Izhaja vsako soboto zjutraj. Vsaka dniga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev Trstu, Via dei Fabbri 2 Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v pr -logi. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih slučajih se je posluževati telefona tiskarne štev. 63S.
Upravništvo „Zarje • je v Trstu, Via dei Fabbri št tč. Sprejema nar'čćni-no, inseratem reklamacije. Naročnina „Zarje s pri lego je za vso leto naprej po pošti K. ti. —, za pol leta K. 3.—. Posamezne številke po 6 v.
Cena insoratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto Pri več- ratnem ob-javljenjuprimeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
„Ljudska hranilnica in posojilnica za tržaško občino“ pri sv. Ivami priredi, kakor že zadnjič omenjeno, zadružni kurz, ki se prične v torek- 10. marca in bo trajal ves tisti teden. Udeležili se bodo tega petdnevnega pouka večinoma brihtni fantje in možje, pa tudi izobraženci iz okolice, Krasa in slovenske Istre, da se v poljudnih predavanjih pouče, kako je treba ljudske hranilnice in posojilnice po deželi ustanavljati in kako jih uspešno voditi. Glavni predmet predavanj bo torej denar in knjigovodstvo v denarnih zavodih. No pa recimo še mi eno o denarju v nekako pripravo na zadružni kurz.
Skoro neverjetno zveni, če rečemo, da se dobe tudi v sedanjem sicer tako materialističnem svetu ljudje, ki denar vse premalo upoštevajo in celo neprevidno z njim ravnajo. In vendar v resnici ne manjka takih ljudi niti med onimi, ki denarja krvavo potrebujejo. Gotovo nimajo prav. Saj je denar skoro naj poglavitneje sredstvo, s katerim si more človek urediti, dasi ne povsem srečno, pa vsaj svojemu stanu dostojno in primerno življenje. Seveda je v ta namen potrebno, da se z denarjem prav in razumno ravna. Način, kako si kdo pridobiva denar, kako ga hrani, kako se trudi pomnožiti ga, kako in čemu ga trosi, vse to nam more po pravici pomagati, da spoznamo značaj do-tičnega moža. Z uporabo denarja so mnoge kreposti v tesni zvezi, kakor: poštenje, dobro gospodarstvo, skrb za bodočnost in prava dobrotljivost Nasprotno vodi zloraba denarja k nepoštenju, potrati, skoposti, lakomnosti in brezobzirnosti.
Menda nam ni treba še-le povdarjati, da ne sme biti kopičenje denarja
L L S T E K
SIILT.
Iz življenja delavcev. Spisal V. R. (Dalje.)
„Oh, Ana, kaj se je zgodilo. . . Samo da se preveč ne ustrašite, če vam povem! “ je začula naenkrat Marijanin glas,
Marijana ji je dala eno roko in ji pomagala vstati, v drugo pa je vzela zabojček.
„Kaj je, Marijana? ... Le povejte!“ S tresočim glasom je vprašala, ves nemir, vse pričakovanje, nemirno in čudno, je vstalo zopet v njeni duši.
„Veste, vašega Francelja. . . . “ Marijana se je v zadregi vstavila.
Vroče jo je spreletelo, slabost jo je obšla in morala je zopet sesti na stopnice.
„Kaj je s Franceljem? “ je vprašala s slabotnim glasom.
„Veste, zdajle popoldne se je dogodilo. .. Moj fant je videl, ko so ga nesli iz fabrike v bolnišnico. . . Sklad železa je padel nanj. . . Ana, pa ne bojte se preveč, morda še ozdravi ... saj ni tako hudo. . . bogve. . . “
Zašumelo je krog nje in vse izginilo ob teh besedah. . .
„Ana ! . . . Oh, saj sem dejala, da se vam bojim povedati. . . Moj Bog ! . . . “
smoter in cilj našega življenja. Denar ne sme nikdar postati naš gospodar. Vse to nam pa vendar ne odvzame dolžnosti, da moramo z vsemi dobrimi in poštenimi sredstvi skušati zboljšati svoj gmotni položaj in zagotoviti svojo bodočnost ter bodočnost svojih družin.
Prvi pogoj, da si zagotovimo bodočnost in uredimo svojemu stanu primerno življenje, je seveda delo. Ne le da je delo izvir blagostanja, ono človeka tudi osrečuje in ga dela nekako zadovoljnega. Po pravici lahko imenujemo delo plemenit poklic vseh ljudi. V vsakem poštenem delu, bodi znamenito ali na videz neznatno, je nekak duševni užitek. S pridnim delom si jačimo sile in si pridobivamo ter utrjujemo ugled doma in drugod.
Vendar si ne zagotoviš s samim delom varne bodočnosti. Skrbeti moraš ne le za danes, ampak tudi za slučaj starosti, onemoglosti in bolezni. Radi tega se mora delu pridružiti varčnost. Varčnosti pa se moraš še le privaditi in to ne gre brez nekega samozatajevanja, vsaj izpočetka ne. Marsikdo prične s tem, da si prav „od ust“ kaj malega pritrga. Ce se ti je pa posrečilo kaj še tako malega prihraniti, te bo ta uspeh gotovo osrčil, da si boš še ložje pritrgoval, konečno ti postane tako samozataje vanje celo prijetno
Povedati moramo tu žalostno a čisto resnico, da dandanes prav oni, ki opravljajo najtežja dela, ki bi torej dosledno morali denar najvišje ceniti, da prav taki ves svoj zaslužek, kakor hitro ga prejmejo, tudi hipoma potrošijo, ne zmeneč se za prihodnjost, za bolezen in starost Mislim tu posebno na mnoge naših delavcev, ki ne morejo držati trdo zasluženih krajcarjev niti 24 ur v žepu, temveč jih morajo hitro ponesti krčmarju shranit ali pa
Te Manjanine besede so jo vzbudile. Velika žalost jo je prevzela srce ji je trepetalo v bolesti in solze so ji zalile oči. . .
— Odtod ta nemir, odtod to bolestno hrepenenje po sinu in ono trdno zaupanje, da se vrne gotovo po dolgem . . . dolgem času k njej. . . Odtod njena goreča prošnja v cerkvi. . . O Bog, in vendar tega ni prosila. . . —
„Kaj hočete, Ana, tako je .. .“ jo je tolažila Marijana.
„Še ta več-. r pojdem k njemu v bolnišnico,“ se je odločila,,
Tiho ihte je vstala in počasi sta se napotili domov. Dolga, dolga se ji je zdela pot in le malo je slišala, kar ji je pravila Marijana. . .
