So Ptičje jate, sedeče na žicah električne napeljave, znak za prehitro prihajajočo jesen? - F<>t<>: F. perdan Leto XXIX. Številka 66 V8tanovitelji: občinske konference SZDL Vinice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Up*dnik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 24. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih Glasilo socialistične zveze" delovnega ljud stva za gorenjsko Izkušnje Mrzlega vrha so dragocene številnim obiskovalcem, več kot 2000 se jih je zbralo na svečanosti, f^ojeem padlih borcev, preživelim borcem slavnih partizanskih enot ter mnogim gostom je na proslavi pregovoril zvezni sekretar za pravosodje in ODCO upravo ter nekdanji Komisar Gradnikove brigade Ivan f rar»ko-Iztok. Slavnostni govornik T najprej orisal slavno pot Gradni-.ovcev, njihove junaške borbe v raženih predelih Slovenije, še posebno Pozornost pa je posvetil prav borb KU. , -''am na Mrzlem vrhu in Javorni-,u- Nato pa je Ivan Franko-Iztok MRZLI VRH, 22. AVGUSTA - Danes je bila na Mrzlem vrhu, iou med dolino Idrijce in Poljansko dolino, velika proslava v spo-Pori na.strašne dogodke, ki so se 3. decembra leta 1943 odigrali na tem PohM°ČJU" Na MrzlikarJevi domačiji je namreč sovražnik tega dne y! sedemintrideset borcev 5. bataljona 3. slovenske narodnoosvo-Grn^M udarne brig»de Ivana Gradnika. Ob tej priložnosti so padlim aanikovcem odkrili na kraju zločina veličasten spomenik. Odkril ^aslo ^ekdanJi borec Gradnikove brigade - narodni heroj Karlo V nadaljevanju svojega govora se je Ivan Franko-Iztok dotaknil sedanjih dogodkov v sosednji Avstriji. Vsiljujejo se nam mnoga vprašanja, je dejal. Predvsem bi želeli vedeti, katere so tiste sile in kdo so tisti posamezniki, ki v imenu avstrijske večine ves čas vodijo gonjo proti slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem. Nobenega dvoma ni, da so nosilna sila vsega tega fašisti, razni bojevniki iz prve in druge svetovne vojne ter njihova združenja. Nobenega dvoma pa tudi ni, da le-tem dajejo močno podporo avstrijske politične stranke in, žal, tudi vlada sosednje Avstrije. Mnogokrat se človek vpraša, ko gleda na televizijskih zaslonih njihova zborovanja, može, ki nosijo na prsih celo razstavo Hitlerjevih, fašističnih in nacističnih odličij, kje so si jih prislužili: tu pri nas v Jugoslaviji, morda celo na Mrzlem vrhu, v Sovjetski zvezi, Franciji ali v drugih okupiranih deželah kot zavojevalci, ki so v imenu svojega vodje uvajali v Evropi novi red. Vprašati se je zares treba, če ni tedanja njihova akcija uničevanja našega naroda obrodila sedanjih sadov v novih razmerah in z novimi zavezniki, da ni posledica tistega kar se je dogajalo na Koroškem in drugod po letu 19JJ7. Od kje izvira ta duh nestrpnosti? Kje so korenine uradne avstrijske teze o pravici večine na asimilacijo manjšine? V kulturnem programu sta sodelovala pevska zbora iz Otaleža in Cerkna, mladi iz bližnje vasice Otalež ter vojaki garnizije iz Ajdovščine, ki nadaljujejo tradicijo slavne brigade Ivana Gradnika. Udeleženci so zveznemu izvršnemu svetu poslali tudi protestno pismo, v katerem so ostro obsodili sedanje dogodke na avstrijskem Ko- Čivirno na prostoru, na katerem s^o nenehno izpostavljeni vsem 0°|ikam raznih pritiskov s strani psih sovražnikov, s strani tistih, ki m n' v^e( naS jugoslovanski samoupravni socialistični sistem. V ern pogledu smo pač v stalnem ojnem stanju. Tak čas je danes. ' ar>es je mogoče v vsakem trenutku strani sovražnikov čutiti močne ^Plive »orožja« psihološke in po-te°ne vojne. To so po eni strani J*r°rizem in diverzije, agentura, ra5^na obveščevalna dejavnost, sov-Sy a propaganda proti nam v ■ etu- pa tudi pri nas le-ta ^^Ija, dezinformacije o različnih ^.Rajanjih' v Jugoslaviji, ne nazad-r^e Pa tudi zaustavljanje novic o n(sn»Čnem stanju pri nas, resničnih (j v,c> ki naj bi prodrle v svet, po ►)(Ufp strani pa se stalno pojavljajo sni8' Političnega in gospodarskega Iskopavanja našega samouprav-izk*a- s'stema- Zato morajo biti .^Kušnje Mrzlega vrha in drugih kra-slavnih partizanskih borb stalno anlo in pouk, pouk, kako je j. ()*>ooe ohraniti in obvarovati našo °bodo, neodvisnost in naš družbe-n°Politični sistem. q ^ . ------------- p^tio podjetje Kranj in Gradbeno podjetje Tržič razširjata Cesto talcev p''^ kranjskem pokopališču. Razširitev ceste, ki bo imela tudi podhod za ^ °e, sodi i» program ureditve novega stanovanjskega naselja na Planini v noan^u- Investitor teh del je podjetje Dom plan Kranj. Rok za dokončanje del °estije 1. november letos. — A/. - Foto: F. Perdan roškem in podprli prizadevanja naše vlade za dosledno uresničitev pravic koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. J. Govekar »Terjamo pravico za Koroške Slovence« »Ostro obsojamo tiste sile . Avstriji, ki bi rade po metodah izpred 30 let izvajale pritisk na naše rojake, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Podpiramo prizadevanja naših rojakov, da se borijo za svoje pravice in apeliramo na napredne sile v Avstriji, da ne pustijo dvigati glave ostankom nacizma. Ni nam vseeno, kako se godi našim rojakom v Avstriji, posebno zato ne, ker se borijo le za tiste pravice, ki so jim bile že davno zagotovljene. Zato zahtevamo, da se dosledno izpolnijo določila 7. člena avstrijske državne pogodbe in ne dovoljujemo nikakršnega preštevanja manjšine, saj število ne more biti merilo za izpolnjevanje obveznosti do narodnostne skupnosti. Ogorčeni smo nad poskusi uradne-avstrijske politike, da enači obujanje partizanskih tradicij na Koroškem z nacistično obarvanimi zborovanji Heimatdiensta in teror nad slovenskimi rojaki na Koroškem.« Tako so v protestnem pismu zapisali delavci Jelovice iz Škofje Loke. Delavci Iskre Reteče pa so v svojem protestnem pismu zahtevali, da je potrebno vprašanje slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji postaviti na dnevni red prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN. V Železarni na Jesenicah pa delavci menijo, da zadnji dogodki v Skocjanu in Sinči vasi presegajo vse meje civilizirane družbe neke organizirane države. Teror nad slovensko in hrvatsko manjšino onkraj Karavank pa spominja na najmračnejše čase nacizma. Zato podpirajo prizadevanja naših organov, predvsem pa sekretariata za zunanje zadeve, za pravično rešitev in zaščito naših narodnostnih skupnosti na Koroškem. Zahtevajo tudi, da problem obravnava OZN. Dogodke na Koroškem so obsodili tudi delavci Kovinoservisa z Jesenic, ki prav tako zahtevajo, da vprašanje slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti na Koroškem obravnava generalna skupščina OZN. Protestom zaradi avstrijske politike na Koroškem in ravnanja žandarmerije v Sko-cijanu so se pridružili tudi delavci Termike iz Škofje Loke in zahtevajo, da Avstrija izpolni svoje obveznosti in zagotovi pogoje za življenje Slovencev na Koroškem. L. H. Dogodke na Koroškem in protimanjšinjsko politiko avstrijske vlade so ostn obsodili tudi delavci Iskre Reteče. Jugoslavija na celovškem sejmu Na celovškem sejmišču so odprli 25. lesni sejem, na katerem že 24. sodeluje tudi Jugoslavija. Letos predstavljajo našo državo na največji avstrijski lesni prireditvi organizacije združenega dela iz Slovenije in Hrvatske. Slovenskih razstavljavcev je 22, hrvatskih pa 12. Gospodarski zbornici obeh republik sta organizirali tudi kolektivno razstavo, na ka eri se predstavljajo izdelki živilske, tekstilne, lesne in kovinske industrije, športni in steklarski izdelki ter naša turistična ponudba. Predstavniki obeh zbornic poudarjajo željo po še tesnejšem sodelovanju z avstrijskimi podjetji v okviru sejma. Promet se letno na osnovi sejemskih sporazumov povečuje za okrog K) odstotkov. Delegacija Gospodarske zbornice SRS pod vodstvom predsednika Andreja Verbiča se je pretekli teden sestala tudi s predstavniki koroškt trgovinske zbornice. Pogovori so bil uspešni, saj so prešli meje splošnih pogovorov in se dotaknili konkretnih problemov. Andrej Verbič je predstavnike koroške trgovin:.«\t zbornice seznanil tudi z rezultati pogovorov med slovenskimi gospodarstveniki ter slovenskimi gospodarstveniki na Koroškem. -jk Slab odziv Radovljica Konec minulega meseca bi se moralo 24 prijavljenih mladincev in mladink iz radovljiške občine udeležiti zdravniškega pregleda zaradi udeležbe na mladinski delovni akciji Bikini 76. Prišli pa so le štirje od prijavljenih. Slab odziv in odnos sla toliko bolj nenavadna, ker so bili doslej radovljiški mladinci oziroma brigadirji izredno prizadevni in uspešni na mladinskih delovnih akcijah. JH Gorenjska za ceste Po podatkih gorenjskih občinskih štabov za vpis posojila za ceste se akcija vpisovanja posojila nadaljuje v vseh občinah. V kranjski občini so do včeraj, 23. avgusta, presegli predvideno vsoto posojila za 29 odstotkov, v škofjeloški za 19,42 odstotka, v tržiški za 6,20 in v radovljiški občini za 4,73 odstotka. A. Ž Naročnik: r Več domačih gostov V letošnjih prvih šestih mesecih smo imeli v Sloveniji dva odstotka več gostov kot v enakem času lani; skupaj jih je bilo 865 tisoč. Vsi ti gostje so prenočevali več kot 2,44-mi-lijonkrat, kar je za pet odstotkov večkrat kot v prvem polletju 1975. Tako govorijo podatki zavoda SRS za statistiko. Po teh podatkih je videti, da gre za povečanje tako pri številu gostov kot pri prenočevanjih. Zlasti se je povečalo število domačih gitstov. Število tujcev se je celo zmanjšalo. Izlet po Jugoslaviji Tudi letos bodo maturanti tržaških višjih in srednjih šol odpotovali na sedemdnevni izlet po Jugoslaviji. Izlet prireja komite za prosveto in kulturo SR Slovenije v sodelovanju z mešano italijansko-jugoslovansko komisijo za šolske izmenjave. 