IZHAJA VSAK ČETR vizmoo
Naročnina: ITALIJA . . INOZEMSTVO
Uredništvo in upravništvo: Trat, Via Ivlaiolica 10-12. 'lcieton taSCC tiratme u,,. za stranke ob pondeljkili in petkih odlO—12. Oglasi: Za vsak in;n visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi I L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
a oiSSnj^j 73 VmnJ. Bjunau '-UT
'JSOd '0 '3 <">Jaq j
Trst, 12. aprila 1923. — Leto IV. - Štev. 166.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Čim temnejša je noč, tem svetlejše so zvezde. Čim temnejša je noč reakcije, tem svetleje bodo upiivala dela komunistov na bodočnost delavstva.
vsak
Socializem ali, da rabimo boljši izs raz, komunizem, je imel že vse polno grobarjev. Ne zdi se nam preti* rano trditi, da mu nasprotniki kop* ljejo grob odkar se je pričel uve* Ijavljati v političnem in gospodar* skem življenju kot smotreno giba-n-io izkoriščanih proletarskih mno* žic. Tudi nagrobnice so mu že peli iskreno in prepričani, da je izdihnil svojo nečisto dušo za zmiraj.
Dokler je bil komunizem le sa» njava teorija s katero so se bavili utopisti pisatelji in modroslovci v svojih spisih in razpravah, da so z njimi kratkočasili v dolgih zimskih večerih plemenito gospodo, je bilo vse v redu in ni prišlo nobenemu na um, da bi napovedal boj sanjačem in njihovim plemenitim poklušal* cem. Stvar je pa dobila drugo obli; ko in je postala nad vse resna, ko je dal Karl Marx komunizmu trdno, solidno znanstveno podlago, pričel agitirati s svojo novo teorijo med delavstvom in ustanavljati prve pr o* letarske organizacije katerih naloga je bila boj za praktično udejstvo* vanje komunizma. Tako se je ko* rniunizem izselil iz toplih aristokra* tičnih sprejemnic in jc postal kaj kmalu politični in socialni program zavednih proletarskih množic. Po* stal je nevaren kapitalističnemu dru žabnemu redu in je docela naravno ako so mu napovedali mogotci ne* izprosen boj, boj na življenje in smrt.
Od takrat ga pobivajo in mu kopljejo grob in mu pojo svoje nagrob* nice.
Zgodovina bojev, ki jih je bil pro* letariat v imenu socializma ali ko« munizma je dolga in krvava. Pisale so jo proletarske žrtve v prisilnih kaznilnicah, na barikadah, v to var* nah in v temnih stanovanjih ob ih* tenju delavskih družin. Poraz je sle* dil porazu in za vsakim porazom se je ponavljalo maščevanje kapitalist tičnih rabeljcv. In ob Vsaki zmagi je zapela buržoazija komunizmu po=> smrtnico in vsaka posmrtnica je bila zadnja. Pričeli so jih peti ob porazu pariške komune in so jih peli skozi desetletja naorej. Ob pet* ju so kopali grobove. Pokopavali so proletarske komunistične borce; ko«
mrnizma niso mogli, niso utegnili pokopati.
Sedaj je nagrobnica komunizmu zopet v modi. Ruski zgled ni naučil naših mogotcev ničesar. Oni so se zagledali v poraz ogrske revolucije in v zmago fašizma v Italiji. Le red* kokedaj in redkokje so sliši iz na-sprotniškega tabora svarilen glas, ki je vsekakor pomemben kakorkoli je pritajen. Tak glas smo slišal te dni v Rimu. 7 ara je izšel nov krščansko socialni list. ki je osrednje glasilo italijanske ljudske stranke. Imenu« je se »II Popolo« in mu daje poli* tično smer tajnik ljudske stranke don Sturzo. Ta list piše v uvodnem članku med drugim tudi to:
*jN'e smemo niti od daleč vferjeti, da bi bil socializem ali komunizem, kar ga je zdravega v političnem in sindikalnem gibanju, popolnoma po ražen potom požigov in vsled poli* ticne zmage Mussolinijeve. Saj je tudi on (komunizem ali socializem) dejstvo, ki ge ga ne da uničiti, je nuj na potreba, ki si jo je naša civiliza* cija solidno izvo.ievala v teku svoje evolucije. Praktično udejstvovanje sindikalne in politične organizacije so izkušnje potom katerih se duša proletariata izoblikuje in izpopol* n ju je. Socializem ali komunizem ni porazen. Poražena je le malo* meščanska skorja v katero je hotel reformizem odeti proletarsko gi* banje«.
Tako je: S požigi, z razdejanjem delavskih stanovanj je izginila iz proletarskih vrst. reformistična ihi* zija, ki si je domišljevala, da je v monarhi.stično*buržoazni kapitalis* teni družbi mogoče zgraditi in udej* stviti polagoma stopnjevaje in mirnim potom kaj zares socialističnega a!i komunističnega. Premagana je ona reformistična teorija, ki jc hotela udejstviti komunizem potom zadrugarstva, potom socialnega skrbstva, potoni socialne zakono, daje.
Zmaga kapitalistične reakcije, ki jo predstavlja v Italiji fašizem, je dokazala s tem. da je uničila vse kar si je bil priboril proletariat v težkih bojih dolgih desetletij, kako nravi* len je bil nauk, ki ga ie dal Karl Marx Prvi Internacionali in ki se glasi: »Prva in poglavitna naloga proletariata je, da si osvoji najprej politično oblast in prične potem u* deistvovati gospodarsko družabno preobrazbo«.
Ampak mogotci ftnajo nujno po* trebo trobentati, da je komunizem premagan, da je pokopan za vedno. Danes, ko je res ravno narobe. Ko* miunizem ni bil še nikdar tako živ in tako močan kakor je danes. Mo* čan je, ker ima svojo veliko moral* no in praktično oporo v ruski so* vjetski republiki. Močan m ^"v je, ker se je proletariat po svoji večini otresel reformističnih sani in refor* mističnih mešetarjev in je stopil na pravo pot revolucionarnega gibanja.
D o čim dokazuje meščanstvo dan bolj, da ni sposobno rešiti svo* jih in splošnih družabnih vprašanj; dočim je res, da se kapitalistično gospodarstvo ruši in da mu je ves iek reakcije bolj v škodo nego v o* poro; na drugi strani zopet res, da se proletariat v vsakdanjih bojih vedno bolj usposobi j a za revolucio* nami boj, da je njegova bojna organizacija kljub vsem udarcem še vedno živa in vedno bolj sposobna prenašati in odbijati nove napade. Danes je komunizem ne le politično socialna teorija, on je tudi vera, je jeligija proletariata. Ni več le cilj revolucionarne elite, marveč je sr* čno hrepenenje obubožanih in iz* stra danih proletarskih množic in je ob enem nujna potreba vse človeške družbe.
Mogotci pa bodo peli posmrtnice in kopali grobove.
Upajmo, da jih kopljejo sebi.
Bela internacionala
Tajnik italijanske ljudske stranke profesor Luigi Sturzo pojde na Dunaj, da se tam pogovori s zastopniki avstrijske ljudske krščansko socialne stranke glede dela zai udejstvitev bele internacionale. O tam vprašanju se je že pogovarjal z dunajskim kanclerjem Seipelom ko se je ta nahajat! v Rimu.
Gre torej za ustanovitev bele ali krščansko socialne 'interntaicionsaJe. Stranke, ki silijo -ven iz državnih meja. ki slutijo, da postaj«, življenje vedno bolj mednarodno in da sili razvoj sam, gospodarski in politični v mednarodnost, je vedno več. Na-cionalistiičm® na'čel o urnima. Poraja sa pa načefto mednarodnosti, tiste mednarodnosti. o katere] je Garibaldi sam rekel, da je solnre bodočnosti. Pa naj bi postal proletariat nacionalističen. Mgdnairodnidst je nujna jxxtirwto, ne bodočnosti marveč se danjbsti. O tem se prepričujejo potegoma vsi, ki gledaj% in vidijo.
IV. kongres Komunistične internacional
Poročilo o italijanskem vprašanju
Govor s. Zinovjeva na IV. kongresu Kominterne
Katera naj • bo sedaj taktika stranke v bodoče,? Šest točk je. Prva naloga, je: lieformizem moramo pobijali z združenimi močmi. To je naloga, ki ja v Italiji' lahikio izvedljiiva, ker se nahaja Italija v dobi mraščiamske vojne, 'in ker jc -sedaj ta naigga tak« jasna za vsakega italijanskega delavca.
Drugič: Izpeljali moratuo v Italiji enotno fronto na političnem in ekonomskem polju. Ako je le kje dežela, za katero je enotna, fronta najbolj prikladna- je to Italija; vsak delavec, vsak. brezstranfcaifsk i delavec bo sedaj pripravljen, 'boriti se proti fašizmu.
Tretjič: Ako je le kje dežela, v kateri -se da defeefi maksimum s parolo delavske. vlade, je to Italija. Vsak teden 'postaja Mnssolini-jiev režim djsevražnejši, z vsakim ta dnom bo vstajalo pryd šilrakimi miaisami vprašanje: Kaj sedaj? Katera vladat naj likvidira Mussolinijevo? Treba dati poljubno parolo, ki jo bo razumel vsak kmet, vsak delavec, in to je parola delavske vlade!