Srce ji je bilo močno, težko je dihala in postajala skoraj na vsaki stopnici.
„Ničesar se ne bojte !“ je govorila Marijana, ki jo je spremljala, „saj so zdravniki dobri in vas bodo pustili k njemu, ko izvedo, da ste njegova mati. . . Kmalu prideve v drugo nadstropje, tam bo nemara. . . Povprašam. . . Le počasi stopajte, saj še jaz komaj hodim. .
Dolge, dolge so bile stopnice. Okoli je bilo hladno in tiho, le tuintam so se zaprla kaka vrata v gornjih nadstropjih, kak človek je šel počasnih, težkih korakov doli, nekje je v presledkih cingljal električen zvonček. . .
Plah mir je bil naokoli, kakor da bi smrt hodila s tihimi koraki po teh prostorih. . .
denar kako drugače zavržejo. Splošna draginja je sicer res marsikje vzrok bede delavskega stanu, veliko več pa je tega krivo pomanjkanje varčnosti, pijančevanje in vsakovrstna potrata. In posledica tega ? Odvisnost delavca od delodajalca, vedno večje mozganje delavca po kapitalistih. Tudi kmetom, ki niso varčni, se ne godi bolje. Z visokimi obrestmi morajo konečno polniti žepe oderuhov in vsled tega vedno bolj propadajo Marsikaterega takega reveža more rešiti še le gospodarska samopomoč v zadružništvu.
No recimo, da ne bomo nikdar onemogli, in se nikdar postarali ; a vsaj to je gotovo, da bomo enkrat umrli. Tudi če se ne strinjamo z onimi, ki varčujejo in skrbe samo za to. da bi po smrti čim več možno zapustili otrokom, ki večkrat prav hitro zapravijo, kar so stariši v dolgih letih nabrali, ne smemo vendar prezreti, da je starišem velika dolžnost skrbeti za bodočnost svojih otrok. Ta dolžnost nalaga vsakemu družinskemu očetu varčnost. Pravi zločinci na svojih otrocih so vsi oni, ki nepremišljeno trošijo svoj zaslužek in svoje imetje, ko jih pa Bog pokliče, zapuščajo nepreskrbljeno dec o drugim v nadlego.
Opozoriti pa moramo še na eno vrsto denarja. Ni namreč dovolj samo delati in varčevati, treba je tudi čas pridno uporabiti. Cas je denar, zato se pa z modro uporabo časa pride do blagostanja in bogastva Dasi je čas tako dragocen, se vendar malo česa toliko potrati kakor časa. Svarilen napis se bere nekje nad vbodom v pokopališče: „Človek samo živi, pa ne opazi, da mu vsak hip življenje krajša.“ Kdor hoče dandanes v svetu napredovati, ne sme biti zaspanec. „Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja.“
Bogve, morda je že umrl in leži v mrtvašnici, tuj in ubog in ona ga ne bo več slišala in mu ne bo mogla reči nobene tolažljive besede več v slovo. . . Morda je vse zastonj in je že vsega konec. . . —
Prišli sta v drugo nadstropje. Po dolgem, dolgem hodniku jo je peljala Marijana in potrkala slednjič na vrata.
Z nepopisnim čustvom v srcu je slišala, kako so se odprla vrata. Nekdo je prišel z drsajočimi koraki in Marijana je prašala po Francelju. Ni umela, kako se je glasil odgovor.
Marijana jo je prijela zopet za roko in stopili sta v bolniško sobo.
Tu je bilo topleje nego na stopnicah, težek vzduh in neprijeten duh po karbolu se je širil po sobi.
Šli sta polagoma med vrstami postelj in pred njima so se slišali vedno tisti drsajoči koraki. Zopet je bila dolga pot, tuintam so se culi težki vzdihi, nekje daleč doli pa glasen pogovor in trkanje steklenih posod. Za njima pri vratih pa je zvonil električni zvonček iti vmes je govoril nekdo z nejevoljnim glasom.
In njej je bilo tako samotno med vsem tem, strah ji je stiskal srce in trepetaje je pričakovala in se bala trenutka, ko pride do Franceljeve postelje.
Pravkar so zdravniki pri njem!“ je dejala Marijana, „tamle leži na zadnji postelji. . .“
Naj bodo naši dohodkiveliki a i majhni, vendar ne zadostuje še, da se varjemo potrate in dolgov, ampak treba da tako gospodarimo, da nam koncem vsakega meseca ali vsakega leta nekaj ostane. Izdati je treba torej redno manj kakor se prisluži. Če nam pa kaj ostane, ne kupujmo s tem prihrankom nepotrebnih stvari „Kdor kupuje, česar ne potrebuje, bo moral prodajati, česar potrebuje,“ pravijo naši ljudje. Nekateri pa stradajo in puščajo otroke brez hrane in obleke, da si kupijo kaj takega, brez česar bi prav lahko bili. To je huda bolezen naše dobe, ki tira posebno delavski stan po mestih v bedo in propast.
Konečno je potrebno, da si vsak posameznik utrdi svoje gospodarsko stališče. Skušnja namreč uči, da je umno gospodarstvo tisti temelj, na katerem mora uspešno procvitati vse drugo delo posameznika in društev. Vsakemu posamezniku je treba vcepiti zmisel za njegovo lastno gospodarstvo, treba ga je napeljevati k varčevanju, treba mu je tudi pokazati pripomočkov, da si uredi svoje gospodarstvo. To je v prvi vrsti krasna, hvaležna naloga naših izobraževalnih društev. S tem naj bi se pogosto pečala predavanja v teh društvih. Eden najvažnejših pripomočkov za za ureditev gospodarstva pa je brezdvomno urejeno knjigovodstvo. Mrtve črke in številke v zapisnikih, brez kojih bi ne smel biti noben pravi gospodar, so žive besede, ki govore najbolj jasno o uspehih in neuspehih gospodarstva in so ob enem vodilni pot do zboljšanja istega.
O takih in sličnih vprašanjih, smo rekli, naj redno ali vsaj pogosto predavajo izobraževalna društva Vendar ne bi to še povsem zadostovalo. Kakor je potreben v župniji poleg navadnih župnikovih pridig od časa do časa misijon, tako je potrebna tudi na polju gospodarske izobrazbe tuin-tam izvanredna šola. Imenuj emojo zadruž-ni kurz ali tečaj. V tej izvanredni šoli se z živo besedo prouče udeleženci o najpotrebnejših denarnih in gospodarskih vprašanjih. Nauče se ustanavljati in roditi ljudske posojilnice in slične denarne zavode, priuče se natančnemu in skrbnemu knjigovodstvu. Vrnivši se domov navdušujejo še druge za umno gospodarstvo. Tako so večkrat zadružni tečaji začetek gospodarskega preporoda v celem okraju, v celi deželi. Zato pričakujemo željno in z navdušenjem zadružni kurz pri sv. Ivanu.