30 dijakov si bo ogledalo Banjaluka, Sarajevo, Mostar, Split, Zadar in vrsto drugih krajev. Pet zamudnikov Samo v petih slovenskih občinah še niso vpisali predvidene vsote posojila za ceste, v ostalih pa so kljub dopustniš-kemu času že presegli 100-odstotni vpis. Najboljši pa so Velenjčani, ki so do konca preteklega tedna predvideno vsoto že presegli za tri četr- v tine, občani Žalca pa za več kot polovico. Skupno je v SRS 586.000 vpisnikov vpisalo 1,062.440.000 dinarjev posojila. Usnjarji delajo izgube Zaradi višjih cen surovin se je usnjarska industrija v letošnjem letu znašla v težkem položaju. Edini izhod vidijo usnjarji v povišanju cen svojih polizdelkov in končnih proizvodov, saj bodo v nasprotnem primeru poslovno leto sklenili z velikimi izgubami. Predla gajo, da bi se cene svinjskega usnja povečale za 10 do 13 od stoikov, druge vrste usnja pa od 20 do 25 odstotkov. Največ za stanovanja V Velenju bodo z novim letom imeli najvišji prispevek za stanovanjsko gradnjo, saj bo znašal kar 10 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Do sedaj so za stanovanja prispevali po 9 odstotkov. Za tako velik prispevek so se odločili zaradi izredno hitrega razvoja mesta. Do leta 1980 bodo zgradili 2.500 stanovanj, to pa je toliko kot v celjski občini. Razen za stanovanja bodo zagotovili denar še za komu nalno ureditev naselja, za trgovine, otroške vrtce in druge objekte s/)lošnega dnu benega standarda. Dom srednješolcev Velikemu pomanjkanju prostorov v dijaških domovih so se že začeli upirati v Mariboru. Pred dnevi so položili temeljni kamen za doni srednješolcev. V njem bo 480 postelj. Predvidoma bodo doni zgradili v dveh letih, gradnja pa bo veljala 52 milijonov dinarjev. Denar za gradnjo je že zagotovljen. Za petino več elektrike V trboveljski termoelektrarni I in II so do konca junija proizvedli 430 milijonov električne energije, to pa je za 87 milijonov ur več kot so načrtovali. Računajo, da bodo do konca leta proizvedli za petino več energije kot so načrtovali. O dohodkih odločajo na zborih delavcev • Iz analize o uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v TOZD Urejeni družbenoekonomski odnosi so osnova za normalni razvoj temeljnih organizacij združenega dela v okviru OZD. To je osnovna ugotovitev analize o uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v TOZD, ki jo je pripravil kranjski občinski svet ZS, in sicer v tistem delu, katerem je govora o družbe-noekomskih odnosih med TOZD. Omenjena analiza je zajela 15 gospodarskih organizacij s skupno 62 temeljnimi organizacijami in dva kolektiva družbenih dejavnosti, s skupno tremi TOZD. 5 organizacij od skupno 12, ki so odgovorile na anketo, je navedlo, da nimajo težav po razdelitvi imetja in sredstev, druge pa navajajo enega ali več problemov. Ponekod, med drugim v Iskri in v Živilih, pravijo, da razdelitev imetja .še vedno ni dokončna. Štiri temeljne organizacije še nimajo sprejetega samoupravnega sporazuma o,delitvi dohodka v TOZD in med TOZD in osebnih dohodkov. Poleg tega sta dve temeljni organizaciji navedli, da je pravica odločanja o dohodkih in sredstvih razširjene reprodukcije ostala na ravni OZD, prav tako tudi, da se je premalo upoštevalo pri razdelitvi minulo delo posameznih temeljnih organizacij. Večina samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka v TOZD oziroma v delovni in sestavljeni organizaciji vsebuje načelo solidarnosti in vzajemnosti med temeljnimi organizacijami v OZD. Tako določilo je v sporazumih osmih kolektivov, ki imajo 33 TOZD. Zelo malo temeljnih organizacij vključuje v merila o poslovnem uspehu več faktorjev, med drugimi tudi celotno minulo delo in vložena sredstva. Večina pri določanju uspešnosti upošteva tri merila, so pa tudi takšni kolektivi, ki poznajo eno samo merilo, to je tekoči poslovni uspeh. Tudi pri uresničevanju načela delitve osebnih dohodkov po delu in po rezultatih dela večina delovnih organizacij še ne upošteva prihrankov v surovinah, polizdelkih, izkoriščenost delovnih naprav in drugih prihrankov. Vse OZD in TOZD upo- števajo sistematizacijo delovnih mest, tri četrtine jih upošteva kvalifikacijo oziroma izobrazbo- in delovni staž, skoraj dve tretjini stalnost v posamezni delovni organizaciji in delo po normi. Kvaliteto izdelkov, kot merilo pri nagrajevanju, upoštevajo le v petih temeljnih organizacijah. Razponi med osebnimi dohodki glede na kvalifikacijo in izobrazbo delavcev so dokaj izenačeni. Najpogosteje se pojavljajo razponi med 1:2,5 — 3. Le. izjemoma 1:4,7. Zelo majhni so razponi med osebnimi dohodki nekvalificiranih, polkvalifici-ranih in kvalificiranih delavcev. Pojavljajo se tudi težnje po uravnilovki. Tako mnenje se je pojavilo v odgovorih 17 TOZD z obiazložitvijo, da so take težnje najbolj pogoste pri delavcih z nižjo izobrazbo oziroma kvalifikacijo. Med razlogi za takšne želje oziroma zahteve delavci navajajo, da morajo veliko delati, da pa zaradi nizkih dohodkov težko živijo. O delitvi dohodka in osebnih dohodkov v veliki večini temeljnih organizacij odločajo na zborih delavcev. V 17 TOZD pa poleg zborov odločajo tudi delavski sveti, v 16 pa kolektivni izvršilni organi. V sedmih temeljnih organizacijah pa delavci lahko dajejo samo predloge. Na zborih delavcev pa v vseh temeljnih organizacijah odločajo o delitvi dohodka na sklade. L. Bogataj Vrtec v Kropi Kropa — V začetku tega meseca so v Kropi v radovljiški občini odprli nov otroški vrtec. Vanj bodo sprejeli v varstvo namlajše 1. septembra. Izgradnja tega vrtca sodi v okvir srednjeročnega programa izgradnje vzgojno izobraževalnih zavodov v občini. V vrtcu bo v treh oddelkih prostora za 60 otrok starih od treh do sedem let. Tovarna* vijakov Plamen v Kropi je edina v radovljiški občini, kjer so zaposleni sklenili, da bodo prispevali del stroškov k oskrbninam v vrtcu za otroke članov kolektiva. Gorenjski in koroški planinci na Bleščeči planini V soboto, 21. avgusta, je bil na Bleščeči planini na Koroškem sestanek predsednikov gorenjskih planinskih društev, ki so se ga udeležili tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Celovca. Gorenjski planinci so razpravljali o jesenskih skupnih akcijah (dan planincev, tečaji, zbori itd.) in grajali mačehovski odnos občinskih telesnokultur-nih skupnosti do množične rekreativne planinske dejavnosti. Poudarili so, da je edina izjema kranjska telesnokulturna skupnost in da mora biti merilo za pomoč TKS planinstvu aktivnost le-tega. Gorenjski planinci so razpravljali tudi o investicijah v postojanke v letu 1977. Prevladovala bodo vzdrževalna dela in to predvsem na Blegošu, Krvavcu, v Vratih itd. Gorenjski medobčinski odbor planinskih društev je menil, da mora imeti Krvavec še naprej planinsko postojanko, saj postaja izhodišče za številne izlete in ture, zato je popravilo doma na Gospincu utemeljeno. Predvsem bi na Krvavcu lahko organizirali stalni planinski izobraževalni center. Člani Slovenskega planinskega društva iz Celovca so udeležence seznanili z grobim ponašanjem avstrijske policije do Slovencev v Skocjanu. Brutalnega ravnanja so bili deležni tudi člani SPD iz Celovca. Nemško nastrojeni ljudje celo menijo, da je planinska postojanka na Blešče-' Či planini, kjer je pod Arihovo pečjo padlo 7 koroških partizanov, »središče hujskanja proti Avstriji in postojanka komunizma«! (jk) Jesenice Pri občinski konferenci ZSMS se v teh dneh pospešeno pripravljajo na volitve novih organov ZSMS. Kandidatna lista za novo predsedstvo OK ZSMS je že sestavljena, kadrovski postopki v ostale organe pa so v teku. Manj uspešno potekajo priprave na volitve v osnovnih organizacijah ZSMS, V ;■ je vzdušje še vse preveč počitniško. Volilna seja občinske konference /.SMS je predvidena za konec septembra. J, R. Radovljica Pri komiteju občinsko konference zveze komunistov Radovljica se bo danes sestala komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ocenili bodo potek junijske vaje in razpravljali o nekaterih vprašanjih s področja družbene samozaščite. V četrtek, 26. avgusta, popoldne se bo na 27. redni seji sestal komite občinske konference zveze komunistov Radovljica. Obravnavali bodo srednjeročno usmeritev in problem financiranja stanovanjske izgradnje v občini, program dela občinske konference do konca leta, poročilo 0 poteku akcije Teden Komunista v občini in sklepe 12. in 1.5. zasedanja občinske konference ZK Radovljica. Z gradbišča Kranjskega planinskega doma na Ledinah nad Jezerskim Foto: F. F kar Na Ledinah raste Kranjski planinski dofll Nova postojanka bo prispevala k večjemu obiska naših mejnih vrhov, hkrati pa bo nudila streho planincem, alpinistom in smučarjem — Planin? so lani in letos opravili skoraj 8000 prostovoljni*1 delovnih ur štvo se bo trudilo, da bodo na srnu čišču red, čistoča in mir. V načn ima gradnjo večje vlečnice, ki za t& liko od sedanjih ropotajočih napi-8 ' ne bo povzročala prevelikega nrUPu Ledine bodo postale tudi prilj«^ J Škofja Loka Jutri ob 16. uri bo v prostorih podjetja Marmor v Hotavljah seja odbora sindikata delavcev v gradbeništvu s področja škofjeloške občine. Predlagan je naslednji dnevni red: priprave za proslavo dneva gradbincev in tekstilcev, ki bo 18. septembra v Kranju, poročil0 0 izvedbi javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu, ustanovitev kluba samoupravljavcev tei udeležba v dvomesečni sindikalni šoli. ki jo republiški svet zveze sindikatov pripravlja v Dolenjskih toplicah V četrtek ob 12. uri bo v Skofji Loki seja koordinacijske komisije za stanovanjsko politiko v občini. Člani komisije bodo obravnavali predlog o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, poslušali informacijo o ceni za kvadratni meter stanovanjske površine v novih stolpnicah v Podlubniku ter spregovorili 0 sedanjem doseganju plana pri gradnji stanovanj v škofjeloški občini. -jg Ledine — Pred tremi leti se je Planinsko društvo Kranj v soglasju s kranjsko občinsko skupščino in Planinsko zvezo Slovenije odločilo graditi na Ledinah nad Jezerskim, 1700 metrov visoko, novo planinsko postojanko, imenovano Kranjski planinski dom. Več razlogov upravi-čuje gradnjo. Nova planinska postojanka bo omogočala lažji dostop do naših mejnih vrhov, kjer že leta prevladujejo nemškogovoreči planinci, slovenski ljubitelji gora pa so v manjšini. Ti vrhovi so predvsem Babe, Goli vrh, Virnikov Grintavec itd. Razveseljivo je, da se je zadnje čase, čeprav na Ledinah še ni postojanke, kranjsko društvo pa je uredilo dostop, obisk Slovencev na teh vrhovih povečal in je njih število že skoraj enako obiskovalcem onstran meje. K temu je veliko prispevala tudi nova planinska transverzalna pot »Kranjski vrhovi«. Nemškogovoreči ljubitelji gora spoznavajo, da bo nova postojanka njim velika protiutež, in graditelje sprašujejo, zakaj neki po 90 letih obstoja slovenskega planinstva gradimo dom na tem