Četrtič: V fašistovsrke strokovne organizacije! To se sliši mogoče nekoliko čudno, treba pa zahtevali. Mnogi italijanski stodrugi se upirajo teinu, po mojem mnenju, po krivici. V rekah imam protokol UOKe K.Tje cpnlit-ate. fnSistiftvskfh sindiikin.tov, ki se je Mršila pred par tedni. Voditelji fašistevsikili sindiikaitav menijo, d!a imajo
1 in pol -mi'! i jena elanov. To je najbrže — kavalirsko povedano — zelo pretirano! Med drugimi so bile zastopane korporacije 'trgovske mornarice, agrikulture, u-metnosti, gledališča- te h ni čno-iindus tria In i edberi, dalje -IG strokovnih svetov s province.
Gotova. skušajo gospodje fašisti priti-rai-i deiavce s silo v strokovne organiza-oije. Ako pa hočemo dokaza, da je fašizem v resnici malomeščansko gibanje, je program njihovih sindikatov najboljši 'dokaz za to. Voditelj fašistovskiji strokovnih organizacij, Uossoni, je to-le 'govoril:
»Srednji razredi so vedno plačevali cc-lio, kajti niso se mogli nikoli odločiti k brezvestnost i, da bi narod minirali zbog lastnih interesov. Srednji razredi so narodovi možgani, razred kultuire in talenta. Nacionalni sindikalizem, ki hoče biti sindikalizem »elite«, računa predvsem s temi srednjimi razredi, ki »o — čeprav je bila vojna izvojevana od kmetov in delavcev ko{ mas — tvorili kadre naših občudovanja vrednih Oficirjev...
sTadanji,položaj vlade je kairtekteiriziran po dejstvu, d«, število članov prekaša 1 milijon.
Zmagali smo, a revolucija ni še dokončana, Natša revolucija mora biti popolna, k e hočemo zgraditi novo harmonijo na-jicdai v imenu diete in s priznanjem 'vrednosti sindikalizma. Pravični dobičeik mo-ra biti razdeljen med delavci in industrijami«.
Je to malomeščanska ideologija, ki prav naprav ne stoji ^tsc tako dajl-ee od socialne demokracije, kot se ito mogoče kdaj misli. V bistvu je to ista ideologija, a v drugi obliki.
Sedaj nastaja v takem položaju vprašanje: Ali naj stojimo teta sindikatom daleč? Nikakor ne. Imeti moram« (poguma izdati direktno parolo: V fašistovsko strokovne organizae-ije. Dobrno, tam ni 1 in pol mil. člatiuv, a mogoče 1e poli mili-Bo jii) pa več, ko je državni aparat. v rokah fašistov. Mi momaano v te sindikat«; ikatkor tudi v fašist cvf&e zadlruge. Kdor gre hotri in je ,res komunist, bo tudi tam ostal komunist. Mi moramo biti v teli organizacijah, da pridobimo večino delavcev. Je to prav svojevrsten položaj. >aša Confederaziune di Lavoro bo jutri lahko popolnoma, razbita. Nafše sdrolootvne organizacije, ki tudi ostanejo, so v teh časih popolnoma brez moči. V fašistov-»kih, kjer je «i«eir mnogo uradnikov, a tudi delavcev, so v prvi vrsti pdljedftsjltfj delavci in 'revni kmetje, ki jih Mussclini znal pridobiti s socialno desnaiagogijio. Ako hočemo biti stranka mas, moramo v te sindikate. Moramo tam ustvarjati svoje celice. A,ko tega ne storimo ne moremo v danem momentu nastopili kot stranka nms. Vsied tega, mislim, treba to parolo postaviti, kljub temu, da je neprijetna.
Petič: razumeli moramo postali sedaj predstraia za ves boj proti fašizmu.
Naša Komunistična stranka je napravila na tem pdlj.u velike napalke. V' \t)wa-šanjitt Ailditi del Popolo (Ljuifelkth arditov) je popolnoma odrekla. Urc&rbiki srno bili, dia tol naijsravili iz Aiditi del Pojndlo, ki so bili organizacija revoluck.nturnih vojjiaikbv. a tudi konfuz.iiih gtluv', usipešno vojsko proti fa-^iamu. Naša »fnuilku je napravila doktrinarno n«|*nko, da je ljudske ardite ignoriiia, glettali so nanje oi zgoraj dol. To je bila velika nw'pttka s strani komunistov. Ako rečemo: imamo Kouiijnist-ieiib stivi.nko, no rabimo več teh iljinli, j« trt napaka^ ki sm jo že v komisiji ozutt«il z
l
Leninovimi besedami: »Je pri nas vrsta komunistov, ki misMjo da vse znajo, da Mse vSjo«. Komunistična oMnupst je bolezen tudi niasih sodrugov v Italiji Ta pojav se je odkrito pokazal v 'vprašanju Ar-diti del Popolo. Reklo se je: »Ali bomo res 'mogli 'kaj -početi s takimi koiifuzn-imi ljudmi?« Niso vendar prečitaili š-s niti tretjega dlela Marsovega »Kapitala«. To je res. Mogoče niso niti videli prvega dela, kaj šele č\itali? A kljub temu so bili to ljudje, ki so bili pripravljeni bt.rtU se proti fašizmu. In ziito je sedaj v prvi vrsti potrebno, združiti sedaj vse delovne kroge
v	Italiji, ki so pripravljeni, boriti se proti fašizmu, pa naj si bedo to deJavci, kmetje, ali konfuzni vojaki.
Šesta torka je edinstvo, združena Komunistična stranka Italije, ki jo je sklenila komisija, bo tvorila simbol vsega delavskega razreda,, uvedla bo novo dobo, dvignila bo samozavest naših delavcev. Pogum se je sedaj razgubil. Po vseh teh porazih, po vseh teh udarcih, po razbitju in razruvanju jo umevno, da se je pri e-n-em delu delavstva razgubil pogum. Zdru žitev ]>a bo prinesla novo razpoloženje v delavske -mase. Združitev bm delavske mase vzbudita k resničnemu boju proti reformistom in fašistom.
To so predlogi, ki vam jih imnmo podati. Poglavje o napakah italijanskega do lavskega razreda je, kakor rečeno, napisano s srčno krvfjo italijainskih delavcev. Gotovo, ni mogoče kiar tako preko vseh teh <jsv. zmot — to je eufemriisti-čni izraz za to, kar se je v Italiji godilo — preit: na dnemi red. A kar se je zgodilo, se je zgodite, Brigati se moramo sedaj za bodočnost, in upamo, da bo ta težki poa;az, ta težka usoda, ki nas je doletela v Italiji dovedla do tega, da bo naša stranka sedaj to stran zgodovine obrnila in ni še pirišila ura^ vsaj 'vzefla si Jc sireu nauke preteklosti. V nobeni deželi nismo bili s strani reformistov, s strani II. .internacionale tako zavedeni kot v Italiji. Vsled tega upam: nikjer ne bo tolikega sovraštva nasproti reformistov, kot v Italiji, tjpaim, da bomo enkrat doživeli, da bomo, ko pride ura spomnili gospoda DArragono s svojo dolgo brado, na omili pet prečo tih noči, ko so diskutirali, da jih bomo spomnili na duete z Mussolinijem, da jih bomo spomnili vseli izdajstev, ki so jih napravili napram -delavsekmu razredu. Tega italijanski delavski razred ne bij pozabil m jim bo poplačal, kot se spodobi. Mislim sodrugi, da ta trenottek pride in da ni več daleč. Mi Rusi pravimo: Čim temnejša noč, tem svetlejše so zvezde. Čim temnejša je noč. fašizma v Itailijj, tem svetleje -bodo upiivala dete 'komunistov na bodočnost delavstva. Poltem bodo, ako napravi vsak voditelj svojo dolžnost delavske mase Italije p vseh izkušnjah, po vsej nesreči, po vseli porazih, vendar povedana k zmagi. (Viharno odobravanje).
Konec
V	prostem času, katerega ki kapitalistični red jrrivofči edinole, z namenom, da prideš mulo k moči, da hi zumogel nadalje garati, za kapitalista v Ivvniid, na polju za plačevanje težkih davčnih bremen '•« tudi z namenom, da. se v prostem času po-neumnjvješ, z zauiivanjem, alkohola, poslušanjem pridige ali s čitanjem meščanskega časopisa, v tem času, obrni hrbet pivnici in vsem pon e um nje vale en t ter primi v roke tvoj časopis, ki ti razsvetljuje pot v tvojem boju. Pogovarjaj sc s tvojimi tomrišami, kako se je mogoče otresti vseh pijavk.
Le na. ta način boš pametno izkoristil prosti čas.
