskarjev do zadnjega razširjevalca. Zasvetila je „Naša htč” in sveti, sveti na poti po tujini. Srca greje in jih razveseljuje. Mnogim je edino slovensko branje, mnogim edina vez s slovensko skupnostjo. Hvala vam, sodelavci, hvala pa tudi vsem, ki jo radi sprejemate, vsem, ki jo citate, dragi bratje in sestre. Znani izseljenski buditelj Janez Kalan je začel leta 1925. izdajati v Nemčiji za rojake po Zapadni Evropi „Naš zvon”. Pod geslom „Le zvoni, zvon, na tujih tleh, le vzbujaj mi na dom spomini” je iz centrale v Bottrop-Boy dvigal izseljence v ljubezni do Boga in domovine. Tiskali so ga v Kranju. Izhajal je tri leta. Leta 1931. je zagledal v Heerlenu v Holandiji luč sveta „Rafael”. „V luči vere ljubimo svoj dom!” To geslo so mu postavili naši izseljenski duhovniki in skrbeli, da smo zvedeli od časa do časa, kako živijo rojaki po drugih krajih. V tiskarno so ga pošiljali v Maribor in kdo bi preštel vse kraje, v katere je zašel1. Če ga listaš, ti razvija pred očmi veselje in trpljenje našega naroda v tujini. Dolgo pričakovana „Družinska pratika“ za leto 1954 izide čez 14 dni. Izseljenci, sezite po njej, dokler traja zaloga. Cena 80 lir, 8 belg. trs, 75 fr. trs, 50 pfenigov. Naročite jo pri poverjenikih „Naše luči” ali pa naravnost pri Moh. družbi, Viktringer Ring 20, Klagenfurt, Austria. Mohorjeve knjige bodo kmalu prišle. Celovška in goriška Mohorjeva družba sta kot lansko leto skupaj izdali Mohorjev koledar za leto 1954. V Celovcu so izšle še knjige: Schneider - Polanc: „Sveti molk”, napeta povest, 130 strani. — Kneipp - Podgorc: „Domači zdravnik”, 6. natis. — Suenens - Vodeb: „Junakinja apostolata”, življenjepis irskega dekleta 1. del. SLOVENKE! Leta 1935 se je združil z „Izseljenskim vestnikom”. Tiskati so ga začeli v Ljubljani, uredništvo pa je g. Drago Obcržan prepustil Rafaelovi družbi. Sledila so leta velikega dela za izseljence in končno ustanovitev Izseljenske zbornice. Žal je sovražna okupacija njeno delo zavrla. Treba je bilo več let, da so se razmere med izseljenci vsled povojne zmede kolikor toliko uredile. Mnogo bivših požrtvovalnih delavcev je pomrlo, mnogo se jih je vrnilo v domovino. Ob podpori starih naših mož in žen ter ob navdušenju novodošlih v tujino je pa za božič leta 1951. zasvetila „Naša luč”, da dvigne znova prapor vseh tistih idej, ki so bile našim ljudem v tujini že desetletja y pogum, v veselje in v rešitev. Podprite, dragi rojaki, „Našo luč”! Skromna so vaša finančna sredstva. Toda skromen dar za vaš list boste že zmogli. Priporočite jo vsem, da so le Slovenci, da so le naše krvi! Razširite jo povsod! Pesnik Župančič je zapel: „Mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami gre Bog kot pred Izraelci.” Tako kličemo tudi mi: „Mi gremo naprej in z nami gre Bog in z nami vsi zavedni, pošteni in podjetni Slovenci po Zapadni Evropi.” . — Za dekleta: M.Z.: „Dnevnik duhovnega V • 1 • • «« ** življenja . V Gorici pa so izšli knjigi: J. Lovrenčič: „Med Scilo in Karibdo”, krajša povest iz profesorskega