področju ... Nadelava poti na Ledine, tovorna žičnica, ki je prepeljala že skoraj 400 ton gradbenega materiala, in pogostejši glasovi o Ledinah so povečali število obiskovalcev tega področja. Oživel je bližnji Skutin ledenik, na katerem je še v tem času okrog 400 metrov dolgo snežišče. Na njem je pogosto srečati smučarje, kar dokazuje, da je ledenik eno najlepših naših letnih smučišč. Planinsko dru- ljeno zbirališče alpinistov, saj tod n manjka privlačnih alpinistični smeri, ter primerne za organizacij letne ledeniške šole. g Ledine so živahno in trenutp najvišje jugoslovansko gradbi*4- ' Gradbincem nagaja slabo vrerfl^ vendar poteka gradnja vseeno P načrtu. Za to imajo največ zasl t Obrtno podjetje iz Cerkelj in njef?0 direktor Stane Bobnar ter skup1!! delavcev iz Struge v Makedoniji, ničar Lovro Rutar s sodelavci iri Pr ■ zadevni člani gradbenega odbora P. Planinskem društvu Kranj na ^e\m Francijem Ekarjem. Vsak teden J • je srečati na gradbišču. To je P°# za dobro in nemoteno delo. Kranjski planinski dom je že zgf jen do druge plošče. Na vrsto prl še nadzidava za 2,5 metra, potem P bodo gradbinci objekt pokrili- " zime bodo postojanko zastekli'1 1 zaščitili zunanjost. Otvoritev P1, ninskega doma je predvidena za Pr hodnji praznik kranjske oD^irl« Pogoj za uresničitev tega velik^ cilja je zagotovitev predvidenega dogovorjenega denarja, pri čemer/5, še posebno odločujoča vloga kraJ!i ske občinske skupščine. Prav bi h)'! če bi planincem pomagali tudi dfUq bodoči uporabniki postojanke, " ■ na primer smučarji in drugi č'a športnih organizacij! J. Košnje* PLANINSKA HOJA KREPI - Organiziranih pohodov in izletov v g°re,ti jih organizirata P'aninsko društvo Kranj in odbor za športno rekreOjfa jih organizirala faninsno arusivo i\ranj in oaoor za športno rera*"^ telesnokulturne skupnosti Kranj v okviru akcije »Občani Kranja h°.a n v gore«, se je doslej udeležilo že skoraj 20.000 ljudi. Pohodom kaže PrlP.\Jjl posebno vrednost tudi zaradi tega, ker se jih ne udeležujejo le člani plani^\0 organizacije in aktivni planinci, temveč širok krog občanov, ki pred tem 11 u. bili navdušeni za planine. Hoja po planinah je eden najboljših trimov V ^ ravi. Udeleženci izletov spoznavajo naravo, obiskujejo razne transverza j točke, kar je še posebno privlačno, in se učijo ponašati v naravi ter ^T^, telesno in duševno pripravljenost, kar je pomembno za splošni ljudski o<*P Zato kaže takšno rekreacijo v naravi še naprej podpirati in ji dati še trat1 J materialne temelje, (jk) — Foto: F. Kkar Krajevni praznik na Blejski Dobravi Blejska Dobrava — Prebivalci Blejske Dobrave bodo 28. avgusta imeli krajevni praznik. Spomnili se bodo akcije prvoborcev Staneta Kersnika, Franca Konoblja, Jožeta Finžgarja in Janeza Zvana, ki so 28. avgusta 1941 razstrelili železni drog Visokonapetostnega omrežja v Lipcah ob Dobravi. Zaradi njihove akcije je bila proizvodnja v okupirani železarni na Javorniku tri dni ust avljena. Letos bodo na Dobravi slavili Že med tednom, ko bodo mladi in člani TV1) Partizan imeli nogometni tur- nir in druga športna srečanja^, soboto. 28. avgusta, zvečer bo sko-reševalna vaja gasilcev, n»a ^ cev m ekipe civilne zaščite. V' ne je 1 jo pa DO osrednja proslava, ki [j " in bodo udeležili tudi predstavni^1 Raven ^ pobratenih Grgarskih drugi. Po slavnostnem govoru ^ , vika Amb'rožiča bodo položili *e ^ k spomeniku NOV, nato Pa^0jo sodelovali moški pevski zbor Vintft in cicibani iz vrtca na Dobravi tej priliki bodo svečano preda uporabo tudi dva požarna bazena- ,0rHenda — Delavci Kmetijskega instituta Emona so pri pridelavi letošnjega \,0Tfipirja dosegli lep uspeh. Pridelali so precej semenskega krompirja y**ha. _ Foto: B. Blenkuš Krompir letos drobnejši p . .... 0 splošnih ocenah pa letošnja proizvodnja kljub Su$i ne bo manjša od lanske — V Evropi manjka krompirja iNa zadnji seji izvršnega odbora slovne skupnosti za krompir so j^jfevali letošnjo letino v Sloveniji Jugoslaviji. Kolikšna bo letošnja °izvodnja, je za zdaj še preuranje-t^.govoriti. Vendar pa pridelovalci $tf|°> da bo krompirja letos približ-s toliko kot lani, le da bo zaradi 2še nekoliko drobnejši. Na težji ^j^lji je bil pridelek boljši, na pešče-s Pa slabši. Deževje, ki je prišlo za l^snim obdobjem, je razmere nekoliko 2°oljšalo, vendar zamujenega ni k Pfilo. nadoknaditi. Po drugi strani p obilna moča, ki že nekaj časa . gladuje V Sloveniji, povzroča na c .^aterih področjih Slovenije prelje težave pri izkopu, nf2 drugih krajev države so vesti o ^ Pnipirjevi letini bolj ugodne, tako L*.Se za pokritje domačin potreb ni oji, Velike možnosti se ponujajo 4(h za izvoz krompirja. Evropo je kaL11"^ letos pestila taka suša, p KrŠne v tem stoletju ne pomnijo. U^etJno v Zahodni Evropi je zato idelek krompirja manjši. Popraše-nJe po krompirju v teh deželah y. rašča, vzporedno s tem pa skoko-gol(J rastejo tudi cene. To lahko Ju-rist 0Van' z izvozom krompirja izko-P tirno, vendar ne na škodo domače p trošnje in oskrbe s krompirjem! I^vsem drugače bi bilo in manjša bi Ja x Do-!azen zaradi izvoza krompirje bi bil naš pridelek zares obilen. .KNa izvršnem odboru poslovne ^Pnosti za krompir so razpravljali ^93'° cenah krompirja, ki še niso °nčne, saj kaže prej preučiti raz- mere na domačem in tujem trgu. Pri cenah kaže biti preudaren, sicer se utegnejo ponoviti težave preteklih let. Za zdaj je znano, naj bi pridelovalec dobil za kilogram krompirja okrog 3,50 dinarja. -jk Iz glasila aerodrom MANJŠI PROMET V avgustovski številki glasila delovne skupnosti Aerodrom Ljubljana—Pula razberemo, da je posebna komisija, ki je imela nalogo, da izdela analizo o poslovanju in ukrepih, ugotovila, da bodo letos na obeh letališčih dosegli 11.120 letalskih operacij, zabeležili 541.300 potnikov in 5736 ton tovora. V primerjavi z letom 1975 se bo tako Število letalskih operacij zmanjšalo za 4,51 odstotka, število potnikov za 1,98 odstotka in tovor za 22,22 odstotka. Vzroki za to so v izpadu flote Pan Adria, zaradi zmanjšanja flote IAA, zaradi izredno slabih vremenskih pogojev (posebno zaradi slabe zime) in tudi zaradi dokaj težkega gospodarskega položaja doma in v svetu. Zato je poslovni odbor konec junija letos sprejel več sklepov, da bi vseeno dosegli programirani načrt za letos. Tako naj bi imeli več pogovorov o rednih in izrednih letalskih linijah z domačimi in tujimi letalskimi družbami, dokončali naj bi začeto akcijo o oživitvi turističnega tržišča ZDA, Kanade in Latinske Amerike, dogovorili naj bi se z vsemi večjimi hotelskimi organizacijami za pospešitev tako imenovanega kongresnega oziroma seminarskega turizma in drugo. Most v Piškovci, ki povezuje oba bregova Save med Zasipom in Žirovnico, je že več kot dobro leto neprevozen za vsa vozila. Sliši se, da bo iz Žirovnice v Zasip zgrajena nova cesta in da bo takrat zgrajen tudi nov most čez Savo. Kdaj bo to, ne ve nihče. Morda pa ne bi bilo napak, da bi vsaj most obnovili. — J. Ambrožič Obrt zaostala vit ~ Industrijsko dokaj raz-2aft °bčina ima veliko slabše razvito Obrt obrt' bi lanko dejali za Ko 0 dejavnost v tržiški občini. l2?'lec lanskega leta je bilo v občini J^,.. obrtnikov vključno z gostilni-jjj. J1 in avtoprevozniki, pri njih pa je Pti° ZaP°slenih 89 delavcev. V Ste^rJavi s koncem leta 1974 se je ?a i ° obrtnikov povečalo za dva ali žan odstotka, število pri obrtnikih 2jP°slenih delavcev pa je poraslo za tov • 3°'9 odstotka. Večina obrtni-^ Živi v krajevni skupnosti Tržič-str-sto in v krajevni skupnosti Bi-8j. lca> v drugih enajstih krajevnih pPnostih pa živi le 53 obrtnikov, tai recejšen padec pa je čutiti pri t0 0 'rnenovani mali obrti. Število *a ^"'b obrtnikov se je zmanjšalo ^.Polovico. Ta. avgusta, vendar je bilo v razgovoru omenjeno, da je kupec ne potrebuje />re<>slova/nici so seveda vsak trenutek pričakovali, da bo /udiišfro prispeto, zato so spalnico Cidatelo poslali na Gorenjski sejem, eno pa so imeli razstavljeno r salonu. Omeniti je treba, da spalnica na sejmu ni imela nikakršnih nalepk, da je prodana, še man/ pa je bila ista spalnica namenjena Marinki B. oziroma kupcu. Ker je kupec izjuril, da spalnice pravzaprav ne potrebuje pred 14. avgustom. je Lesnina s tem računala. V prodajalni so tudi zagotovili, da bodo ta rok upoštevali. Spalnico Citadelo so pripeljali kupcu na dom II. avgusta, torej tri dni pred rokom. Prišla sta tudi dva monterja, istega dne zjutraj pa je direktor pošlo-ralnire na Primskorem telefonira/ Marinki B.in jo o tem obvestil. Spalnice pa niso montirali, ker soba še ni bila /»obeljena in je sam kupce montažo odkloni/. Na 'koncu naj oni en i ni o, da že prodanega pohištvu nikoli ne /niši/jamo na sejem in da je ta trdi lev povsem neumestna. Iz navedenih podatkov pa je tudi razvid no, da je kljub vsemu kupec spal-nico dobil />r!. avgusta 1976, ol> 1J. uri na Bledu. (grajska '4 nič ne bi izgubila na izgledu, veji?1 v kraju zrasle tudi nove 1 Treba bi bilo »zagotoviti« le d čeri »tip« gradnje. Vas *?^J^ namreč v zadnjih letih že sprem* nila. •< Sorica se bo kajpada zan!'