Političen pregled.
Deželnozborske volitve.
Dne 10. t. m. je imela Slovenska Ljudska Stranka v Ljubljani veliki shod zaupnikov, na katerem so bili proglašeni kandidatje za bližnje deželnozborske volitve. Stranka je postavila v vseh kmečkih občinah svoje kandidate, tako tudi za mestno občino Idrija, po drugih mestnih občinah bo pa stranka podpirala razne neodvisne kandidate. Tudi na Goriškem so že določeni kandidatje.
Po umoru portugiškega kralja
Pogrebni sprevod od palače do cerkve sv. Vinkenta se je vršil mirno in v redu. Konsignirano je bilo vojaštvo. Oddale so se običajne salve. Pr: pogrebu so bile vse države zastopane po posebnih odposlanstvih. — Kralj Manuel II. je pomilostil pomorščake, ki so se leta 1906 uprli. — Joao Franco si je dal celo brke obriti, da je lažje pobegnil. — Po vseh večjih mestih inozemstva so se vršile so-žalnice za portugiškim kraljem. — Zarotniki so nameravali polastiti se parlamenta, mestne palače, kraljeve palače in vojašnic, potem pa umoriti Franca ter kraljevo rodbino deportirati v Brazilijo. — Pravi kraljevi morivci se skrivajo med ljudstvom in se je bati novih nemirov. — Policija je konstatirala, da je umor bil dogovorjen v neki kavarni,
kjer se shajajo socialisti in republičani. — Dobri poznavavci razmer sodijo, da bo republika v kratkem proglašena. — Obedve kraljici, Amalija in Marija Pija hočeta deželo zapustiti.
Kritičen položaj na Portugalskem.
Razburjenje med armado in mornarico traja dalje. 8. t. m. so zaprli več podčastnikov, ker so se hoteli upreti. Iz dobro informiranega vira se poroča, da so se v noči po kraljevem umoru v vojašnici 16. pehotnega polka vojaki med seboj bojevali. Bivši diktator Franco je zato pobegnil, ker so ujetniki. ki jih je novi kralj Manuel II. dal iz zaporov izpustiti, izjavili, da se bodo nad Frankom maščevali, tudi ako bi pobegnil na konec sveta.
Šolstvo na Ruskem.
Splošno šolsko dolžnost namerava naučni minister vpeljati polagoma od 1. 1908-1917. Z ozirom na finančno obremenitev je ta namera seveda združena z velikimi težavami. Leta 1917 bi po izp Ijani postavi rabili mesto dosedanjih 167.000 učiteljev najmanj 500 tisoč, nadalje 265-000 šol, torej bi šolski budget bil za 103,350.390 rubljev višji kot sedanji. Treba bi bilo tudi zlomiti velikanski odpor kmečkega prebivalstva proti splošni šolski dolžnosti. L. 1907 je obiskovalo na Ruskem šolo 13.250.079 otrok.
Spor med Turčijo in Perzijo poravnan?
Iz Carigrada poročajo, da je sultan perzijskega poslanika zelo ljubeznivo sprejel. Sultan je obenem zapovedal turškemu divizijskemu generalu Fasyl paši, da mora takoj zapustiti perzijsko ozemlje.
Proti modernizmu.
Proti profesorju dogmatike na monakovskem vseučilišču, Schnitzerju, ki je izobčen, je uvedeno kanonično postopanje. Schnitzer je bil pri generalnem vikarju zaslišan. Vztrajal je na svojem stališču in ničesar noče preklicati. Nuncij se posvetuje z bavarskim ministrskim presednikom Podevilsom, da bi pregovoril slednjega, da tudi vlada nastopi proti Schnitzerju. Kakšno stališče zavzame vlada, je še negotovo.
NOVICE
n Dopisnikom. Spise, ki naj se objavijo v „Zarji“ pošiljajte edino le na naslov uredništva „Zarje' v Trstu, ne pa na naslov tega ali onega urednika. Urednik je lahko bolan, ali pa odpotuje, uredništvo pa mora biti vedno zdravo in vedno v Trstu. Pišite s črnilom in jasno. Ne pozabite podpisati se s celim imenom. Ne bojte se, da bo vaše ime komu izdano. Tega ne stori uredništvo za nobeno ceno. Dopisov, ki ne vemo' odkod da so prišli, ne moremo objaviti.
n Za katoliško tiskovno društvo v Trstu naj se pošiljajo vsi prispevki na ime predsednika Jakoba Ukmar, via dei fabbri 2, ne pa na druge naslove, da ne bo zmede.
n Kat. slov. izobraževalno društvo v Trstu priredi v ponedeljek, dne 17. t. m. predavanje v dvorani „Marijinega doma,“ ulica s. Francesco d’Assisi št. 15, I. n. Začetek ob sedmih in pol zvečer. Pridite točno in polnoštevilno.
n Senjski škof umrl. Minolo soboto je umrl senjski škof Dr. Mavrovič. Hodil se je zdravit posebno rad med Slovence v naše planinske kraje. Kamnik in Bled sta mu bila prav ljuba. Še lansko poletje je bil pokojni škof na Bledu. — Hrvatsko ‘mestece Senj ob jadranskem morju šteje komaj 3200 prebivalcev; senjska škofija, ki je že nad 300 let združena z modruško škofije, je pa precej velika. — Šteje 217 župnij, 243 duhovnikov in 340.000 vernikov.
n Sodna imenovanja. Za okrožno sodišče v Rovinju sta imenovana sodna svetnika v VII. či-novnem razredu g. sodni tajnik dr. Silvij pl. Milost iz Gorice in g. Maks Čeme, dosedaj okrajni sodnik na Krku. — Sodni oficijali so postali kanclisti: Ivan Gombač in Blaž Čonja pri deželnem sodišču v Trstu, Mihael Ivančič v Kanalu, Fran Čargo in Mohor Gulin v Gorici, nadoficijal je postal Ciril Kumar, doslej oficijal v Gorici.
