AÑO (LETO) XXIX (23) No. (Štev.) 20 ^ Kardeljevo potovanje „Edvard Kardelj, verjetni naslednik Jósipa Broza-Tita; sc od včeraj na-Haija v tej prestolnici.“ TakS je mednarodna tiskovna agencija ÜP naznanila prihod Kardelja v Santiago de CKile. že v prejšnji številki smo v španskem tekstu opozorili na to nénavád- potovanje; ki jé V raznih latinskoameriških demokratskih krogih vzbudili* naravno pozornost. 8 tem dejanjem JÍ jugošlOvanški komuništičtti režim, ph ériém svojih največjih predstavnikov, stópii na pot direktnega agitiranja na latinskoameriškem kontinentu. Üardeíj ni gospodarski, ne družbeni strokovnjak; tudi nima njegovo po-tOVáñje tega značaja. Je torej le propagand Vtični sprehod marksističnega ideologa, katerega namen jé agitacija, prav v Času in prostoru, ki se trenutno h ahaja v kritičnem položaju. 1 Kardelj si je izbral za svoje potovanje (oziroma je dobil zanj navodilo „od zgoraj,“ cd samega Tita) tri latinskoameriške države, okoli katerih . se zadnie čase pletejo različna sklepanja. To so čile, Perú in Mehika. V marsi-čeih ro različne, a imajo neko skupno točko: postavljene so prav v tem času pred dogodke, ki lahko bistveno spremene, njihovo zgodovinsko pot. Čile se nahaja v začetku volilne kampanjo. Prihodnjega septembra bodo tam predsedniške volitve, v katerih nastopajo v glavnem tri struje: dosnica, zbrana okoli Alessandrija, levica s komunisti in sopotniki okoli Allcnde.a, v sredi pa krščanski demokrati, katerih kandidat je Radomir Tomič. Kaj ndj tu opravlja Kardelj? Mnogo: znano je Tomičevo navdušenje za jugoslovanski družbeni sistem, zlasti žri samoupravljanje, katerega pa sam v bistvu ne pozna. Kardelj pa je ravno glavni teoretik jugoslovanskega komunističnega samoupravljanja. Kako negativen, ie lahko n ;egov vpliv v že itak Majajoči se čilski demokraciji, si lahko, pred tavljamo, kajti bistvo jugoslo-vnriskega samoupravljanja, kot tudi u-stroja sedanjega, jugoslovanskega družbenega sistema je kontrola vsega procesa po eni sami stranki (komunistični). In to lahko postane usodno tudi zato, ker so v čilski krščanski demc-kraciji nekateri maloštevilni a zato toliko ffepni, navdušujejo za sodelovanje s Komunisti. Pa poglejmo nekoliko, kakšen položaj je v Peruju. Vojaška Vlada grala. Velazco Alvarada je od vsega počet-ka krenila na svojo pot. Agrarna re- ^ forma, ki jo je pričela izvajati, ji je prinesla močno opozicijo s strani veleposestnikov. Postopoma se je vlada nrigibala vedno bolj v ekstremen položaj tudi kar sé tiče tiska. Neka utopična popolna tiskovna svoboda nikakor ni realna. To dokazujejo številne rteprilike pó zaplenitvi dveh največjih dnevnikov v Peruju, ki sta ravno bila v najstrožji opoziciji do režima. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se po deželi pričele organizirati oborožene skupine, neke vrste ljudski komiteji „za obrambo revolucije“. Ker se je v javnosti dvignil silen preplah in močna opozicija, je vlada prav te dni izjavila, da v teh komitejih komunisti ne bodo imeli nobene besede, nasprotno, da se ljudstvo oborožuje prav zato, da bi preprečilo morebitno komunistično izrabljanje položaja. A položaj še ni jasen. Mehika je že nekoč trpela pod komunističnem terorjem, pa se ga jo (kot edini primer v zgodovini) rešila. Mehiška javnost je o nevarnosti komunizma dobro poučena, a številni prevratniki stalno postavljajo v nevarnost njen demokratični sistem. Tudi Mehika je postala zadnjo čase zbirališče in pribežališče vseh tistih, ki so zaradi svojega komunističnega prevratnega delovanja morali zapustiti svoje državo. Mnogo od teh je bilo rešenih potom ugrabitve diplomatov in pritiska na domačo vlade. Kot smo že omenili, so vlade kakor tudi javnost v vseh treh obiskanih državah o nevarnostih komunizma poučeni. A ozadje Kardeljevega obiska obiska in sploh vsega jugoslovanske- ESLOVEN1A LIBRE BUENOS AIRS» 14. maja' 1970 KOSYGIN PRVIČ PRED ČASNIKARJI SAMOGOVOR Sovjetski ministrski predsednik Kosygin je prvič v svojem življenju sklical Časnikarsko konferenco, katere se je v Kremlju udeležilo ok. 300 sovjetskih iri tujih časnikarjev. Na tej svoji prvi tiskovni konferenci je bil seveda Kosygin edini govornik. Nobenemu časnikarju ni bilo dovoljeno postavljati vprašanja ali kakor koli izražati svoje mnenje. Kosygin je silovito napadel Nixo-na, ker je odločil severnoameriški vojaški poseg v Kambodžo proti komunističnim gverilcem in severnoviet-nairiski vojski. Poročajo, da je Kosy-ginov besedni napad na Nixona mogoče meriti z znanimi besednimi izbruhi Hruščova proti takratnemu ameriškemu predsedniku gralu. Eisenhowerju, ko mu je (Hruščov) odpovedal obisk v Moskvi leta 1960 vsled incidenta z a-meriškim vohunskim letalom U-2 nad sovjetskim ozemljem. Kosygin je med drugim rohnel: „Kako je mogoča spraviti sedanjo dejanje Nixona v sklad z njegovimi ponovnimi izjavami o prehodu iz razdobja k-nfrontačijo v razdobje pogajam' ? Ali jej mogoče resno govoriti o žo’;ii ameriškega predsednika po plodovitih pogajaitjih... mčdtem ko’ ZD' kršijo ženevske dogovore iz leta 1954 in 1962 ffi kakšna je vrednost mednarodnih pogodb, ki jik ZDA s tako lahkoto Itršijo?