Čitaj tvoj časopis »Delo«!
m s mni mm
Dokler vrši fašistovska vlada 8e posel državne policije preiti fconmnistličnemu in socialističnemu gibanju, je vse prav in je vsa v naijlepšem redu. Tako vladno de.lo in tako njeno postopanje odoimijejo kakor en sam mož -vsi fašisti in vsa italijanska buržoazija!. Ali ktaCkorhi-tro se spra-
vi	vlada na gospodarska .vprašanja, nastane prepir v seršenovern gnezdu. Kadar je rešila hišna gospodarje verig* ki so jih držale vklenjene, da niso mogli preveč višati stanarin, je nastala splošna nezadovoljnost ker je tudi med fašisti mnoigo takih, ki niso hišni posestniki, še ■bolj se je. pokazal prepir*, ko je -vlada sklenila da odda nekatere železniške proge v gorenji Italiji v najem privatnim dimž-barn. Prvi je nastopil proti temu vladnemu sklepu fašistovski vodja Farinacci iz Cremoam Očital jo ministni javnih del Cariuižzi. da je oddal v najem proge brez vednosti Mussolinija in se je izjavil proti temu, da bi se dalo proge v najem več družbam. Zahteval je naj sc da vso italijanske železnice v najem eni sami ali k večjemu trem družbam. Nastala .je polemika med časopisjem daj. so nekateri t-r> dili, da se skrivajo zal Farinacci jem interesi velikih železniških družb, ki bi rade imele monopol nad italijanskimi železnicami. (Seveda se vsi interesi lepo odevajo v plašč narodna ljubezni. Dokazalo se je, da je Mussolini in vsa -vlada vedela za oddajo , železnic v najtdm kakor j-o je izvršil Carnazza in Farinacci je pogorel. Stvar tia. ni še končana. Velike družbe'se bodo bile v naprej, da dobe vsaj ostale .železnice, lei jih je še velika 'večina, v svoje robe. Mi «np omenili to zadevo, da pojasnimo kaj se ■vse ne storiva -pod kapitalističnem rodoljuib-ljem -in kako hitra neha sloga kadar pridejo v navskriž kapitalistični interesi
Fašistovska sloga pa je bila v nevaruo-sti, in je morda še, radi izpremelmbe volilnega zakona. Michele Bianchi, bivši re-volucionarec iiii anaeiionalec, sedaj generalni tajnik fašistovske stranico in generalni tajnik ministrstva notranjih zadev, je izdelal nov vcililni 'Zakon za, državni zber ki bi bil prilično enak sedanjemu, občinskemu volilnemu zakonu. Po tem načrtu bi »a razdelilo Italijo na velika volilna okrožja. Vsako okrožje bi izvolilo gotovo število poslancev. Od teh bi debila nadpolovičho večino stranka,, ki ima največ gilasov. Ostale poslance pa bi se razdelilo proporcionalno med strankami, ki so osta-lo v manjšimi. Piropcirlc <bi veljiall torej le, za manjšine. Proti temni načrtu se je tudi postavil Farinacci ki je zahteval popolno odpravo proporčnega sistema in upeljavio okrožij, k-i bi vsako volilo le in? ga poslanca z večino glasov. Failnaccijev sistem je star italijanski sistem, ki je bil v veljavi do leta 1919. ko je bila uvedena ptroporčna volitev. Po Farroaceijevem sistemu je mogoče posameznikom podkupovati volilce. Zato ni čuda, da se zanj ogrevajo ljudje, ki imajo mnogo denarja ali drugačnih vplivov. Tudi tu je FarinHcCi pogorel. Veliki fa-šista\i,ki odbor (V Italiji je ta odbor, ki stavi predloge parlamentu) je odobril načrt Bianchi j a
Ali to so le prve praske. Ko pridejo na vrsto druga vprašanja, bo takih sporov vedno več. Le kadar nastopa vlada proti proletariatu vlada v vrstah fašistov in buržoazije genij tva edinost.
zmaoa \\
Proletarska obramba
proti fašistični nevarnosti
Berlin, 10. — Včeraj se je vršil v Berlinu izredno diobro obMtan javni shod, na kateirem je govoril sodrug EberUin o italijanskem in nemškem fašizmu. Omenjeni sodrug je, o!b burnem odobravanju prisotnih, ostro kritiziral ziad;rža:nje so-cialdemoik ra l ičnega, ministra za notraifie zadeve Severinga, katelri pusti fašistom da se svobodno gibljejo, na drugi strani pa najostreje postopa proti delavcem, ki se organizirajo za cbra-mlbo.
V Italiji' je fašizem lahiko zmiagal radi tega, ker se je pustil italijanski proletariat vaditi in izdati od reformi stilnih vodi SOI jev. Italijanski proletariat pa bo jjo stal, s pomočijo mednaradnefga delavstva, dovolj no močan da premaga fašiste. V Italiji ima nomškri proletariat vzgled, kateri ga uči* da se mora tpriti proti fašistični nevarnosti v elelenjemh vrstah. Sodrug Eberleiin ja podal zbranim delavcem dovolj izčrpljiv mlateriail o fašistov-ski orgaiuzaeiji v Berlinu.
V diskusiji so se ‘delavci izrekli za naj-os troj.še postopanje proti ddkriitim in stou-tim fašistovskim organizaioijam. Žrtvovanje se je zaključilo ob petju Internacionale.
UIMIID
P r a g at — Za velikonočne praznike se je vršite cela vrste deželnih strakovnih kcngiesoA\ ki so Azpali nad vse sijajno in ki kažejo zmagoviti pohod Rdeče strokovne internacionale. Tako n. pr. se je vršil kongres Zveze gozdarskih detluvcev, ki je sklenij enoglasno, da se Zveza priključi rdeči Enotni zvezi in Rdeči strokovni in-tejtnacionaM.
Ta sklep so sprejele rudi organizacije: •Mednarodna žeJeanto'*Joa konfederacija Čelioslovašflco, Zveza	jnsportnih delav-
cev in Zveza tesarje t"e organizacije so sklenile izstopitli iz lenarmistione strokovne Zveze.
Kakor v Italiji
Berlin, 10. — Dva izmed aireitiranitt
voditeljev Nemške ljudske stranice sta bila izpuščena, in sicer: v. Billov in Major v SteffanL — Na tak način se bori soaialdo-moikirta* Seveaing proti fašizmu.
Reakcija je pač <povsdd enaka in enaki so povsod njeni vzdrieeulel-ji, pa naj si bodo ti pripadniki meščansfkih strank ali socialpatriotje. V Nemčiji se dela \kakor v Italiji: komuniste in sploh zavedne dc-lavce se aretira in mzorožuje, fašiste pa spušča in oborožuje.
Rdeča ? iternacionala naj zaveže naše pobratimstvo l
Iz Jugoslavije
Jugoslovanska buržoazija je spravila svojo jugoslovansko državo m rob političnega in gospodarskega prepada. Žal, da trpi pri tem največ uleilaratvo, ki junaško jaenaža vse zle posledice splošnega razsula v katerem se nahaja kraljestvo Srltov, Ilrvatav j.u Slovencev. Med srbskim, hr\ati4ki-m in slovenskim kapitalizmom. ki jasa predstavljajo stranke Pa-šičev, 1’,1‘ibiičevičev, f»palhljev, Radičev in Kcirošcev se bije boj za primat *v državi in iso je iz tega boja, izerm!iilo nepomirljivo plieniensko sovrafitvo, ki zamore ]x»m-ti državi .usodepolno. Zadnje diraaviui-sburake ,volitve so doka'zale očdtaio kako trhla je bila podlaga na katetri so jugo slovanski meščanski ideologi, zgradili svojo državo. Plemensko sorodstvo Srbov; Hr vatov in Slovoncev je bfflio ]>ač fl«p motiv za napitnice pri banketih in wseH««h. N-i-kakeir po ne more biti plemensko sorodstvo državnotvaren element. Le enaki gospodarski pogoji in intersi zianiotrejo združiti posamezne dele v enotno državno tvorbo. Kjer teh pogoejv ni ali so si nasprotni, je državna enotnost, nemogoča ali je pa le iluzorična. »Srbski kapitalizem bi rad sani užival sadove v Jugoslaviji in bi zatia rad izpodfriniil sn^jega hrvatskega in svojega .Slovenskega tekmeca. Tegai boja pa ne morejo biti plemenski kapita-lizmi v imenu sviojih umazanih interesov. Zato so se zatekli k idejam avtonomijo, federalizma, centralizma in republike. Tem idejiam ljudst\»o verjame in se bije... proti svetjim pravim interesom. Edini resni nosilec ideje nstrouJnega cd'instva je bil proletariat ker je imela njegova tozadevna ideja gospodarsko podlago, ker so bili njegovi g|osi>od!arsk,i in socialni interesi povsod enaki iti so se med seboj spo-palnjevali. Danes je ta proletariat potisnjen v ozadje in so njegove politične in gospodiarske organizacije uničene. Broti proletariatu pa so bili kapitalisti in kapitalistični mešetarji vseli jugoslovanskih plemen. Še danes sii ti kapitalisti podla jejo prijateljsko roke (kadar je treba nastopiti proti delavstvu. AH je potem kuj čudnega če ‘se delavstvo ne navdušuje več za državo, ki ni njegova in za edinost njegovih izkolriščev:a.1 cev? Ali je čudno, če se navdušuje proletariat za -vse 'kar zamoire spra viti Jugoslaviji ob ugled in na boben? Nic ni čudno 'marveč je povsem naravno in pravilno.
Le pogldjunlo.t k‘a,j se dffia in kak« se postopa v 'blaženj Jugoslaviji proti delavcem: Tekom volitev je polkjljs. aretirala skciro vse proletarske voditelje in kandidate na način, da ni mogel proletariat .nafeitopiti pri volitvah. Pokrajinska uprava za 1 lrvai',.sku in Slavonijo ni ltotela niti odobriti pravil Pokrajinskega radiiičke-ga sindikalnega odbora za Ilrviatsko in Slavonijo kljub temu, da je cdMcir zadovoljil vsem vladinim zahtevam glede iizpre-meanbe posameznih točk v pravilih. V tem nasilju je uvidelo delavstvo sporazum med hrvatskb .m srbsko buržoazijo.
V	Osjefku je zagrebška ptoikrajinslca u-prara razpusta vse neodvisne delavske stre,'kovne organizacije. Enako se je zgodilo tudi v Blrcdu, ®arlovou in Zemunu. Za tako |>r otip role tarskb postopanja ni navedla vlada nobenih razlogov. Saj jih tudi ni trebaia. Onia vrši sistematično svoj boj in je v tem oziru brezobzirna. Za vse to se im ne zmenijo niti Radič, niti Korošec niti drugi. Saj so zadovoljni, da jemlje PiaiMčevia vlalda zanje kostanj iz žerjavice. Ali mi srno gotovi, da se bodo ejjjBfcli vsi. V Zagrebn je jitoillcij« aretirala vse urednike delavskega niste »Bcirba«. In 'ka.j si misli, da bo s tem dosegla? Nič! »Borba« izhaja vseeno. Proletariat se ne da premagati.