n S palmo v rokah. Luteranski pastor Uffe v Kodanju na Danskem piše v en tamošnji tednik za naš čas prav značilno:
Protestantizem je glede čudežev v sedanjem času tega mnenja: pred 2000 leti pravi, da so bili čudeži potrebni, da pa niso več sedaj, ko bi bil en sam resničen čudež več vreden kakor sto cerkev in deset milijonov spobudnih protestantskih časopisov. Pešanje luteranstva se posebno lepo vidi v tem mučnem položaju. Vedno povdarjajo protestanti, da je možno z vero vse doseči, tudi
največja čuda, in vendar niso vstanu pokazati niti enega samega čudeža sedaj, ko čutijo bridko potrebo čudežev, saj ni dandanes le en sam neveren Tomaž na svetu, ampak jih je na milijone. Ne, v tem pogledu stoji katoliška cerkev zmagoslavno pred nami s palmo v rokah. Ona ima svojega sv. Januarja v Neaplju in svojo sveto Devico v Lurdu in prej se bo naše protestantsko ljudstvo povrnilo v Rim, ki jasno kaže, da „ni še oslabela Gospodova roka.“ kakor pa da bi je za-mogel naš brezversko - verski protestantizem obuditi k veri.
n Trgovski shod se je vršil v sredo zvečer v prostorih «Trgovsko-izobraževalnega društva v Trstu». Namen shoda je bil, javno nastopiti proti dogodkom pri zborovanju zadruge jestvinčarjev in kako treba nastopiti proti nameravanemu bojkotu slovenskih jestvinčarjev. G. dr. Rybar je dokazoval, da se nam ni treba bati bojkota, pač pa se naj boje Lahi, da jih ne začnejo bojkotirati Slovani. Nato so govorili še dr. Gregorin, posl. Mandič, dr. Vilfan, Plesničar in Ivaniševič K besedi se je oglasil tudi g. Škerl, ki je rekel, da se je ' na tem shodu sicer veliko lepega povedalo, vendar pa nič sklenilo v korist jestvinčarjev. Obžaluje, da se je pri sklicevanju shoda iz osebnih ozirov prezrlo povabiti njega, ki je vendar v odseku jestvinčarjev. G. predsednik shoda nato ni vedel skoro nič drugega odgovoriti, kakor to, da bi g. Škerl boljše napravil, da bi molčal. (Resnica se pa na javnem shodu vendar sme povedati, dasi je to marsikomu neprijetno). Ko je še g. Prelog Ivan povedal, da so jestvinčavji sami že sklicali sestanek za nedeljo, je predsednik zaključil shod.
n Tržaški dnevnik piše v svoji četrtkovi številki v članku «Mala fides» na prvi strani takole: «Med posojilnicami, konsumnimi in obrtnimi društvi na tržaškem ozemlju se prištevata edino le posojilnica in eno od več gospodarskih društev pri sv. Ivan h klerikalnim organizacijam». Tako na prvi strani. Ko smo pa razna naznanila o plesu sv. Cirila in Metoda na drugi in tretji strani ,,s spodobno andohotjo prebrali“ in pogledali na četrto stran, nismo mogli verovati svojim očem, ko smo zapazili oglas «klerikalne» posojilnice pri sv. Ivann in videli, da posojilnica, ki je priporočena v tako «narodnem» in neklerikalnem glasilu, kot je tržaški dnevnik, vendar ne more biti narodu v škodo. Ravno tako opazimo večkrat v tržaškem dnevniku inserat onega društva, ki je od več. Kaj ne, gospodje, denar se vendarle spravi v žep, čeprav je od «klerikalnega» društva.
—	Dalje piše isti dnevnik, . da ja pri otvoritvi prostorov obrtno-konsumnega društva sodelovalo nekaj članov akadem. društva «Balkan» in pa sve oivanski tamburaški zbor. — To je popolnoma zlagano. Tamburašev tisti dan niti videli nismo, še manj pa slišali in kak član «Balkanov» je sodeloval k večjemu pri banketu s žlico v rokah. — Konečno vas pa vprašamo samo to le : Od kedaj je svetoivanska, posojilnica in konsumno društvo klerikalno? Pričakujemo odgovora!
n Otvoritev tunela pod Montuco. V torek zvečer so otvorili tunel pod Montuco (pod kapucinsko cerkvijo). Mnogo radovednežev si je šlo ogledat to novost našega mesta. Pešci se morajo držati redno na desrto, kjer imajo na obeh straneh asfaltirano pot. Skozi tunel so že položene šine za električno železnico k pokopališču. Tunel je dolg 347 metrov, širok 11 in pol, višina oboka pa znaša nad 7 metrov. Predor razsvetljujejo močne električne luči. Tunel, ki so ga začeli zidati v avgustu 1904, stane 4 milijone 800 tisoč Kron. Magistrat si je izposodil ta znesek iz cassa triestina di ris-parmio. Da se pokrije ta strošek, so sklenili 2 vinarja davka na vsak tramvajski vozni listek.
n 110 slovenskih društev je bilo minolega leta v Trstu in okolici.
n Telefonsko zvezo Trst-Pulj dobimo kakor vse kaže, še letos. Napeljana bo čez Buje, Poreč, Pazin in Rovinj.
n Zima tu in drugod. Letos pravimo, da ni hude zime, saj nam sije dan za dnem skoro pomladansko solnce. A ni povsod tako prijetno. V severnih avstrijskih deželah, v Galiciji in Bukovini so tako hudi sneženi zameti, da je moral že v pon-deljek 10. t. m. prenehati ves promet na železnicah.
—	Pri postaji Neuendorf na Nemškem je obtičal v snegu en osobni vlak. Prišla je po istem tiru ena lokomotiva in z vso silo butnila v vlak. 12 oseb je lahko ranjenih, en potnik in en kurjač pa nevarno.
n Cerkveni tatovi so bili zadnja dva tedna kar zaporedoma na delu v cerkvi Starega svetega Antona v Trstu. Oropali so skrinjico pred kipom sv. Antona, kjer se nabira miloščina za ubožce.
n Lastno ženo umoril in oropal. Blizu Debre-cina na Ogrskem so našli kmetico Julijano Kardos umorjeno in oropano. Sum je padel na 18 letnega Miho Orbana. Ta je spočetka tajil, konečno je pa izpovedal sledeče: Mož Julijane Kardos je organi-
ziral roparsko bando, h kateri je pripadal tudi Or-ban. Nekega dne pa pove Kardos, da se je sprl s svojo ženo, ker mu ni hotela dati denarja. Rekel je, da gre žena na semenj in da jo namerava napasti in oropati. V neki zasedi so čakali na ženo. Ko pride mimo, skočita Orban in Kardos p oti njej in med tem, ko je Orban držal ženo za vrat, jo je Kardos ustrelil. Dobil je pri umorjeni samo 13 K. Kardosa so že zaprli.