“ Z 6’zirom na Nikonovo izjavo, da hočejo ZDA „rešiti ameriško čast in življenje ameriških vojakov“, je Kosygin zagrabil samo za besedo “čast” in zbesnel: „Nikon se norčuje iz besede “čast”, če s častjo misli na rušenje mest ih vasi, umore žensk in otrok, potem takšna definicija ne potrelmje komentarja.“ Tiskovno' konferenco je Kosygin v. nadaljnjimi izvajanji spremenil v osebni napad na Nixona. Očital je osebno njemu, da ,.še je postavi! za svetovnega orožnika,“ da je „prekršil nevtralnost Kambodže in Laosa“, da „poskuša uničiti riarodno-osvobodilni boj v jugovzhodni Aziji," itd. Silovito jo reagiral tudi Peking. Pekinška radijska postaja je v uradni I objavi označila ameriški vojaški poseg j v Krrribcdžo' za „neumno izzivanie“ ; in zagotovila „kamboškim nanrednim | ri’am vso nršo pomce“ V radijski oddaji pa ni bilo govern o direktni vojaški pomoči Rdeče Kitajske. Kave&siiškS sispeM v Kambodži Vojaška pogodba med Vietnamom in Kambodžo Za svoj vojaški poseg v Kambodžo, kjer so imeli vietnamski komunisti velikanska skrivališča in skladišča vojaškega materiala za svoj boj v Južnem Vietnamu, jo severnoameriško Vojaško poveljstvo določilo 8000 ameriških vojakov. Skupno z njimi je v Kambodžo vdrlo več tisoč južnovietnamskih vojakov. Ta zavezniška vojska se je po predvidenem načrtu pognala v bliskovito prodiranje proti prestolnici Kambodže Phriohi Penh, proti kateri so tudi komunistične silo namerile svoje napade. Medtem, ko so kamboške vojaške edinice čistile teren ob kamboško-vict-namski meji preti severa, je zavezniška vojska prevzela čiščenje gverilcev ob reki Mekong, na področju, ki teče skozi Kambodžo ter se ji je posrečilo ob intervenciji skupine rečnega vojnega ladjevja zavzeti važno železniško in cestno središče 6b reki Mekong Neak Leung, š Čemer so preprečili komunističnim silam zaprtje mekonške vodne žile proti kamboški prestolnici Phnom Penh. Prodiranje ameriško - vietnamskih oddelkov se je takoj nadaljevalo ter so v minulem tednu vkorakali v kambo-ško prestolnico simo in jo tako zavarovali pred nevarnostjo padca v komunistične roke. Sevemovietriamske vojaške sile in kamboški in južnovietnamski gverilci so se umaknili na področje zahodno od Phnom Penha ter jih zavezniške sile še naprej zasledujejo in preganjajo. Med prodiranjem so ameriški in južnovietnamski oddelki zaplenili ogromne količine predvsem sovjetskega orožja in drugega vomega materiala, vključno živil in sanitetnih potrebščin. Južni Vietnam in Kambodža sta v ponedeljek podpisali medseboino obrambno pogodbo ter objavili, da bosta ga komunističnega delovanja je ravno v tem, da je svojemu režimu dalo videz demokratičnosti, naprednosti in neodvisnosti od Moskve. Uradno se Kardelj pogovarja s predstavniki teh držav o „skupnem delovanju neuvrščenih dežel“. V resnici je vsa jugoslovanska komunistična naprednost, vsa njihova „neuvrščenost“ ena sama prefinjena laž, a na žalost tudi odlična vaba na trnku, na katerega Tito lovi sopotnike za svetovno komunistično gibanje. Kakšna je v praksi ta neuvrščenost je že mnogokrat dokazal, kot pred dnevi, ko je jugoslovanska vlada, kot ena izmed treh edinih držav, priznala izseljensko vlado, ki jo je kamboški fi-lokomunistični princ Sihanouk sestavil v Severnem Vietnamu. Persecución en la Union Soviética .... .No še han acallado aún lös ecos de los festejos del centenario de ¡Lenih, a ¿filien; Sé ha ¿[herido presentar como un benefactor dé la humanidad; ¿rhahdó ya nos llegan noticias de nuevas persecuciones en la Rusia Soviética. Reéiéníéffierité han sido lös judíos rusos, los que han padecido ira de los jerärcaS moséééítás’. Ahöra son lös tártaros, pueblo original de Crimea, quienes deben sufrir las consecuencias dél inhumano sistema, creado por Lenin. Los tártaros han sido deportados de su tierra natal en épocas de Stalin. Ahora, con motivo dé los festejos leninianos, muchos de ellos se hah dirigido a Moscú, para hrótéstar por su injusta situación, y pedir; les dejen volver ä Crimea. Pero la policía secreta soviética, la KGB, mediante sorpresivas, fédada's, ha detenido, encarcelado y luego llevado con destino desconocido á más de íéO dé ¿ilos. f Los tártaros, como tantos otros pueblos, son víctimas de un estado policial, que, a pesar dé los esfuerzos que realizan sus dirigentes, por presentarlo comp modelo de sociedad, es uno de los sistemas más tiránicos e imperialistas, cfae hasta ahora han sojuzgado a la humanidad. Preganjanja v Sovjetski zvezi Ni ŠC potihnil edmev proslav Leninove stoletnice, katerega sé jé hételo svetu predstaviti kot dobrotnika človeštva, ko že iz sovjetske Rusije prihajajo novice o novih preganjanjih. Pred kratkim so bili ruski Judje tisti, ki so prenašali jezo moskovskih mogotcev. Sedaj pa so Tatari, narod, ki izhaja iz Krima, tisti, ki trpijo posledice nečloveškega sistema, ki ga je pričel Lenin. Tatari so biili izseljeni iz svoje rodne zemlje za časa Stalina. Sedaj, ob priliki Leninove