-lahko razvijala naprej le, če hod" Soričani ostajali doma in se ,,e bodo izseljevali v dolino. •5* Zmaga pripadla poročenim Železniki - V Železnikih J9 ^\ v soboto, 21. avgusta, že tradicfrU* na vsakoletna nogometna te^.j med poročenimi in neporočen*. Železnikarji. Tekma, na kateri^./, kot vsakokrat zbralo izredno ve H j število gledalcev, je bila napeta prve do zadnje minute. Navija01^ šele po streljanju enajstmetr^ lahko pozdravili zmagovalce ekipo poročenih. V regularnem c* se je namreč tekma končala n60**^ čeno 4:4, po »udarcih« z bele toč pa so zmagali poročeni z 8:4. - Jp ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM JESENICE razpisuje štipendije za šolsko leto 1976/1977 1 za medicinsko fakulteto — oddelek za splošno medicino* za potrebe TOZD Obratna ambulanta Železarne Jesenic«' 1 na srednji zobotehnični šoli — oddelek za zobne s81" stentke, za potrebe TOZD zdravstvene enote Bled. Kandidati naj v 15 dneh vložijo prošnje na Združeni zdravstven' dom Jesenice, cesta Maršala Tita 78 in priložijo: — potrdilo o premoženjskem stanju staršev; — prepis zadnjega šolskega spričevala: Po določilih samoupravnega sporazuma se kandidatu l^vL odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodO° o medsebojnih obveznostih. V Preddvoru spet folklorni kolonija PREDDVOR - Osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, Zveza kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije, republiška konferenca SZDL, družbenopolitične organizacije kranjske občine in samoupravne interesne skupnosti so pripravile letos že 4. folklorno kolonijo v Preddvoru. Kolonij se udeležujejo otroci koroških Slovencev, stari od 11 do 14 let. Najmlajši koroški Slovenci na preddvorskih kolonijah spoznavajo matično domovino, njeno zgodovino in literaturo, razen tega pa se uče tudi slovenskih 1 judslšJH ol<" Letošnje kolonije, ki se jji začela v nedeljo, 22. avgust* j? bo trajala en teden, se udele21 20 otrok iz Pliberka. Vodii J Anita Hudi, po poklicu Pr° ^ rica, sicer pa znana k°r°rgld pesnica in režiserka. Pl|De. it otroci se bodo po vrnitvj Preddvora vključili v tam«>'0 nje Slovensko prosvetno dr11 Edinost. Tako kot pretekla leta je letos Preddvor sprejel ^°V*e&-otroke z izrednim gostoljuW Udeleženci folklorne k0%eli' stanujejo po domačijah na Visokem in v Preddvoru. d> Mojster umetnega kovaštva Joža Bertoncelj iz Krope je za vedno odložil svoje kladivo ... Ogenj njegovega življenja je ugasnil prejšnjega petka, na «0. dan meseca avgusta ' 1976 .. . ~ Leta 1901 rojeni otrok kovaške Krope je zaključil svoj 75-letni delavnik. Umrl je mož, kje tak je še med nami? Te Stritarjeve besede so kot umerjene za mojstra, ki smo -.ga sedaj izgubili. Mar bo kdo od t&toladih šel po njegovih stopinjah? yudo bi bilo reči, da takih lepot, -kot jih je znal pričarati iz-žare-^čega železa stari mojster Joža — ne bi znal poslej nihče več ustvarjati. Obsežneje in temeljiteje bom o Kujstru umetnega kovaštva, res-ničnemu umetniku, pisal v eni od Prihodnjih številk Snovanj. Rad 01 tedaj bolj strokovno prikazal nJegovo delo in njegovo globoko filozofijo, kovaško veliko filozofijo ... Danes pa bi se rad poslovil od Prijatelja, večletnega sodelavca v kroparski šoli za umetno kovaš &o in od človeka nenavadno Širokega formata. ZSilak in dobrodušnež, včasih ^'istrega jezika in spet globoko- umen mislec. Iskalec lepote, samotni romar skozi vse življenje. Delavec od rojstva do smrti. Človek, ki si ne zna privoščiti ne udobja, ne počitka. Zagledan v svojo ustvarjalnost, neodvisen, samosvoj, skromen, preskromen. Zahteven pa, kadar je šlo za popolnost stvaritve iz železa. Nekdanji telovadec, močan možak — kot se kovaču spodobi. — Zdaj pa kar dve leti tako nebogljen v svoji hudi bolezni. Bolj kot vse drugo, je Bertonclja do konca peklila zavest, da ne bo mogel nikoli več kovati. Zanj bi veljala pesnikova beseda, da umreti težko ni, pustiti nade, delo — to boli! Zabaven, kramljač, duhovit pripovedovalec, šegav zapisovalec kroparskih zgodb (knjigo je napisal in založil sam, leta 1973), soustanovitelj Kovaškega muzeja, amaterski etnograf in arheolog, kaj vse bi se za tako vsestransko sposobnega in razgledanega moža še. reči dalo! Mar je bila že slutnja smrti, ko je Joža Bertoncelj v svoji knjigi zapisal: Jaz sem iz poslednjega rodu, ki ga je dal vigenjc. V prvo zarjo moje mladosti utripajo iskre iz ■ vigenjcev in odmevi z'venka kladiv. V žaru železa raste iz mraka očetova senca, urno se giblje v ritmu dela, prestane in se utrne kmalu za vedno v mrak . . . Rekel sem, slutnja smrti. Kajti bral sem nekje, da možje, ko se jim bliža smrt, prično vpletati v svoje misli pokojnega očeta, se pogovarjati z njim in ga iskati v svojih jesenskih sanjah . . . Zdaj je prijatelj Joža že legel k počitku v črno jamo. Človek je minljiv, njegova dela pa so večna. Okostnjak v spomeniku na Ljubelju, nešteto zmajev, stotero okenskih in vratnih mrež, vrsta pošastnih mask, okovanih skrinj, kovanih ptic in bridkih krucifik-soi> — vse, vse to je ostalo. Prišel je čas slovesa od človeka, prijatelja, sopotnika in sogo-vorca. Naj topla prst izpod jeloviške Orlovine rahlo, rahlo prekrije izmučeno in zgarano kovačevo telo! V svojih delih pa Joža Bertoncelj še živi in bo živel vse dotlej, dokler bodo ljudje cenili pravo lepoto kovanega železa. Črtomir Zoreč Škofjeloška gimnazija ima 16 oddelkov Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (32. zapis) dol' sPrer,()di po' vaseh Nadiške Heltle Je na^a romarska pot prek ltr • ke Slovenije že kar precej pri o0 Seveda bi se dalo še iti v bre-skaf- ^ataJurJa m Kolovrata, obi-b 1 Antona Birtiča in njegove racreŠke fante la. zazvenjevali rojake v matični V h-u'n v sveto)» stopiti bi še veljalo turi' °vske kaplanije pod Muzci. Pa Čez i*0^ 0<^ nase ^a£e v Soški dolini tu Učejo (mejni prehod, tudi za Tp1Sie m vozila) do Viskorše nad v skp dolino še nismo prehodili p ,na^ih zapisih. — Toda nesrečni p. res je prekrižal marsikateri p0?°tni načrt — hudo je gledati be r^e hiše in zbegane ljudi. Besede tič e» °"s'ovenskega pesnika. A. Bir-Sf.a-Mečanca dovolj povedo v žalo-8t,tlki Naša duž most- ^Qd zadielo je to hude,. J° razdrte domačije, e gorje an smarti črne *j9 vaseh so Benečije. iaPumaga se jokati, e « kuražo uon na dan, /Vta nie za počivati, °<>diLah al Benečan. Ulj °> .ta primoran oddih na poti pa 8^ Pride kar prav. Kajti že dolgo pf , °dlašal in čakal priložnosti, da veliU av*m svoJim zvestim bralcem cey xetfa prijatelja Beneških Sloven-'še posebej Rezijanov. IUČENJAK - PRIJATELJ B i' je to poljski jezikoslovec in m ruski vseučiliški profesor l8u ^audouin de Courtenav Jan a('.V Niecislavv. Sprva nas začudi O letošnjih zadregah, s katerimi so se srečevali absolventi osnovnih šol, ko so se junija želeli vpisati v srednje šole, smo že pisali. Tudi o vzrokih zanje. Vendar se da z veliko dobre volje še marsikaj popraviti in v »nemogočih« razmerah omogočiti čimveč dijakom šolanje v srednji šoli. Škofjeloška gimnazija je letos nizaciji pouka. Specialne učilnice /a gimnazija je doživela prav tak naval učencev kot druge tovrstne in podobne šole na Gorenjskem. Vendar so vpisali skoraj vse prijavljene. Kako bodo lahko v prav nič večjih prostorih organizirali pouk? O tem pripoveduje ravnatelj Lojze Malovrh. »Razpisali smo štiri prve oddelke in toliko jih tudi lahko sprejmemo. Kot pogoj za vpis smo postavili prav dober in odličen uspeh. Ker se je javilo veliko učencev, smo morali namesto običajnih razredov s M) učenci, oblikovati razrede s 36 UČenci. Tako imamo letos v prvem letniku 146 učencev, lani pa jih je bilo okrog 120. Letos bi bilo učencev za en razred več, če bi uporabljali enaka merila za število učencev v enem oddelku.« »Ste kandidate tudi odklanjali?« »Odklonili smo vse učence, ki so bili dobri in vse, ki so želeli obiskovati našo šolo, a stanujejo v drugih občinah. Slednje smo odklanjali zato, ker smo menili, da moramo najprej rešiti probleme svoje občine in ne zato, ker bi se gimnazija morda zapirala v občinske meje. Prav tako smo najprej odklonili več učencev s prav dobrim uspehom, za katere je svetovalna služba menila, da bi bolje uspevali v drugih šolah. Ker pa so tam skoraj vse brez izjeme odklonili, smo jih pri nas vpisali.« »Letošnje šolsko leto začneta še dva oddelka smučarske gimnazije. Tako se bo število oddelkov v primerjavi z lanskim letom povečalo. Kako boste organizirali pouk?« »Lani smo imeli trinajst oddelkov splošne in pedagoške smeri, letos bo teh oddelkov štirinajst in še dva smučarska. Tako bomo imeli skupaj 16 oddelkov. Ze lani je bilo učencev toliko, da smo imeli težave pri orga- Koncert v Skofji Loki S kolja Loka — D revi ob 19. uri bo v kapeli na loškem gradu v Skofji Loki koncert sopranistke Olge Gra-celj in pianista Toneta Potočnika. Obetavni pianist Tone Potočnik, doma z Bukovice v Selški dolini, ki zaključuje študije v Zagrebu, se je Skofjeločanom nekajkrat že predstavil. Vsakokrat je dosegel velik uspeh. Koncert pripravlja zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Škofja Loka, vstop pa je za vse obiskovalce prost. -jg pouk tujih jezikov in kemije smo morali uporabljati tudi pri drugih predmetih. Leto^Pl sm<) sklenili, da moramo te težave v kar največji meri odpraviti. Zato bodo imeli štirje oddelki pouk v dveh izmenah in sicer dva prva in dva druga letnika. Izmeni se bosta zamenjali ob polletju. V dveh izmenah bodo imeli pouk tudi učenci smučarskih oddelkov. Zavedamo se, da je prehod na dve izmeni le izhod v sili in zato skušamo najti tudi druge rešitve. Trenutno je še preuranjeno, da bi govoril o njih. Najbolj so zaradi dveh izmen prizadeti vozači, ki predsiav-I ia jo kai polovico učencev. a »V času, ko si prizadevamo, da bi celo osnovna šola imela pouk v eni izmeni, je skoraj koraR nazaj uvajanje dveh izmen v srednji šoli.« »Res takšna odločitev, ne pomeni napredka, niti ni stalna rešitev. Vendar smo prepričani, da je naša nalor ga predvsem čimveč učencem omogočiti nadaljnji- šolanje. Napak bi se bilo strogo držati nekih načel na škodo učencev. Čimprej bo potrebno izvesti reformo srednjega šolstva in skladno s planom razvoja usmerjenega izobraževanja narediti tudi plan gradnje šolskih prostorov za šole, ki bodo to izobraževanje izvajale. S tem pa bomo rešili tudi probleme vpisa in dvoiztnenskega pouka.