PoStnina platana v gotovini. ŠTEV. 21. Posamezna številka Din !•— LETO V. jwom mm Sttka UmJi vaak daa opoldne, fcncaH nedelje in praznike. lMt8m naročnina: V Ljubljani is po pošti: ^ Din 20'—, inozemstvo Din 80’—. Neoavlssn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 23. DrRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. L TELEFON STEV. 2852. Rokopisi m s« vračajo. — Oglasi po tarife Pismenim vprašanjem naj se priloZl m« mi« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638« J Zakaj to vedno razburjanje javnosti? Kakor dokazujejo zadnja poročila, obstoji utemeljeno upanje, da je nezmisel-na norost znižanja uradniških plač srečno pokopana. Vseeno pa je treba o tem neverjetnem predlogu izreči še par besedi, ker pač nismo nikdar varni, da ga ne bi zopet ponovil kak izgubljen polU tik. Je sicer več ko res, da čivkajo že vrafc-ci o prenizkih plačah uradnikov in menda še ni bilo zasedanja Narodne skupščine, na katerem ne bi kak poslanec prepričevalno dokazoval, da mora iti vsa uprava k vragu, kadar nima uradnik niti toliko plače, kolikor je potrebuje za golo življenje. Pa pri nas je že tako, da se še vedno najdejo ljudje, ki mislijo, da morejo še tako napeti lok, ker pač nimajo uradniki te fizične sile, da bi se mogli upreti znižanju plač. V tem nazoru je ono zlo, ki rodi vse nesmiselne predloge, ki stalno znova razburijo našo javnost in v tem glupem nazoru, da je dovoljeno vse, kadar je policija močna, je glavni vzrok, da ne pridemo naprej. Zaradi tega mnenja si namreč nekateri krogi — in žal so med njimi tudi zelo vplivne osebe — domišljujejo, da so vzvišeni nad vsako kritiko in da delajo kar hočejo. Zlasti nekateri inšpektorji in načelniki po ministrstvih so tega mnenja in znan je izrek visokega ministerialne-ga uradnika, da je več ko minister in da njegova beseda več velja ko ministrova, ker on ostane, minister pa odide. Iz te megalomanije, ki je pri nas bridka resnica, izvira vse ono, da prihajajo v svet naravnost neverjetne odredbe, da nekateri naravnost praktično poskušajo na polomih, v kakšni meri so njih odredbe napačne. Zaradi teh kršiteljev zakona se tudi dogaja, da je jugoslovanska javnost vedno znova razburjena vsled kakega neverjetno glupega predloga. Tako je bilo mesece in mesece vse razburjeno zaradi neverjetnega člena 69 v finančnem zakonu, skoraj redno vsako leto se vznemirja Slovence z grožnjo okrnitve ljubljanske univerze in drugih nujno potrebnih institucij, in sedaj smo doživeli še razburjenje z znižanjem plač državnih nameščencev. Bilo je sicer takoj v začetku jasno, da vseh teh predlogov ne bo mogla vlada izvesti, toda kljub temu so gotovi trmoglavci vztrajali na njih, dokler niso zrevoHirali vse javnosti. Komu v korist naj vse to bo, vprašujemo. Na vse zadnje 'bi se smelo tudi tistim od megalomanije bolnim krogom zabliskati, da je napredek države nemogoč, če ne delajo vsi njeni državljani za njen napredek. Kako pa naj ti delajo, kje naj ukradejo navdušenje za delo, če pa se jim iz kapric stalno ubija vsaka dobra volja! iStalno se že ponavlja ta neverjetna pesem. Najprej ti megalomani nazdražijo javnost, ko je ta že vsa besna, pa retiri-rajo. In posledica vsega tega početja je, da so ubili že skoraj vse navdušenje in da danes že kolnejo ljudje, ki so bili najzvestejši stebri režima. Ne gre več tako naprej in tudi Beograd ee mora potruditi, da bo dobra volja državljanov rasla, ne pa, da bo domišljava vsemogočnost kakega načelnika gnala ljudi v obup. Končno bi se tudi ti hiper-modri ministerialni gospodje lahko na* učili vsaj elementarnih naukov v vladanju. Daleč in globoko je že zalezlo zlo v našo upravo in do naravnost ostrašujočdh ■poznanj moramo priti, Če pomislimo, da so bili gotovi ministerialni višji uradniki,'ki so bili za znižanje uradniških plač. Preobrat v politični situaciji. RADIČU PONUJEN VSTOP V VLADO. - KONCENTRACIJA NA DESNO -KOMBINACIJA O NOVIH MINISTRIH. - KAJ BO S SELJAŠKO DEMOKRACIJO? Beograd, 26. januarja. Včeraj je bil nepričakovan preokret v politični situaciji. Po informacijah z zanesljive strani, so razgovori, ki so se vodili včeraj, ustanovili, da je treba današnjo politično situacijo izpremeniti v toliko, da bi se že te dni izvršilo razšrjenje sedanje vlade in napravila globlja rekonstrukcija, ki naj bi rešila tudi vprašanje raznih struj po-edinih vladnih krogov. O priliki krsta princa Tomislava so bili poklicani na dvor vsi šefi strank. Konsta-tiralo se je, da nista bila pozvana edino Jovo Jovanovič in Svetozar Pribičevič, kar je dalo povod za razne komentarje. Pravi se, da je bil poklican samo Stje-pan Radič zato, ker je šef seljaško-demo-kratske koalicije. Ker pri radikalih ni rešeno vprašnje šefa stranke, sta bila poklicana Uzunovič in Vukičevič skupno. Po izvršenem svečanem obredu na dvoru je ostal Stjepan Radič v avdienci pri kralju celo uro. Nekaj časa je bil na dvoru Velja Vukičevič, ki je potem odšel v predsedništvo vlade in pozval dr. Korošca na sestanek. Ta sestanek dr. Korošca je v zvezi z avdienco Stjepana Radiča na dvoru in je vzbudil pozornost tem bolj, ker je bila avdienca Stjepana Radiča čisto politična in v zvezi z aktu-elnimi političnimi vprašanji. Ko je Radič prišel z dvora, so ga slikali in fotografirali, nakar se je odpeljal z avtomobilom domov. Pred predsedni-štvom vlade ga je čakalo nekoliko novinarjev, ki so ustavili njegov avto. Stjepan Radič je rekel novinarjem, da jim zasedaj ne more nič povedati, naj pridejo ob 6. ali 6. in pol po sestanku, ki ga bo imel s šefi strank. Samo toliko lahko rečem, da bodo temeljite izpre-membe. Beograd, 26. januarja. Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, je bil Stjepan Radič pozvan, da vstopi v to vlado. Ali bo vstopil v vlado sam ali skupno s Pribičevičem, je vprašanje in je odvisno od tega, kako bo nastopil Radič na današnjem sestanku, ki je napovedan ob 10. dopoldne z Veljo Vuki-čevičem. Vstop Stjepana Radiča in HSS v vlado bo zavisen od pogojev, ki jih bo stavil Vukičevič Radiču. Po verzijah, ki so se včeraj širile, naj bi se v vladi izvršila velika rekonstrukcija. Ob tej priliki ob tudi Ljuba Davidovič pozvan, da vstopi v vlado s tem, da s svojega krila delegira ljudi, ki bi vstopili v tako rekonstruiran kabinet. Zelo značilno je, da je bil poklican včeraj popoldne Stjepan Radič na po-set k Voji Marinkoviču. Radič je odšel ob 6. v zunanje ministrstvo in bil tam nad eno uro. Zdi se, da se hoče dati Radiču možnost, da se v najkrajšem času razčisti situacija, tako da bi bil Velja Vukičevič že danes na čistem o vseh okolnostih, ali je sporazum z Radičem mogoč. Kar se tiče Pribičeviča, frde vladni krogi, da on ne prihaja v poštev. To vprašanje je odvisno od tega, ali se bo Od kje jim toliko denarja, da morejo biti za znižanje plač? Na to vprašanje je en sam odgovor: Uradnik, pa. naj bo tudi visok ministerialni, ki je za znižanje uradniških plač, je sumljiv korupcije in proti njemu je uvesti preiskavo. In dobili bomo še ta dober rezultat, da bo konec tako glupih predlogov, • kakor je bil predlog o znižanju plač državnih nameščencev. Radič hotel vezati s samostojnimi demokrati ali pa bo sam vstopil v vlado. Vsekakor se smatra, da bo to vprašanje rešeno v nekaj dneh. Zanimivo je, da je finančni odbor odgoden za nedoločen čas in da bo sklican pismeno. Kakor se doznava, so bile seje finančnega