stoletnice, so številni od njih šli v Moskvo, da bi tam protesi-rali proti krivičnemu položaju, in zahevali, da se jim dovoli povratek na Krim. A tajna sovjetska policija, KGB, je v nenadnih racijah prijela več kot 160 Tatarov, jih nato zaprla in odpeljala neznano kam. Tatari, kot toliko drugih narodov, so žrve policijske države; ki je, kljub prizadejan'u njenih oblastnikov, da bi jo predstavili kot model družbe, edén najbolj tiranskih in imperialističnih sistemov, kar jih je doslej tlačilo' človeštvo. Iz življenja in dogajanja v Argentini Rudniki, železnice in petletni plan kamboška in južnovietnamska vojska tesno sodelovali v bodoče pri preganjajo. komunistov. Južnovietnamska vojska bo 'nr^a vsak trenutek prekoračiti kambcžko mejo v zasledovanju ne dneve), je predsednik general On-kemunistov, prav tako bo smela pre- j gania v javnem nagovoru po radiu in koračiti južnovietnamska mejo v boju 1 televiziji obrazložil bedečo državno po-proti komunističnim gverilcem. j litiko na tem polju. Argentina je ena Od začetka sedanjo ofenzivo proti najbolj bogatih držav na svetu kar se komunistom v Kambodži, ki so je za- j tiče podzemlja. Šimi predeli dežele čela 29. aprila t. L, so Amerikanei sploh še niso pregledani, in raznovrst-utrpcli 63 mrtvih in 259 ranjenih, juž- ne rude ležijo iri čakajo'; kdaj bo pri-novietnamska vojska pa 225 mrtvih in šel kdo, da jih bo z ne preveč truda ok. 1000 ranjenih. Scvcmovietnamskih dvignil in uporabil. A predsednikov komunistov so zavezniške sile pobile govor ni bil izraz nenadnega prebu- pripravlja Državni Svet za Razvoj (CO \ NADE). Voditelj te ustanove, drž. taj- nad 4509, z-pleni’e ra več sto ton jonja ra tem polju, pač pa jo le del vojnega materiala. Severnoameriški; celotnega načrta za rasvoi, katerega bombniki B-52 so izvedli več sflovi- j posamezni deli so vsaj površno že zna-tih bombnih napadov na komunistična j ril, ki pa v celoti še ni izdelan. To je središča'v Kambodži in v Vietnamu. I takoimenovani razvojni plan, ki ga ••«•■■••••••••■•••••■••••«■••■■■••«a« Brandlova vzhodna politika Bahr iri Gromiko Posebni Brandtov odposlanec Egon ] Bahr se je minuli ponedeljek vrnil v Moskvo na predvideni večdnevni obisk sovjetske prestolnice, da bi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in drugimi sovjetskimi strokovnjaki nadaljeval razgovore o morebitni zahod-noriemško-sovjetski nenapadalni pogodbi. Tik pred Bahrovim' Odhodom je sovjetsko glasilo Pravda objavilo močan napad na „zahodnonemški militarizem“. V svojem članku Pravda trdi, da nedavno poročilo v Bonnu o „obrambi Zahodne Nemčije ni nič drugega kakor načrt za ustvaritev in razvoj zahod-nonemške vojrp sile, ki naj bi zahod-nonemškim reakcionarnim krogom služila za izvajanje pustolovske zunanje politiko.“ Opazovalci menijo, da je bil članek Kardcli, stalinist najčistejšega kova. na more govoriti latinskoameriškim narodom o neodvisnosti, ki jo zahtevajo, saj je sam po vojni ponujal Jugoslavijo in Slovenijo v popolno hlapčevstvo Sovjetski zvezi. Ne more nuditi gospodarske alternative latinski Ameriki, ko jugoslovansko gospodarjevo pada iz poloma v polom. Ne more razpravljati o socialnih problemih, ro o agrarnih reformah, ne o pravični razdelitvi bogastva, saj ti problemi v Jugoslaviji, po 25 letih neomejnega vladanja še sedaj niso rešeni. Kardelj nastopa tu le kot ideološki agitator, ki pripravlja pot novim nastopom modernega komunizma, ki bodisi potom krvavih revolucij, bodisi nod krinko demokratičnosti, skuša podjarmiti latinskoameriške narode. Pre'okli četrtek, 7. t. m., ko so v nik Eduardo Zalduendo, jé pa ob kón-državi praznovali dan rudarstva (sedaj cu tc<’na objavil, da bo celotni načrt je sploh povsod v modi praznovati raz- objavljen predvidoma v prihodnjih štirinajstih dneh. Funkcionarjem «e • mudi s končno izdelavo, kajti treniitpo se nahajajo v Argentini predstavniki Svetovne banke, katera je državi financirala že razna javna dela (Balcarce, Eegba, Chocón) in upajo da bo - tudi mnogo prispevala (finančno) pri izved*-bi razvojnega načrta. Načrt sam -je' razdeljen na dva dela: prvi predvideva kratkoročna dela, drugi pa je /Zri dalj* šo dobo, ki naj da' državi močno infrastrukturo, po kateri naj se Argentina dokončno uvrsti med razvite držrive.v v Funkcionarji Svetovne banke' pá Sodo tudi pregledali načrt za obnovo železnic. Ena točka tega načrta je elektrifikacija ostarele 'južne železnice1 ’(Roca) in sicer od Conštituciofta ra v je služboval tudi po raznih čeških krajih. ; Ljubljana. — ’’o velikem požaru Poslopja Politike v Beogradu, se javnost zanima, kako je z gasilnimi lestvami v Sloveniji. Odgovori gasilcev so vznemirljivi; skoraj nikjer nimajo ustreznih lestev za gašenje v višjih nadstropjih. Edino upanje in tolažba je: „Morda pa ne bo požara“. V Ljubljani že dalj časa čakajo na primerno lestev, rahljajo le 28 m dolgo lestev, ki je stara že 40 let. V Mariboru imajo 33 m dolgo lestev, ki pa je že 4 mesece neuporabna, ker nimajo nadomestnih delov. Celjani imajo brezhibno polavtomatsko hidravlično