« L. Bogataj Pliberški »Oder 73« gostuje v Preddvoru Preddvor - Pesnica in režiserka Anita Hudi iz Pliberka na Koroškem je napisala satiro »En krat ena je ena«, kjer na hudomušen način opisuje sedanje razmere na Koroškem in graja namero avstrijskih oblasti preštevati manjšine v Avstriji. Satiro izvajajo člani »Odra 7:5« iz Pliberka. Doslej so že gostovali v Mariboru in Celju in povsod navdušili občinstTO. Koroški igralci se bodo v petek, 27. avgusta, ob 20. uri predstavili v avli osnovne šole Matija Valjavca v Preddvoru. Vstopnina bo 10 dinarjev. .jk SORICA — Soričani so še danes izredno ponosni na svojega rojaka — slikarja impresionista Ivana Groharja. Slikar se je namreč rodil leta 1867 prav v tem kraju. Tu je živel vse do vpisa v Ažbetovo šolo v Monakovem. Iz teh let so ohranjena tudi njegova prva dela. Po kratkem študiju v tujini pa se je Grohar naselil v Skofji Loki, toda motive za svoje slikanje je še vedno iskal v domačem kraju. Umetnik je umrl leta 1911 v Ljubljani. Njegovi rojaki, domačini s Sorice, so pred leti ob podpori še nekaterih ustanov in posameznikov ie. uredili in odprli za javnost Groharjev spominski muzej. Zdaj ga žal ni več! Toda kot kaže, Soričani ne mirujejo. Zdaj nameravajo muzej ponovno obnoviti in urediti. Toda največje težave so s prostori. Kot kaže, bo v sodelovanju s škofjeloškim muzejskim društvom tudi ta problem kmalu odpravljen. Ze v bližnji bodočnosti pa naj bi v spomin na slavnega rojaka Ivana Groharja na Sorici postavili in odkrili tudi njegov spomenik: Spominska plošča na hiši, v kateri je Ivan Grohar živel, pa je že vzidana (-jg) — Foto: F. Perdan francoski priimek tega poljskega plemiča — toda poznavalcu poljske zgodovine in kulture bo stvar razumljiva. Pač spričo velikega vpliva francoske kulture in politike v 18. in 19. stoletju na vse poljsko življenje. Saj tudi ime največjega poljskega skladatelja Chopina zveni francosko (izg. Šopen). Izgovorjava imena našega prijatelja- učenjaka ni kar tako, vsaj za jezikovno nevešče. Njegovo ime izgovarjamo Boduen d' Kurtene. Poljskemu učenjaku dolgujejo Beneški Slovenci svoj vstop v svetovno lingvistike. Prvi je bil ta Ne-slovenec, ki je svoje srce in svoje ogromno jezikoslovno znanje posvetil najzapadnejšemu slovanskemu rodu. Sprva tujec v deželi, se" je v kratkih treh mesecih naučil knjižne slovenščine pa tudi težavnega rezi-janskega narečja. Nadarjeni mož, kot je bil poljski učenjak, se je v kratkem naučil tudi laščine. In tako je bil jezikovno oborožen za svoje poslanstvo! Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da je prav carska Rusija poslala svojega vseučiliškega profesorja- doktorja filozofije, docenta za indoevropske gramatike v Petro* gradu (zdaj Leningrad), da proučuje daljna slovanska narečja. COURTENAYEVA ŽIVLJENJSKA POT Rojen je bil mož dne 1.5. marca 1. 1845 v poljskem Radzvmi-nu. Sole je absolviral v Varšavi, izpopolnjeval pa se je na univerzi' v Lipskem '(ponemčeno: Leip- zig). Kot vseučiliški profesor je predaval po Petrogradu, še na univerzah v Kazanu, Dorputu in K rakovu. K nam je prišel za krajša in daljša obdobja. Prvič je obiskal slovenske kraje na obeh straneh italijansko-avstrijske državne meje na pomlad 1. 1872. Bil pa je naš poljski prijatelj vse prej kot kak reakcionarni carist. Ruska vlada ga je 1. 1914 celo odpustila iz službe in ga zaprla v ječo. Vzrok: javno je zastopal zahtevo po najširši avtonomiji za vse neruske narode v carevini. V svoji brošuri, ki jo je izdal 1. 1913 je neustrašeno prerokoval razpad carske Rusije, če bo še naprej zatirala neruske narode v okviru svoje države ter jim odrekala kulturne in jezikovne pravice. Torej učeni poljski plemič se ni trudil le za znanstveno raziskovanje slovanskih jezikov — bil je tudi borec za svobodo! Po prvi svetovni vojni je Bau-douin de Courtenav predaval na univerzi v Varšavi. Umrl je v visoki starosti — izpolnil je. 84 let — leta 1929. NJEGOVO DELO ZA NAS Najbrž nas bo Gorenjce zanimalo, da je poljski učenjak imel v času, ko se je mudil na Goriškem in Vipavskem, za svojega prvega pomočnika in svetovalca Blazija Grčo, rojaka s Spodnje Bele pri Preddvoru, takrat (od leta 1871 dalje) župnika v Rihemberku. — No, če sem že povedal za Grčo, moram še reči, da je poljskemu učenjaku pomagal pri nabiranju znanstvenega gradiva tudi takratni dijak, poznejši goriški škof, Frančišek Sedej. Sad skupnega dela — slovečega univerzitetnega profesorja in skromnega slovenskega dijaka — je bila razprava V nemščini l)er Dialekt von Cirkno (Cerkljansko narečje), priobčena v dunajski reviji Archiv fiir slavvi-sche Philologie. letnik l'88.r>. Courtenav je v teku svojih bivanj pri nas zbral ogromno dialektološko gradivo v natančni transkripciji. Največ razprav je poljski prijatelj posvetil seve svoji ljubljeni Reziji — izgubljeni deželici daleč na zapadu, že na večerni strani. Pisal pa je on sam ali pa njegovi študentje, mlajši znanstveniki (n. pr. Bogorodicki,) pod njegovim vplivom pa tudi študije o slovenskem narečju Bleda in okolice ter o hohinjskopo-savskem govoru. ODKRITJE REZIJE Kot Kolumb Ameriko tako je ruski vseučiliški profesor odkril Rezijo, drobno deželico na najzapadnejši obali velikega slovanskega jezikovnega morja. Resda so o Reziji pisali že nekateri drugi učenjaki (npr. 1. 1816 češki slavist Potockv, potem 1. 1827 Italijan Viviani in končno tudi 1. 1834) češki filolog Dobrovvskv. Toda vsi ti so o Reziji le pisali, gledali nanjo le od daleč. Baudoin de Courtenav pa se je tej izgubljeni deželici in njenim ljudem zapisal z vsem srcem: naučil se je težavne rezijanščine, živel dlje časa v tej odročni gorski dolini, poslušal in zapisoval . . . O rezijanščini je profesor postavil nekoliko svojevrstno hipotezo, češ, da govore Rezijani jezik, ki je blizu nekaterim turanskim plemenom (nekdanjim Obrom). Seveda, trditev ne drži. Drugi znanstveniki, predvsem naš Ramovš, so dokazali da je rezijanščina le en > od slovanskih narečij. Zaradi večstoletne izolacije se je govorica res razvijala v drugačno smer kot govorica ostalih Slovencev, ki so bili kompaktno naseljeni. Zanimivost zase je tudi mnenje nekaterih Rezijanov, da so potomci ruskih vojakov, ki so semkaj zašli ob napoleonskih vojnah v severni Italiji. In da so Rusjani, ne Rezijani . . . Dolina Rezije (v ■>sred/u vas Njiva) mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam KOSILNICO BCS 140, malo rabljeno. Lipovec Alojz, Zg. Radovna 5, Mojstrana 5177 Prodam 12-letnega KONJA, sposobnega za kmečko gospodarstvo. Ivana Tavčar, Spodnja Luša, Selca nad Škofjo Loko 5245 Prodam dvoposteljno OGRODJE in 4 vzmetnice. Šenčur, Kranjska 14 5299 Prodam 1000 kosov STREŠNE OPEKE špičak. Roblek, Suha 35 5300 Prodam belo ZIBELKO z dvojno opremo in otroško prenosno TORBO z opremo. Telefon 064-61-396 5301 Ugodno prodam dolgo modro POROČNO OBLEKO št. 40 in globok OTROŠKI VOZIČEK. Kupim ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK in STAJICO. Informacije na telefon št. 064-61-157 5302 Prodam mladičku ŠKOTSKEGA OVČARJA Lassy, staro 3 mesece. Kocet Alojz, Suha 1, Škofja Loka 5303 Ugodno prodam kompletno SPALNICO. Informacije po telefonu 064-60-109 od 14. ure da 1 je 5304 KMETOVALCI: Po ugodnih cenah vam nudimo koruzo, pšenico, krmila za krave in kokoši K2K KRANJ TOZD KOMERCIALNI SERVIS SKLADIŠČE KOOPERACIJE Cesta JLA 2 (Pri Kernu) tel. 21-652 Prodam globok OTROŠKI VO-ZlCEK, dobro ohranjen. Ferdin, Suška 19, Škofja Loka 5305 Prodam mlado KRAVO, ki bo drugič telila, in 200 PUNT dolžine 220. Poženik.32, Cerklje 5306 Prodam prenosni TELEVIZOR POLUKS, možen priključek na akumulator in ZASTAVO 750, letnik 1968 po delih. Grilc, Apno 8, Cerklje ■5307 Prodam 2000 kg PŠENICE - zlata dolina, dobra tudi za seme. Sp. Brnik 33, Cerklje 5308 Poceni prodam SPALNICO. God-nič Helena, Koroška 16, Kranj 5309 Prodam 3 SODE za namakanje sadja (248, 200 in 1101) in VRATCA z okvirom za krušno peč. Pristava 18, Tržič 5310 Ugodno prodam 2 OMARI, 2 KAVČA in 2 FOTELJA. Belovič, Ul. Staneta Rozmana 2, Kranj 5311 LESEN SKEDENJ (pod) prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 5312 Prodam dve PECI kuppersbuseh in trajno žarečo PEG Gorenje. Cirče 31, K ran j 5313 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc, 1500 kosov ter italijansko plinsko PEC na elektro vžig po ugodni ceni. Kopač, Pot v Bitnje 7, Kranj 5314 Prodam brejo KRAVO tik pred telitvijo po izbiri. Bobnar Janez, V oglje 49 5315 Prodam termoakumulacijsko PEC. Tenetiše 63, Golnik 5316 Prodam TELICO, težko 350 kg, sirnentalko. Pogačnik Justina, Za-loše 13, Podnart 5317 Prodam Irialo rabljen SINGER PLETILNI STROJ - dvoreden. Ponudbe pošljite pod »6000,00« 5318 Globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBKO, prodam. Omersa, Valjav-čeva 12, K ranj, telefon 233-22 5319 Prodam PLETILNI STROJ in rabljen KAVC. Volčič, Kranj, Zupančičeva 12 5320 Prodam KANARČKE - mladiče po ugodni ceni. Korče, Gosposvetska 15, Kranj 5321 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-ogfasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam SEDEŽNO GARNITURO in dva KAVČA. Ogled vsako dopoldne. Mlakarjeva 24, stanovanje 13, Kranj 5322 vozila MOTOR CZ J4fl}A. 350 ccm, noy? poceni prodam. Pepur Jožko, Gmaj-nica 30 b, Komenda 5270 Prodam nov zadnji spodnji BLATNIK za zastavo 1300. Korče, Gosposvetska 15, Kranj 5323 Prodam AMI 8, letnik 1970, prevoženih 60.000 km. Gorenjesavska 56, Kranj 5324 Prodam MOPED na tri prestave v voznem stanju. Poženik 37, Cerklje 5325 Ugodno prodam MOPED T 12 s prevoženimi 5500 km in dele za Fiat 850. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 5326 Kupim dobro ohranjen avto RENAULT L 4, do 30.000 km. Roblek Franc, Bašelj 20, 64205 Preddvor 5327 Ugodno prodam R 4. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Cirilova 15, Orehek,Kranj 5328 TOMOS 15 SI^, letnik 1974, poceni prodam. Pintar, Gregoričeva 17, Cirče, Kranj 5329 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Pogačnik Srečko, Zaloše 13, Podnart 5330 Prodam ŠKODO, letnik 1970 v voznem stanju. Grad 16, Cerklje 5331 kupim Kupim KERAMIČNE PLOŠČICE ami — made in Greece. Telefon 21-518 5332 Kupimo večjo količino SENA. Lahko je slabše kvalitete. KS Lom. 5333 Kupim dve rabljeni POSTELJI ali KAVC z omaro. Zg. Brnik 81 5334 stanovanja SOBO opremljeno in ogrevano z uporabo kopalnice išče pošten študent v Kranju. Ponudbe pod »Predplačilo« 5335 Dva zakonca, brez otrok, nujno potrebujeta SOBO in kuhinjo, najraje nekje v Stražišču. Ponudbe pod »Livar« 5336 Oddam prazno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 5337 Dekle, Slovenka, nujno išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe pod »Takoj« 5338 posesti Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem na Koroški Beli, najboljšemu ponudniku. Informacije popoldan Gradnikova 71, stanovanje 10, Radovljica, ali Gorenjski tisk Kranj — dopoldan. 