odbora odložene zato, da bi se v tem času moglo rešiti vprašanje vladne situacije in da se na prvi seji ' finančnega odbora manifestira nova parlamentarna situacija. Vladni krogi smatrajo, da bi z vstopom HSS v vlado popolnoma propadla kombinacija o koncentraciji. Z vstopom HSS v vlado bi se zgodilo tudi to, da bi se dosegla rekonstrukcija in vlada bi bila popolnoma konsolidirana tako, da bi mogla izvesti ves program, ki si ga postavi za nalogo. S tako vlado bi se doseglo tudi to, da bi se zlomila pre-čanska fronta in bi ostala akcija Ljube Davidoviča brezpredmetna. OBRAČUN Z NEZADOVOLJNEŽI V NRS. Kakor zagotavljajo, bo začel Vukičevič, ako se mu posreči rešiti situacijo, z razčiščevanjem prilik v radikalnem klubu in z obračunavanjem tistih nezadovoljnežev, ki mu otežujejo situacijo v klubu in stranki. Vukičevič se bo v kratkem odločil, da skliče kongres stranke, na katerem bi se rešil opozicije. IZJAVA ST. RADIČA. Beograd, 26. januarja. Sinoči je Stjepan Radič odšel ob 5. k Marinkoviču. To je izzvalo veliko senzacijo. Po enourni konferenci je odšel v Hrvatski seljaški klub, kjer so ga čakali uglednejši člani. Pavle Radič je takoj odšel, da pokliče dr. Mačka in druge člane na razgovor. Stjepan Radič je dejal na vprašanje novinarjev: Za danes še ni nič, jutri bo vse. Jutrišnji dan prinese mnogo. A kaj, kdo ve, kaj prinese dan in kaj prinese noč? Na vprašanje, ali se bo razšla seljaiko-demokratska koalicija, je rekel: Ni res, ne bo se razšla, mi hočemo še nadalje delati skupno. >Za kaj pa gre?« Dela se na koncentraciji vlade in to tako, kakor je to zagovarjal Ljuba Davidovič. »Ali bo na čelu vlade Velja Vukičevič?« To bomo videli. Radič je nato odšel v klub k Pribiče-viču, ki ga je tam čakal. Razgovori s Pribičevičem so trajali dolgo. V zvezi s tem se iz okolice Vel je Vukičeviča doznava, da sta se Vukičevič in Stjepan Radič sestala včeraj na dvoru in se zelo prisrčno lazgovarjala po krstu. Prijatelji Vukičeviča pravijo, da je bil Stjepan Radič tako navdušen zanj, da ga malodane ni poljubil, in da je rekel, da je velik moš, ker je kralju predlagal, da se princ kr9ti z imenom Tomislav. Vukičevičevi prijatelji trdijo, da je Stjepan Radič dejal: Nisem vedel, da je Velja Vukičevič, tako velik mož, sedaj bomo dobri prijatelji. Živio naš predsednik! Sinoči se je tudi trdilo, da je že določeno, kdo vstopi v novo vlado. Pavle Radič naj bi postal minster za kmetijstvo, Košutič minster socialne politike, dr. Kraj&č minister trgovine, dr, Spaho mi-ni^er financ, Sernec minister za zgradbe. Iz vlade bi izstopila llija Sumenkovič in dr, Gosar. Prijateljski pakt z Italija podaljšan. Beograd, 26. januarja. Te dni se je opažalo, da italijanski poslanik Bodrero pogosto zahaja v ministrstvo zunanjih • del. V dobro informiranih krogih se je-govorilo, da gre za podaljšanje roka odpovedi rimskega pakta in v resnici je bil sinoči izdan iz ministrstva zunanjih poslov tale komunike: Dne 25. januarja 1928 sta se sestala ob 16.14 v ministrstvu zunanjih poslov v Beogradu dr. Voja Marinkovič, minister zunanjih poslov 13» general Bodrero, italijanski poslanik, i» podpisala sledeči protokol: Upoštevajoč potrebo podaljšanja roka, določenega v členu 4 pakta, o prijatelj-’ stvu in prisrčnem sodelovanju med kraljevino Srbov, Hrvatov in SJovencev 1» kraljevino Italijo, ki je bil podpisan 27. januarja 1924, podpisana pooblaščenca v imenu Nj. Vel. kralja SHS in Nj. Vet; kraja Italije sta, ker so pooblastila v dor. bri in predpisani obliki, podpisala tole: Vlada Nj. Vel. kralja SHS in vlada Nj. Vel. italijanskega kralja, imajoč pred očmi bližino roka, določenega v členu .4 pakta prijateljstva in prisrčnega sodelovanja med kraljevino SHS in kraljevina Italijo, podpisanega v Rimu 27. januarja 1924 sta sporazumno sklenili, da se po-, daljša ta rok do 20.'julija 1028. V potrdilo sta oba pooblaščenca podpisala ta protokol in ga opremila s svojim pečatom.-Izdelano v Beogradu 25. januarja 1928; SKUPNA SEllANRSlN SLS. Beograd, 26. jan. Včeraj popoldne prišlo do skupne seje radikalnega klu-ba in kluba SLS. Seja kluba SLS se je pričela ob 5. popoldne. Ko je seja trajala, so priSfc v klub Joca Lalojevič, Kuraša Račič itt Kobasica, ki so bili prisrčno pozdravljeni. Laloševič je pozdravil predsednika in narodne poslance: Gospod prerf-' sednik in gospodje poslancil V imenu kluba NRS mi je velika časi, da vas kol predstavnike Slovencev naprosim, da5 pridete v naš klub ne samo, da bi sc manifestiralo naše skupno delo, ampak tudi da bi se manifestiralo naše prijateljstvo in da bi se mogli posvetovati o vseh važnih poslih. Na ta govor se je zahvalil dr. Korošec in nato so odšli vsi člani SLS korporativno v radikalni poslanski klub, kjer se je vršila skupna seja. Radikali so jih pozdravili: Živeli bratje Slovenci! Predsednik kluba Vukičevič je pozdravil poslance SLS poudarjajoč, kako sta oba kluba skupno delovala tn kako bo to sodelovanje. od sedaj še prisrčneje kakor tudi odnošaji obeh-parlamentarnih skupin.. Za ta pozdrav se je zahvalil dr, Korošec in nafo.se je sklenilo, da se poslanci SLS povabijo na večerno sejo radikalov, ki se bo vršila v hotelu »Imperial«. Nato se je pretresal zakonski predlog o neposrednih davkih. Zanimivo je, da je bilo določeno, da se vrši ta skupen sestanek glede vprašanja o neposrednih davkih. PRIBIČEVIČ UPA, DA GA RADIČ NE ZAPUSTI. Beograd, 26. januarja. Sinoči je Svetozar Pribičevič v razgovoru z novinarji dejal, da ne veruje v to, da bi vstopil Radič v vlado sam zase in da bt tako porušil seljaško-demokratsko koalicijo. Javnost je navajena takih stvari, pa misli, da se to lahko zgodi tudi tu. Mi sploh ne zahtevamo, da pojdemo v vlado. Verzija o tem, da br vstopila HSS v vlado brez SDS je intriga, ki gre za tem, da se razcepi seljaško-demokrat-ski koalicija, a to ne bo uspelo. »lom« <3 sva Kraljevi! Tomislav. Včeraj ob dvanajstih se je izvršil v dvorni kapeli krst kraljevega drugorojepca. Kuano-vala sta rumunska kratica in angleški kralj Jurij, ki g« je zastopal njegov upolnomočeni minister poslanik Kennard. Krst pa je izvršil dvorni župnik prota Popovič. Pri krstu je dobil novorojenček ime Tomislav. Krstnemu obredu so prisostvovali kralj in vsi Slani kraljeve rodbine, ministrski predsednik Velja Vukičevič, ministri Marinkovič, Hadžič in Spaho, predsednik skupščine, ru-munski poslanik, šefi parlamentarnih skupin, univ. prof. Antonovič in grof Bombell«. Po cerfrvenem obredu je bil splavljen krstni list, ki se glasi: Danes, dne 12/25. januarja 1. 1928 je bil izvržen po prdpisih pravoslavne cerkve krst drugega sina Nj. Vel. Aleksandra I., kralja 8., H. in S. ter kraljice Marije, rojenega v prestolnem mestu Beogradu v kraljevem dvoru dne G./19. januarja 1. 1928 zjutraj. , Ime kraefonca je Tomislav. Krnu ije bil Nj. Vel. kralj Velike Britanije Jurij V., ki ga je zastopal njegov upolnomočeni minister g. Kennard. Krist je bil izvršen v kraljevskem domu ter bo vpisan v rodovne knjigo hrama sv. Nikolaja. iSlede podpisi. Z veseljem bodo zlasti v Zagrebu, pa tudi v vsej Jugoslaviji pozdravili rodoljuben kraljev siklep, da se imenuje njegov drugi -sin po prvem hrvatskem kralju Tomislavu. S tem je kralj Aleksander jasno in mogočno poudaril edinstvo države in svojo trdno voljo, da to edinstvo vedno brani. Poudaril pa je še mnogo več, da je namreč zvest in odločen pristaš enakopravnosti. Kakor je on po ustavi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako se čuti tudi v ovojem srcu in zato nosi njegov drugi sin ime po najslavnejšem hrvatskem kralju. Ta poudarek enakopravnosti je zlasti v današnjih dneh nujno potreben in mu samo upamo, da bo vzvišen vzgled kralja spreobrnil tudi one politike, ki mislijo, da so le srbijansiki ministri, ne pa ministri v kraljevini Srbov, H iv a tov in Skivencov in torej zastopniki interesov vseh Jugoslovanov. Živel princ Tomislav! 