lestev, ki seže do 9. nadstropja, v Kranju pa 18 metrsko lestev iz leta 1933. Koprska meri samo 12 metrov, prav tako Novomeška. No-vomeščani bi rabili 24 metrov dolgo da bi dosegli vsa novomeška nadstropja. Pravijo, da ni upanja, da bi jo mogli nabaviti. V Novi Gorici imajo dvanajst-nadstropne stavbe, lestev pa seže le do tretjega nadstropja. CERKNICA, — Cerkniško jezero je do vrha polno vode. Zaradi snega in dežja, ki je močne padal v začetku aprila, je voda preplavila tudi Planinsko polje; voda je dosegla tako raven kot že desetletja ne. Zaradi tega je bil tudi onemogočen cestni psomet med Planino in Cerknico. UMRLI SO: Ljubljana: Ivan Samec, Jurij Heš, Lojze Povhe; Frančiška Hočevar r. Erjavec; Ivanka Omahen r. Prijatelj; Dora Sirk r. Dovšak, vdova ak. slikarja Alberta Sirka; Ciril Bitenc; Venčeslav Ban; Andreja Kante; dr. Robert Ogo-reutz, sodnik apelacij. sodišča v p., 94; Prane Prečnik; Stanko Kavčič; Matevž Marinčič; Janez Vodopivec, 80; Štefka Repotočnik r. Korenčan; Franc Globokar. Preteklo nedeljo 10. maja smo, kot vsako drugo nedeljo v maju, Slovenci v Argentini poromali v Lujan, da se tam zahvalimo Materi božji za vse prejete milosti, in da jo prosimo, naj bo še naprej za nas pri Bogu priprošnjica. Letošnje romanje je sovpadlo s 25-let-nico naše narodne tragedije in našega zdomstva, zato je imela slovesnost še poseben prizvok. Že od zgodnjih jutranjih ur so se začeli rojaki iz Velikega Buenos Airesa, pa tudi iz ostalih krajev države, zbirati v Lujanu. Ob 10, ko se je pričela romarska maša, se jih je nabralo že ogromno število. Pred mašo je zbrane Slovence nagovoril in njihovo marijansko pobožnost pohvalil lujanski župnik. Takoj nato je pristopil k oltarju direktor msgr. Anten Orehar, ki je skupno z gg. Matijem Borštnarjem in Andrejem Zamikom (iz Rosaria) daroval sveto mršo. Misli iz cerkvenega nagovora prinašamo na drugi strani. Vsi rojaki so pristopili tudi k sv. obhajilu. Popoldanska pobožnost se je pričela ob dveh. Najprej je imel slavnostno pridigo prelat France Novak. V nagovoru je naglašal zlasti sledeče misli: „Zahvalimo se Bogu Očetu za blagoslov in za vse dobrote v 25 letih. Za- hvala pa tudi Materi božji za njeno materinsko vodstvo. —• Prosimo pri Mariji, ki je ¡Sedež Modrosti, da bi ostala naša vera neoskrunjena v teh preizku-šanih časih, ko po koncilu vse vre tudi v Cerkvi. Toda po moči Svetega Duha bo vse to prenehalo in se umirilo in bo Cerkev iz tega vrenja spet izšla vsa lepa iz božjih rok. — Marija Sedež Modrosti naj ohranja v nas globoko spoštovanje do Cerkve, papeža, škofov in duhovnikov. V ponižni ljubezni skušajmo drug drugega razumevati in iskati edinost. V težkih trenutkih potrpimo in počakajmo, da bo božja Beseda nam dala spoznati, kaj je prav. — Marija Sedež Modrosti naj ohranja v nas ljubezen do ponižne molitve. Kdor ne moli, ne bo dolgo veroval. Kdor ne moli, bo izgubil spoštovanje do vsega, kar je lepega in svetega v Cerkvi.“ Po pridigi se je razvila veličastna procesija. Križ, zastave, bandero sveto-gorske Marije in fantje, otroci, narodne noše, lujanska in brezjanska Marija, duhovščina, žene in dekleta. Dolg sprevod, ki je molil in pel svoji Materi na čast. — ¡Po končani procesiji so bile v cerkvi še pete litanije Matere božje ter blagoslov z Najsvetejšim, nakar so se Slovenci (njih število je preseglo 2.500) z novo vero razšli na svoje domove. »lOVittet V A t O C H T I H I V spomin Kambičevi mami Maribor: Ivan Laderhas, 73; Helena Lešnik; Simon Ploj; Ernest Karba; Ivan Mavrič; Adolf Krajnc; Jakob La-vič, 79; Josipina Fatur, 86. Ana Bokalič, Dolsko; Ivanka Žagar r. Hromeč, Vevče; Angela Justi, 69, Zaloše; p. Hugo Rožnik, Horjul; Ivana Weber r. Ažman, Jesenice; Franc Roblek, Škofja Loka; Marta čada r. Kovačič, 88, Trbovlje: Jože Vodlan, Trbovlje; Marija Prijatelj, h. trgovka, 80;' pozabljena jia svojem^ domu% Umirajo Novo mesto; Terezija Jagodič, 80, Pla- Vedno zadene težko vso našo slovensko skupnost, kadar se loči od nas kak naš dušni pastir ali javni delavec. Premalo pa čutimo udarec, če umrje kaka prepro nina pri Sevnici; Pavla Dermol, Šoštanj; Marija Bitenc r. Bučan, 83, Viž-marje; Marta Mravljak r. Krašovec (umrla 20 dni po ':.urti moža gimn. ravnatelja v p.), Celje; Ferdinand Malnar, Velike Lašče: Anton Repar, Jama; Tone Kolovič, Duplica. MLADINSKA MAŠA Dne 3. maja, kot je že običajno, smo se mladi zbrali k mladinski maši. Daroval jo je g. G. Mali. Ker letos praznujemo 25. letnico izseljenstva in pokolja naših domobrancev, smo naš sestanek posvetili tej obletnici. Zapeli smo našo slovensko himno; zatem sta H. Homovc in P. An» drejak recitir«. „ulomka iz „črne maše“ Jeremija Kalina. Kot predavatelja smo naprosili g. P. Ranta, da je pojasnil naše dvome in vprašanja. G. Rant se nam je znal zelo dobro približati. V razgovoru so prišla na dan vprašanja kot: ohranjevanje slovenske skupnosti v Argentini; naše delo, da bo nekdaj Slovenija osvobojena in še druga. Po razgibanem razgovoru smo se razšli pod vtisom te obletnice. V rj med nami žene — matere molitve, premagovanja