Med tem ko barantajo Korošci, Radiči in Pašiči za sestaA’o nove vlade,, jjrij^av-Ija »Neodvisna delaiv;ska stranka« enotno praznovanje prvega maj nifca i>o 'vsoj Jugoslaviji. Socialpatriotje bi se radi izmuznili iz tega skupnega pnaznovanjla ker nočejo se zameriti Vladi, -ki Ijih podpira. Morda Ijo vlada prepovedala tudi to praznovanje. In kaj potem. Proletariat bo končno zmagal. O tem ni nobenega dvoma. Tem bolj ker skrbi buržoazija sama zato s svojimi plemenskimi boji d!a pride do enotne fronte in do skupne zmaige vsega ju goslovan-skega proletariata.
Ruski proletarci pomagajo delavcem
zasedenega ozemlja
Moskva, i. aprila
Ruske zadruge so priredile zbirko v pomoč bojujočemu -se delav stvu ruhrske po-krajfine Skupiček te 2)birWe, 1000 pfundov slerlingov (priitrližiio 100 milijonov mar-kov) je bi) 'izročen nemškemu zastopniku v predsedstvu zadružniškega, oddelka Kominterne, sodrugu hiltel u (od konzumno zadrt !ir<- > Weisenr«Mu) v svrho razdeli-It' iit nar je namenjicn posebno za ptj-U. . VI. v
Skupoča
i radnički sindikati
U mjesecu oktobru praši e godine vikali su 'poduzetaiici na tsva usta kaJco je sv« jeftinije i ka,ko če sniziiti 'radni-čke plače, Ova vika i ileranje trajalo jje nekih imjeseca dana, dok se -iilisru tivjerili, da je radinička | tiara u za ono vrijem e bila prema •tadtaaJjitn prflikatma. prenota-. lena. Od «>ktotiim do du,nas skočile su rijeno životnih namiirniira u nekojim predmetima za 50 po sto, a imtaičke plače su još u, vi jek jednake ali bu u ne-, kini inyestiinui još manje nago prije. Kad trgovci jjodižu eijeiie, no piitaiju nikoga niti se bilo ko usodi njima pttigoviptr{f,l zaito fito su ciijene podigli. Na 1. jatnuara o. g. kada m tpgovci prcttrtijenili oijene iz krtine u dinare, moglo se vidjetl na mnogim mjastkna m 'koliko su te cije-na podigntuite. Ministarshri za. trgovinn ndje d o da nas ni prstom maknulo, da bi ovoin 'lihvaranju na> kraj stalo. Zašlo pomen uto minisiairstvo šuti? Ona smatra <i vx> pcvisivifiitrje cijena za privat ni i stvar pojedinaca,, neraeunajuHi isa time, da lih varanj e pojedinaca Me na toret širokih slojeva radnoiga naroda. Kapitalisti vidivši nesi>osctinost minastarstva, šzrabljuju prilike do eknajnosti. jer samo u ovakim prilikiuiva. gdje	nema
sposobnih ljudi za ekonomij u, ni za kon-‘tirolu proizvodnje kao i preprodaje, mo-guče je postati za koju godinu	ultira-
milionor, koji vet5 ima dasta	veliki
broj u večini gradovimai, kdj'i izraMjnju varošku i seotiku s*iratinju. Uzet tremo za p rim jer nekc^e prssdtnete na kojima nije kasnije ništa radjeno a oijene su mu lipaik poskočiiile. Brašno jo još proiUe godine u augustu i septembru kupljeno od seljaka, te postavljeno u magazine da čeka doik se oij ene dl gn u . Dok na o-vmm predmetu nije kasnije ništa radje-no, a cijene su mu dam as mnogo veče nego u oktobru prošte godine. Ako uz-memo odlječu i obueu dolazimo do istog reZultaifai. Na primjer cipele. Trgovac ih ima na zalihi za godinu dana, te one cipele koje su postavljene ti julu mje-secu prosile godine u magazin po onoj ci-jenu, da na s su skuplje za do 50 po sto. A zašto? Ima takovih slučajeva i kot 'drveta, kao i kod svili ostalih industrija, Ovo je dvorana kralja, koja je po binržoaskbm zakonu dozvoljena. Mi-nistarstvo za trgovinu i ministarstvo za socijailnu politiku uumo -gleda, ier treibaju glasova za izbore. Omo smo iz-nijeli kao sliku trutova, koji se bogate na račun bijednih i nezatštičenih rednika.
Bok se gciripomenuti <>rutovT bogatp-dotle tisuče bijednih i nezaStičenih rad-nika skapava od gladi, umira od sušite i od raznih drugih bolesti Kad pogledamo život pomočnih radnika, koji se hrani sa 'kukuruznim krulvcm i grah o m iz dana u dan, a 'spava u kaketmj ba-";i'ci, koja jo napunjena bub i stjenica i kraj sve ove bjedo obavlja sva3codae-vno težak fizički posao, o\-aj radaik mora pro])astii. Ovo vriejdi samo za vrijeme dok (je aapaslen, kad ostano beiz posla>. tada stradava neopisno. BIo bi vrlo dobro, kad bi gospo din uMnistnr za socialnu politiku živio satmo 8 dana sa onako\xm hranam, te itešikim fizič-kim radom i spaviao u baraki punoj baha i stjenica, odmah bi se više zauzeo za -radnike
Radnilc nema sta da prodaje, on ima jedino svoju radnu snagu, koju p«*to,je po tako niskoS cijeni, da od one zarade ni živjeti ne može. Napred smo na/veli, kad trgovae ili industrialac podiže oljene predme tima na kojima on nije ništa radio, sve šuti i mimo gleda, a kad radnik samo govori da če pedignuti cij-O' nu s>vojoj radnoj snaigi, da dobaje veči lcomadič kruha, ustapi svl -lihvari zaje-dno sa policijam i progone, kao u srednjem vijeku robi je. Ovo je tiajbolji dokaz napredka kspitalista i prapidanjb radničke klase. Radnici da se omogu-če braniti od svestra-nih napada^ uspo-sbavtMi su si svoje sindikalne oi^anizaci-je, koje »u jedilni zaštitnik radničke klase. Ovi sindikati brane radničke interese, tim više u koliko je klasna svi-jest 'jlaiča kod samih radnika, Danas jjv.a-mo raznovrsnih .sindikata, a medjo njima i takovih koji su štebni po same ra-dnike, a to su poMcajsoeiali«tički u pr-vom redu, a Hrvatski Radnički Savez u drugem. Ovima nije s vrh a, da po* dižu k-lasnu svijest-proletariata ili da so -bore za bolj i ili tekSi opstana<k rad-niftke klaso, nogo jim je jedina svrha, da im radnici sltiže za štaifažn, da se oni pepnu na visoko položaje, koko je to pokazala i policajj-socialisitičika organizacija-. I)a jc ovo tačno, dokazuj u podu-zelnici, industrialci i policija, koji gono radnike ,u one izdajnJčike sindikate. Je-dini ispranrni radničiki za»tupnici jesti Neaavisni radnički sindikiili. Sto doka- * znju industrialci i policija, koja iii protoni s vlak im danom sve više,
DELO
Domače vesti
O narodnih bankah
Narodna zadeva o izmenjavi dc narja, ki je bil naložen do 3. novem bra 1918 v krajih, ki pripadajo da* j rod bi bila namreč nepreračunljm ■nes Jc Jugoslaviji, je podobna hudi J škoda, če bi narodni bankirji ime!
nost Italije, niso mogli gospodje pre nesti, ker jc bila prestrašna. Za na*
nljiva imeli
kronični bolezni, to je taki bolezni,! nekaj manj kakor je nudila prilož ki izbruhne od časa do Čaša.'Zdrav* j nost. Če se pa kmetje, ki ne dobe
niki imajo ž njo dosti opravila, sa mo ozdraviti je ne morejo nikdar do kraja. Te dni sc jc napravil spet grd mozol in že se trudijo okoli nje* ga poklicani in nepoklicani, med ka* terc spadamo tudi mi. Venomer po* navijamo, da vse žrtve ne bodo nič pomagale, ker jc bolezen kužna, pa nas nič ne čujejo in zdravijo od vseh strani, samo ne od prave. Kveč jemu, da se malo potuhnejo, kadar sc še mi po nepotrebnem vmešamo s svojimi nasveti. Saj jc znano, da sc bolezen rada zakriva, posebno če ni prav čedna. Škoda, Namesto, da bi zdravili naprej, pa hitro utihne* jo, če še mi priporočamo kakšno medicino in pustijo vse v kosih. Vidi se, da nam nič ne verujejo. Ve* mo, da bi jim bilo najbolj všeč, ko bi mi molčali, zato pa še raje govorimo.