n Na plesu ponesrečil. Umrl je v goriški bolnišnici Josip Volk s Trnovega, katerega so prinesli doli, ker je bil ranjen na plesu. Avgust Volk je obdolžen, da ga je sunil v trebuh tako, da je umrl na posledicah sunka. Tako je potrdila smrt komisija.
n Pouk o zadružništvu po semeniščih. „Primorski list“ iz dne 23 jan. t. 1. je pisal v uvodnem članku: ..Z obžalovanjem moramo reči, da se š:: zdaj nič ne stori za globljo izobrazbo duhovskega in drugega naraščaja v znanju o zadružništvu. Duhovski kandidat naj bi umel zakonodajo, ki se tiče zadružništva in trgovstva, znal naj bi knjigovodstvo in korespondenco.“ V eni poznejši šte-viki istega lista, pa beremo, da ne merijo te besede na goriško semenišče in njegovo vodstvo. V lanskem šolskem letu so se namreč priredila v goriški bogoslovnici predavanja o zadružništvu in knjigovodstvu. Taka predavanja namerava prirediti „Goriška Zveza“ tudi letos. — Nam se zdi v današnjih razmerah taka izobrazba bogoslovcev in mladih duhovnikov nujno potrebna. Tudi predavanja o avstrijskem društvenem zakonu in o časopisju bi ne smela manjkati. Brez jasnih pojmov v teh rečeh se naše dni vedno težje izhaja.
n 116 ladij potopilo v enem mesecu. Kako veliko število ladij se potopi ali sploh po esreči na -morju, nam najbolj pokaže sledeča statistika, ki se nanaša na mesec december 1. 1. Vsled viharjev se je potopilo 116 ladij in sicer 82 jadrenic in 34 parnikov. Poleg tega se je še več ali manj ponesrečilo 636 ladij, požar pa je poškodoval 217 jadrenic in 419 parnikov.
n Novo cerkev posvečeno Kraljici rožnega venca nameravajo zidati na Dunaju. Milodare nabirajo skoro po vsej Avstriji. Odbor obstoji iz dunajskih gospa.
n Huda kazen za mal pogrešek. Neka gališka banka v Lvovu je kupila na javni dražbi premoženje Lnkasievicz, a pozabila javiti nakup finančni oblasti, da se odmeri davek. Za ta pogrešek je naložila davčna oblast dotični banki globo 250 tisoč Kron.
Iz okolice.
o Iz sv. Ivana pri Trstu. Naše „slovensko kršeansko-socijalno izobraževalno društvo“ dobro in pridno napreduje. To razvidimo iz tega, ker je priredilo v 6 mesecih veselico ter mnogo predavanj. V nedeljo dne 6. t. m. se pa vrši zopet velika pustna veselica. Kdor se hoče kaj nasmejat, naj le pride, ker smehu ne bo manjkalo.
V spored je ta-le :
1) Petje: „V boj“; 2) Humorističen prizor „Stari tržaški okoličan“ v osebi g. Eduarda Furlani: 3) Petje: ..Zvezna“; 4) Šaljiva igra „Kmet-Herod“, katere glavno ulogo igra naš dobro znani in pridni igravec g. Ivan Križman (društveni tajnik). Tudi drugi igravci so svoje uloge pri vajah izborno rešili; 5) Petje: „Tiha luna“. 6) Humorističen prizor „Spomini starega Kranjca“ v osebi g. Josipa Marca; 7) Petje: „Češka; 8) Humorističen prizor „Jabolčna potica“; 9) Petje: „Naša himna“; 10) Humoreska „Slovenec in Nemec“, v ulogi openskega „Slovenca“ -g. Just Cergolj in v ulogi graškega „Nemca“ g. Dragotin Dequal. Sledi prosta zabava. Nadejamo se obilne udeležbe.
o Obrtno in konsumno društvo pri sv. Ivanu
napravi v nedeljo, dne 23. februarja 1908. veliko predpustno zabavo, pri kateri sodeluje tamburaški zbor pevskega društva „Kolo“ iz Trsta. Vstop je prost. Obertno in konsumno društvo ima naj večje in najbolj moderno urejene prostore v celi tržaški okolici, preskrbljeno je tudi za točno in dobro postrežbo, zato je upati na mnogoštevilno udeležbo.
o Iz sv. Križa. Tridnevnica ob 50-letnici Burske M. B. se je kaj lepo izvršila. S škofovim dovoljenjem smo imeli Najsvetejše tudi v mali cerkvici, ki je ostala vse tri dni odperta in kjer so se vrstili ves čas verniki v češčenju Sv. R. T. in lurške Gospe. V torek opoldne pa — ob uri Marijinega prikazanja v Lurdu — so se med veselim pritrko-vanjem zvonov zbrali otroci, med temi več belo oblečenih deklic, in skupno molili posvečenje Mariji.
Neko človeče ponuja po sv. Križu „Svobodno Misel.“ Če ne odneha, povemo svobodno svojo misel o tem malopridnežu.
o Sreča v nesreči. Iz Bazovice nam poročajo : Pretečeni pondeljek dopoldne se je tu pripetila nesreča, v kateri pa vendar ni bilo brez sreče. V poslopju nad premogokopom so imeli blizu železne zakurjene p?či spravljenih nekaj dinamitnih
patron. Paznik, strojevodja in še tretji uslužbenec so bili komaj tri metre oddaljeni od peči. Kar na mah grozen pok! Dinamit se je užgal, in razstrelil peč na nebrojne kosce. Več zidov je porušenih, streha predrta, vrata je pa odneslo daleč proč. Vendar je vse tri uslužbence obvarovala božja roka. Dva sta sicer nekaj ranjena, pa ne nevarno, tretjemu se pa ni zgodilo i ič slabega.
Iz Istre.
i Zdravišče v Dolini. V Dolini pri Trstu se otvori dne 15. marca t. 1. | kopališče res prirodno zdravišče po Kneippovem načinu. Opozarjamo na to vse one, ki iščejo zdravja. Življenske potrebščine so v Dolini precej cene. Neposredna bližina morja, milo podnebje i t. d. so okolnosti, ki bodo posebno ugodno vplivale na bolnike. Dolina je dobro poldrugo uro oddaljena od Trsta, a pol ure od železniških postaj Boršt in Monte Castiglione. Kdor je bolan in je dozdaj zaman iskal zdravja, naj se to-raj obrne v Dolino pri Trstu. Prijave gostov se že sedaj vsprejema. Omenimo konečno, da je to edino podjetje te vrste v slovenskih rokah. Prosimo to-raj, da se tako v interesu bolnikov, kakor v narodnem interesu skrbi za kar najbolj možno razširjenje te vesti. Vsa potrebna pojasnila daje „Kopa-liščno društvo po Kneippovem načinu“ v Dolini pri Trstu.
i Električna železnica iz Matulj v Opatijo, Iko in Lovrano je začela voziti minolo nedeljo dne 9. t. m.