in žrtev. Ko so pokopali v Ljubljani g. profesorja Zoreta, je v nagrobnem govoru omenil med dragim pokojni škof Rožman, da se sedaj boji za svojo škofijo, ko pokopavamo gospoda, ki je vse svoje trpljenje in križe daroval za škofijo. Tudi tu umirajo žene — matere, ki svoje trpljenje darujejo za slovensko skupnost. So med nami matere, katerih sinovi so se borili za svobodo našega naroda, dali so življenje za Boga, narod in domovino, da mi lahko v svobodi in miru živimo. Kako mi take matere, ki so dale na oltar domovine enega, dva, štiri sinove, cenimo, spoštujemo? Taka mati je bila gospa Ivana Leskovec, mati dveh sinov —• domobrancev, ki je dne 4. maja v Billinghurstu umrla. Pokojna se je rodila 2. junija 1877 v Hotederščici. Že kot otrok je morala trdo delati. Kot mlado dekle se je po nazaj v Slovenijo, sta bila v njej tudi njena sinova Ivan in France. Enako tudi Matevž Pišlar, mož hčerke Francke. Umorili so jih neznano kje. Njeno življenje je potem potekalo v taboriščih Italije — Monigo, Servigliano in Sene-galija. Težko ie bilo taboriščno življenje, a ga je vdano prenašala. Ko je prispela v Argentino, so ji v emigrant hotelu ugotovili bolezen na pljučih. Ves me"cc je morala v hotelu prenašati težke in negotove ure. Končno se ie zanio zavzel g. (Vare Miloš, da je lahko odšla k svoji hčerki Mariji, sicer bi jo vrnili nazaj. Naj mu bo na tem mestu izrečem iskreno zahvalo. Kot za vsa-sta žena in kera so bili tudi zanio začetni dnevi mati, ki je j težki. Živela je v hiši svoiega zeta živela tiha i Ivana. Tu je bila hiša molitve. Vsak in skrita in dan je molila vse tri dele rožnega venca, križev pot in uro molitve. Kolikor časa ie le mogla, je šla večkrat obiskat Jezusa in mu zaupati svoie težave, šest let je bila pa priklenjena le na dom. Vsak prvi petek je prejemala kruh življenja. Sprva ga je nosil g. dr. Starc, zadnja leta pa g. Gram. Veliko je či-tala slovenske časopise, predvsem Duhovno življenje, ki ga je večkrat prebrala. Bila je tudi članica Slovenskega doma v San Martinu. Zadnii dnevi so, se ji stekli točno na isti dan, ko je pred 25 leti zapustila svoi dom. Par dni preie je še skupaj s hčerko Marijo molila sv. uro za umirajoče. Pogreba. ki je bil dne 5. maia. se je udeležilo leno število rojakov. Pogrebno sv. mašo, ki je bila z župni cerkvi v Billinghurstu, je opravil g. Grum. V svoipm vovoru se je od pokoine no£’ slovil. Prikazal ie njeno življenjsko pot polno križev in težav. Vzemimo to preprosto mater za zgled v delu, molitvi in prenašanju žrtev. Veliko je mo ročila in so se v zakonu rodili štirje lila za vso našo skupnost in naš narod otroci. Kmalu je morala skrbeti sama j Hvaležni ii bodimo. Pokopana ie bila na za vso družino. S težkim zaupanjem v Boga je vzdržala. Molitev in delo je bil njen cilj. Prišla so leta okupacije in trpljenja naroda po domačih izdajalcih. Vede'a je, da v takem okolju ne bo mogla obstati. Oba sinova, Ivan in France sta se v domačem kraju pridružila domobrancem. Enako tudi mož od hčerke Francke. Ko se je začela pomikati kolona beguncev proti Koroški, se je tudi rajna pridružila z družino. Ko so iz Vetrinja vračali Angleži našo vojsko Noben fant ni resnično slab „Mi fantje iz Deškega mesta“ na odru Slovenske hiše V soboto 2. in v nedeljo 3. maja so gojenci Baragovega misijonišča iz Slovenske vasi predvajali na odru Slovenske hiše igro Karla Heinza Kocha „Mi fantje iz Deškega mesta“. Igra se dogaja v Združenih državah, v Omahi, kjer oče Flanagan, zgodovinska oseba dvajsetega stoletja, vodi svoje deško mesto. Edvard Flanagan (v uvodnih besedah ga je g. F. Sodja nakazal kot najboljšega pedagoga XX. stoletja), je bil ustanovil svoje deško mesto v letih pred in med drago svetovno vojno. Vanj je sprejemal fante-sirote, ki so se potikali po državi, spali po ulicah in kleteh, večkrat tudi kradli in ropali. Mnogokrat je te fante v deško mesto pripeljala policija. Oče Flanagan (22 let njegove smrti poteče 16. maja) jih je s svojo metodo „brez metode“ vse privedel na pravo pot, naredil iz njih može, zgradil osebnosti. Igra to njegovo delo prikazuje. Ni dramatsko zgrajena, so le slike dogodkov, resničnih dogodkov, ki so se odigravali v deškem mestu, in so ostali zapisani v fantovskem časopisu. Tudi ni med njimi močnejše povezave. Le oče Flanagan in njegovo poslanstvo tvorita nit, ki se vije skozi vse ljubke prizore dogodkov. če bi igri hoteli dati argument, bi ga lahko našli v spreobrnjenju Edija, mladega fanta, ki je očetu Flanaganu povzročal največ skrbi, a ga je končno njegova dobrota, moč njegovega gesla: „Noben fant ni resnično slab“ pripeljala do prave poti. Gojenci so svoje vloge dobro odigrali. Pri nekaterih je bilo odkriti pravi igralski talent. Vlogo očeta Flanagana je posrečeno uprizoril Franci Stanovnik. Zanimiva figura je bil Vinko Glinšek v vlogi Flanaganoyega nečaka Nortona. Peter Rot je nastopil kot učitelj deškega mesta, Andrej Rot kot oče Wagner. Eddija je odigral Klavdij Mažgon, napovedovalca Johnyja pa Bokalič Jože. Vsi so bili na svojem mestu in