2e zopet cekin. Moderni ljudje pravijo, da se dandanes ne gode, več čudeži. Kako je s čudeži po ostalem svetu, nam žaHbog ni znano, prav gotovo pa se gode čudeži V Sloveniji, in sicer politični čudeži. Treba je prebrati le včerajšnji uvodnik -Jutra«, glavnega glasila naših esdeesarjev. *v državi,» pile nekdaj tako dr-"• žavotvomo »Jutro«. In dalje pravi: »2e največji optimisti ao postali črnogledi...« »Nedelja je morala dati najresnejši opomin re-akeijonarni hegemonistifni in koruptni beograjski porodtei ...« Spajata se dve stranki, ki nočeta biti več objekt za eksploatacijo srbijaaskih političarjev...«, »medtem, ko . smo se prežani klali med seboj, se je porodila v Beogradu veselila!« Rp-ograjska.' porodica — prečani — Srbi-: janoi — hegemonija — kaj je to? Ali vidimo ■prav? I)a, prav vidimo: Mi nimamo v rokah kakega starega letnika »Avtonomista«:, ampak »Jutro< držimo v rokah, najnovejšo šte-• vilko »Jutra« 1' človeku kar sapa zastaja Ker smo že omenili ranjkega >Avtonomi-•sta«, naj omenimo tudi to, kako silovito je . izpadalo tedanje vesoljno »jugoslavenskoc esdeesarstvo izdajatelja m urednika »Avtonomista« I To so bili »habsburški plačanci«, ' , ^klerikalni hlapci«, »prevratni elementi«, •vseparatisti« itd. Na psovkah prebogati esde-esareki besednjak je dan na dan bruhal nove častne naslove na ljudi, ki so imeli ie pr«d ttednilmi leti toliko poguma, da so že takrat pisali o »erbijanscih« in »prečanih« in o »koruptni beograjski porodici«, danes pa -vidimo, kako se mora visoikonosa in ošabna SDS tako poniževati pred nekdanjimi »prevratnimi elementi« in »separatisti«, da mora *' čisto pohlevno pisati v svojih glasilih to, kar ■so pisali prevratni elementi pred sedmimi leti! Siiajnejšega moralnega zadoščenja za vse nekaanje .esdeesarsko psovanje 'še nihče'ni dobil od SDS' kakor ga dobivajo danes nek-' danji sat rudniki »Avtonomista«. Pribiti pa'moramo še nekaj. Najnovejši po- - fctični kow>lec, ki ga je prevrnila slovenska - SDS pod spretnim vodstvom znane vsega-mogocne klike, pomeni popolen polom dosedanje esdeesarske politike. Tako ga še ni polomila nohena politična stranka v Slove- v niji in tako na debelo še ni pljunila nobena stranka na svetu na syoj program in na svoje »ideje« kakor je to morala storiti SDS. Ta polom je najnovejši »cekin« iz esdeesar-stie loovačftice, vreden med brati kar celo C; milijardo dosedanjih »cekinov« ... Le zamislimo se za nekaj let nazaj. S kakšnim (resničnim ali pa navideznim) navdušenjem je slovenska SDS delala propagando za narodno in državno edinstvo! Nad vsakim, ki je izustil besedo »slovensko« ali pa »Slovenec«, je proglasila SDS svoj svečani anatema. Beseda jprečan. je bila bogokletstvo, beseda »Srbijanec- pa greh zoper sv. Duha — po tedanjem esdeesarskem katekizmu. Kdor ni hotel pripoznati braka, košulje, boravka itd., nad tega so poslali žandarje. Za ubiti pa je bil po tedanjih nazorih tisti, kdor si je upal le omeniti, da ima v Ljubljani vseučilišče svoj raison d’&tre le, če je slovensko. Pred Beogradom in pred Srbi sploh pa se ni nihče tako po pasje ponižno valjal na trebuhu kakor SDS. Tako je 9e nedavno bilo. Danes pa beremo v -»Jutru« skoraj o samih prečanih, Srbi-jancih in o zloglasni koruptni beograjski porodici! Takih moralnih kloiut še nikdar ni nihče sam sebi dajal kakor si jih daje danes vse-gamogočna klika v SDS. Zanimivo bo sedaj opazovati, s kakšnimi Zuvstvl bo sprejela najnovejši od vodst-va SDS ji poklonjeni cekin tista slovenska inteligenca, ki ji nekdanja »naprednost« in sovraštvo do klerikalcev ne da do pameti in do lastne sodbe. Ali bo slovenska esdeesar-ska inteligenca požrla tudi ta cekin? Ali bo tudi ona na višjo komando pljunila na vse, na kar je zadnjih 7 ali 8 let prisegala? Ali bo slovenska esdeesarska inteligenca Se nadalje mirno trpela, da jo vodijo politični skakavci, ki ji komandirajo danes državno in narodno edinstvo, jutri pa že tolčejo na prečanski boben? Sodeč po dosedanjih izkušnjah bi skoraj rekli, da bo slovenska esdeesarska inteligenca požrla tudi ta »cekin« brez odpora in brez moralnega gnusa ... Sicer bi se bila ne-številnim »cekinom« svojih političnih komandantov in generalov že zdavnaj uprla in jih poslala tja, kamor spadajo. Kakor vse kaže, bo Slovenija še dolgo uživala čast, da bodo o njeni politični usodi soodločali politični skaltavci 'in cekinarji, ki bi povsod drugod že zdavnaj morali od same sramote izginiti pod zemljo. PRISPEVAJTE V FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI. Politične vesti. — Seja Narodne skupščine. Pred -prehodom na dnevni red je vložil posl. Predavec nujni predlog za prehrano pasivnih pokrajin. Svoj predlog je Predavec na dolgo utemeljeval. Za njim je govgoril za SDS poslanec Be-sarovič, ki je preedlog podpiral. Ko je še govoril posl. Šavlič, je izjavil dr. Spaho, da je vlada sicer že storila potrebne korake, da pa je tudi on za nujnost. Nujnost je bila nato predlogu priznana. — Z ozirom na interpelacijo muslimanskih poslancev je nato izavil skupščinski predsednik, da ni slišal žaljivk, si jih je izgovoril Radič proti dr. Spahu in da zato ni mogel nič ukreniti. Skupščina je nato prešla na dnevni red in soglasno sprejela zakonski načrt o odložitvi občinskih volitev v Dalamoiji. Nato so bili izvoljeni razni odbori za proučavanje predloženih zakonskih načrtov. Predlog Laziča, da naj se stavijo na dnevni red prihodnje seje odgovori na interpelacije, je dr. Perič odklonil, ker ni še noben minister poslal nobenega odgovora na vložene interpelacije. Seja je bila nato zaključena. — Naš poslanik v Angori izročil svoje akre-ditivne listine. V torek je izročil naš neslanih v Angori g. Tadič predsedniku turške republike svoje akreditivne listine. Pri tej priliki je g. Tadič naglasil, da smatra za svojo nalogo, da utrdi prijateljske zveze med Jugoslavijo in Turčijo. To upa tem laž:e doseči, ker imata oba naroda isti cilj, da namreč čim bolj pospešita svojo notranjo konsolidacijo. Koncem svojega nagovora je čestital naš novi poslanik Keimalu paši k velikemu napredku, ki ga je dosegla Turčija pod njegovim vodstvom. Kemal paša je nato odgovoril poslaniku, da odgovarjajo poslanikove želje popolnoma niegovim intenoijam. Nobenega dvoma ni, da bosta oba naroda storila vse, da bo njuna notranja konsolidacija čim preje izvršena. Končno je izrazil Kemal paša svojo željo, da Jugoslavija čim najbolj napreduje. — Minister Šramek o monoštrski aferi. V češkoslovaškem parlamentu je odgovarjal minister Šramek na interpelacijo zaradi mono-štrske afere. Najprej je popisal potek vse afere in ugotovil, da gre tu za kontrabando orožja na Madjansko. Češkoslovaška se je vsled tega skupno z državami Male antante obrnila na Svet Zvez narodov, ki ima z večino glasov odločiti, če r>ošlje posebno preiskovalno komisijo na Madjarsko. Nobenega drugega