Pretekle dni se jc razneslo, da so zamenjali Jadranski in Ljubljau* ski kreditni banki 16 milijončkov Mi komunisti nimamo nič proti tem milijončkom in nismo nikomur nevo ščljivi radi njih. Čujemo pa, da se de nar raznih hranilnic, ki so raztrese* ne po Julijski krajini, ne more do* šle j zamenjati na noben Stvar ni bogvekako šaljiva. Že štiri leta delajo zadruge računske za* ključke tako, da računajo vložni* kom in dolžnikom vloge in posojila po 60 odst. prejšnjih kron. Po 60 odst. računajo tudi denar, ki je na* Iožen v S. H. S. V resnici je pa da* nes šele vsakih 20 kron vredno pri* bližno 1 liro, to se pravi: onih 60 odst., ki jih izkazujejo letni računski zaključki, znaša dejansko samo 5 odst. Ako bi torej vložnik, ki ie imel naloženih v hranilnici 100 K. šel iskat danes svoj denar, bi dobil komaj 5 lir, namesto 60 lir., če jc imel zavod ves denar naložen v Ju* goslaviji. Tako velike nevarnosti za vložnike sicer ni povsod, ker imajo nekatero hranilnice dosti elanih po* sojil in pogosto se od dolžnikov zah* teva še neomejeno jamstvo. Ampak prej ali slej bo treba vozel razvozla* ti in če bi država ne dovolila izme* njave po 60odst. kar bi ne bilo nič čudnega spričo Mussolinijevega var* Sevanja za kapitaliste, bodo dolžni* ki doplačevali zraven svojih posojil vse, kar manjka od 5 odst. do 60 odst., torej vsekakor lepe denarce.
To bi pa pomenilo hud udarec za vso narodno stvar. Vse, kar se ie de* narja izgubilo z nesrečno naložbo onostran meje. bi morali povrniti vložnikom razni dolžniki, ki so se vsojevali pri posojilnicah. Da ni ta* ka reč poštena se vidi na prvi pogled. Tudi so dolžniki najčešče še najbolj potrebni na deželi. Torej bi morali ubožnejši vračati bogatej* šim denar, ki si ga niso nikdar izpo* sodili. Takozvana narodna stvar bi radi tega prav občutno trpela, ker ,so na čelu zadrug veletrgovci in go* stilniearji, ki vodijo zraven hranil* nic tudi narodno politiko po vaseh.
posojil pri zadrugah s 60 odst. na papirju, zadolžujejo po italijanskih denarnih zavodih, ni to nikaka ško* da. ampak še narodu v korist, ker bodo čutili italijanski pritisk in bo* do sovražili tudi italjanskega delav* ca, ki je prav tak suženj kapitala kot oni sami. Povodov za hujskanje bo tedaj še toliko več, dokler si napo* sled ne skočijo v lase v novi krvavi vojni. Takrat bodo bankirski svet in vsi tisti, ki živijo od njega, od daleč gledali in vodili pokolj, si bo* do s krvavimi rokami, grabili skupaj zlato, ki bo stalo zdravje in življc* nje nove milijone nesrečnih kmetov in delavcev.
Bolje bi bilo, da bi te ure ne doži* veli, da bi nihče več ne dajal svoje krvi za delnice novodobnih ropar* jev, misleč, da umira za narod in do* movino.
Proletarska umetnost
Aliju Aliagiču
Sloj, rabelj! Roko tukaj proč!
Prepozno/klic zaman je spet: lahak trepet in truplo švigne v noč — nekdo od smrti jc tačas objet!
A kdo je, kdo, ki tukaj na dvorišču od roke rablja moral je< umreti — ki vrv okrutna vrat mir. divi — ali, kdo ja ta, ki ni suvl več Uveli? Glej, blisk razsrdi temno noč: tam v zraku, plava bled. mrličh In uiirja tuli v noč, narava. kaze mor... ■•razkačim v svitu bliska: Alija Aliugič! lhi,<li si, ir Im! Rublji Zmagoslavo pojo zdaj, kn- so tebi. slrli glavo!
Naj le pojo. Živi še nwč, ki grobna; ne potre jo noč: na vislicah Alije trup drhti, nam strašna baklja izpod neba gori!
Ante Kratki
Od kod prihaja pomoč?
»Pomagaij di sam in Kog ti Ko pomagal« — pravi stari izrek. Za delovno ljudstvo, teptano in izkoriščano na najbolj rafiniran način pa velja ta izrek v polni meri.: od nikogar nima delavsko ljudstvo pričakovati rešitve nego edinole od svoje lastne, pesti. Ne bogovi, ne carji, ne patriotje, nc »narodni voditelji■« ne •morejo dati ljudski masi lega, kar bi bilo v nasprotju z interesi. carjev, patriotov, .»narodnih voditeljev.«
Delavec, kmet! Išči zaveznikov, resničnih zaveznikov niču tvojimi som s iti i k umi. listini ki ti pravijo, da. ti zmnorejo pomagati, pa imajo od tebe različne interese,
\ zakriči na obraz, da. so tainjivei. Ako ii ' pravijo, da te hočejo povesti do blago-| stanja, tu na zemlji, ali do sreče onostran groba, pore) jim, jasno, da ie hočejo z mamljivimi, beseda mi izrazili zvezanega v o b las t. iz,koriš č< valcec.
Trpini, združite se pod zastavo ki jc edinole vaša, pod rdečo zastavo svetovne revolucije!
Četrtek, 12. aprila 1923.
VšaU zavedni sodni g ali somišljenik: ima .nalogo, da vam pomaga (z nasvetom, dejanjem, informacijami, itd.) čim bolj razširiti omrežje razprudajalcev in poverjenikov »Dela*.
Vprašanje bi nastalo: če je te* daj narodna stvar, kakor jo razlaga* jo žal še vedno s prevelikim uspe* hom magnatje kmetom po deželi, v nevarnosti radi izmenjave denar* ja, ki se že peto leto ne izvrši, zakaj se pa narodnim bankam tako lepo zamenjujejo milijončki? Ali bi bilo morda škodljivo, če bi sc prej za* menjal denar zadrugam in bi banke počakale?
Odgovor je lahek: v hranilnicah imajo denar večinoma kmetje, po bankah pa fahrikanti in trgovci. Če je kmet naroden, je pa bankir še bolj, zato je treba njemu prei za* menjati denar kot na kmetu. Ta si bo že kako pomagal, če bo sila in če jo mahne tudi v Ameriko, ne bo za narod take škode kot pa če gre na boben narodna banka in če propa* dc ž njo toliko imenitnih gospodov namesto toliko in toliko — navad* nih kmetv. Vsi tisti, ki se štejejo, da so narodni, morajo namreč vedeti. da je za narod mož toliko več vreden, kolikor več ima pod palcem in da jc narodna sarža bankirja še precej višja kot šarža narodnega, recimo, advokata, da ne izgubljamo besed radi narodnega čevljarja ali narodnega posfrcžčeka. Tako si jc mogoče razložiti tudi vse, kar so po* zabili tam pred Jeti v Rapalu, ko so urejevali meje. Bančni posli so go* snode tako zelo tiščali, da niso mo* gli razrešiti vseh drugih narodnih vprašanj, ki se navadno na kratko imenujejo vprašanja manjšinske po litike. Niso govorili o samoupravi, ne o uradniškem in jezikovnem vprašanju, nc o šolstvu, ljudskem in srednjem, ne o državljanstvu, nc o drugih takih nepotrebnih rečeh. Prav radi in z veseljem pa so se po* menili o bankah, ki imajo šo večjo važnost kot meje same, zakaj nihče drugi ne bo naroda rešil kot banke in njih gospodarji.
V Ranalu so zastopniki narodnih bankirjev dobro vedeli, da z omalo* važevanjem vprašanj manjšinske politike v Jul. Benečiji zasejalo za dolge čase bakcil nacionalističnega nereda, sporov in bojev. Storili so to preračunano in jih ni holelo; če bi kdo prišel med šibe, — ker se jim je zdelo tako potrebno. Bolečine pa, da bi vslcd uezamenjanih kron po bankah izgubili valutno ugod*
Velerlast radnoga naroda
St varan je sarrza sovjetskih repu blika.
Nt* ttesetom vsem s kom kongresu stvaren jo m voz sovjetskih .republika. Doftttda^nje samostojne Sovjetske republike, kaj« su «a Puškem Socialistič-kom Federativnem Sovjetekom Ji epu b Jakom bile u federacij-i, s ta pa ju se u je-dan jedinstveni Saivez, Stoji če fcnati svoj zajadnički saivdzni sovjetdki kongres, savezni centralni eksekutivni ko-mitet, savezni Sovje* Narodnih Kcme-Bara kdji če voditi izvanju politiku, ekonom sku poli tiku, finansisku, vcijmi itd. i-traaM vriiovnu vlast nad svima pojedi »im republikama sovjetsk-cjg -saveza.
Ov&j dogadjaj od ogromne je važnosti. Njega je zabiležila d buržoaska štampa kuj a i prediv svoje votje mora da prizna podlizatnjc. sovjeta na svetsku pozornicu. To je nova klasa, novi ljudi, novi sistem, novo društveno uredjenje. Tu se dlruikčije živi S drukSije radi i drugi dogadjjaji se zbivaj u nego u buržoas-koetn svetu, Buržoaaki svet se naspan na toezhroj -mamjih i večih buržoalskih država i državica koje su se jedna od drugih odvajile kineskim zidom carina, nacionalizma i tratnih napetosti Raspao se u nekoliko tabuna, u imnogo grupa od kojili jedmi drugo j 'raifam .preti, vlada atmosfera nav ih raitora i raspada čita-vog svetskog kapitalisfiSkog uredjenja. Svo konferenco buržoaskag sveta so ra »padaj u, sv! ugovori i ustanove bur-žnaslce likvidira ju, pred njima svima diže se sabl-a-st rala i diznnjo prale tari-jutu, i saiblast oetobotfije-nja kolonija;! n ih naroda. Nerešeno ekonomsko ipitanje, nerešeno socijialno pitanje — 'jiedan bur-žoas&i tabor koji pada u agomiju i barbarstvo,
N asu prot 'torno dižo se Sovjetska Ru-si ja, no m ud j ut im ne više Rusija, več savez socijallstičkih sovjetekih .republika, Ovde (je u principu rešeno s.oci-jalno pitanje, dirušitvo se ©Uganizujo na socialističkim organizaoionim princi-pima ekonomijo.