kolikor jim je vloga dovolila, kar teatrski. Enako dobro so zaigrali Marin Tone (župan samouprave), Krajnik Janez, Bokalič Miha, Žitnik Bogdan in Kržišnik Lojze, kot člani mestnega sveta, ter Kalan Božo (Chief Renetria), Kržišnik Janez (policaj), Adamič Marjan (pek), Pregelj Oskar (Stubby), Jan Branko (pekovski vajenec), ter „vsi ostali fantje iz deškega mesta“. Igro je režiral g. Ladislav Lenček-Njegovo delo je bilo verjetno naporno zlasti, kar se tiče jezika in izgovarjave. Mlad človek ima igralski talent že po naravi, a slovenska beseda marsikomu od mlajših slabo teče. Zato je toliko bolj hvalevredna lepa izgovarjava in kolikor toliko enoten slog. Je pa tudi sicer igra lepo in spontano potekala, kar je tudi režiserjeva zasluga. ¡Scena je bila prijetna. Po režiserjevi zamisli je predstavljala delovno sobo očeta Flanagana, kjer je tudi zborovalnica mestnega sveta. Pogrešali smo pri predstavah gledališkega lista, tako da so mnogi sodelavci ostali anonimni. Omenimo naj le g. Willenparta in Borštnika, ki sta sodelovala pri maskah. Luči pa sta uprav, ljala g. Berlot in Pavle Osterc. Igra je lepo uspela. Upamo, da ni zadnja, ki jo postavi na oder misijoni-šče. Celoten dosežek, kot tudi nekateri posamezni nastopi dajejo upanje, da se bo od tam lahko razvil še marsikateri odrski talent. t. m. sanmartinskem pokopališču. V Argentini zapušča hčerko MarRo z možem Ivanom ter sorodnike na Ezeizi, Caste-lariu in Comodoro Rivadavia. V domovini pa hčerko Francko ter sestri dvojčki Jerico in Jožefo, stari 83 let. Naj ji bo lahka argentinska zemlja. Pek. t Katarina Hudorovac V sredo, 6. t. m. je v zgodnjih jutranjih urah umrla v Villa Udaondo pri Buenos Airesu blaga slovenska žena Katarina Kalič por. Hudorovac. Pokojnica je bila doma iz Črnomlja. V domovini, kjer je med revolucijo izgubila tri otroke, zapušča sina Janeza, v Argentini pa svojega soproga Avgusta Hudorovac, odločnega protikomunističnega borca v domobranskih vrstah, in sina Lada. Pokojnica je pokopana na moronskem pokopališču, kjer naj mirno počiva v argentinski zemlji. Težko prizadeti družini globoko sožalje. BUENOS AIRES Zveza mater in žena Vprašanje našega šolstva je bilo ponovno predmet obravnavanja na sestanku Zveze mater in žena 7. maja v mali dvorani Slovenske hiše. Natančnejši pogled v delo naših sobotnih osnovnih šol, ki sicer na videz avtomatično teče, je pokazalo vrsto „odlik in težav šolskih prizadevanj“ — kot je napovedal naslov — « strani učiteljstva in staršev, katerih sodelovanje je pri tem odločilnega pomena. Dobrohotna izmenjava mnenj med številno zastopanim učiteljstvom in navzočimi materami je bila obenem nekaka bilanca 25 letnih naporov obeh, ki je poleg sadov nakazala koristne zaključke za bodočnost. Srečanje se je odlikovalo po živahnem sodelovanju vseh navzočih. Vsak teden ena BELOKRANJSKA BALADA Oton Župančič Tam na belem snegu je črni vran zakrakal, tam na gazi potnik je žalostno zaplakal. „Oj, ne krakaj, črni vran, grozno čez poljano! Črni vran, ti kličeš smrt, prišla bi prerano. Kdo bo nosil čižmice, ■. čemer novi k maši, kdo bo sviral v muzike zvonke si na paši?“ Ali kraka črni vran, mož korake speši — doktor v mestu je dejal: „To ti sinka reši.“ Kraka, kraka, črni vran —:K to je prag domači. ' Hvala Bogu! — Ali kdo čezenj ven korači? Krik obupen — potniku znoj oblije čelo — ko je mimo okna šla, smrt spoznal je belo. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji4’ 11. maja 1950. — št. 19. TRUMANOVA DOKTRINA ZA AZIJO Ko so po letu 1945 sovjeti hoteli s svojimi komunističnimi gverilci zavladati nad Grčijo in z ultimati prisiliti Turčijo, da bi morala pristati na skupno last s sovjeti nad Dardanelami in Bosporom, je predsednik ZDA Truman proglasil, da bodo Združene države z vsemi sredstvi branile nedotakljivost Grčije in Turčije; proti komunističnim gverilcem so ZDA poslale v Grčijo tudi svoje orožje in svoje vojaške strokovnjake. Slično načelo, ki je rešilo Grčijo in Turčijo pred kapitulacijo pred sovjeti, mislijo ZDA sedaj razširiti tudi nad tisti del Azije, ki še ni podlegel komunističnemu valu... V Indokini je sovjetski agent Ho_ čiminh ustanovil v gorah ob kitajski meji svojo državo Vietminh in njegovo vlado so priznale vse sovjetske satelitske države in tudi Titova Jugoslavija. Vietnam je še premlada država, da bi se mogla uspešno spustiti v vojskovanje proti Hočiminhu... vojskovanje je silno drago, poleg tega mora biti vojska proti Hočiminhu vsaj tako opremljena kakor je komunistična, ki prejema orožje iz Sovjetske Rusije. Ko je bil te dni v ¡Parizu ameriški državni tajnik Dean Acheson, je francoska vlada z vso težo postavila odkrito zahtevo, da morajo ZDA prevzeti glavni del te borbe proti komunizmu v Indokini. Letno bo stalo vojskovanje proti Hočiminhu dve milijardi dolarjev in... morajo ZDA približno enako vsoto pomoči letno dajati v obliki brane in industrijskih izdelkov za mlado vietnamsko državo. Dean Acheson je v imenu ameriške vlade na vso to pomoč pristal. Na Indokino bo tako raztegnjena vojaška in gospodarska