5339 Ugodno prodam dvosobno STANOVANJE, veliko 48 kv. m v Skofji Loki. Ponudbe na upravo pod šifro »Novi svet« 5340 Prodam dvosobno STANOVANJ K z vso opremo v bližini Kranja. Ponudbe pod »Vseljivo takoj« 5341 zaposlitve VAJENCA sprejmem. Ključavničarstvo, Jalen, H uje 23, K ranj 5064 Mlajšo zdravo upokojenko sprejmemo za OSKRBO ostarelih zakoncev 4 dopoldanske ure, razen nedelje. Ponudbe pod »Zgornje Bitnje« 5288 Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Bitič Aslan, Cesta Staneta Žagarja 20, Kranj 5342 obvestila Na domu strojno čistini vse vrste talnih OBLOG (lapisom, itison, flo-teks, preproge). Gogala Marko, K idričeva 38, K ranj ^ 5072 Borce Tomšičeve, Šercerjeve, Bra-čičeve, Šlandrove in Zidanškove brigade ter Jeseniško-bohinjskega, Ko-krškega, Koroškega in motoriziranega odreda 4. armade, ki so se v maju 1945 udeležili osvobodilnega po-, hoda na Koroško, koroške aktiviste, prijatelje koroških Slovencev in dobre knjige obveščamo, da je pred-prodaja knjige Francija Strleta VELIKI FINALE NA KOROŠKEM zaradi povečane naklade podaljšana do 5. oktobra. Knjiga VELIKI FINALE NA KOROŠKEM bo obsegala 440 strani in vezana v polno platno stane v predprodaji samo 160. dinarjev. Naročite jo lahko neposredno pri avtorju Franciju Strle-tu, novinarju iz Ljubljane, z vplačilom po položnici na žiro račun št.: 50100-620-107-140-71500-3767/10 pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dobili jo boste po pošti najkasneje do 15. oktobra 1976. 5296 Cenjene stranke obveščamo, da 25.8.1976, začne MESNICA redno obratovati. Kalan Franc, Gasilska 3, Kranj 5342 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, £>bnova starih lesenih rolet in zamenjava elementov pri roletah naročite Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 5343 KRANJČANI! EKSPRES specializirana čistilnica za preproge in tapisome. Kličite oo telefonu in obiščem vas doma. Čistim tudi družbenim ustanovam. Bucalo Džuro, tel. 26-912 5345 Pelavska univerza Tomo Brejc Kranj Kandidate za študij na II. stopnji Ekonomske fakultete obveščamo, da sprejemamo prijave za študij do vključno 30. avgusta. Z obiska v gorah se ne bo več vrnila Boža Jenko dijakinja 2. č razreda gimnazije Kranj Pogreb bo v torek, 24. avgusta 1976, ob 16. uri na pokopališče v Kranju. KOLEKTIV IN DIJAŠKA SKUPNOST GIMNAZIJE KRANJ ostalo MIZARJI! Spretnemu mizarskemu popoldanskemu pomočniku (obrtniku) dajem za dve leti nov kombinirani mizarski stroj V NAJEM (marke P.Ledinek). Resni interesenti naj se javijo na Leban Vili, Moše Pijadeja 1.3, Kranj, po 19. uri 5345 Podpisana Arnež Pavla, Možjanca 1, Preddvor, preklicujem in obžalujem, kar sem govorila o Jagodic Antoniji, Možjanca 4._ Zahvaljujem se ji za odstop od kazenskega pregona in se obvezujem, da jo bom v bodoče pustila pri miru. 536 dežurni veterinarji OD 27. AVGUSTA DO 3. SEPTEMBRA 1976: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; PIPP Andrej dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka; ČOP Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba telefon 25-779 Kranj. Po dolgi in težki bolezni nas je v 64. letu starosti tiho zapustil ljubljeni mož, oče in stari oče Urban Derlink Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 24. 8. 1976, ob 16.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Rado in Marjan, hči Nuša z družinami in.drugi sorodniki. Kranj, 23. avgusta 1976 ZAHVALA vsem, ki so mi ob smrti mojega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Rafaela Zorna izrazili sožalje in mi pomagali ob nenadni stiski. Za vso pomoč dolgujemo iskreno zahvalo Gorski reševalni službi in vsem sorodnim ekipam; še posebno tov. Francu Polajnarju. Enako zahvalo srno dolžni njegovim prijateljem - planincem, sodelavcem, organizaciji ZB ter sindikalni podružnici tovarne Sava. Iskrena hvala tudi pevcem in duhovščini za pogrebni obred in poslovilne besede; vsem, ki so pokojniku poklonili cvetje, ga pospremili na njegovi poslednji poti in vsem, ki sočustvujejo z nami. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Sabina z družino, sestra, bratje z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, 23. avgusta 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in ljubljenega očka, deda, pradeda in brata Petra Škrjanca čevljarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno smo dolžni zahvale gasilskemu društvu Duplje, sosednim gasilskim društvom,pevskemu zboru za žalostinke, govorniku pri odprtem grobu Bajželj Ignacu in častiti duhovščini za pogrebni obred. Dalje delovnim organizacijam in ustanovam Planika Kranj, Ljubljanska banka — podružnica Kranj in Kmetijska zadruga Naklo za poklonjene vence in številno spremstvo. Prav tako se zahvaljujemo dr. Bajželj Janezu za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč. Najlepša hvala še vsem tistim, ki tu niso omenjeni, pa so kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Peter, hčere Marica, Slavka, Anica, Zorka z družinami, sestra Frančiška ter drugo sorodstvo. Duplje, Križe, Pivka, Golnik, 20. avgusta 1976 ZAHVALA 1 Ob nenadni smrti moža, očeta, brata in starega očeta Mihaela Remica Iljevega ata iz Vasce pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo vsem sbsedom, znancem, prijateljem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in nam pomagali ter izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje. Hvala č. duhovščini za lepe besede in cerkveni obred. Hvala vsem.sosednjim GD, posebno pa domačemu gasilskemu društvu, da so ga tako častno in številno pospremili na njegovi zadnji poti, hvala GD za čuteče besede ob odprtem grobu in organizaciji SZDL in njegovemu prijatelju. Hvala organizaciji Alpetour, potniški promet in njenim sodelavcem ter KZ Cerklje. Prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinova M iha in Ciril, Jože, Metod, Andrej z družinami tej* sest ra A na z možem. Vasca, Cerklje, 23. avgusta 1976 V novo sezono — spremenjeno S 1. septembrom se uradno začne nova tekmovalna sezona za vse športnike, *i tekmujejo v letnem razdobju jesen — pomlad. Na Gorenjskem bodo oživela vsa 'grišča in dvorane. V novo sezono pa stopamo s spremenjenimi temovalnimi 8>stemi. Osnovni motiv sprememb je bila odstranitev deformacij na področju vrhunskega Sporta in pocenitev tekmovalnih sistemov, s čimer naj bi v bistvu omogočili izvedbo samoupravnega sporazuma o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesne kulture v Sloveniji, zlasti prodora k množičnosti in uresničevanje resničnega vrhunskega športa. V materialni in finančnih Posledicah naj bi to pomenilo uresničitev načelnega dogovora o usmerjanju združenih sredstev iz osebnega dohodka v takem odnosu, da bo 50 odstotkov sredstev Usmerjenih v financiranje množičnih oblik in pogojev telesno-kulturne dejavnosti. V športno-tekmovalnem sistemu naj bi tekmovali le športniki, za katere je mogoče trditi, da so resnično vrhunski oziroma je mogoče strokovno dokazati, da 80 perspektivni in na poti k vrhunskim dosežkom. Vsi ostali športniki bodo tekmovali v fiportno-rekreacijskem tekmovalnem sistemu (občinske, medobčinske ''ge). Le na tak način postaja tekmovalni sistem ob sistemu celovitega izbora temeljno vodilo in skupni motivacijski faktor, predvsem pa eden temeljnih avtoma-tttmov izbora vrhunskih športnikov. Na osnovi portoroških sklepov so bili doslej usklajeni in verificirani tekmovalni sistemi v naslednjih panogah: košarka, rokomet, nogomet, odbojka, namizni tenis, rokoborba, judo in šah. Za ostale panoge pa mora biti končan usklajevalni Postopek do 15. septembra. Torej smo tik pred startom športnikov v novo sezono po novem tekmovalnem 'istemu. Rešitve, ki v tem trenutku niso .zacementirane', temveč jih bo nujno usklajevati in ustvarjalno dograjevati v skladu z zastavljenimi cilji na področju vrhun-**ega športa. Omogočiti bo treba koncentracijo najboljših športnikov v ekipe oziroma klube, ki bodo nastopali v okviru športno-tekmovalnih sistemov. Za dosego tega cilja pa bodo morale organizacije sočasno sprejeti sklepe, s katerimi 01 dosegli sprostitev prehoda tekmovalcev v ustrezne tekmovalne sisteme (registra-c,jski pravilniki!). Pri tem bo potrebno še precej dogovarjanj. Večjo vlogo bodo niorale na tem področju opraviti predvsem občinske telesnokulturne skupnosti. j*azna klubaštva oziroma ozka gledanja na razvoj neke panoge v občini ali regiji °odo morala izginiti iz dnevnih razprav. Odločiti se bo treba, kdo bo v občini oziroma regiji nosilec razvoja kvalitete določene panoge. V nobenem športu na gorenjskem nismo tako kvalitetni, da bi dva kluba vsak po svoje razvijala panogo 00zaželenih vrhunskih rezultatov. J. J. Novice iz Tržiča in Križ 30ir*'8B;i nogometaši, ki jih v letošnji se-jUjl.vodi trener Blagoje Ivanovski, nek-pjjnji igralec v tržiški ekipi, so začeli s prijel v«mi v začetku tega meseca. Treninge, „0 Potekajo trikrat tedensko, obiskuje 20 Hlg^ctašev, predvsem mladih, saj so od Ij^. "anje ekipe, ki je nastopala v conski H_.°8ta,i le Dobrin, Pehare, Hladnik in •feri?" ^ za*etku so največ pozornosti po-Wv j naD'PanJu kondicije, sedaj pa poleg Hg^nijo tudi tehniko igre z žogo in pa i^^tere taktične variante. Trener Iva-ci|ji- 1 }e zaenkrat zelo zadovoljen z dis-'jh/In° ih obiskom treningov, njihovo marate* Pa Je dalo tu<*' ze ickatere rezul-Oj ,' zlasti se je to videlo na trening tek-j*1- Do začetka prvenstva 4. septembra JJj~o odigrali še vrsto prijateljskih tekem, IqJ? °a bo imel trener še dovolj časa za HjJav°, ekipe, ki bo zastopala barve trži-. ®kipe v novi enotni gorenjski nogo-gjj 111 ligi. Po besedah trenerja Ivanovih*8 tJe cilj precej mlade tržiške ekipe v ^•njem prvenstvu ostati oziroma zasesti ®»° čim više od dna prvenstvene lest- l --- ^okometaši so prav tako kot ostali tržiški Portni kolektivi začeli s pripravami v začetku vcy? I7leseca. Treninge, ki so dvakrat tedensko, yj" Vinko Ješe. Ekipa je močno pomlajena, Lprv°..ekipo pa so vključili samo mlade igralce, 'zr^rf Jlh Vz8°Jili doma. Igralci so na treningih prič disciplinirani in resni, tako da lahko »kujemo .dobro pripravljenost za prve »venatvene boje. lt 8«ptembru se bo začela tudi rekreacija ■. *tarejše rokometaše, ki bodo pod ime-1*1 ^eterani nastopali tudi v rekreativni irenjski rokometni ligi. oleg tega pa bodo kriški rokometaši, tako "lic TS0.'