Iz Rižanske doline.
V	soboto, 8. febr. so pokopali na koperskem pokopališču grofa Ivana Totto. Ranjki je umrl v Bertokih na svojem posestvu previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je dober gospod, lepo je ravnal s svojimi koloni, živel je kmetijstvu, za javnost se ni brigal. Pripoveduje se marsikatera mična dogodbica iz njegovega življenja, ki kaže, kako je bil originalen mož stare korenike. Velikansko premoženje, okoli milijon, je zapustil svojemu nečaku, mlademu grofu, zdaj enoletnemu prostovoljcu v Gradcu.
V	Dekanih je umri Anton Valentič, rojen pod trto, vendar ni 84 let okusil njenega soka. Pa kako se tukaj čudijo, če jim kdo pridiga o treznosti. Par tednov pred njim je umrla njegova žena, stara 89 let. Ce je ona pila, zgodovina ne pove.
Na Dol. Škofiji so ustanovili pevsko in godbeno društvo „Istrijanski Grmič“. Namen mu je, gojiti godbo, posvetno in cerkveno petje. Pa so se tudi že pokazali, kaj znajo «Grmičarji“, prvič na Lazaretu in v nedeljo na Škofiji. Govorilo se je, da bi se večkrat držala poučna predavanja. Le vrlo naprej!
Cooperativa v Bertokih misli v svoje tiskovine vpeljati tudi slovenščino. Spodobilo bi se, vendar je težko verovati.
Šolske oblasti v Kopru in v Miljah ! Obisk v
certoški in škofijski šoli je jako nepovoljen. Šolska vodstva naznanjajo zamude, višja gospoda p a skoro nikdar ne kaznuje.
Zato ne poznajo stariši nobenega strahu. Ali naj dotične oblasti izvršujejo svojo dolžnost, ali pa naj se šole oprosti večnega pisarenja na korist koperskih in miljskih uradnih košov.
Iz Krasa.
k Iz Repentabra nam pišejo: Pretečeni teden nas je zapustil e. g. Jožef Križman in se podal na svoje novo mesto v Rojan. V teku svojega sicer kratkega bivanja pri nas si je pridobil posebno kar se tiče cerkvenega petja velike zasluge. Smemo reči, da ima repentaborska župnija najlepše liturgično petje v celi škofiji. Bodi blagemu gospodu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala za ves trud, ki ga je imel pri nas — Sedaj smo pa dobili novega župnika v osebi č. g. Jožefa Krančiča. Pi znamo ga, da je dober in goreč duhovnik in zato upamo najboljše od njega, med drugim, da bo povzdignil pri nas tudi društveno življenje.
Društva.
dr Ženska Marijna družba v Trstu. Dne 9. t.
m. je preminila v Gospodu 68 letna Marijina hči Neža Rogelj, doma iz Tupalič na Gorenjskem. Po zgodnji smrti svojih starišev se je napotila še prav mlada v svet za kruhom. Znano je, da življenje dekleta, ki službuje pri tujih ljudeh, posebno v tem našem mestu, ni brez nevarnosti, in da se mar-siktera odtuji veri in čednosti. Pokojnica je ostala vzor-dekle vse svoje žive dni. Di ila jo je globoka vernost, neomajeno poštenje in v bolezni tiha udanost. V svojih zdravih dneh si je toliko prihranila, da je breskrbno in ne da bi bila drugim v nadlego pre ivela svoja zadnja leta. Pa tudi revežev in dobrodelnih zavodov ni pozabila. Ni čuda, da je bil njen pogreb veličasten. Sprevod so vodieli v cerkev
sv. Antona duhovnik in dva redovnika. Belo opravljene družbenice so stopale svečo v roki ob krsti. Za vozom pa se je vila nepregledna vrsta udinj in drugega občinstva- — Ko se je na potu proti pokopališču pomikal sprevod mimo skotišnice sv. Jožefa, ie kaj milo klenkal cerkveni zvonec in sirotice zbrane pred vrati zavoda so z povzdignjenimi roč cami šepetale svoji dobrotnici zadnji pozdrav. Ta prizor je vse do srca ganil. Ko so pa sirote iz istega zavoda ob pokopališčni cerkvici in ob grobu zapele dve pesmi pokojnici v slovo, so se oči vseh rosile in slišati je bilo pridušeno ihtenje. Stojiš ob odprtem grobu, poslušaš otožne glasove hvaležnih sirot, a pred seboj gledaš krsto z zemeljskimi ostanki zemljana, ki je srečno dokončal svoj boj in dovršil svoj tek, to so stvari, ki v resnici pretresajo človeku dušo. Vbogo slovensko dekle! Ko si prihajalo pred davnim časom z negotovini koraki, vborno opravljena sirota, v to veliko mesto, še od daleč si nisi mislila, da te bo toliko vernih in hvaležnih src tako častno spremljalo k zadnjemu počitku. A kar je g avno, Neža, upamo, da tebi veljajo svetopisemske besede: «Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspe; njihova dela gredo za njimi». V svojem blaženstvu spomni se nas vo skujočih in moli za našo družbo. V torek 11 t. m. je umrla vdova Alojzija Sotlar, udinja in dobrotnica naše družbe. N. v m. p!
V nedeljo 16. t. m. bode skupen slovesen shodiv proslavo zlate maše sv. Očeta papeža Pija X.
IC«> 1 cv< l J» I'C-«.-Ii . 15. febr. nedelja: Julijana, dev. mu“.: — 17. pond. : Donat in tovariši, mu?.: Konštan-cija, — 11. torek: Simeon škof; Fiavijan, škof. — 19. sreda: Julijan, sp. : Konrad; Viktor, mu?. — 20. četrtek: E-levterij. škof. muč. ; Evkarij škof. — 21. petek: Maksimiljan, škof; Eleonora, kr. — 22 sobota: ."tol sv. Petra v Anti. hi ji.
Polna luna (ščep) bo dne 37. t. m. ob 10. 11 minut predpoldne. Vreme se nam kaže mrzlo in mrzli vetrovi.
jMaj domače zgodovine.
Kulinarska cerkev.
Spisal S.