intervencija, podobna tisti, ki so jo ZDA dajale in jo še dajejo Turčiji in Grčiji. Kakor je ta pomoč preprečila, da bi Sredozemsko morje postalo sovjetsko jezero, tako naj poseg v Indokino prepreči, da bi sovjeti prišli do oblasti in gospodarskih virov v južno-vzhodni in južni Aziji... KN Srebrna maša g. Jožeta Guština V torek, 19. t. m. ob 20 bo daroval svojo srebrno mašo g. Jože Guštin. Sveto opravilo bo v baziliki Sagrado Corazon, Avda. Velez Sarsfield 1391, v sklopu Comitium „Regina Pacis“ argentinske Marijine legije, katere duhovni vodja je naš rojak. MENDOZA Markova nedelja Dne 26. aprila so imeli rojaki v Mendozi svojo že tradicionalno Markovo nedeljo — dan slovenske pesmi. O prireditvi, ki je ponovno pokazala ljubezen mendoških Slovencev do lepe pe- j smi, bomo poročali v prihodnji številki. -— --------— ——--- 25-letnica naše narodne tragedije in zdomstva 7. JUNIJA ob 16 v SLOVENSKI HIŠI 14. JUNIJA ob 10 v KATEDRALI ZEDINJENA SLOVENIJA PO «ŠPORTNEM SVITU V Sari Juanu se je V nedeljo 2. maja zaključilo XIX. prvenstvo v hokeju s kotalkami. Nastopilo je 11 državnih - . , . reprezentanc. Po izredno napeti borbi °" tU ^formativni sestanek, nato, asado. je Španiji uspelo iztrgati svetovni na- ... v Slovenski hiši ob 19 slov Portugalcem, ki so se morali zado- | družabni sestanek, za pripravo letnega voljiti z drugim mestom. Tudi Argen- 1 programa. tini ni uspelo ohraniti tretjega me- NEDELJA, 17. maja 1970: sta, čeprav je v začetku celo kazalo, da; ... . ..... se bo potegovala, če že ne za prvo, pa I Otvoritev kegljišča v Slomškovem vsaj za drugo mesto. Toda Italija je-dbinj. ... premagala Brazil v zadnji tekmi in I v Slovenskem domu V San Martinu potisnila Argentino na četrto mesto, redni sestanek članic SDO. Vabljena Brazilce pa na prito. Na naslednja me- tudi,ostala dekleta. OBVESTILA SOBOTA, Í6. maja 1970: V Slovenskem domu v San Martinu sta so se uvrstile ekipe Francije; čila, Nemčije, Holandije, ZDA in zadnji so kili Japonci. Na VIL eyropskem namiznoteniškem prvenstvu v Moskvi je Jugoslavija med .._ n !__ t « ... — .— .11 „ U-u» nn UITA/II V Slovenski vasi mladinski glasbeni festival. ČETRTEK, 21. maja 1970: V Slovenskem domn v San Martinu SnSnLd? l8 8 T' Na prejšnjrim prvenstvu so zasedli tre- ^™)e“ Tl”®ta Debeljaka: »Kaj tje mesto. Za Jugoslavijo so igI-ali naj družina bere?" Ištvan Korpa Milivoj Karakaševič, j SOBOTA, 23. maja 1970: Dragutm šurbek, Zlatko čordaš, Anton ir ni*-; i. Stipančič. Dekleta so se slabše odrezale, ,. ^a; Pristavi ob 16. uri sestanek mla- zasedle so šele enajsto mesto. Med po-: du»e «o 15- leta. Na sporedu lepi filmu samezniki je Korpa osvojil srebrno me- 1 V Našem domu V San Justo ob 21 daljo; v finalu ga je Šved Alser pre- Članska večerja. magal s 8:0. V finale sta se uvrstila NEDEljA, 24. maja 1970: tudi v parih surbek m Stipancic. Tek- ske hiše predava ga. Anica Kralj. Vabi Zveza slovenskih mater in žena. NEDELJA, 31. maja 1970: V zavodu Don Bosca v Ramos Me-jia Telovska procesija. Ob 16.30 v Slovenski kapeli skupna sv. maša Zveze slovenskih mater in žena. Družinska nedelja v Slomškovem domu. V Slomškovem domu po procesiji sv. Rešnjega Telesa ha razpolago domače kosilo: I >van;i,e za od Is. do 10'. aprila. LJriSljariska Olimpija je v polfinalu za pc-lrc' Jugoslavije premagala zagrebški Dinamo s 3:1, v finald pa se bo očala s Crveno zvezdo iz Beograda. V Zavetišču škofa dr. Gr. Rožmana blagoslovitev temeljnega kamna in postavitev križa. Pričetek z mašo ob 10. V Slovenskem domu v San Martinu mladinski dan — celodnevna prireditev. Na Pristavi ob 16. uri roditeljski sestanek za vse starše šolskih otrok. O ČETRTEK, 28. maja 1970: Ob Í9. uri v mali dvorani Sloven- M b° -o»»' - igralci samo d vri' Slbvérica: Ameršek in Qpjsily ostati igra'ci pa sa Škoric, Ro-¿ic, 'Somhclac, Džorlev, Jukič, šoškic, Orl'fl.éiá, 'PBpivoda, Beče;ac iñ Pejovič. IV: dfzávrtém prvenstvu je Olimpija- na pjgflradnjem- merim s 1,2 točkami (tri točke so ji odbili, .zaradi_ lapskega_ po-skti-sM podkiipovania sarajevskega igral-cajf,- in ji bo težko premagati težave. •Maribor je z Ži t"Čkami brez skrbi. ¿st iz-ad iž lige. Mariborsko moštvo j smtJvljaio silovepski igralci Vahič. Ko-b(eščak, ¡Prosen,-Kranjc in Klančnik ter I igralci, iž drugih de'oy Jugoslavije: Hbrvatic. Skriéitnbvlc, Miličevič, Sizgo-réb, BOgičevič, ítasevic in Spasojevič. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja zveze šolskih svetov bo v petek 22. maja ob 20 uri v prostorih Zedinjene Slovenije. Udeležba zelo važna zaradi proslav 25-letnice. Medorganizacijski svet se bo sestal 29. Utaja ob 20 uri v prostorih Zedinjene Slovenije. Zedinjena Slovenija se iskreno zahvaljuje Slovenski hranilnici za darilo 50.000.— pesov m/n., za kritje stroškov proslav 25-letnice našega zdomstva in Vetrinjske tragedije. Knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak dan od 15-20. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE C 1. kulturni večer SKA bo v soboto 23. maja 1970 ob 20 v gornji dvorani Slovenske hiše, z naslovom: Z Narte-jem Velikonjo v spominsko leto, z besedo Franceta Papeža in branjen neobjavljenih dokumentov. ESL0VENIA LIBRE Editor responsable: Miioet SU» Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Raleón 4158, Bueno« Ain» T. E. 69-950* Argentina Ij Is 12 FRANQUEO PAGADO " Concesión N’ 5776 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Iščemo sposobnega moža za službo kot ‘‘IttAITRE” v odlični restavraciji v San Isidro. Po možnosti z znanjem nemščine ali angleščine. Starost 30—50 let. Plača po dogovoru Javiti se ria trii. 743-7486 ali na uredništvo lista Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek. Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 Naročnina Svob. Slovenije za leto za Argentino f 2.900.— Pri pošiljanj» po pošti 3 8.000.—; ZDA in Kanadi 13 USA dolarjev; za Evropa pa U USA dolarjev za pošiljanje % pošto. — Evropa, ZDA pošiljanje i navadne pofte S USA dS Talleres Gráfico. Vilko S.R.L, Estad« Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-72U PORAVNAJTE NAROČNINO! Slovenski dom v Sati Martinu vabi vse članice in člane na Informativni sestanek ki bo v soboto, 16. maja ob 19. Po sestanku bo na razpolage Asado za katerega se prijavite pri odbornikih. Cdfcor Slovenskega doma v Čaraj achayu se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da je zadnja prireditev ob priliki blagoslovitve doma tako lepo uspela. Posebna zahvala vsem obiskovalcem. dobro voljo ■ Opazovanje Tomaž pride v mesnico in dolgo, nepremično ogleduje mesarja. Temu je Opazovanja kmalu dosti, pa vpraša fanta:1 ¡.Kaj me pri tako gledaš?“ -- Toirisž: „Mama me je poslala gledat1 če irriate telečjo glavo.“ Med zdravniki „Torej tistega si bolnika le operiral.?“ " “Sem, kajti če ni še malo čakal, bi ozdravel brez operacije.“ OD DOMA 'Država, ki pokliče Vatikan na pomoč, je podobna brezbožnežu, ki na smrtni postelji zahteva duhovnika. „Naj živi“ s6 mu vzklikali samo teftiko čaša, dokler je živeli Vsa vaš je pogorela, le šola se je s&rria podrla. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUt CASCANTE í Escribano Público [ Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, Ofic. 2 i T. E. 35-8827 : ¥ SLIVENSKEM DOMU V SAN MARTINU ho v nedeljo, 24. maja MLADINSKI DAN Ob 8J® tekmovanje v odbojki Ob 11.00 sv. maša v dvorani Ob 15.8® kulturni program Ob 18.00 družabna prireditev s sodelovanjem orkestra PLANIKA I ! z I I ❖ ♦ ! ♦ ! ♦ ! ! ♦ ♦ * &DO SFZ Slovenska vas Vas vabita V NEDELJO, 17. MAJA 6B 17.30 ria MLADINSKI GLASRENI FESTIVAL Nastopajo vsi odseki. SLEDI PROSTA ZABAVA Pridite! Sodeluje orkester PLANIKA Vse rojake vabimo k IUMIilT!lTEMELIHESA KAMNA IB SPOMINSKEGA KRIŽA V SPOMIN 25-LETNICE ZDOMSTVA Nedelja. 24. maja 1970 Pričetek ob 10 s sv. mašo Opoldne — kosilo Pripravljalni odbor zavetišča škofa dr. Gregorija Rožmana Martin Fierro 4262 — Barrio Peluffo UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK špecialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 ! Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK ■ * j Lavalle 1290, p. 12. of. 2, Capital T. E. 35-2271 ■ a Uradne ure od 17—20 ; Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Ate. Brown 100 T. E. 105 ali 516 j V petek in soboto od 9—13 Naš dom San Justo V SOBOTO, 23. MAJA OB 21. URI ČLANSKA VEČERJA Vabljeni vsi člani in prijatelji Našega doma Prijave sprejemajo odborniki in g. Marjan Filipič na T. E. 621 -1760 Sodeluje orkester PLANIKA SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolome Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20. DAVČNI PREDPISI je tema predavanja g. Magistra Milana v soboto, dne 16. maja, ob 20.30 v prostorih hranilnice. Davčna vprašanja gotovo zanimajo vse člane, zato vsi vljudno vabljeni! Sporočamo Vsem, da je dne 4. maja Bog poklical k sebi v 93. letu starosti našo dobro matrir, gospo Ivano Leskovec roj. Ganter Pokopali smo jo po šv. maši, ki je bila darovana V župrij cerkvi v Billinghurstu na pokopališče v 'San ilartinu. Priporočamo jo v molitev. Iskreno se zahvaljujemo č. g. Grumu za sv. zakramente, opravljene molitve na domu, sv. mašo, govor in pogrebne obrede ria pokopališču. Č. g. Rodetu za opravljene molitve na dómu. Iskrena zahvala družinam čater, Sterle, Rudi šabec in Zofiji šabec za prekrasne vence. Hvala vsem, ki so jo prišli kropit in so se udeležili pogreba. Especial agradecimiento a las reñeras Anitá de Burgo, Emi čebron, Francisca Mafei por su ajuda moral y material. Y especial también aí padre Itálico por la bendición y las oración en la casa. V Argentini: hčerka Marii a Bambič z možem; v Sloveniji: hčerka Francka in sestri Jerica iri Jožefa ter sorodniki v Argentini. Billinghurst - Buenos Aires, Slovenija, 5. maja 1970. f Sporočamo žalostno vest, da je dne 25. aprila 1970 umrl v domovini naš brat > ; | ¿¡¡j: ¡| | l_|- Anton Č ih e j Pokopan je bil dne 26. aprila na štjurskem pokopališču Žalujoči: Pavle, brat, v Buenos Airesu Marija, sestra, v Rimu Pavla, sestra z družino, v Palermu, Italija Tončka z družino, v Sloveniji Janez, brat, v Sloveniji