koraka raaven opozorila na to afero pa niso storile države Male antante, ker gre tu za splošen interes in je zalo upati, da bo Zveza narodov sama ukrenila vse potrebno. Dr Šramek je še podaril, da Češkoslovaška noče. da bi vsled te afere prišlo do konflikta mod’ interesi ranimi državami pred mednarodnim forumom. — Izjava dr. Šrameka ni zadovoljila nikogar, pa čeprav je bilo že od vsega početka jasno, da bo storila Zveza narodov glede tihotapljenja orožja na Madjarsko ravno toliko kolikor svoje dni ob priliki konflikta GrSke z Mussolinijem, namreč — nič. Sploh je treba smatrati, zlasti 6edaj po dvolični vlogi Rumunije, vso stvar za pokopano. . ... — Izjava rumunskega zunanjega ministra. Rumunški zunanji minister Titulescu je izjavil italijanskim novinarjem, da odpotuje v petek iz Rima v Berlin, da se sestane s Stre-semannom. V Rim je prišel, da se lojalno in odkrito pogovori z Mussolinijem o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Upa, da se bodo na ta način okrepile in razširile vezi med Italijo in Rumunijo. Politika Male antante ima samo defenmvne namene, ravno tako pa tudi rumunsko-italijanska zveza. Proti bivšim nasprotnikom nima Rumunija no-bonih predsodkov. Želeti pa bi bilo, da pri-do do sodelovanja vseh teh narodov v okviru dogovora o miru Vsem sosedom je Rumunija ponudila medsebojne garancijske pakte proti napadom. Titulescu je prepričan, da žele vsi balkanski narodi mir. Bistven predpogoj za ohranitev miru pa je neodvisnost Albanije. Pričakujemo v kratkem sporazum z Bolgarsko o sekvestriranih posestvih. Trgo- I ■ Manc, predsednik centruma, proti čegar desničarski politiki se je pojavilo v delavskih vrstah centruma veliko nezadovoljstvo. Iven Hribar: 16 ;; moji spomini Od 1868. do 1910. leta. Frančiikani so profesorja Trdino sicer smatrali *a napoljlvca mladine ter so dijakom večkrat tudi naravnost, prepovedovati obiskavati ga. Toda mnogo- Jase* Trdina. teci dijakov, ki so z mano vred zahajali k njemu — kajti prepoved toančtfkanov je rodila ravno nasproten učinek — bodo mi pritrdili, da se toliko plemenitega -ia toliko značaje utrjujočega nismo niti v Soli naučili, (Sriticor «oie. se iz kratkega občevanja s profesorjem Trdino. Midva sva si postala kmalu posebna prijatelja ‘in obiskoval sem ga večkrat tudi sam. Tedaj sem ie le iz njegovih pogovorov mogel posneti, kako Skoda je, da tak talent sameva v Bršljinu, mesto da bi na korist mladini in narodu vrSil svoj vzvišeni poklic. Profesor Trdina je bil po mojem odhodu iz Novega mesta prepričan, da mi je bil pater Ladislav Hrovat sovražnik zaradi tega, ker sem ž njim občeval. Šele kasneje sem mu pojasnil, da je v veliki zmoti ter mu povedal, da mi je ravno pater Ladislav Hrovat, Čegar plemenito rodoljubno srce je bilo zelo sorodno Trdinovemu, bil vselej prijatelj, kar je Trdino pomirilo tako, da je v patru Ladislavu od tedaj naprej videl značajnega in poštenega moža. . Pripomnjeno bodi tukaj, da sva si s profesorjem Trdino ostala prijatelja do smrti. Po letu 1876. me je mnogokrat obiskaval v Ljubljani in v Cerkljah; bival je včasih tudi po nekoliko dni pri meni. Ko sem Izdajal >Slovana«, je sodeloval — meni na ljubo — drage volje pri njem in z notarjem Hudovernikom tudi enim njegovih častilcev iz mladih let — sva imela srečo, izvabiti ga še par dni pred njegovo smrtjo v najino družbo ter sva ga pri tej priliki dala foto-grafovati, dasi se je sicer dosledno izogibal fotografom. Značilen za takratne razmere na novomeški gimnaziji je bil tudi sledeči slučaj: Neki sedmošolec iz gosposke rodbine, kjer slovenščini nikdar niso posvečali posebne ljubezni In pozornosti, je slovenske šolske in domače naloge pisal večinoma slabo. Predno je šel na počitnice, sva se sestala v gostilni pri Jesenkovih ter se pogovarjala o šolskih razmerah. Beseda je dala besedo in sedmošolec me je naprosil, naj bi mu prihodnje leto domače slovenske šolske naloge pisal jaz. To se je zgodilo. Takoj s prvo domačo slovensko nalogo pa prileti pater Ladislav Hrovat, ki je takrat poučeval v osmem razredu slovenščino, v Solo ves začuden ter lačne dijaka izpraševati, kako vinska pogajanja z Italijo se prično, kakor hitro se bo za ta pogajanja izrekla rumun-ska trgovska zbornica. —Nasprotje med Vel. Britanijo in Združenimi državami Sev. Amerike. Angleški gospodarski in politični krogi opazujejo z vedno večjim nezadovoljstvom napredovanje ameriške pomorske sile. Toda ne samo vojna mornarica Amerike postaja vedno večja, temveč tudi trgovsika mornarica. Poleg privatnega kapitala skuša zlasti ameriška vlada z vsemi sredstvi dvigniti ameriško mornarico, da bi bila ta sposobna na vseh poljih konkurirati z britansko. Tako podpira ameriška vlada i visokimi subvencijami razne amer. pomorske družbe, da so mogle te otvoriti nove proge pomorskega prometa. Kjer so preje opravljale službo izključno samo britanske družbe. Vsled visokih subvencij so tarife ameriških družb tako niake, da bi z njimi britanske družbe ne mogle kriti niti režijskih stroškov. Zlasti so razburjeni Angleži, ker prodirajo Amerikanci tudi v Indijo. . Med Newyorkom in Kalkutto ter med New Orleansom in Indijo so že otvorjene redne ameriške zveze. Tarife 60 tako nizke, da ne zadostujejo niti za pristojbino, ki jo je treba plačati za prevoz skozi Sueški prekop. Nasprotje je že tako naraslo, da govore angleški . interesenti že o možnosti trgovinsike vojne med Anglijo in Ameriko. — Na eni strani boj za petrolej, na druga sstrani boj za prvenstvo v trgovinski momarioi, ni čuda če je govorni ameriški general Punkett o neizbežnosti vojne med Anglijo in Ameriko. <= Woldemaras v Berlinu. Litovski ministrski predsednik Woledmaras je odpotoval v Berlin, kjer se sestane z nemškim zunanjim ministrom Stresemannom. Kakor poroča >Listuvis<, glasilo Woldemarasa, bo na sestanku pogovor o nemško-litovskem arbitražnem dogovoru. Na sestanku pa se bo govorilo tudi o odnošajih do Poljske, zlasti pa o vprašanju Njemena, ki ima posebno važnost za Nemčijo. Poleg političnih vprašanj pa se bo ra-zpravljalo tudi o gospodarskih in bo skoraj gotovo Sklenjena tudi veterinarska konvencija. — Ost sestanka je čisto gotovo obrnjena proti Poljski. to, da je nalogo tako dobro pisal. On mu odgovori, da se je samo zato, da mu veseJje napravi, učil cele počitnice prav pridno slovenščine in dobrodušni pater mu je to verjel ter je njegovo nalogo vsemu razredu dal za vzgled čitati. Tako je bilo tudi z ostalimi domačimi nalogami in dasi je šolske naloge pisal precej slabo, je bil pater Ladislav vendarle toliko kratkoviden, da so se mu tudi le-te zdele boljše in je potem koncem leta dal dober ped iz slovenščine. O velikih počitnicah po dokončani peti šoli me je graščak Germ povabil k sebi na Vinico (Bajno«). Tamkaj sem preživel v družbi njegovega najstarejšega sina — takratnega osmošolca — prav vesele ure. Bil sem ondi tudi meseca septembra med velikim lovom, na katerega je bila povabljena vsa velika gospoda iz Novega mesta, med drugimi tudi predsednik okrožnega sodišča. Po lovu je bila običajna velika lovska pojedina, na katero so povabili tudi mene. Sedela sva skupaj z osmošolcem Franceljnom Germom, kateri me je opozarjal na obnašanje sedaj enega sedaj drugega gospoda — če se mu je le-to smešno zdelo. Pri tem je delal svoje šegave opazke. Konec pojedine je seveda bil tak, da je bilo ob Izbornem vinu s Trške gore vse jako veselo In da se je nekaterim tudi poznalo, da jim je vino stopilo v noge. Moje lastno opazovanje in pa Francelj. Germove opazke so me privedle do tega, da sem spisal za »Jadransko Zarjo« v Trstu pod naslovom »Nefran-kirani listič več podlistkov, v katerih sem pisal o lovu In pojedini ter v humoristični obliki na muho vzel zlasti predsednika okrožnega sodišča novomeškega. V svoji naivnosti niBem slutil, da utegne to Izzvati nevihto, ki se more Iznesti nad mojo glavo. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. — Kov strokovni svet prometnega ministrstva V prometnem ministrstvu je imenovan nov strokovni svet. Za predsednika je imenovan direktor državnih železnic Borivoj Gjuričič, za člane pa direktor uprave za gradnjo Vasa Markovič, načelnik finančnega -oddelka Kosita Nikolič, šef oddelka za pregled vagonov Dobrivoje Oukovac -in šef administrativnega oddelka Vojko Mudrinič. — Jadranska proga bo imela izhod na Split. Prometni minister general Milosavljevič je izjavil v razgovoru z zagrebškimi novinarji, da bo imela Jadranska proga izhod na Split ter da so nasprotne določbe v zadevnem zakonskem predlogu zgolj formalnega značaja. — Nove uniforme za jetniške paznike. Kot poročajo iz Beograda, se uvedejo tekom letošnjega leta nove, enotne uniforme za vse stražarsko osobje jetnišnic srezkih in okrožnih .sodišč. —- Z ljubljanske univerze. Redni profesor juridične fakultete ljubljanske univerze dr. Leonid Pitamic je pomaknjen v višjo skuprino. — Iz državne, službe. Imenovana sta: za profesorja kmetijske šole na Grmii pri Novem mestu suplent Franjo Kotlovšek, za stalno strokovno učiteljico na Osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani pa začasna učiteljica Elza Lubec — Sprejem gojenk v šolo za bolničarko. Zavod za sccialno-higijensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šalo zn sestre. Pouk, ki se začne dne 15. aprila t. 1., bo trajal dve leti. Učenke se bodo vzgajale za negovalke dojenčkov, za dečje zaščitne sestre, za potujoče učiteljice dečje higijene in v gospodinjstvu, obenem dobe strokovno podlago za udejstvovanje v vseih. drugih strokah socialne in higijenske zaščite dece. Sprejemajo se učenke od 19 do BO let. Prvi trije meseci po vstopu se štejejo za poizkusno dobo. Po tem času skl era ravnatelj šole o končnem sprejemu. 25 goienk se sprejme ob lastnih stroških. Te olačujejo ,po 100 Din kot donesek k režijskim stroškom šole, za hrano pa režijske stroške (za sedaj po 168 Din na mesec). Tri gojenke se sprejmejo ob državnih stroških; ob vstopu v šolo pa se morajo zavezati, da bodo služile po dokončanem tečaju štiri leta v onih socialno-higijeničnih napravah, ki jih odredi, ravnatelj šole za sestre v Ljubljani. Razven teh se sprejmejo tri gojenke ob polovici stroškov. Te gojenke plačajo po 300 ■ Din na mesec. Obvezati se morajo, da bodo služile dve leti v sooialno-higijenskih napravah, ki jih odredi ravnatelj, Prošnje je vložiti pri goriomenjenem zavodu do dne 15. marca. Podrobnosti glej v »Uradnem li'stu». — Narodna in državna propaganda. Dru-.štvo »Narodno delo« v Beogradu izda v bar--votisku izdelane znamke ki bodo prestavljale različne zgodovinske in kultur, osebnosti Jugoslovanstva, kakor tudi zgodovinske ali sicer značilne dogodke našega naroda. Posamezna znamka bo veljala 1 Din. Znamke so primerne za ,n a lepljenje na korespondenoo itd. kot okrasek. Notranje ministrstvo toplo priporoča sodelovanje s tem, da občinstvo marljivo kupuje te znamke, čim pridejo na D«- — Članom radovljiške podružnice SPD na Bledu in okolici javlja navedena podružnica, da je g. Slavko Repe, trgovec na Bledu, poverjen za prejemanje članarine in druge posle, vsled česar naj se v vseh društvenih zadevah obračajo direktno nanj. — Orjunaši-Iškarijoti v službi italijanske špijonaže. Včerajšnja »Orjuna« objavlja senzacionalen Članek pod naslovom »Italijanski konzulat v Ljubljani — špijonsko gnezdo« ■>0rjuna: pravi med drugim: Naše članstvo se je z razumevanjem posvetilo pobijanju italijanske špionaže. Poudarjati pa moramo z gnusom, da smo se morali pri tem delu najbolj čuvati pred lastnimi člani Orfunaši-■iudajicami, ki nosijo za judeževe groše vsakovrstne informacije še gorke italijanskemu generalnemu konzulu Gavottiju v Ljubljani. Izdajalci niso morda tujerodei, oni so Slovenci in še celo Slovenci večinoma iz zasedenega Primorja. Vsi pridejo na dan. Danes pa javno postavljamo na sramotni oder pred celokupen narod kot prvega ime enega izmed tistih, ki je še nedavno prisegal na naše prapore in stal v prvih vrstah Orjune, sedaj pa je špijon italijanskega generalnega konzula v Ljubljani, izdajalec svojih lastnih bratov in od njih preklet, naš član. Orjunaš-Iškarijot Egidij Peric. — Z ozirom na to ]*azkritje »Orjune« opozarjamo ljudi, da naj bodo .previdni, da ne nasedejo špijonom. — Novarnost ogromne stavke v Porurju. Kot smo poročali, so zahtevali de narodna noša, uniforma ali pa temna obleka. 1— Ljubljanski športni klub. Danes 26. t. m. ob 20. uri redni občni zbor v gostilni Čin-kole. Maribor. m— Proslava Župančičeve petdesetletnice. Petdesetletnico Otona Zupančiča je proslavil tudi Maribor s polnim razumevanjem njegovega pomena za slovensko kulturo. V ponde-ljek dopoldan so se vršile intimne domače proslave na vseh mestnih šolah. Nekateri zavodi so pokazali v tem oziru mnogo okusa in zaslužijo vse priznanje, saj je ravno mladina tista, katero je treba izvleči iz sedanje kulturne zaspanosti in jo privesti na pot, ki vodi k najčistejšemu viru srčne kulture, k poeziji in umetnosti. Zvečer sta proslavila pesnikov petdesetletni jubilej Narodno gledališče in Ljudska univerza na skupnem slavnostnem večeru v gledališču, ki pa žali-bog ni bil tako obiskan, kakor bi se za Maribor spodobilo. Danes, ko so gledališke predstave splošno zelo dobro obiskane, zevajo vse slavnostne prireditve v gledališču od praznote. Tako je bilo pri rapallskem večeru in le malo boljše je bilo v pondeljek. Kje tiči vzrok? To vprašanje bi bilo treba rešiti, ker sicer bo bolje, da v bodoče take prireditve odpadejo — v interesu našega kulturnega in nacionalnega ugleda. Slavnostni govor o Zupančiču in njegovem pesniškem pomenu in poslanstvu je imel pesnik Janko Glaser, ki je v lepo in temeljito zasnovani študiji orisal pesnikov umetnostni razvoj in lepoto in globino njegovih del. Člani in članice drame: gdč. Kraljeva, gdč. Kovačičeva, g. Joško Kovič in g. Vladimir Skrbinšek so recitirali Zupančičeve pesmi, žalibog pa skoro same take, ki za pesnikovo umetnost niso značilne. Pohvalo sta želi posebno gdč. Kraljeva za res izborno .podano pesem »Ciciban in čebela« in gdč. Kovačičeva za recitacijo »Dete čeblja«. G. Burja in ga. Burjeva sta zapela ob spremljeva-nju gdč. Zacherlove »Uspavanko«, »Zvezde žarijo«. Serenado« in »Padale so cvetne sanje«. Posebno je ugajal g. Burja, ki je pokazal, da je dober koncertni pevec. Drugi del proslave je izpolnilo četrto dejanje »Veronike Deseniške«. Naši igralci so ga odigrali odlično in zaslužijo polno pohvalo. Izredno silo je pokazal g. Grom v vlogi Hermana II., g. Železnik je pa bil kot Friderik II. poln čuvstva in dober partner gdč. Kraljevi — Veroniki. m— Pritožbe proti volitvam, odnosno volitvam mestnega sveta. Ker je bila pritožba NRS proti razdelitvi mandatov med njo in SLS s strani