V	Detji številki „Zarje“ je nekdo prav mično opisal barkovljansko cerkvico in podal sploh nekaj domače zgodovine iz Barkovelj. Vem, da naše ljudstvo take reči kaj rado bere, zato naj podam še jaz malo gradiva za domačo zgodovino z opisom naše katinarske cerkvice.
Katinarska župna cerkev je prava rodna sestrica barkovljanske. Kdor je videl obe cerkvici, je spoznal takoj, da sta si po slcgu in velikosti tako slični kakor krajcar krajcarju. Pa tudi starosti ste iste; s pomočjo državne podpore sta bili sezidani obe istega leta 1785. Kakor ba'kovljanska tako je imela tudi katinarska cerkev svojo častitljivo prednico, malo kapelico. Sedaj je ni več te kapelice, spremenili so jo v skedenj in šo danes lahko bereš na vratih nekega gospodarskega posloijja na Katinari zanimiv latinski napis: „Olim sacellum, nune horreum,“ kar pomeni po slovensko: Nekdaj svetišče, sedaj skedenj.“ Obe cerkvici sta vs!ed hitrega naraščanja prebivalcev premajhni. Kako zelo se je namnožilo prebivalstvo na Katinari je lepo razvidno iz krstne knjige: prvo leto, ko je stala sedanja katinarska cerkev so bili krščeni 3 otroci, minolo 1 to pa jih je bilo krščenih 99.
Veliki oltar katinarske cerkve je bil prenesen iz zapuščene cerkvice v Grijanu (Grignano) pri Miramaru in je krasno marmornato delo, cenjeno na 30 tisoč goldinarjev. Sedanji lepo vbrani zvonovi vabijo vernike že 26 let. Velik dobrotnik te male cerkvice je bil pokojni ba on Jeremija Zanchi. Podaril je svet za zidanje cerkve in župnišča, o-skrbel je cerkvi lepo monštranco in dragocen kelih, ki še danes pričata o nekdanji požrtvovalnosti in pobožnosti plemenitašev. Cerkev ima sedaj sicer bogatega patrona, a majhno doto, ali skoro bi rekli, da nima drugega, kakor dobra srca, pa še teh malo. Vendar si pri vsem siromaštvu napravi tuin-tam kako oblačilce, da je ni sram pred svetom.
V	novejšem času je dobila cerkev lepe nove klopi iz orehovine, prav lično in trdno delo slovenske mizarske zadruge v Solkanu. Dasi je dandanes vse delo drago, vendar te klopi hvalijo v ceni svojega mojstra. Nerodne stopnice pred cerkvijo, ki so štrlele daleč na cesto in ovirale promet na cesti, smo odstranili in pomaknili popolnoma v cerkveni dvor ter napravili nova železna vrata. Sedaj je vhod v cerkev bolj pripraven in tudi cesta je bolj prostorna za voznike in pešce. Napravili smo torej delo, ki vgaja onim, ki radi obiskujejo cerkev, kakor tudi onim, ki se cerkvi radi izognejo.
Cerkvica na Katinari je za število vernikov v župniji mnogo premajhna, kakor tudi barkovljan-ska ni prevelika. Obema velja v polni resnosti šaljivi rek: Ko bi šli vsi noter, bi ne šli vsi noter, ker pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter.“
Kot pravi sestrici imata gotovo obe cerkvici, barkovljanska in katinarska isto želje: dobiti dovolj dobrotnikov, ki bi jima ponogli do velikosti primerne njunemu delokrogu; saj imata obe lepo število otrok — prva 3000, druga 2500 — pa tako male .sterhe, da jima ni možnoazbrati vseh otrok k ognjišču.
ZDarovi.
Nabiranje za Marijin dom od 18. nov. 1.07. do 21. jan. 1908.
Nabrali so: Elizabeta .lug 14 K; Ivana Stokelj So K; Ivana Gajeta 108 K 26 vin; Antonija Pondelak 58 K 80 v; Ivanka Makuc 38 K 60 v; Marija Birsami 14 K 20 vin; Josipina Katern 103 K; Fr. Guštin 152 K 40 v ; Kladnik 12 K ; A. Zink 12 K ; 1 erezija Zobec 29 K. Skupaj, 622 K 26 v.
Ustanovni udej po 20 K; Marija Primožič, Marija Kalister, Marija Flisek.
Redni udje po 10 K; Antonija Forca, Ivana Železnik, Marija Flego, Frančiška Mijot, Uršula Barbič, Ivan Bradač, Katarina Vacko, Antonija .Vllekoš.
Po 5 K ; Jožefa Faganel, Jožefa Ušaj, Ana Pondelak, Jožefa Kolar, Antonija Pondelak, S. F. Angela Rogel, F. D. Helena Tomšič, Marija Jermol.
Po 6 K; Marija Bensa.
Po 4 K; Terezija Grmek, Roža Mavker. Terezija Kraus, Marija Jazbec, Lucija Sere, Marija Žitnik, Frančiška Linčer, Pavlina Štibilj, Jožefa Arnšek, N. N. Lucija Trebeč, Ivana Berbue, Helena Sila.
Po 3 K; Marija Bilarič, Marija Žajin, Terezija Drobne, Pavla Mahne, Marija Stanič, Ivana Simončič Alojzija Miklavec, Marija Sever, Marija Čehovin, Antonija Poljšak. Ana More, Ana Valentinčič.
Po 2 K; Mariju Sajevic, Katarina Čušin, Terezija Bajt, Ema Čampa, Marija Grmek, Terezija Nemec, Frančiška Družina, Karola Čelhar, Ivana Bizjak, Terezija Purič. Neža Cek, Amalija Boškin, Amalija Primc, Marija Kavs, Frančiška Gapon, Marija Jekler, Ivan Kastelic, Julija Salamon, Ivana Stefančič, Marija Jamšek, Ana Murn, Jožefa Medvešček, Frančiška Segulin, I erezija Vidmar, Marija Bajt, Marija Hlebanja, Ana Frank, Ivana Stefančič, Marija Bizjak, Ivana Bergamas, Katarina Perič, Doroteja Segulin, Marija Cah, Ana Simončič, Terezija Primc, Frančiška Podgornik, Marija Božič, Lucija Doles, Marija Ujčič, Jožefa Ban, Ana Jagodnik, Katarina Mlekuš, Katarina Gombač, Antonija Dadiš, J. arija Kapel, Magdalena Sturm, Rozalija Čigon, Apolonija Trebeč, Uršula I ahor, Ivana Makuc, Frančiška >■ abec, Frančiška Križnar, Emilija Križnar, Jožefa cabec, nna Krabl, Katarina Kovačič, Čok Anton, Pegan Frančiška, Marija Štokel, Terezija Kodrič, Nežika Kranjc, Marija Perhinek, Frančiška Furlan, Antonija Furlan, Marija Švagelj, Marija Pahor, Ana Zidar, Marija Brešan, Marija Rihler, Marija Fabčič, Ivana Svagelj, Ana Vičar, Ivana iomašič, Ana Vatovec, Marija Kaos, Marija Valenčič, Eran-čiška Košuta, Franja cvagelj, Ivana Rihtar, Jožefa Deljak, Frančiška Tominc.