J-edan buržouski .putnik kolji je propu-tovao i upo-redio .Sovjofi&ku Rudiju i ka-pi ta.li s tičku Evropu inarao reči: »Evropa je bogata, Rusija jc siromašna. Ali Evropa slradU/v-a i propad« u agoniji, u .magnaci ji, bez »vesti o Svoj oj snazi, boz vare u svoj« budučnost, bez nude u spas i 'izlazak iz svog jvoložaja Dok. Ruisijia, siromašna Rusija, ona jo rešila svoje socijuino pitanje i odvažno gloda u budučnost sa s vešču o sv.ojoj znazi, sa jasnim i hdmljunim perspektivama, sa nukom u novti žhnt celoku.p-nog človečanstva«.
U tuni Sovjetskom Svetu ne raspada-ju se narodi i države u naetonalistrčke ijtbore, tu nema kineskili kidava, nema carinskMt ograda, nema ratnih opiasno-sti. Obist in ju j e se maa-ksiatička refi da presta ju ra to vi sa .prestonkdm Ijaidskog robovanja. I pojedine, sov jetsko .republike, kojili dosad ima doStu, na širokem i ogromnoin porlničju, ‘kojc iznosi šesti deo fciteve zejruiljskd kruglo, i na kuioj pod crveniin zastavama živi deseti deo čitsuvog čovočarastva, pružaju sebi bratske ruke i stivamnju sacijatistič-ki sovjetski saivie®!, za tomtskiu aaradnju, za ost varen je social iaana ,i za borbi i za e&loibodjenje čltavoga sveta od kiapita-Jističkog imjierializma. U deklaraciji se kaže:
»Volja nanoda sovjetskih republika daje sigurnu gapancljn za to da če nova savezna. država bitii dostojna kruna onih temelja na kojinna počiva mirni zafed-nički iivot i bratska, saradnja naroda i koji su postavljeni u oktobru 1917., it* da če biti gluvnu šaš ti ta protin srelskog impcrijalizma » novi odločni korak na patu ujedinjenja srih delolvornih snaga u. jeduu svetsku socljalističku republika«.
U imenu »Savez socijulittliekili siovjet-skiti republika« nama imena ru&kog u-kiftijinskog, i stičnih imena nacija i rasa. To je savez rad nog naroda kolji ne pozna nadomiaftnih, verskih ni rasnih razlika, knji ne prana izrnfšij.u sebe su-protnnstj ni imstoVat, več žoli oslobodje-nj« od robovanja i bratski žjvol svil) lijudi u tiovomu društvu,
Kaipitaligiičkl svet se ruspadu. nje-, povoj •'kormroiiji. njuiguvom društvu p)o-ti projjakt. Iz toga kuosa može svet osloboditi s n mo foetkk* savez radnoga, ekspltMilisanog, naroda, koji jo jedin-stvon, koji ima iste Interese i ista isto-rijska ulogu. Organizacija, ujddlojo/nje, soeijalizam, svetsko ujtalinjenje čitavo-ga fiovečaiisiva, to je duh, in jo kana k-tor, to je istoriiska uloga Tevoluclouur-nog proletarijata. Jedatn ukrajinski delegat na desetvtn kongresu sovjeta reka« je*. »U našem ie. se gnvezu načl ,mosta i za poljski proletaaujat i za druga naa-oda. Mi černo iz Moskve iči napred na Voršavu, iz Varšave na Berlin, iz Berlina na Pariz, a '.detle na I.oiKlon j čitavj svet«. -
Glasovi dežele
Budanje
let je. S. L. S.
vladarica
»Ze nad !>0 naši občini.«
Tako so oajgovortli na naš rekunz občinski svetovalci — in, da jo naša, komunistična stranka, šele vdrugič nastopila proti njim.
Potrebno .pa je, da malo spravimo v javnost. 'plemenita dela, ki so jih izvršili pristaši S. I,. S. v blagor občine. Prvo kar j pomnijo najstarejši orožje je, da je hotela bivša diržava graditi glavna cesto skozi vas. Temu ipa so, sc z vso silo uprli tedanji klerikalci. Poslanci so jim šli na .roko (sevedla svojim zvestim volilcem), taka da jo ta upor zmagal. Sedaj je cesta napeljana dvaijset minut oddlaljena nad vasjo.
Zatem je grajščina oddala posameznim -občinam gozdne parcele im naši občini določita lep delež. Pa le niso blili zadovoljni. Vložili so tožbo in sc pravdali z grajščino, d-a hočejo zasado, to je še boljši delež. Konično so pravd o izgubili, povzročili občini veliko stroške in nazadnje dobili naj-sliabši delež to je »na Vodicah«.
Delili so tudi občinske pašnike, pa so hoteli odtegniti piravito do deleža vsem novim hišam in zahtevali, d!a ks deli na razrede. Temu so se uprli manjši posestniki, taiko da se je potem razdelilo na vso enako, ampak pod pogojem, da bodo Vsi enak-o pla-čevtafli župnika, cerkcvniSoa in organista^ -Plačevalo se je vsega skupaj okrog 4. gl. v denarju, ostalo v sen/u in grozdju. Ali to je bilo mnogo za takratne razmero, ko je zaslužil delavec dnevno 30 krajcarjev in je moral del alti 14 dni za te stroške. Delež pa je bil vreden t?5—50 gl. Novi kajžarji pa so morali vseenio plačevati te-stroške, čeprav se jim je odtegnila pravica do deleža v gmajni. Ta krivica obstoji še, da je namreč okrog 20 kajžar-jev, kateri ne posedujejo niti (pedi zemlje, plačevati pa morajo vseeno v denarju, grozdju in -senu. S. E. R. pa rešuje sedaj socialna vprašanja. Pri velikonočnem poduku je župnik opomnil može, da ima po sedanji valuti majhno plačo, kakor tudi o krivičnosti tega plačevanja. Priporočal jim je, da Ivi preuredili to stvar, po zmožnosti posameznika. Občinski možje pa se nic z veseljem no lotijo tega dela, ker jim sa tresej o Mače prod bogatim i in bi vdmgtč ne dosegli več te časti da bi hodili kimat v občinsko pisarno. Kakor kaže, iz te moke ne bo kruha. Kvečjemu, če spremenijo za- kakih par lir razlike in še za te se bodo ti bogati kregali, češ, saj vsi enako rabimo župnika.
Rodilo se je Be mnogo drugih krn ic proti ubožnej.šim, posebno med vojno za časa aprovizacjj-e, za katere pa najbolje vedo tisti, kateri so bili prizadeti. Tega niso še mnogi pozabili. Nekateri mehkuž-noži pa sjo, posebno za čaela volitev. Prav ponosno so držali glasovnice S. L. S. v rokah. samo z -namenom, da si prikupijo milosti pri župniku to županu, čeprav drugače škodo trpijo.
Dragi Budanjci. Spreglejte vendar enkrat in ne dajajte voč biča v roke tem vaškim izkoriščevalcem, da va-s bijejo. Pridružite se raje nazredn-ozavednim, komunističnim vrstam, s pomočjo katerih lahko dosežemo enakopravnost in pravico za vse.
Ra.zrcdhozavedni vipavc
j kov, konkurenca, nevtralnih držav na ev-- ropskem kontinentu. Vsa ta kapitalistična operacija je povzročila stalno krizo vseh velikih in majhnih industrijskih o-br-ačih. Industrijska touržoazija skuša na vse mogoče načine rešili krizo (seveda -v njena interese) s tem, da predlaga vladam interpelacije raznih vsebin, izahteva-joč, da naj jim se da dobrohotno še par | sto -milijonov lir ali frankov za pospešitev im rešitev propadle produkcije. To so bili na 'kratko povedano čini, s katerimi je dovedla -kapitalistična Evropa proletariat do .skrajno n-epotrpežljivosti.
Proletariat, zavedajoč se, da ga kapitalizem peha vodno bolj ,v pvepadt se jo <o-prijel tiste velike naloge, ki jo začela )z teoretičnega polja -posta-jat-i pozitivna, pratktučna, vtejiamsika udeijstvitev, matmroč rešitev i-z-posl absolutističnega kapitalističnega nadviladjia in ustanovitev vlado dela in miru. Dogodki, ki so se odigravali v raznih državah, so kazali jasno, da -se približuje sodba in maščevanje -nad tistimi, ki so bili krivi proletarskega trpljenja skozi štiri leta Vojne.
Podgora
VOJNA IN NJENE POSLEDICE
Ko mislim na njene posledice, ra-zml-šljujcm posebno o poteku prvih dveh let po kapitalistični vojni. Prizori, kateri so se -odigravali v zgoraj označeni epohi niso nič manjši danes za proletariat, kakor sc bili v revolucionar nora 1919. in 1920. letu. Zategadelj obrača-m -vso pozornost, fn pažnjo današnjemu položaju. Razvoj proletarskega gibanj«, po prvih dveh letih vojne jo rastol dnevno in jo celo zu-vzotrm! v nokateriii državah aga-osivne metodo proli državnemu kijpiljatističnom sistemu.
Prva parola, katera, jc stala na dnevnem -redu pohtično-gospodiarskih organizacij proletariata, jo bila zahteva j»o o-semumem delovnem času. JfapH-a-lizem, uvidevši svoj -položaj to -revolucionarno razpoloženje velikih proletarskih mas, ve nivših so iz vojne to 'izdh.ui-h z/razmimi na-cionaUatičnjmi obljubami, sc j« čutil dejansko v nevarnosti. Ugoditev zahtev po osemurnem- delovnem času je bila pm koncesija s strani kapitala wa .soc.inlnem in moralnem -polju protetariatta. Industrij aktu in ap-ra-ma bipRžoazija pa ni bita v stanu z nikakimi sredstvi zadovoljiti pro-hdariat v drugih v i-rašanjih to temu so sledila velika gibanja, stavko, katero so bite na dnevnem -redu.
