pošlo Vitalna plauftii« V1H1; prilog. IZHAJA N SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Ona posamezni številki Din 1-50. mn m IGOVSKI LIST Časopis sr.o < wov! rt n, i^dustrifo tr» obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII, Telelon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 1. marca 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 26. w Želimo pravočasno veclsiš* kakšna bremen® n&m prinese irmm Ispto-mmkt pror&š&snf Te dni so se vršila v Beogradu važna posvetovanja, ki posegajo globoko v gospodarske interese, šlo je za nove banovinske proračune in za način, kako naj se pokrijejo proračunske potrebščine, ki dosegajo znatne vsote. Podrobnosti teh posvetovanj še niso v konkretni, jasni obliki dospele v javnost, d a si bi bilo ravno vprašanje pokritja za naše gospodarstvo jako zanimivo. Banovine so oživotvorjene. Po svojem delokrogu amajo važno nalogo, da koristno delujejo v raznih vprašanjih gospodarskega značaja. V svoj delokrog so prevzele tudi velik del nalog, katere je doslej opravljala centralna državna uprava. Iz- tega naslova^ imajo pravico zahtevati, da jim država za prevzete posle odkaže primerne tangente. Potrebščine preko tega kritja bo morala banovina pokriti z lastnimi dohodninskimi viri. Iskanje takih dohodninskih virov ni lahko. Davčna obrementev je že zdaj jako izdatna in izdatne so tudi druge javne dajatve. Težko je torej pri sedanji obremenitvi najtii take dohodninske^ vire, ki ne bi pregloboko izčrpali že italk do skrajnosti po nugod-nih^ gospodarskih prilikah napete plačilne zmožnosti prebivalstva. V splošnem 'je do sedaj veljalo načelo, da se je ob pripravljanju in zbiranju dajatev za javne namene nudilo gospodarskim krogom priliko, da še pred uveljavljenjem pojasnijo glede posameznih dajatev svoje stališče in pridejo s svojimi konkretnimi predlogi. Bivše oblastine samouprave niso iskale, odnosno so le preredko smatrale za potrebno, da iščejo stika z gospodarstvom. Izkušnja je pokazala, da je bilo omalovaževanje tega načela eden glavnih povodov za pritožbe in nevolje, ki so se pojavljale v gospodarstvu v pogledu dajatev za oblastne' samouprave. Gospodarji ne morejo molčati, kadar gre za njihove bitne interese in ne more se jim odrekati pravica, da d) takih prilikah varujejo im branijo svoje koristi. Ne bilo bi prav, da bi se jim jemala pravica, oglasiti se ob Času, ko se pripravljajo bremena, ki se tičejo njihovih živili interesov. Mislimo, da ni prav v tako daleko-sežnih vprašanjih, kakor jo pokritje ‘banovinskih proračunov, čakati na presenečenja. Iz vsega, kar se je do sedaj objavilo, si gospodarstvo ne more ustvariti jasne sodibe, kako se bo pokrila baifovinska potrebščina. Ako je že položaj tak, da je breme neizogibno, potem je treba pač temeljito in tehtno prevdariti, kako naj se breme uredi, da bo izgubilo najhujše ostrine. Banovine so šele na začetku svojega poslovanja. Naravno je, da ravno v vprašanjih proračuna ne more iti takoj ob začetku vse gladko. Upravičeno pa smemo želeti, da se gospodarski krogi pravočasno izčrpno informirajo, kakšne dajatve in na kakšen način se nameravajo pobirati, ker nam izkušnja dokazuje, da so presenečenja ravno v tej smeri skrajno kvarna za gospodarstvo. Omalovaževanje. Vedno bolj tožimo, da nas tare kriza in slab gospodarski položaj. Priznati si moramo, da smo na tem v marsičem krivi sami, oziroma naše mišljenje o nas samih. Vse kaže, da ne znamo ceniti onega, kar je naše, a tuje naj si bode še tak ^šund«, povzdignemo do neba. Kamor se ozremo, povsod vidimo blago, ki je tujega izvora in to tudi tako blago, katerega produciramo doma v ogromnih množinah. Naše kandirano sad je, domač proizvod, ne vleče, če tudi presega po svoji kakovosti tuje proizvode, Povsod po izložbah najdemo pro-'zv^de tujih tvrdk, a lastne produkte dn * vamo» kot bi nas bilo sram, Imanio tTj 2elh1tl.'di ,Ui S kandi'railiel"-je steklenine konsument ne spoštuie ,/J premalo »nobel«. k nam SR mU . j Mni mora priti tu- jec mora videt, naše proiW0de in Jih pohvaliti, potem komaj verujemo da imamo nekaj. Razvila bi se lahko čokoladna industrija. Imamo vse predpogoje za to a ne gre tako kakor bi moralo, ker trg je preplavljen z vsemogočnimi znamkami in tujimi proizvodi, in naše