*'0, sodelovali tudi na teku »Po fer~ Tržiča«, ki ga organizira občinska konica ZSM Tržič in bo letos 2f>. avgusta. Skakalci kriškega Partizana so bili na nekaj dnevnih pripravah na morju. To je bila obenem tudi nagrada kluba za njihove dobre rezultate in uspešne nastope v prejšnji sezoni. Za izboljšanje finančne situacije v društvu, saj vemo, da je veliko stala predvsem nova plastična skakalnica v Sebenjah, so se Križani obvezali, da bodo prevzeli celotno organizacijo zabavne prireditve v okviru tradicionalne »Šuštarske nedelje« prvo nedeljo v septembru. S pričetkom novega šolskega leta bo v Križah začela z delom tudi namiznoteniška sekcija, ki jo bosta vodila trenerja Janško-vec in Muzik. Člani te sekcije bodo tekmovali po vsej verjetnosti v drugi gorenjski namiznoteniški ligi. V počastitev dneva graničarjev je bilo na strelišču na Cimpru strelsko tekmovanje s polavtomatsko puško. Tekmovanje za pokal občinske zveze rezervnih vojaških starešin je organizirala strelska družina Štefe Anton Kos tja in zveza. Tekmovalo je 12 tričlanskih ekip. Zmagala je ekipa zveze rezervnih vojaških starešin Bistrica s 172 krogi, drugo mesto je zasedla Teritorialna obramba Tržič s 122 krogi, tretje mesto pa Postaja milice Tržič 115. J.Kikel Nogometni turnir v Železnikih Železniki — V soboto, 21. avgusta, je bil v Železnikih v okviru prireditev ob tradicionalnem čipkarskem dnevu tudi nogometni turnir. Pripravilo ga je domače športno društvo Alples. Pred začetkom tekmovanja so ob nogometnem igrišču v Železnikih odprli nove garderobe. Turnirja so se udeležile štiri ekipe. Namesto gostov iz sosednje Italije, ekipe Gaja iz Padrlč, ki so nastop odpovedali, so prireditelji v zadnjem hipu na turnir povabili ekipo iz Britofa pri Kranju. Zmagali so nogometaši Šenčurja, pred kranjskim Triglavom, Alplesom iz Železnikov in Britofom. -jg Odprto teniško prvenstvo Kranja za veterane Bogataj in Vincijanovič prvaka ^ta^A^*' — Teniška igrišča na stadionu V$era M,akarja so tri dni gostila teniške *ega .ne> ki so se ob organizaciji doma-"^n d ?i6ke8a kluba Triglav in ob šport-obCjn ej|u tekmovanj ob pravkar minulem P*\e_8ke,n prazniku borili na odprtem ^Ov 0? ,u Kranja. V konkurenci vetera-*topjj *5 do 45 in od 45 let naprej je na- Vr|,|,° 80 4*vč 1 . -B Je 'm JUD,Jane, Osijeka, Slavonske Po-Cejjf p|bora, Beljaka in Kranja. r,10va^?v Je vse tri dni odlično izvedeno tek vanj '•kratic?. v.eteransko teniško srečanje, ki je bila UsPelo^ kotilo slabo vreme, je organizatorju ?anim;'._a Je spravil pod streho tudi to nadvse . * Q| 1 ~------- --------J. , ... j -----. eHst zadnje preskušnja pred državnim ?8no :V(>m v Karlovcu. Sicer pa smo s prika-^ovol^ vsen nastopajočih lahko povsem 8*°Jni J*'' -8aJ Je D"'a v vsen srečanjih na do-^'aJ&im«pa tUfli hwrDeno8t Je lahko vzgled bila i?e L|.k°raJ nobena še tako težka žoga ni f«.»>i Jj1 ,'Jena. V finalnem obračunu med vete-ffenig i** ^? 4S 'et' je Kamničan Bogataj *5 let Mariborčana Muleja, v kategoriji nad Da je prvak odprtega prvenstva Kranja postal Vincijanovič iz Slavonske Požege, ki je odpravil Ljubljančana Jagodica. Izidi (od 35 do 45 let): osmina finala: Bogataj : Koncilija (oba Kamnik) w. 0., VVin-kler (Beljak) : Stare (Triglav) ():«, Žezlina (Triglav) : Kosthat (Beljak) 6:1, 6:8, Zorič (Osijek) : Slegl (Kamnik) «:4, «:(), Mulej (Branik) : Mozetič (Vevče) 8:1, 6:1, Kavčič (Medvode) : Aleš (Triglav) 7:6, 7:(i, Grgič : Beneš (oba Osijek) 6:.'J, ti:.'!, Boncelj (Olimpija) : Ta-kalič (Osijek) 4:6, 1:6, četrtfinale: Bogataj : Stare 6:2, 6:.'l, Žezlina : Zorič 6:4, 4:6, 2:6, M ulej : Kavčič 6:3, 6:0, Beneš : Takalič 5:7, 6:2, H: 10, polfinale: Bogataj : Zorič 6:4, 6:2, Mulej : Takalič 6:2, 6:.'t, finale: Bogataj : Mulej ,r):7, 6:3, 6:2; veterani nad 45 let: četrtfinale: Vincijanovič (Slavonska Požega) : Prosen (Triglav) 6:1, 6:2, Dornik : Ka/.horšek (oba Olimpija) 2:6, 1:6, Butar (Olimpija) w. o., .Jagodic (Olimpija) : Kocjančič (Triglav) ,r>:7, 6:.'l, 6:0, polfinale: Vincijanovič: Razboršek 2:6, 7:6, 6:1, Jagodic : Rutar 6:.'l, 6:.'l, finale: Vincijanovič : Jagodic 6:3,6:3. D.Humer °e«e?a ^ teniških igriščih stadiona Stanka Mlakarja so merili moči teniški ^đi J11' k} so sc borili na odprtem teniškem prvenstvu Kranja. To pa je bila v Pn* V" Preskušnja le-teh pred državnim prvenstvom, ki bo v Karlovcu. °J°: P. Perdan Že v prvem kolu derbi Sava : Preddvor Kranj — Letošnje prvenstvo v moški in ženski republiški rokometni ligi se bo pričelo f>. septembra. V moški ligi bo nastopilo 12 ekip, ženska liga pa bo letos štela le deset ekip. Ženske bodo končale tekmovanje 31. oktobra, moški pa 14 dni kasneje, in sicer 14. novembra. Zastopniki klubov so izžrebali za ženske naslednje številke: 1. Velenje, 2. Dobravlje, 3. Sava, 4. Šmartno, 5. Kamnik, 6. Krka, 7. Izola, h. Preddvor, 9. Slovan in 10. Brežice. Tako se bodo v prvem kolu pomerili: Velenje : Brežice, Dobravlje : Slovan, Sava : Preddvor, Šmartno : Izola in Kamnik : Krka. Med moškimi so bile klubom z žrebom dodeljene naslednje številke: 1. Slovenj Gradec, 2. Iskra, 3. Krka, 4. Jadran, 5. Šoštanj, 6. Polet, 7. Piran, H. Mlinotest, 9. Ormož, 10. Brežice, 11. Minerva in 12.Tržič. Tako se bodo rokometaši Tržiča v prvem kolu pomerili v gosteh s Slovenj Gradcem, ostali pari pa so: Iskra : Minerva, Krka : Brežice, Jadran : Ormož, Šoštanj : Mlinotest ter Polet : Piran. Na seji ligaškega odbora moške in ženske republiške rokometne lige so razpravljali tudi o starostnih omejitvah, ki jih predvideva pred kratkim sprejeti dokument v naši telesni kulturi. Tako bodo smeli nastopali le trije igralci, ki so presegli starostno mejo 25 let. Skorajda vsi prisotni so bili proti temu sklepu, toda žal prepozno. Oblasiti bi se morali, ko so bili sprejeti dokumenti še v javni razpravi. Pregledali so tudi delo tekmovalne in sodniške komisije, katero vodi Nikica Božinovič ter ocenili, da je bilo sojenje v lanski sezoni na precej višji ravni in brez kakih bistvenih pripomb. J. Kuhar Mulej tudi v Marofu najboljši SAVSKI MAROF - Tu je bila v nedeljo III. dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev s prostornino 50 kubičnih centimetrov. Za dirko se je prijavilo kar 50 tekmovalcev, zato so 30 nastopajočih izbrali v predtekmovanjih. Tako kot na II. dirki v Radovljici, je bil tudi v Savskem Marofu najhitrejši Tine Mulej iz Radovljice. Brane Lipnik iz Radovljice je bil četrti, njegov klubski sotekmovalec Prešeren 10., Tržičan Hafner pa je bil 11. Na sporedu je bila tudi mednarodna dirka v razredu 250 kubičnih centimetrov. Zmagal je Švicar Thomet. Jugoslovan Leno Šoštarič je bil tretji. M. J. Kolesarji Save spet odlični KRANJ — Kolesarji kranjske Save so med zadnjim vikendom gostovali v Novem mestu in Ivaničgradu. Na dirki za šesti memorial Stepana Grgića je v kriterijski vožnji zmagal Fumič (Metaliacomerc), medtem ko je bil Savčan Kraker odlični drugi. Tudi na cestni vožnji so se Savčani dobro držali. Najhitrejši je bil ponovno Fumič, Savčan Rakuš je na cilj privozil drugi, Kraker pa peti. Na kriterijski dirki »Okoli Grma« v Novem mestu pa je v članski konkurenci zmagal Pleško (Astra), Kranjčan Ropret je zasedel še vedno dobro četrto mesto, njegov klubski kolega Knaflič pa je bil deveti. -dh Petrič dvakrat prvak Balkana BUKAREŠTA - V romunskem glavnem mestu se je končalo letošnje balkansko člansko prvenstvo v plavanju. V ekipni uvrstitvi je pri moških zmagala Bolgarija pred Grčijo, Romunijo in Jugoslavijo, pri ženskah pa je bila prva Romunija pred Bolgarijo in Jugoslavijo, v skupni uvrstitvi — moški in ženske — pa so letošnji balkanski prvaki Bolgari, drugi so Romuni, Jugoslovanom pa je pripadel bron. Med posamezniki se je ponovno odlikoval Kranjčan Borut Petrič, saj je postal dvakratni prvak Balkana. S časom 4:08,37 je postavil balkanski rekord na 400 m kravi in tako osvojil prvo zlato. Tudi v svoji standardni disciplini na 1500 m kravi si je s 16:29,82 priplaval že drugo zlato in pri tem je izboljšal tudi balkanski rekord. Sicer pa je Petrič nastopil še na 400 m mešano, kjer je bil peti, na 200 m delfin pa šesti. Peto mesto je dosegel še na 200 m kravi ter na 200 m mešano. Med žensko plavalno elito pa je nastopila tudi Kranjčanka Barbka Štemberger, ki je na 200 m prsno zasedla četrto mesto, na 200 m mešano je bila peta, na 400 m mešano pa sedma. -dh II. zvezna vaterpolska liga Pokopani upi na popoln uspeh . Rovinj - ZVL, Delfin : Triglav 8:7 (3:2, 2:1, 1:3, 1:2), letni bazen, gledalcev 500, sodnik Oman (Koper). Strelci za Triglav: Svegelj 2, Balderman 1, Švarc 1, Z.Malavašič 1, M.Malavašič I, Kuhari, Triglavani su ponovno razočarali, saj so se 1/. Rovinja vrnili praznih rok, Namesto, da bi iz gostovanja prinesli obe točki, so se morali sprijazniti z zasluženim porazom. S tem porazom pa so se praktično že poslovili od borbe za prvo mesto Kaj malo je namreč verjetno, da bi Solaris v četrtek v Rovinju tako zlahka prodal svojo kožo, kot jo je v soboto Triglav. Čeprav so Kranjčani v tem srečanju začeli dokaj poletno, saj so po dveh četrtinah vodili z dvema goloma prednosti, so v tretji to prednost izgubili, v četrti pa so jih domačini nadigrali in točki sta ostali doma. V četrtek bodo Kranjčani doma gostili kikindiški ŽAK, v soboto pa še Solaris. Obe srečanji bosta ob 20. uri v letnem bnzenu, -dh Ali bo koš, ali ne? Na tretji tekmi enajstega košarkarskega turnirja, ki ga je v počastitev občinskega praznika Kranj pripravit domači košarkarski klub Triglav, je v tretjem srečanju organizator obračunal z gosti z Jesenic. Na koš meče Jeseničan Lozar (11), razplet pa opazujejo Jeseničani Babic (5), Bizjak (6) m v ozadju Božič ter triglavani Mavric (5), Štefe (12) in Valič (4). - Foto: F. Perdan XI. košarkarski turnir Kranj 76' Tokrat drugoligaš Ilirija KRANJ — Ker je bil zadnji vikend precej muhast glede vremena, je bil organizator enajstega košarkarskega turnirja Kranj '76 domači Triglav primoran, da turnir, ki je bil v sklopu športnih prireditev ob občinskem prazniku, s stadiona Stanka Mlakarja prestavi v telovadnico osnovne šole dr. Franceta Prešerna. Na letošnjem so tako nastopile le vrste Jesenic, ljubljanski drugoligaš Ilirija in slovenski prvak kranjski Triglav, svoje sodelovanje pa so zadnji trenutek odpovedali košarkarji ljubljanskega Slovana. Toda čeprav v Kranj ni bilo drugega ljubljanskega drugoligaša, pa so ostala moštva za začetek priprav pokazala solidno košarkarsko igro. To posebno še velja za oba drugoligaša Ilirijo in Triglav in ne nazadnje tudi za pomlajeno ekipo Jesenic. Ilirija : Jesenice 53:29 (29:8) - V" prvem srečanju Ilirija ni imela težkega dela in je brez težav premagala borbene Jeseničane. Triglav : Ilirija 65:71 (32:34) - V tekmi, ki je odločala o letošnjem zmagovalcu, sta se moštvi vse do drugega dela enakovredno kosali za končni uspeh. V finišu pa so Ljubljančani le ugnali dober odpor Kranjčanov. Triglav : Jesenice 34:56 (21:31) - Zadnja igra ni prinesla spet nič novega. Triglavani so Jeseničanom vsili svoj način igre, ki pa gostom ni ustrezal. Vrstni red: 1. Ilirija, 2. Triglav, 3. Jesenice. Vsa tri srečanja sta z manjšimi napakami vodila Kranjčana Lampret in Čadež. -dh Gostovanje Zagorjanov KRANJ — Na stadionu Stanka Mlakarja bo v četrtek pravi nogometni praznik, na račun pa bodo prišli tudi nogometni sladokusci. Nogometni klub Triglav je namreč v goste povabil enaj-sterici Zagorja. V prvi tekmi se bodo ob 15.30 pomerili veterani obeh moštev. V kranjskem bomo na delu spet videli brate Brezar, Krašovca, Norčiča, Mihelčiča, Jana in druge. Ob 16.30 pa se bo ligaško moštvo Triglava pomerilo z gosti iz Zagorja. -dh Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Kemične tovarne exoterm k ranj Struževo 66 objavlja prosta delovna mesta 1. 