Kapitalistični sistem ni m-ogol odbiti naporov razredhozavednega, pi-oletariata, ki jo etal ves, brez razlike poli ti čm egu na-riran-i-a m temelju raaredne borbo. D« sc bur/oazijn reši -od s’dba propu-du, je za-<’0la zapirati tvorni«*« s smešnim izgovo-ji-u«: ipjhifl-njkujc surorin, •visoke carine, A>* jami ta' fevtB.tt indjiislrijjlsklhi pride)
Zasedba tvomnic v Italiji, proglasitev sovjetov na Ogi-skem, -revolucij-a na Nemškem, živahno gibanje na Balkanu, —• vse to so bili dejanski dokazi, da stojimo na pragu velikega socialnega proobra.t-a. Dež i-ve M pa smo razočaranje, ki so n-a-m ga prinesli social- izdajalski elementi II. Internacionale, katerim niso bili znani (Seveda po nevolji!) nauki Marsa-. Postavil! so se na desno krito, v bran kapitalizma. V Nemčiji Sch-eidemann in Ebert, v Ita-Uji Turati in Modigli-ani. Radi toh izdajalskih ijudi -so lizgubili življenje tisoči in tisoč-i proletarskih boievnikov. Scheidemanni in Eberti, -kateri stojijo danes na čdlu nemške narodne to kapitalistične republiko, so dali -celo orožje v roke monkhhističniim častniikctm, da so pobijali proletarske -špartakovco jx> berlinskih ulicah v 1920. letu. Ne -sinemo pozabiti, da so dali ravno isti razbojniki pobiti prve voditeljic nemškega proletariata-, sOdruga Liebknechta iin Rozo Luvemburg. Reakci ja in -teror nad izdanim proletariatom je rodila persc-kucije, internacija, j/reganja-nja, -požige, ‘ječa, umori, vse to je bilo na dnevnem redu. Z vsemi termi .metodami si je hotela b-uržoa-zi-ja .zajamčiti njen obstoj to ga ovekovečiti. Dames, ko stoji cela Evropa v ozračju črnih oblakov, se zopet pojavlja nestrpnost v -družin kapitalistov.
Antantne države, zmagavaik-0 nad cein-traltoimi drhavami, no morejo d-oseči sporazuma, sogladja, to to zaradi zamotanosti interesov en« dn drugo. Neko-mpctenca na političnem in gospodarskem polju sc k-ažo redno -bolj izrazitejše. Razdrapana. Evropa pa željno pričakuje miru.
Za re-konstiulciijio pa si izbira kapitalizem, kot najboljšo sredstvo, diplomatske konference, ki jih -je bila -več kat samih diplomatov, katere pa niso imele nobenega uspeha, iljsjalovi-la se je Bosanska in izjalovile so bodo vse druge ki -ji bodo sledilo. Povzročitelji gospodarske in politične -krize, mednarodni kapitalisti se o-bračajo zopet nai proletariat z cfo upajočim glasom: »Domovina 'je v nevamasti!«
Proletarci! Vzberi naij n-a-m bo jsrinčlji-va lekcija. Dolžnost nevo-lucianariiegi<a pro letariata jo, da stoji kot predsi.Taia prod velik Im oviropakim vulkanom. Edino trdna to združene zveza prcfletalriata lahko preproči kapitalistično to egoistične spletke, v (katere se hoče zavesti proletariat. Komunistična tatemaclom-la in Internacionala R-dečih 'sindikatov so prarvo predstavnico irenol ucionalmcga proletariata celega svetil, zatorej združimo so pod simbol omenjenih, dla nas čas no najdie nepri-ipraAljenih. SocM-ojx):rtunistifinim izdajalcem pa povemo, 'da sc ne nahajamo več v 1914. letu, ko so proletariat prodajal i -mettoairddul (huržoaziji. Danes, ko •smo -bili že enkrat izdani, smo si zbrali drugo vrsto organizacije, in ta je Komu-n iglična stranka,, Jri neustrašeno pripravlja pot, po kateri mora proletariat dospeti -do končne zmage to emancipacije delavcev in kmetov.
Živel irazreclnozaved-n! proletariat!
Delavec med delavci
cev, smo osnovali lokaln-o st&vbinsko strokovno sekcijo-, v kateri je prostor za vsakega detavca, brez razlike političnega n'a-zinanja to ki ee ni dlal oanaaniitd po oblju-bah razredne koi-abciracije, temveč »to-ji z zavestjo na temelju razredne borbe ki je -edino -orodje za zboljšanje gmotnega in moralnega stanja proletariata. Torej ne preostaja d'ruz-9gia kakor da -vsi kot en mož pristopite v noro orgn-izaci-jo koje smernico so razredna borba!
Zatorej na delo.
Odbor Kam. sekcije
glave
Podgora P. S. — Prejeli smo tvoje pisan:) in ti .sporočamo, da ni bil tvoj dopis objavljen v zadnji številk L radi tega, ker jo bil potreben prepisa, in poprave, kar pa nam jc bilo nemogoče storiti -za zadnjo številko vslecl preobilega dela z drugim materialom, katerega ju bik) nujno -potrebno objaviti.
Kar se ti;i« telmlike d-ofpisa kot takega p-i jc dejstvo, da jo mnogo bolje -ako se piše na ozke pole. Pri tako na široko raztegnjeni pisavi se muči pni ki popravlja rokopis -in se bolj se muči črkosfuvec, kateremu je na tak način dri o zelo ertež-kočen-o, iker mera njago-vo oko begati od enega na drugi -kraj široko pole.
Torej še enkrat: pisati na ozke pole. in po eni strani.
Zelo radi -vidam-o, da ee oglašajo nuši somišljeniki na deželi bi še celo potrebno je to, ampak mislimo, da ni nič odveč ako poslušajo kak -nasvet glede tehnike pisa-nju, Iva-r se tiče sluga, pa naj si n« delajo nikakib skrbi, ker to pepuavimo mi.
Gradišče, Ncbojscga. ■— Na tvoje *vpna-šanje ti sporočimo v prjihodnj i številki.
_ Gorica, F. K. — Tvoje dopise smo prejeli, toda, za to številko, ki izide na dveh straneh iz -tehničnih vzrokov, je prepoz no. Objavimo vse prihodnjič.
Trst, Klopotce. prihodnjič.
Tvoj dopis objavimo
Delavcem stavbinske industrije!
Podpisani odbor ttaje na- znanje vsem intredsi-ranim wg*mžironee«ai, da pq od-prauljenii e dnom 1. aprila vsi prispevki, ki so bili do sedaj, pridržani na dninah delavcev na -temelju -obstojie-čifli dejavnih kolektivnih pjg<idb, v (prilog Obrtno blia-giaijna m zavaruvimje neprostovoljne 'brezposelnosti. Znesek', mpiopaden v gori omenjenim zadiržk'1, gre v prilog Zveze sBav-bitiskih delavcev. Ker sma-tramo nepotrol-«no dajat i navdrtilu, lin tolmačiti detovnem gori omenjene obuti vso zadevo socialnega .skrbstva na podlagi So do 22. .VIII, 1924 veljavne kolektivno jiogodbc. V znak raiprcdjiu v®jiuuno solidarnipiii prol-ota-liato )n jrroii	dch-dujuJ-
so služkinje?...
»B-oig je ustvaril zemljo« 'pravi sv. pismo, Ustvia/ril j« «je za, vse enako. Ob vprašanju zalkiaj ne vži varno vsi eaiiako njenih sadov, 'maraika-teremu ostane beseda -v grlu. češ dla je tako sojeno to da vsi enaki ne maramo bitii to tudi ne *vsi ubogi. Talko se navadna zlaže gospodinja svoji dekli. Ce se pogleda) v zgcfdovin-o vidimo dla je ddklarstvo potomstvo nekdanjega suženjskega -sistema.
Suknji so biiti smatnraini -u-prežnai žival, s katero so delali gospodarji, kiakor j-irn je bilo drago. V še ne civiliziranih 6asto so imeli — to kot papolnomla noreevno rfn božja Suženjstvo je dete starddavmih vojsik. Za časa (kanija Davida »usmiljenoga« vidimo m. ipr. da 'kio -je pa-cmagal Anunonite, aaiu-kaze svOjn-in vdjakton pa vseh premaganih mestih -pom-oiriti premagance na na-jkrutejše načine, -obgHairijiaiti jih, staviti jih pod teže kjer s-o mučeniško umirali. Večkrat čitaimo tudi, dd so zmagovalci svoje premagance darovali svx»jim bogovom. K-e|r se jffli pa, ni moglo vniči-ti so ostali v suženjstvu Sn so so prosto prodajali. — Plačd-lo Za njih delo je bil bič po njih nagih telesih. Že v tistih časih vidimo, da so obstajala trgovci, -ki niso mogli živeti brez mas, katere so jim delale zastonj. Izrabljali so to nečloveško uredbo do 'leta. 1500—1600. Prvič so jc raztezalo suženjstvo samo med črnci, 'kasneje se je preneslo tudi med belo ljudi. Krščanstvo je bilo prvo, ki jjb zahtevalo odpravo su-ženj-stva. Prvi kristtjlatnri so lati mučeni keir so se branili suaetnjisfea. Pričeflli so oznanjevati ®a/u!k Krista, da smo vsi enako vredni. T-ridili so, da bogastvo je nafita-lo iz izžemanja — druzega. Niso (Imeli dandanašnjih mogočnih c-elritev. Ko živina so iskali zaive.tjo v katakombah. Ntiso sc bali kričati v obraz mogočnim trimiljanskim oblastnikom njihove kritike. Ri niso 'umirali le nizki! verniki ampalk tedanji cerkveni glavarji so morali v smrt za težke besedte »Ni jo zalsebne lastnine, vse je od vsili«. Danes smo v (drugih časih. V Trstu so izključno slovensko dekle za katere se nihče nc zmeni. Ni ga časnika, da bi so kiajl zmenil o deklah. Zapuščeno živijo iz-žemame cd svoj-ili blagodolbirih gospod. Plačujejio jih kakor so jim zdi. — Napitnina pa jo »šča-va«. Premalo se za/ni-mamo za njo. Ni g-a društvu, da bi jih lepo sprejelo. Ziuničovanja se boje. Celo trume jih vidimo hoditi gor in dol -o prostih urah. Društva nimajo zato so pa rede z rtjimii -postopači kateri jih vlačijo v mestne beznice, katoor končhjo s svojim poštenjem. Zato so nič ne zmeni gaspodb; iz njih so lahko vso delu, one so »š<1ave«.