domače blago da je preveč rovtarsko. Raje pošiljamo denar v tujino, kakor bi širili naše domače proizvode, ki so dobri ali pa še boljši kot tuji. Celo sadje uvažamo in ne malo. Doma ga imamo pa več kot dovolj. Ni čuda, da se potikajo pri nas razni tuji potniki in prodajajo svoje blago naravnost strankam in žanjejo precej uspeha. Konsumenti so pri takih nakupih z malimi izjemami skoro vsi pošteno osleparjeni. In ko so postali žrtev omalovaževanja domačih tvrdk in proizvodov, dvigajo svoj glas in zahtevajo od gospodarskih organizacij oelo zaščite. Čas je, da zaide med konsumente zavest, da so tudi naši domači proizvodi dobri in okusni. Da imamo tudi mi nekaj, kar lahko pokažemo. Čas je, da začnemo od moža do moža propagando za koiusum domačih proizvodov. To se dela v Avstriji, Nemčiji, Italiji in povsod drugod, samo pri nas ne. Ako poizkusi kdo dvigniti glas, je ta gotovo osamljen. Povsod v tujini, kamor se ozremo, vidimo napise, ki vabijo konsumenta, naj kupuje samo domače proizvode, pri nas tega še nimamo in tudi ne bodemo imeli, dokler ne začnemo energične akcije v tem zmislu. Konsument se mora. zavedati, da čim manj uvažamo, tem boljši so izgledi za bodočnost in gospodarski razvoj našega naroda, tem več denarja ostane doma in to v dobrobit vsem. Ako bodemo podpirali našo domačo industrijo, se bo ta razvijala in širila in našiim ne bo treba, da si iščejo skorjo kruha v tujini. Čas je, da tujim proizvodom, katere produciramo tudi v naši državi, obrnemo hrbet in jih od-, klanjamo. Mi imamo isto pravico in dolžnost do lastne industrije kot jo imajo tuji narodi, ki propagirajo konsurn lastnih produktov. Ni pa s tem rečeno, da morejo naši producenti to načelo izrabljati in nuditi konsumentom blago slabše vrste. Produkcija ima dolžnost, da se razvije in sledi konsurnu in to tako kakor le »a zahteva. Vsaka zloraba tega običajno škoduje in upropasti vsako podjetje,' Naša trgovina in industrija mora paziti na to, da ustreza čim bolj zahtevam kowsu.ma v korist. Naša industrija, ki je danes — lahko rečemo — še v razvoju, ki je odvisen od domačega ikcnisumeiita, se naj prilagodi 'zahtevam konsumenta. Da se kcnsumi usmeri na pravo pot, mora tu predvsem ‘začeti najintenizivnejšo . propagando časopisje in najširša javnost. To sveto nalogo moramo prevzeti vsi, ker je že skrajni čas, in to v interesu našega celokupnega narodnega gospodarstva. Ne omalovažujmo lastno blago, ker s tem pričamo svojo nerazsodnost in svoje nesmiselno hlastanje po vsem kar je tuje. O. Gomiščck. YARROW 155 GLASGOWA V JUGOSLAVIJI. V.Beograd sta prispela dva inženerja anglleškoškcitskega ladjegradbenega podjetja Yarrow iz Glasgowa. Ta družba je udeležena, kot vemo, pri ladjedelnici v Kraljeviči. Ime ladjedelnice bodo prekrstili v »Jadranska ladjegradba Ya.rrow d. d.« Ker bodo naprave v Kraljeviči pričele delati že v letošnji pomladi, se boista podala oba inženerja k Srednji Adriji, da si jo oglcdalta. Nameravano je namreč razširjenje podjetja in hočejo zgraditi veliko centralno ladjegradbeno podjetje, kojega glavnega delavnica se bi nahajala najbrž v severnem kotlu Splitskega pristanišča. Ladjedelnica v Kraljeviči in druge ladjedelnice, ki so še nameravane, imajo namen, da koncentrirajo ladjedelništvo Jugoslavije in sploh vsega Balkana. * * * RAZŠIRJENJE PRISTANIŠČA V ŠIBENIKU. V šiibeniških gospodarskih krogih se je pričela akcija za dovolitev kredita od strani merodajnih faktorjev v svrho dograditve novih naprav v šib en iškem pristanišču. Sedanje pristajalne razmere so se izkazale kot nezadostne. Novi pristajalni prostor bo meril 14.000 kva-draitnih sežnjev in bo s tem delomožnost priistanišča*bistveno povečana. Tudi se bo mogel ves promet hitreje vršiti. * * * SLAB TRG OLIVNEGA OLJA V DALMACIJI. V tekočem letu je opazovati v trgovini z dalmatinskim oljem precejšen zastoj. Pred 'mesecem dni so dovršili v okraju Šibenik nabiranje oliv; skupna produkcija olja znaša 120 vagonov. Doslej so prodali le majhen del, od zunaj 'sploh ni bilo nobenih kupcev. Zato so cene zelo nizke in se gibljejo med 9 in 10 Din za 1 kg proti 16 do 17 dinarjem v preteklem letu. V letu 1929 so olive v vseh v poštev prihajajočih deželah Evrope izvrstno obrodile. Italijanski veletrgovci, ki so v drugih letih nakupili velike množine dalmatinskega olja, ne kažejo letos nobenega posebnega zanimanja. Možnost nadaljne prodaje na svetovnih trgih ni podana. O krizi tozadevne industrije v Italiji smo poročali v zadnji številki »Trgovskega lista«. * * # ZUNANJA TRGOVINA FRANCIJE. 