velikega župana zavrnjena, je vložila NRS sedaj pritožbo proti tej razsodbi na upravno sodišče v Celju. Razsodba upravnega sodišča bo važna radi tega, ker bo načelnega značaja za vse bodoče slične slučaje. Socijalisti so .pa vložili pritožbo proti izvolitvi mestnega sveta, ker se nahaja v njem tudi duhovnik. m— Nov načrt Maribora. Mestna občina Je sklenila izdelati nov načrt Maribora. Z delom bodo pričeli še letos. V zvezi z novim načrtom se bo izdelal tudi nov regulacijski načrt, katerega mesto že nuvno potrebuje. ni— Ljudska univerza v Mariborn (Slomškov trg 27, I, nadstropje, Opozarja na redko priložnost, ki se nudi našemu občinstvu, da se seznani s povojnim nazi ran jem o dobrem in lepem obnašanju v človeški družbi. V četrtek 26. januarja ob 8. uri zvečer .predavanje (samo za dame) :' Kako naj se pravilno oblečem? Kako si napravim elegantno in po ceni perilo in obleke? V petek 27. januarja ob 4. uri popoldne v institutu »Vesna« predavanje s praktičnimi demonstracijami: Kako se vedem pravilno pri mizi, kako pogrnem mizo za različne slučaje, kako sprejmem goste itd. V petek 27. januarja ob 8. uri zvečer (spet v prostorih Ljudske univerze) glavno .predavani«: Kako se vedem pravilno v moderni družbi? Vsa tri predavanja ima ga. Marianne von Scheibenhof iz Gradca, ki je predavala trikrat pri razprodani dvorani Graške Uranie in nadaljuje svojo turnejo v Zagrebu. 'Po predavanju ra-devolje odgovarja ga. predavateljica na vsa stavljena vprašanja. S predprodajo vstopnic (12, 8, 5 Din, dijaki 2 Din) se je že pričelo (ga. Zlata Brišnik in g. Hftfer). V pondeljek 30. januarja »Čudeži podzemljskih jam«. Predava g, prof. dr. Bohinec iz Ljubljane. V pe-tok. 8. februarja kurz »Slovenščina za Slovence« ki ga vodi g. prof. dr. Kovačič. Celje. c— »Celjsko godbeno društvo.« V zadnjih dneh se pod navedenim naslovom pojavlja polemika med »Slovencem« in »Jutrom«, kateri je dal povod neresen napad »Slovenca« z dne 19. t. m. na »C. G. D.« »Celjsko godbeno društvo« principijelno ne odgovarja nestvarnim izpadom, nima pa tudi s polemiko odnosno s članki v »Jutru« z dne 21. t. m. nikakih zvez — ter tudi tak način zaščite ne odohrava. Pri tej priliki bodi povedano, da je edino-le »Slovenec« opetovanokrat čutil potrebo, se obregniti ob naše godbeno društvo in mu je svoječasno celo skušal natvezita neko strankarsko obiležje. »Celjsko godbeno društvo« je ob mnogih prilikah povsem jasno povdarilo svoje 'kulturno in nepolitično stališče. Če gotovim gospodom iz raznih razlogov delovanje »C. G. D.« ni .po godu, nas ni brigal To enkrat za vselejI -*• Adolf Bervar, tajnik »C. G. D.« —1 Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo na večer pred Svečnico dne 1. februarja 1928 svoj planinski ples v hotelu Union; začetek kakor običajno ob 8. uri zvečer. Društvo vabi k tej prireditvi vse svoje prijatelje. Ples »e bo vršil kot prava Ljudska veselica, preskrbljeno bo za neprisiljeno vsestransko žabam — Ker je Čisti,dobiček določen za povzdigo in delovanje našega planinstva in ker postane ta planinski ples gotovo Savo zbirališče pristnih planincev je pri-, kovati najštevilnejše udeležbe. Podrobnosti še sledijo. .■ | GEOGRAFSKI KONGRESI V JUGOSLAVIJI. Koncem aprila 1. 1927 se je vršil v Beogradu I kongres jugoslovenških geografov, ki je prvič združil geografe vseh naših po-' krajin v skupnem delu, posvečenem zlasti vprašanjem šolske geografije. Na sklepnem zborovanju se je sklenilo, da se skliče prihodnji kongres (leta 1929) v Sloveniji in se bo torej vršil drugi sestanek naših domačih geografov v Ljubljani V Jugoslaviji se pa bodo 'kmalu na to, že leta 1930, sestali tudi iz vseh slovanskih držav na III. vseslovanski kongres georafov in etnografov. Pobudo tej lepi medslovahski prireditvi je dal .pokojni profesor J. Oijie in se je prvi vseslovanski kongres vršil v Pragi 1924, drugi pa na Poljskem 1927. Slično kakor poljski, bo tudi jugoslovanski leta 1930 prirejen v obliki potovalnega kongresa in bedo torej stotine slovanskih geografov obiskale tudi Slovenijo, kjer se bo vršil del zborovanj in ekskurzij. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani si je v svesti velikih nalog, ki ga čakajo ob obeh prireditvah. Pripraviti bo treba zlasti v društvenem glasilu »Geografskem vestniku« raznovrstno znanstveno gradivo, nadalje predavanja, slike najlepših naših pokrajin, zemljevide itd., da pripravimo gostom dostojen sprejem in jim nudimo čim največ zlasti v znanstvenem oziru, a do obenem afirmiramo slovensko pozicijo v širokem svetu. Novi odbor Geografskega društva, ki vodi skupno v Geografskim institutom na univerzi vse predpriprave, se je konstituiral iz sledečih gg.: univ. doc. dr. A. Melik, predsednik; dr. J. Rus, podpredsednik; dri V. Bohinjee, I tajnik; cand. phil. M. Dobovšek, II. tajnik; asist, dr, L Rakovec, blagajnik; stud. phil. S. Ilešič, knjižničar; prof. S. Kra; njec in prof. J. Breznik, odbornika; prof. dr. B. Svetelj, notar M. Hafner in prof. dr. R. Savnik, revizorji. Prosveta. JUBILEJNI ZBORNIK ZA 50-LETNICO OTONA ŽUPANČIČA. Uredil Fran Albrecht. Ljubljana 1928. Izdaja »Ljubljanskega Zvona«. Založila Tiskovna zadruga, 121 strani in 8 olik v bakrof tisku. Cena broširani knjigi 42 Din, ‘v platno vezani 56 Din, poštnina 3 Din. Za Zupančičev jubilej je izdala Tiskovna zadruga knjigo, ki bo razveselila vse njegove številne čestilce in ki se lahko že po vnanji opremi, po krasnih umetniških prilegali uvrsti med najlepše knjige, kar jih je izšlo v poslednjih letih na slovenskem knjižnem trgu. Zbornik obsega 11 člankov, ki z raznih strani osvetljujejo pesnikovo življenje in' delovanju. V uvodnem članku podaja zbornikov urednik splošno sliko Zupančičevega pesniškega značaja in razvoja. Jedrnato, lahko umljivo, a vzlic temu,do dna segajoče je označena pesnikova umetniška osebnost. Posebno zanimiva so pisma Ketteja, Cankarja in Murna Zupančiču. Pisma so krepko in od kraja do konca interesantno čtivo,. 2« pismi se vrši več razprav o 2upančiču kot umetniku mislecu. Napisali so jih 8. Borko, Ivan Rozman, Jos. Vidmar, Miran Jarc, Ivan Lah, Janted Glaser, A. Debeljak razpravlja o Zupančiču kot prevajalcu, Fr. Albrecht pa podaja pesnikove Življenjepisne podatke, ki bodo dobro rabili tudi-prirediteljem Župančičevih proslav na deželi. Jako važen del tojige »o bibliografski podatki o Župančičevem literarnem delu iz veščega peresa našega bibliografa dr. J. Slebingerja. Tu je prvič do malega zbrano vse, kar je pesnik objavil od 1. 