Podporni udje po 1 K: Helena Zlobec, Marija Mra mor, Marija Simončič, Vincenc Piquis, Marija Natergaj, Marija Rutar, Antonija Lorenzutti, Uršula Ban, Katerina Vidah, Karola Bernetič, Marija Jazbec.
Drugi darovi. 20 K: P C. 9 K 40 vin: Antonija Pirnaver. Po 10 K: Mina Renner, Ivana Kraševec, Ana Kavčič, Elizabeta Podržaj, M. Bambič, Ivan Krsten, Kristjan Dejak. 12 K: T. P. 5 K: Marija Mozetič. Po 3 K: Marija Gustinčič, Terezija Wurzer, Jakob Perhavc. 2 K 20 vin: N. N. Po 2 K: Ana Gurcer, Antonija Žagar, Katerina Škapin, N. N. Josipa Rabar, Katarina Gaberšek, Marija Ravbar, Agata Ravbar, Marija Zgavc, Katarina Gaberšček, Marija Modic. Po 1 K : N. S. Marija Sila, Jo-šefa Kačar, Marija K. Marija Sila, Josipa Malalan, N. N. N. N. 80 vin; N. 26 vin ; N. N. 60 vin.
Svef/w ^lanUiaf Sker/
'iVsst, JSw Ivan.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin in pekarno,
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno 'e priporoča čč. duhovščini. , .
Obril in temo Mro Sr. Iran
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag > veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko, kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča: Naeelništvo.
❖❖❖❖o
❖❖❖❖o
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖<>❖❖0
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖<>
❖❖❖❖o
❖❖❖<><>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖•o-
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖o
❖❖❖❖❖
❖❖<><><>

m
♦♦♦♦
uti
♦♦♦♦
♦♦♦♦
t±2
XX
IttXtXitiXXiiXiiiXXXiXtXiXiitiXttitnttiitr*-]”:
IPrvi sloveziaki denarni zavod, v Trstu.
STržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Piazza Caserma štev. 2, 1 nadstropje (v Jastiii hiši).
Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po -3t% v aga se lahko po 1 K. Rentni davek plačuje zavod sam in ne vlagatelji.
Posojuje denar na menjice zastave in vknjižbe. Ima najmodernejšo varnostno ce-
lico, varno proti vlomu in požaru, v njej se shranjujejo lahko: vrednostni papirji, zlatnine, biseri, testamenti itd Ako hoče kdo kupiti srečke na obroke mu to preskrbi posojilnica jako po ceni.
$XtiiXXiXttiXtXXXXXXXXXXnXtXXlt'+++++++++++*+*+
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■M-♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

Z Bogom! Srečno pot!
V daljno Ameriko!
Zakaj potujejo naši ljudje najraje čez Trst na ladij ah avstro-ameriške parniške družbe (Avstro Amerikana bratje Kožuhe i dr.) ? Odgovor ;
Rafaelova družba v Trstu priporoča to iz teh le vzrokov: Prednosti: v Trstu 1) smo mi doma, 2) smo pod avstrij-
--------------------------—-------------------------------------— skim varstvom do Amerike, 4) ni
treba menjavati denarja, 3) si
lažje pomagamo v svoji materinščini (v prodajalnicah, uradih, cerkvah), (i) imamo večinoma slovanske sopotnike. Prednosti: na adijah avstrn-ameriške (Austro-Americana) plovitbene družbe:
1) domači ljudje v postrežbi, 2) domača kuhinja, 3) uvaževanje slovanskih jezikov, v napisih, govoru, v razvrstitvi (po narodnosti v izseljeniškemu domu i na iadijah), 4) lastni izseljniški dom, obdan z lepim vrtom na samem, izven mesta tik morja. Do poslopja električni tramvaj. Po vseh prostorih električna razsvetljava. Hrana in stanovanje brezplačno pred odplitvijo za 2000 oseb, 5) močne ladije, 6) v izseljniškem domu nameravana katoliška kapela. Govorilo se je tudi o posebnem dušnem pastirju za izseljence, 7) strogo ločenje veroizpovedanja, narodnosti, spola. 8) Vožnja mnogo ceneja,9) Zveza tudi v južno Ameriko. 1908) 10. Strogo nadziranje in poduk agentov, ki ne smejo vabiti še manj pa siliti ljudi v tujino.

-l-l'
-T-T-T-
■ i — i — i -
-i —i —I-

Josip Rože
Trst - mizarski mojster - Trst
Via Giulia. — To efon štev. 1971.
Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-binska in druga mizarska dela. Posojuje tudi različne odre in scenerije za vsako igro ah koncert. Postrežba točna. Cene jako nizke.
i'=rFri“RT-
■i-i-i-i
i-i-i-i-

i-i-i-i-i-
i-i-i-i-i
■i i
Ji
Edina mehanična
Tovarna pohištva
■v rXrst-u.
tvrie Aleksander Levi Minzl
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Rosario št. 1. —
Trgey$l<6-öbrtna zadruga
§ m Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I. r. V TRSTU Via S. Francesco d’Assisi št. 2, I,
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica*. — Telefon št. 16-04.
Poštno hranilnični račun 74679
Sprejema hranilne vloge od vsako- EL0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar. tudi če ni elan, in je obrestuje po	o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. — 1’aje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče anje v družinah — posebno i	pa, pri nedoraslih Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K.
Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9—12 d. in 3—ü p. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
'i"» .............
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnri jeejKistrovema v, 11 < 11- H lir i as jit-o«»* c-.i c-iv < > zBei-v-easo nnnnnn.2

Sprejema hranilne vloge tudi od
neudov in jih obrestuje po
W
Davke plača hranilnica sama. H Za varnost vlog jamčijo udje,~
(280)
z vsem svojim- premoženjem v znesku približno en mil j o n kron Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko, niča in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. ^ Vsak krščansko mislec Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri pri Trstu
in pol.
— Hranil-
sv. Ivanu
0
o
o
(!)
0
o
o
0
ftazširjajt® in priporočajte „ZjSIQd