Zgoncev
Kcagres neodvisnih nemliRifisodalisfiv
V soboto 7. t. -m, se jo vršil v mestna dvorani v Berlinu prvi kongres Nemške neodvisne socialistične stranke. To stranko so ustanovili lansko jesen oni neodvisni socialisti, ki se niso hoteli priklopiti nemški sociaJdemok-raitični stranki. Na kongresu je bilo 72 delegatov. Predsednik Liebknedut je priznal, da je stranka še šibka, da, po- -raste storilo njenih članov -vsak dan. Kongres je razprarijut o treli važnih vprašanjih to sicer o franc-osiki o kupaciji Poruhrja-, o sindikialnem gibanju to o Internacionali. Pri -razpravi o Pocuhrju jo prišj-o do debate med Lieb-knochtom -to Ledčburjcm. P)*vi je zastopal stališče, da se mora. nemški proletariat omejiti na boj le proti nemškemu, kapitalizmu. pedebur -pa jo EastojKrl mnenje, d-a se mora nemški in vsak proletariat boriti proti izkoriščevalcem svojim in inozemskim. Zmagala je tendenca, ki jo je zagovarjal Liebkneicht. Tozadevno je bila sprejeta sledeča resolucija;
»Kongres nemških neodvisnih' socialistov napove na-jost-rejši boj proti »narodni enojini fronti« ki je sosta-vljenia zato da razprši proleta-rsike sile-;
Nemška neodvisna socialistična stean-ka priporoča -sletj ko prej staro mednarodno geslo ki uči, da je dolžnost pralota-ria-ta vseh držav se boriti pred vsem in s vsemi močmi proti svojem'« narodnem u kapitalizmu.«
Pri točki o sindikalnem gibanju je -kongres pozdravil dejstvo, da je E. Fimmen tajnik s-todtkalno to-ternacloamle v Amsterdamu povabi-t moskovsko -rde-čo sindikalno intemactonalo na sestanek kjer naj bi se določile smernice skupnega nastopa.
Pri točki ki je imela (rešiti vprašanje internacional« k a-ter e j naj bi se ‘Stranka priključila s« -jo kongres izrekel proitj temu, da se jo poltretja internacionala zdt*u žila z driigo. Ztahteva maij dunajacia^ml-tiretja intemooioinala ostane samostojna iti jc sklenil udeležiti se nameravane konference v Amburgu kjer bo delal na to, da pride mednaroden proletariat do resnične enotne fronte v eni sami internacionali.
V nov odi)oa* so bili izvoljeni: Liebknecht W iegmann- Mendyfoa, Lankaut, Braun Bom in Fhilip.
. somišljeniki nam lahko zelo izdatno pomagajo pri našem delo* vanju s tem, da nam' dajo naslove .tih znancev in prijateljev, katere mislijo pridobiti kot nove čitateljV oziroma naročnike. Istim bomo po* slali kako številko na ogled.
Prispevki, nabrani potom nabiral* mb pol, naj nam se vpošljejo čim preje.
Tudi mala pomoč je uspešna, le da pride brez zamude.
Delavci, podpirajte stalno vaše glasilo!__________________
Stroški svetovne vojne
Svetovna vojna jo Klala SO milijard dularjev v srabru. Ta vsoto ima težo 7,812.000 ton, Z'a prevoz to težo bi bilo Potreba. 3906 vlakov p„ 40 vagonov vsak,
Ti vlaki bi zavzemali dolžino _ 1302 •milj. to ■ je poj ud New-Yorlkia do San-l aulo. Ako bi s« ti dolarji položili drug poleg drugega v eni črti, bi mogli 236krat Pp ekvatorju ob-joia zemeljsko oblo, ako bi se pa, -potožili drug na drugega, bi stvorih srebrni stolp v višini 349-569 milj to jo dvainpol toliko, kolikor znaša razdalja — med zemljo in -luno. Ako bi so pa ti dolarji splavim, bi dobili srebrno -reko, dolgo 49,322 milj uli dva krat več kot jo dolg zemeljski ekvator. Ako bi se to srebra razdelilo enako med prebivalce vsega sveta, ,ld so živeli avgusta meseca 1914. leta* M dobil vsak, tudi najmanjši otrok 170 (l-ol'iiriev-
7m ta d-enur bi ee bilo dalo gotovo nekaj ’ -velik-o bolj pametnega imauditi nago jo bita svetovna vojna.
Delavci, čitajte redno glasilo ki je vaše, »Delo«, priporočajte ga, so-dclujte zi gfadivp»i,	1	>
Amsterdam. — (Fed Press.) — Približno petdeset milijonov ljudi j« organiziranih v delavskih strokovnih unijah po vsem svetu. To je razvidno iz statistič-neiga poročila Mednarodne zveze strokovnih unij, ki ima svoj sedež v Amstervla-mu. Ob koncu ista 1921. je bilo 46,500.000 delavcev organiziranih v štiriintridesetih glavnih deželah, število se j-e ve!5 kot potrojilo v zadnjih desetih letih; leta 1912 je bilo le 14,500.000 tradeuniorii’ stov na svetu.
Nemčjj-a je na prvem mestu z 12,600.000 organiziranimi delavci; nato sledi Rusija, ki ima 6,900.000 delacev v unijah; Anglija 6,600.000; Združene države 5,200.000; Italija in Cehoslovaška po 2.000.000; Španija 1,500.000; Francija im Avstrija po 1,000.000; Belgija 920.000; Poljska 820.000; Mehika 710.000, Avstralij-a 680.-000; Holandija 660.000; Indija 500.-000. Potem slede druge države, ki imajo manj kot pol milijona.
Amsterdamska internacionala trdi, da Je v njenih vrstah 22.400.000 delavcev. Rddči internacionali v Mosklvi m pripisuje sedem milijonov. Okrog 6.600.000 dolalvcetv jo v »nevtralnih« organ izotcijah,
3.900.000 v Ameriki. 1,800.000 v Hirsctv Duniker in drugih neodlvisnih unijah Nemčije in Čehoslovaške, Poljske, Francije- Švice j-n Holandije. Konfesionalne (katoliške) unije imajo po tem poročilu
1.300.000 članov, in sicer 665.000 v Španiji,
250.000 v Nemčiji in 100.000 v Italiji (v resnici 80.000).
Naposled je še 5,000.000 delavcev, kj jih amsterdamsko poročilo prišteva h »drugim organizacijam«. To je kolektivno ime zb. vso delavsko unije, ki ne spadajo k že omenjenim oragnizacijatn.
Stroke v amsterdamski internacionali so razdeljene kot sledi: 3,700.000 kovinarjev, 3.000.000 transportnih delavcev,
2.500.000 dtavbinskih delavcev, 2.100.000 navadnih (neizurjenih) delavcev, 1.800.000 rudarjev, 1,700.000 tekstilcev, 1.500,000 agrarnih delavcev, 1. milijon civilnih nameščencev, l. milijon pisarniških uslužbencev, 900.000 krojačev, 800.000 živilnih delavcev, 600.000 tiskarskih delavcev, 300 tisoč lončarskih delavcev, vseh drugih strok pa 500.000.
*
Tako govori torej poročilo umsterdam-ske inter-nacionata- 50 milijonov organiziranih — to je h;po število. A vendar so amsterdataci steltistiko potvorili, kar se tiče moskovske Profinforne, ki bi imela šteti - Po b>j statistiki le 7 milijonov.
Vsak }»)> vidi kakšen nesmisel je to, kajti Ja internacionala hi štel« 1« ruske delavce, ki j-ili j(; organiziranih 6,900.000. Torej le 100.000 inozemskih delavce-v naj bi štela. Profintftrna. Na zadrt i eri 1 kongresu v Moskvi pa sino videli, d*, temu ni laika Profintermi šteje okrog 15 niilijo-nov ongahirimncev, amsterdamska pa pri bližno ravno toliko In ne »2 milijonov. Dbedvo sta pravzaprav cnn-ko močni. Razlika jo ta v tem da ima rcfomiistlčna Rtro-koivna internacionala večino v zapad-no cviropskih deželah, imedtem ko ima Profintermi večino na vzhodu. A stoji tudi, d n moskovska intepnackmala napreduje in da amsterdamska halj in bolj nazaduje. To se pravi: revolucionarna 1-deja zadobiva tal in ‘ko bb imela organi-zitraJi-o večino na svoji strani, bo s to-m zaig-otovljana1 tudi njena zmaga.
P. R.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Pod- Amhrogio Belloni Tiskarn*: ,,U Eavoratore'1,