življenja, ter povest iz rimskih časov „Ben Hur” 1. del, ponatis. Naročite knjige, ki jih želite, čimprej, da ne poidejo, pri poverjenikih ali direktno. Naslov celovške M D: Viktringer Ring 2(i, Klagenfurt, Austria. — Naslov go riške: MD: Riva Piazutta 18, Gorizia, Italia. IZ DALJNE AVSTRALIJE V Sydneyu so Slovenci ustanovili „Zvezo Slovencev”, ki naj poveže vse rojake, raztresene po tamkajšnji celini. V povezanosti in slogi je moč! Vseh starih im novodošlih rojakov je menda tam okoli 4000. 12. sept. so priredili drugi slovenski družabni večer. __NAŠA LUČ—j bratom in sestram slovenske krvi širom 17 ai, 19, am, 20 vć (pri tem tpraüanju je naredil Zapadnc Evrope v razvedrilo, veselje in tiskarski 5krat zadnjič napako. Napisal je namesto podučilo. „vedeti” - „biti"). V zadevah lista (darovi, oglasi in dopisi) se obračaj na poverjenika v tvoji deželi. Lahko pišeš tudi na naslov: NAŠA LUČ, Viktringer Ring 26, Celovec - Klagenfurt, Austria. Če ti list pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno (6 štev.) 15 šilingov, ozir. 470 lir; 35 bfrs; 350 flrs; 3 DM; 70 amer. centov. ŠIRITE VSI - NAŠO LUČI IZ UREDNIŠKE TORBE: Al. Vidic, fotograf, Cruesnes MM, Francija: Za Vate lepe nasvete se Vam najlepše zahvaljujem. Tako je prav! Vsi se moramo pobrigati, da bo naš list zanimiv in koristen za vse rojake. Nasvete -bojno skušali upoštevati. Naj sc oglase še drugi z nasveti! Naj vsak širi naš list še v tiste kraje, kjer ga ne poznajo! — Urednik. Rešitev „Domače križanke” Vodoravno: 1 pralnica, 7 bo, 8 elita, 10 od, 11 vagaj, 12 kolači, 14 aba, 15 danka, 18 la, 19 ave, 21 kri, 22 rumenjak. Navpično: 1 podobar, 2 Alma, 3 neviden, 4 ila, 5 ciganka, 6 ata, 7 bokal, 9 aj, 13 al, 16 Krk, ZA SMEH Dobro je povedal V vlaku sedi duhovnik in moli brevir. Na neki postaji vstopi debelušen možic, se vsede nasproti duhovniku in reče sopotnikom: „Jaz pa celo leto nič ne molim, pa se kljub temu redim in debelim.” Duhovnik tedaj odmakne pogled od brevirja in pravi: „Pri našem sosedu imajo v hlevu šest prašičev, še nikdar jih nisem videl, da bi molili, pa se vendar redijo in so vsak dan debelejši.” Drag dežnik Prodajalec kupcu: „Pravite, da se vam zdi dežnik drag. Pa ni, kajti uporabljaš ga lahko ob lepem in grdem vremenu. Če dežuje, ga odpreš, če posije sonce, ga zaipreš!” Oče in sin Sin razjezi očeta in ta ga v jezi zagrabi in zakliče: „Kam naj te vržem!” Sin: „Oče! V steljo, da me ne bo bolelo!” Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - l’rinted in Austria. ir?! ŠTEVILČNICA „SLOVENSKI KRAJI” Namesto številk vstavi črke. . 1 2 3 9 4 5 6 7 kraj na Koroškem 8 3 7 4 9 5 6 7 kraj na jugoslovanskem Koroškem 4 10 11 7 12 13 14 9 kraj na Štajerskem 1 9 15 2 6 13 12 9 kraj v Prekmurju 16 3 12 2 17 7 5 6 kraj v Beli krajini 17 2 18 3 9 12 2 15 kraj na Dolenjskem 0 7 19 7 12 13 14 7 kraj na Gorenjskem 8 9 19 20 2 6 12 9 kraj na Notranjskem 1 9 11 2 4 13 14 9 kraj na Tržaškem 8 2 21 17 7 5 7 14 kraj na Goriškem 19 2 4 9 21 12 6 7 kraj v Beneški .Sloveniji