1894 pa do najnovejšega časa. S to bibliografijo smo dobili zanesljiv vpogled v ■ Zupančičevo literarno delavnico. Ilustracije podajajo pesnika v raličnih dobah, njegove stani še, njegovo soprogo, družino, pesnikov rojstni kraj Vinico. Lepo, vsebinsko bogato knjigo, po kateri bodo radi posegli vsi, ki se želijo poglobiti v Župančičevo poezijo, prav toplo priporočamo. MARIBORSKA OPERA. V soboto, dne 21. januarja se je vršila v mariborskem Narodnem gledališču premije-ra Verdijeve opere »Ples v maskah«. Opero, ki je že četrto delo 'slavnega italijanskega komponista na mariborskem odru, je naštudiral in režiral ravnatelj opere g. An-dro Mitrovič, z ono ljubeznijo in vestnostjo, ki odlrkpje vsa njegovo res požrtvovalno delo v naših skromnih gledaliških razmerah. V vlogi Amelije je gostovala članica ljubljanske opere ga. Ančica Mitrovičeva, ki je pela in igrala z ognjem, ki je ogrel tudi naše soliste, da so dali svoje najboljše. Ga. Mitrovičeva se je po odhodu iz Maribora dvignila še višje. Njen glas je postal še močnejši, polnejši in glajši kot jg bil poprej in brez dvoma je, da se nahaja ga. Mitrovičeva danes na višku svojega umetniškega stvarja-uja. Njen partner, g. Peter Burja, je pel grofa Rika-rda dobro, igralsko pa ni dosegal ge. Metrovičeve in je radi tega ostala marsikatera finesa skupne igre neizravnana in enostranska. G, NeraJič se je v vlogi Renčja odlikoval pevsko in tudi igralsko. S svojim simpatičnim in močnim glasom zna združiti tudi čuvstvo, vernjar ni bil v vseh sceqah enako dober. Zelo srečno je bila zasedena vloga vedeievalke Ulrike, katero je pela ga. Zamejičeva in dosegla lep uspeh, tako da nam je Iskreno žal, da je ne vidimo večkrat na odru. Ljubka in čuvstvena pevka je bila ga. Burjeva kot paž Oskar, g. Bratu* je pa bil nad vse originalen sodnik in (udi -a(m-petičen mornar Silvan. iK skupnemu uspehu opere so doprinesli svoj del tudi" g. Stankovi« kot zarotnik Samuel, g. (Pavel iKotfi^fcbt zarotnik Tom, zbor in orkekter. -Predstava »Plesa v maokah«. je uspela |»fata in jo v naših mariborskih. opernih rok moreno smatrati kot velik uspeh skupnega napera In velike požrtvovalnosti dir!- |^TRDar>SA II PRIPOROČA NJIf1 JHrZA VSAKOVRSTNIH>£ TISKOVIN ZA TRGOVCE, OBRT A r NIKE, INOUSTRIJCE IN URAOE. 30" LASTNA KNJIGOVEZNICA. T KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Rabm poBtn« hranilnic« it. 14.257. reg. sadr. z neom. zav. Brzojavke i „KMETSKI DOM". Talaf. it. 2547. V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1, pritličje. D A J C t I OBRISTUJI VLOOB I PRISKRBUJIt Posojila na vknjilbo, proti poroitvu tar za« I g*O/ I Kavcija, Inkaza, zračke In vradnoztna papirja stavi premičnin In vrednostnih papirjev ter | n* knjiilca čistih |)/0 brez odpovedi. I tar čaka in nakaznica (nakazila) na druga mesta. dovoljuj« kradita v tekočem računu pod I v«CJo stalno vlog« In vloga v lak. računu I UR AON« UR ti najugodnajilml pogoji. I po dogovoru. | Vsak delavnik od 5. da 12.'/, In od 3. do 4.*/,. ; 1 - Pooblaščeni prodajalec srečk drlavne razredne loterije. hM ’?y-f C.— -»i...'. ■'• Iv,- VI •...'•' ■. b^žtekt. AMfažiob* ŽtbeeMtV. ~ Ondap: Vladlnh; Uvidu r' t* tiskamo »Mericnr« odgovorom Andrej Beror. VU v UubHani genta, solistov, zbora in orkestra. Obi6k je bil zelo dober. R. R. MARIBORSKA OPERETA. Za opereto »Nekoč v starih časih«, ki je prinesla gledališki blagajni lep suiic.it, se 'igra te dni Granichstfldtova »Orlov«. Opereta je bila na repertoarju že v lanski sezoni, vendar je letošnja zasedba toliko različna od lanske, da jo moremo smatrati kot noviteto. Opereta, ki si je primeroma v kratkem Času utrla pot po vsem svetu, obravnava problem ruskih emigrantov na način, ki se dokaj prijetno razlikuje od mnogih drugih operet. Letošnja mariborska vprizoritev je odlična in boljša od lanske, za kar gre v prvi vrsti zasluga gdč. Udovčevi, ki igra vlogo igralke Nadje Nadjakovske. V Nadji Nadjakovski je naša mlada operetna diva pokazala toliko igralskih in pevskih sposobnosti kakor doslej še v nobeni drugi. Pot njenega razvoja se naglo dviga in brez dvoma se ji obeta še lepa bodočnost. Poleg Udovičeve je nov tudi g, Daneš v vlogi tovarnarja Waloha. Zamislil in izoblikoval ga je nad vse originalno. Odličen je komik in plesajec g. Harastovič kot Jefferson, g. Bratuž kot pevsko in igralsko dovršen Dorašinski, g. Pavel Kovič kot originalen in simpatičen St e pano v, ljubka pa je tudi naša eterična subretka gdč. Lube-jeva kot Kitty Marbaubsova. Poleg solistov imajo zasluge za lep uspeh te simpatične operete tudi režiser g. Bach-mann, dirigent g. Hercog, orkester in zbor. Obisk je izvrsten in blagajna bo tudi pri vOrlovu« prišla na svoj račun. Sploh je pa treba naglasiti, da je letošnji obisk tako operetnih, kakor tudi opernih in dramskih predstav zelo razveseljiv in mnogo večji kakor v prejšnjih sezonah. R. R. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 26. januarja: Zaprto. Charlie Cha lin. — Medtem ko smo projicirali prvi izvod, je nekdo, ki je čisto slučajno prisostvoval projekciji prasnil v glasen smeh, ko je videl, da mi veter odnese klobuk. Ko sem čul ta smeh gledalca, sem &i dejal: »Pravzaprav je res smešno, če veter pastorju odnese klobuk.« Čeprav je bil operater mnenja, da čas letanja za klobukom in pobiranja po nepotrebnem podaljša film, sem vendar ohranil prizor s klobukom v definitivni izdaji filma in .prav sem napravil tako, kajti občinstvo ee je prisrčno smejalo pastorju, ki mu je veter odnesel klobuk. — Ne zdi se mi pametno, če se film napravi v kratkem času šestih do osmih tednov. Lep, resničen film zahteva najmanj enoletnega truda, in še tedaj ne bi bilo dosti umetnosti v njem. Vpraša se, ako bi avtor takega filma hotel videti svoje delo šest ali dvajset let pozneje. Ce bi človek imel časa in denarja, bi bik) najadealneje snimati film zelo naglo, potem ta nagli snimek dolgo študirati, in po globoko prevdarjenem študiju film snimati znova. — Vzemimo na primer slučaj, da avtor prikazuje film, v katerem si je nekdo potom vatanja pridobil veliko premoženje. To marsikaterem gledalcu ne bo všeč in taki gledalci bodo rekli; ta film ni bil zanimiv, čeprav so pri gledanju za nekaj časa izgubili svojo lastno osebnost in .živeli v drugem svetu. -l — Tudi tragedija ni popularna. Občinstvo ponavadi ne razmišlja pregloboko o predmetu iz čisto osebnih vzrokov in še tako dobrega filma ne ceni predobro. Ce je žalo-igra temačna in resna, kot mora biti, ustvarja občutek bojazni, ki odseva na gledalca Petek, 27. januarja: »Kandida.« — Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 26. januarja: »Zmagovalka oceana«, opereta. — Izven. Petek, 27. januarja: Zaprto. KRATKE VESTI. Novi sovjetski veleposlanik v Parizu Dov-galevski je izročil svoje poverilne listine in pri tej priliki naglasil predsedniku Doumer-gue-u, da mu je njegova vlada naložila, da stori vse mogoče za utrditev dobrih odnoša-jev med Francijo in Rusijo. Angleški admiral John Robech, ki je poveljeval v svetovni vojni angleškemu brodov-ju pred Dardanelami, je umrl. Konvencija o zavarovalnih družbah je bila te dni parafirana od naših in madjarskih delegatov. Grški vojni minister Mazurihis je odstopil, ker 9matra, da je njegova misija končana in da lahko sedaj prevzame vojno ministrstvo zopet civilist. Skupina vodilnih kitajskih politikov, med njimi Snujatsenov sin Sunso, odpotuje v Evropo in Ameriko, da doseže revizijo kitajskih pogodb, ki so vse sklenjene na .podlagi neenakopravnosti Kitajcev z Evropejci. Francija je odklonila Rumuniji posojilo v višini 60 milijonov dolarjev, ker je zunanja politika Rumunije preveč nejasna. Rumunski listi razširjajo zopet vesti o vstaji in uporih v Rusiji. Dosedaj so se izkazale vse slične vesti rumunskih listov kot neresnične. Šport. V čolnu iz Konstanca v Newyork. Mlad Švicar [o imenu Ludovik J6rg namerava potovali v Ameriko v malem čolnu, dolgem 6 5m in 1A m širokim. Čoln je posebna konstrukcija Jorgova. Zgrajen je bejje tako, da se pač samega. Če bi se mogel le iztrgati svoji osebni perspektivi, bi videl v nesreči lepoto, tako p« jo smatra za neke vrste oseben opomin, ki ga ozlovolji napram fiknu. — Večkrat so mi ljudje, ki so videli moje filme, rekli, da