4 delavcev za delo v proizvodnji v dveh izmenah 2. KV elektrikarja za delo v dveh izmenah Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: starost 18 let, poskusno delo 3 mesece; pod 2.: KV elektrikar, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo :5 mesece. Prošnje pošljite na naslov: Kemična tovarna EXOTKRM Kranj, Struževo 66. Rok za prijavo je 31. 8. 1976. HOTEL ECREinfi KRANJ prireja v četrtek, 26. 8. 1976, ob 20. uri na terasi hotela zabavno prireditev s plesom Gost večera: TEREZA KESOVIJAin LJUBIŠA PAVIČ humorist VABLJENI! Predprodaja vstopnic v recepciji hotela Pineta pri Novigradu je eden tistih krajev, za katerega skorajda vsak Gorenjec vzklikne »Ah, tam sem pa že bil«. Res, Pineta že dolga leta privlači dopustnike: odmaknjena od mestnega hrupa, v zelenju res predstavlja pravo oazo miru v turistično živahni Istri. Kljub gosti naseljenosti, saj je tu postavila počitniške domove in počitniške hišice cela vrsta slovenskih delovnih organizacij, pa je vendarle ta kraj ohranil vse lastnosti, zaradi katerih s« mnogi še in še vračajo. Ne nazadnje zaradi posebno ugodne klime, ki jo ima to področje: zato je na Pineti pred leti zraslo tudi Gorenjsko letovišče za letovanja gorenjskih otrok. Čeprav je nekaj časa skorajda kazalo, da se bo otrokom namenjeno letovišče spremenilo v počitniški dom za letovanje odraslih, pa posebno zadnji čas spet prevladuje prepričanje, da mora ostati letovišče to, za kar je bilo tudi grajeno. Zato je v teh avgustovskih dneh, ko se počitnice pravzaprav že iztekajo, okoli stavb in na obali otroški živ žav. Miro Bašar, pedagoški vodja: »V avgustovski izmeni je tukaj v Gorenjskem letovišču • 190,šolskih otrok z .Jesenic in Škofje Loke, pridružili pa so se*-jim še njihovi avstrijski vrstniki, ki so prišli letovat k nam v zameno za naše šolarje, ki te dni letujejo v Avstriji. Med nami je tudi 14 italijanskih otrok s področja, ki ga je prizadel potres. Čeprav razdeljeni v manjše skupine, ki jih vodijo vzgojitelji, pa so otroci spoznali v teh kratkih tednih, da so pravzaprav ena sama skupina, v kateri ni pomembna starost, jezik, narodnost. Mnogi so se naučili v tem času plavanja, veliko smo se ukvarjali s športom, da ne omenjani drugih razvedril, kot je izlet z ladjo in podobno; skratka otroci zaključujejo te počitnice zadovoljni, kljub temu, da nam je včasih nagajalo vreme.« Ivan Bečan, upravnik Zavoda za letovanje Pineta: »Pri nas je živahno že od zadnjih dni maja, sezono pa bomo zaključili enkrat v septembru. Prvi pridejo predšolski otroci, v sezoni so šolski, pa družine z otroki, zaključijo pa spet predšolski otroci. Pa še invalidi letujejo pri nas; prav tako so vedno polne tudi počitniške hišice občinskih organizacij ZH Gorenjske, za prehrano pa skrbi naše osebje. Čeprav se od konca julija sem že vleče ne .preveč lepo vreme, pa nam te gostov ne odganja, nasprotno, vsa jedilnica je zasedena do zadnjega kotička. Ob slabem vremenu tukaj ni nikomur dolgočasno — otrokom tako ni nikoli, odrasli pa so letos hodili tudi nabirat gobe.« Zdenka Vraničar iz Škofje Loke: . »Ze peto leto letujem v počitniških hišicah ZB Škofja Loka. Tukaj mi je zelo všeč; pa ne samo meni, več nas je, ki se vedno znova vračamo na Pineto. Tu najdemo mir, ne slišimo nobenega avtomobila, do morja je le korak; hrana je za nas'starejše še posebno primerna, « ker kuhinja pripravlja hrano tudi za otroke, okusi in zahteve otrok in starejših po ne preveč začinjeni hrani pa so seveda zelo enaki. Bila sem že v mnogih krajih, toda tu na Pineti je dopust,- vsaj zame in za take, ki si žele le miru, res dopust.« L. M. Po avto in bika v Gorice Za proslavo 40. obletnice stavke tekstilnih in gradbenih delavcev, ki bo v Kranju 18. septembra 1976 vabimo k sodelovanju v kulturnem programu igralce in recitatorje kulturnih društev in srednjih šol občine Kranj. Prva vaja bo v ponedeljek, 30. avgusta 1976, ob 18. uri v kadilnici Prešernovega gledališča v Kranju. GLEDALIŠKI CENTER OBČINE KRANJ Bolj za šalo, kot zares smo se odločili, da gremo v nedeljo na tombolo v Gorice pri Golniku. Toda že po nekaj minutah vožnje se je izkazalo, da bo šlo zares. Čeprav je do začetka igre sreče manjkala še debela ura je in od Kranja do Goric le nekaj kilometrov, smo žena Cesti J L A proti K oklici zapeljali v kolono vozil. Pa niso bili na cesti in v koloni le avtomobili. Pešci, pa kolesarji, vozniki poni ekspresov in koles so delali kolone tudi od strani. Vse kar se je peljalo, šlo in lezlo, vse je bilo namenjeno proti Goricam. Da bo ljudi in igralcev na srečo ogromno in da se domačemu gasilskemu društvu ni treba bati za obisk in za slab izkupiček, je bilo videti tudi ob prihodu v Gorice. Pod kozolci, v sadovnjakih, na sveže pokošenih njivah in ob cesti ter vaških poteh so stale nepretrgane kače jeklenih konjičkov. Na prireditvenemu prostoru pa se je gneča neprestano večala. Celo prireditelji niso računali na tako velik obisk. Čeprav so natisnili kar 16.5(X) tablic, jih je že pred drugo uro, ko je bil napovedan Če ne avtomobila, bika bomo dobili! Tablic imamo dovolj. Dolgčas pa tak . . . Raje vrzimo karte. uraden začetek vrtenja bobna s številkami, zmanjkalo. Na prizorišču za gasilskim domom pa se je zbralo več kot deset (10) tisoč ljudi. Vsi' v pričakovanju, če ne enega glavnih dobitnikov, pa vsa/ enega tolažilnega. Sicer pa je bilo treba pričakovati, da bo obisk velik. Prireditelji tombole, gasilsko društvo Gorice, je pripravilo bogate dobitke: fiat 750-lux, fiat 750-standard, 500 kg težkega bika, štedilnik, hladilno skrinjo, televizor, poni expres, moško kolo in poni kolo ter še 250 manjših — tolažilnih — dobitkov. Dobitki so bili vredni približno 150.000 dinarjev ali 40 odstotkov emisijske vrednosti natisnjenih tablic. Le teh pa so, kot smo že omenili, natisnili za 330.000 dinarjev in vse prodali. Čisti izkupiček od tombole pa so namenili za nakup nove gasilske brizgalne in druge opreme. Napetost med množico je rasla od številke do številke in zlasti potem, ko so se začeli boji za glavne dobitke. Deček in deklica, ki sta jemala številke iz bobna pa nista mogla potegniti tiste srečne številke, ki naj bi prinesla srečo in glavni dobitek. Izklicanih je bilo že 50, potem 55 in 59 številk od 90 možnih, a srečnež se še ni javil. Prava je bila šele 60 številka in na oder sta po Na srečo in dobitek je računalo več kot deset tisoč ljudi glavno nagrado prišla kar dvf Zato sta žrebala, kdo bo dobil f*0'* lux in kdo navadnega. Najp^l tombola, potem pa še žreb, je gla*0. dobitek namenil Alojzu Zupanu 11 Kranja, »navadnega« fičkota P°. Francu Kuharju iz Srednje vasi P* Šenčurju. Bik, ki je bil najatro* tivnejši« dobitek na nedeljski toi* boli, pa je »odšel« k gasilske^ društvu na Breg. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan nesreče Zapeljala na prednostno cesto V četrtek, 19. avgusta, ob 17.« * je v Podvinu pripetila hujša P metna nezgoda. Voznica osebne* avtomobila švicarske registrat'J Slavica Fidler (roj. 1945) je vozila 7 lokalni cesti od Otoka proti I Po travnikih, njivah, pod kozolci in ob poteh, pttvst*d kjer je bilo Se k štora, so stali avtomobili a/ />ro- stralni cesti. V križišču je, ne da upoštevala znak »stop«, zapeljala prednostno cesto in s tem zaprla P j kombiju, ki ga je proti Kad^ijij vozil Milorad Markovič (roj. 1942) , Beograda. Voznik Markovič je ral in se umikal v levo, vendar^ vozili kljub temu trčili. Voznik kovic in sopotnik v avtomobilu *• carske registracije Alojz Fidle1" ' . bila v nesreči huje ranjena, '•aZe0(-ostala dva sopotnika in štirje s0^u niki v Markovičevem avtom(,,'J Škode na vozilih je za 75.000 »'' Trčil v tovornjak V soboto, 21. avgusta, ob 1.1" na lokalni cesti med Nakloni i'1 *V, krico pripetila prometna nezg0^ Voznik osebnega avtomobila Janjj Zaplotnik (roj. 1940) s Pivke je v«^ proti Naklemu. V ostrem desn*j ovinku ga je zaradi prevelike hitr°stf po klancu navzdol zaneslo v \e\^ tako da je silovito trčil v vc>J^*H-j tovorni avtomobil, ki ga je.v°t().i Radivoje Kosovič, čeprav se je J vornjak umikal, da bi trčenje P jj prečil. V nesreči sta bila vozni* sopotnik huje ranjena. S ceste v potok V nedeljo, 22. avgusta, nekaj P 17. uro se je na Jesenicah na niči pripetila prometna nezg% Voznica osebnega avtomobila -j Avguštin (roj. 19.J2) iz Ljublj^Jj peljala od Koroške Bele proti c ,j tru. V ostrem levem ovinku y. odcepu ceste za Rovte je PrC je ostro zapeljala v levo, pri tein Pa avtomobil vrglo preko betonsK zidu v potok. V nesreči je bila v niča huje ranjena. Prehitro v ovinek V nedeljo, 22. avgusta, ob je na regionalni cesti med Bohi'1'. Bistrico in Nemškim rovtom Potila težja prometna nezgoda. osebnega avtomobila Jožef K°'r (roj. 1948) iz Železnikov zaradi P „ velike hitrosti ni mogel SPC j' ostrega levega ovinka; zapeljal, skrajno desno, tako da se je a u mobil prevrnil kake 4 metre gl° v jarek. V nesreči je bila huje njena sopotnica Jožefa Rant lZ | leznikov, škode na avtomobilu P..i za 35.000 din. L- Nesreča v severni triglavski ste| V soboto, 21. avgusta, <>P()'^j| alpinista Angel Ozebek in ^ f Polajnar oba z-Dovjega plezala "p verni triglavski steni. Med P9 njem pa se je Ozebku izpuli' da je padel nekaj metrov naVZ# u si pri tem zlomil nogo. Sop'^JJ mu je nudil prvo pomoč in <)l,v.|i Pokojno so v dolino prenesli " ski gorski reševalci,