ljubijo v njih patetične (vznesene) prijode. Tako mi je neka inteligentna dama, ki sem jo srečal v Newyorku, izjavila, da ne mara komičnih filmov, da ji pa ugajajo čustveni prizori, ki se včasih na-najajo v mojih filmih. —Čeprav se ne skladam z njo, ker ljubim pošteno in dobro komiko, to se pravi komiko, do katere se pride naravno in brez prevelike prisiljenosii, je vendar veliko število ljudi istega mnenja kot ta dama, da je od tragike le korak do komike. — Mi kot gledalci ljubimo tragiko v komiki in ne .tragedijo samo. Gremo pa v tem še bolj daleč, in čeprav ne ljubimo tragedije, vendar močno vpliva na marsikoga izmed nas in lahko bi izjavili, da je umetnost, medtem ko ponižno komedijo ne smatramo za umetnost. — Sicer je pa komedija, in naj si ibo še tako živahna, lahko ravno tako velika umetnina kot grška žaloigra. Obe vplivata na nas, na naša čustva, a vsaka ima svoj poseben sistem logike, potom katere pride do zaključka ali višine, da ustvari razburjenja, tako da gledalca spreletava atrah, ali pa se veselo nasmeji. — Obedve delujeta z istimi skrivnostnimi silami in v obeh se mora položaj, ki dovede do krize, upostaviti na enaki, logični način. (Ne zunaj ta položaj v komediji na videz nima tolike važnosti, vendar pa je beda doseči višek ali »krizo« enako kot v tragediji potom trojnih sredstev: značajev, iznenade-nja in negotovosti nad tem, kar bo sledilo. lahke prebrne, nikakor pa se ne inore potopiti. Peljal se bo iz Konstanca v Bazel, po Renu navzdol do Rotterdama, potem čez Gstende ,London, Brest, Lizbono, Cadiz, Kanarski otoke, potem s severnovzhodnim pasatom v Pernambuco, Santiago de Cuba, Havano in Newvork. Dolžina proge, vštevši jadranje v različnih zalivih, znaša približno 20.000 kilometrov. Amerik&nski bokser težke teže Berd Gor-man je potolkel v Berlinu po točkah mona-kovskega bokserja Ludovika Haymanna. Pri tej priliki je prišlo do velikih škandalov radi pristranskega postopanja sodnika. Po matchu je Haymann vložil protest proti odločbi. Za olimpijske igre je Amerika docod;\ dala 4 milijone dolarjev. 1(10.000 švedskih kron je podaril neki švedski bankir, da omogoči zgradbo velikega stadiona za teniške turnirje v Stockholmu. Gospodarstvo. X Predavanja o vinogradnih in sadnih škodljivcih v ljubljanskem srezu. V času od 7. do 13. januarja 1928 so 'bila na več krajih ljutomerskega sreza obdržana predavanja o vinogradnih in sadnih škodljivcih ob isto-čisnem predavanju krasnih filmov in strani g. dr. Fr. Loschnigg-a iz Zagreba. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, zlasti v Ljutomeru, pri Mali Nedelji, v Apačah in dTugod. Omenjeni filmi so jako instruktivni, ker prikazujejo mnoge škodljivce naših kulturnih rastlin od početka do konca njih razvoja. Mnogobrojni navzoči, med njimi priznani kmetijski strokovnjaki — so sprejemali predvajanja z navdušenim odobravanjem ter so izražali željo, da bi ee take prireditve še ponovile. — Želeti bi bilo, da bi se filmi predvajali po vseh večjih občinah z intenzivnim vinarstvom in sadjarstvom, na kateri način bi se pripomoglo v znatni meri k napredku teh važnih kmetijskih .panog. ALI HOČETE IZVRŠITI SAMOMOR? Stvar zveni zelo fantastično, je • pa vendar resnična. Dva mladeniča sta ponujala v elegantnih restavracijah na Montmartru ljudem, ki so se naveličali živeti v nakup misterdozan strupen prašek. Nadejala sta se, da si bosta izbila iz samomorilne mamije, ki grasira trenutno baje v krogih bogatih mladih ljudi velik dobiček. Prašek pa sta ukradla svoji mačehi, ki ga je podedovala pred 60 leti od enega svojih strijcev. Pred 63 leti je izvršil neki oficir, ki je bil v zapadni Aziji, v Parizu samomor. Za dediča je določil svojo desetletno nečakinjo. Med njegovo zapuščino se je nahajala tudi kitajska doza, napolnjena z belini praškom-Oficir je opozoril svojo nečakinjo v poslovilnem pismu, da je prašek hud strup, ki ga je prinesel iz Indije. Naročil ji je, da naj nanj dobro pazi, da ne pride kakemu nepoklicnemu v roke. Gospa Piarre je skrivala dozo skrbno v svoji omari. Do zadnjega časa se-strupenega praška ni dotaknila. Nedavno pa je hotela spraviti s sveta dva psa. Tedaj se je spomnila starega praška ter ga natresla psom v jed. Psa sta v petnajstih sekundah poginila. Sinova gospe Pierre, od katerih je enemu 19 drugemu pa 21 let, sta bila pri zastrupljenju psov navzoča. To ju je privedlo do preje omenjenega nenavadnega sklepa. Ko matere ni bilo doma, sta odprla omaro ter ukradla prašek. S smrto-•nosnim praškom oborožena sta hodila po nočnih lokalih na Montmartru-u ter izpraševala mlade bogate ljudi, če žele mogoče izvršiti na nagel način samomor brez bolečin. Slučajno ju je čul v enem od lokalov gostilničar, ki je pokMcal policijskega stražnika. Fantalina ata bila aretirana. Zaslišana, sta na policiji takoj vse priznala. Povedala sta zgodbo 0 oficirju ih kako sta strupeni prašek ukradla. Vse se je izkazalo kot resnično. Ker je mati izjavila, da ni oškodovana, jo bosta odnesla pobiča najbrž brez kazni. — Komika je groba in lahko umljiva tako, da je v splošnem ni težko razumeti, toda če človek nekako brezosebno prosmatra življenje, najde v vedenju vsakega človeškega bitja nekaj grobega in lahko umljivega. Ce bi le mogli prinesti k predstavi tragedije isti svobodni duh, ki ga prinašamo komediji, potem bi bila tragedija bolj popularna. — Izdelovanje filmov tvori zame v istini strastno nalogo. To mogočno zanimanje za stvar pa imam bolj v svoji nalogi proizvajalca in vprizoritelja, kot v svoji igralski vlogi. — Že od nekdaj imam zadoščenje, da nekaj ustvarjam, da utelešujem delo. To obstoji v fotografiranju, v pripravljanju prizorov, v vsakdanjem malenkostnem trudu: igrajo se prizori in, če v njih nastopam ali ne, imam samozavesten občutek veBelja, kadar vem, da sem uspel. — Potem pride delo v projekcijski dvorani. Pregledovanje prizorov, ki smo jih sni-mali prejšnji dan, določitev ;»opravkov, ki jih je treba storiti in stopnjema zbiranje definitivnega traka, katerega bo videla javnost. — Ljubim proizvajati filme, ljubim nastopati v njih. Mislim, da bom vse svoje življenje ostal pri tem, to se pravi toliko časa, dokler bom imel za to denarja 'Kar se pa Uče skrivnosti Chaplinove umetnosti, ima o njej sledeče naziranje: — Povsod, koder srečavam ljudi, ki me prosijo, naj razložim skrivnost, kako delam, da se mi ves svet smeji, sem slabe volje in ee navadno skušam umakniti. Moja komika nima nikake skrivnosti. Dejstvo je eatno to, da vem nekaj enostavnih resnic o človeškem značaju, ter se jih poslužujem pri svojem delu. Sicer pa na koncu koncev obstoji vsak uspeh le v poznavanju človeške narave, ena- ko pri trgovcu, hotelirju, založniku aJi igralcu. — Dejstvo, na katero se opiram bolj kot na vsako drugo, obstoji na primer v tem. da postavim občinstvo pred nekoga, ki se nahaja v kakšnem smešnem ali neprijetnem položaju. — Dejstvo, da veter odnese klobuk samo na sebi še ni smešno. Smešno je pa, če vidimo, kako posestnik leti za klobukom z razm rženimi lasmi in kako škrici njegove suknje vihrajo v vetru. Če se človek sprehaja po ulici, na tem nič smešnega. Ce pa je pri tem v smešnem ali neprijetnem položaju, je vzrok za smeh pri svojih bližnjih. Vsa kronika položaja obstoji ravno v tem. Komični filmi so imeli takojšnji uspeh, ker so večinoma prikazivali policijske stražnike, ki so pa