'V januarju tekočega leta je izkazana vrednost ftancoskega uvoza s 4.777 milijoni frankov, kar pomeni napraim lanskemu januarju !545 milijonov frankov manj; vrednost izvoza je izkazana s 3.714 milijoni frankov ali s 15 milijoni več kot v lanskem januarju. V splošnem je bilanca za celo milijardo frankov pasivna. »Nebopis«, najnovejša reklama. V tekmi reklamnih idej smo že vajeni prepuščati Ameriki prvenstvo; kvečjemu, da posnema Evropa originalno misli, ki jih ožlvotvorijo podjetni ženi j,i onstran Atlantika. Yr reklami so baš Amerikanci neizčrpni, iznajdbe na tem polju so go-rostasne, prikrojene mentaliteti ta-mošinjih prebivalcev, pri katerih vsakdanja sredstva nič več ne zaležejo. Ogromna nebeška ploskev se je zdela podjetnemu propagandistu za najprimernejši prostor, da ga pritegne reklami. Duhoviti inženerji in kemiki so se lotili ideje, popisati zračne višine z reklamo, ter so rešili vprašanje na presenetljiv, pravcato amerik ansk i, način. Opremili so letalo lahkega tipa z napravo, ki je med poletom v zraku spuščalo v nepretrgani potezi meglen plin iz letalnega repa. Te oblačne črte so se po kretnjah letala zaokrožile v črke in znake, ki so vsied gostosti plinske mase ostale več ur kot jako dobro vidna pisava v zraku. Prvi poskus, ki se je po naročilu nekega new-yorškega dnevnika izvršil, se je sijajno obnesel. Ljudstvo je kar strmelo na nenavadno nebeško prikazen, pisava je bila na obsegu 100 km dobro in razločno vidna; pisalnega letala pa ni bilo mogoče opaziti. V resnici pa so bile črke preko 1000 metrov visoke, besede pa do 10 km dolge. Velikansko zanimanje za stvar je bilo odločilno, da se je ustanovilo podjetje, ki si je stavilo nalogo, idejo nebopisa širokopotezno izrabiti. Nekaj sto letal primernega tipa stoji danes v službi podjetja, ‘ki se bavi v Ameriki z »nebeško reklamo«.. V večjih mestih ima svoje podružnice, ki razipolagajo z lastnimi letališči in potrebno opremo. Posebne poslovalnice sprejemajo reklamna naročila, ki se točno po inalogu izvrše. Reklami te vrste pripisujejo nenavadno učinkovitost, osobito na širše plasti občinstva. »Nebopis« napravi na vsakega glolbok utis, vzbudi interes ter doseže do malega vse prebivalstvo daleč na okrog in konečno so stroški za take »oglase« primeroma še mnogo manjši, kakor po časopisih ali lepakih. Seveda je to vse šele začetek; v mrzlični naglosti in skrivnostni tajnosti se vrše poskusi in priprave iznajdbo izpopolniti, tako da bo mogoče večvrstno besedilo projecirati v zrak, pisalni plin se bo bliščal v različnih barvah, svedoki trdijo, da se bo posrečilo narisati cele slike v idealni razločnosti na nebo. Ko so se podjetniki prepričali, da je stvar zadela v živo, razširili so svoj delokrog tudi na Evropo, ustanovile so se podružnice v Franciji, na Danskem, Švedskem in v Norveški in o novejši dobi tudi v Nemčiji. Celokupna organizacija nebopisne reklame stoji na prav čvrstih nogah, si gradi sama potrebna letala in stroje, izdeluje svoje kemikalije in predstavlja naijvečjo privatno posest zračnega brodovja na svetu. V teku enega leta je podjetje delovalo v 300 mestih Zjedinjenih držav in tudi pohod po evropski celini obeta najlepše uspehe, seveda dokler je ideja še nova in zanimanje še živo. (K. Tiefengruber.) Poziv! Bliža se doba velikih prireditev. Najrazličnejša stanovska, kulturna, gospodarska in dobrotvorna združenja uporabljajo poletni čas za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, izletih in shodih 'poglabljajo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost in širijo svoje kulturne, gospodarske in socialne težnje. Zbirajo sile, da jih utrjujejo v borbenosti in vztrajnosti, da obujajo vero v svoje ideale in ji z novimi sredstvi iščejo novih potov širjenja. Volja in težnja /a napredkom je razvita pri nas do močne višine. Nestrpno iskanje novih potov, ustvarjanje novih in združevanje razmetanih sil v močne bojne vrste označujejo našo življensko silo in so dokazi, da je nad nami bodočnost, svetlejša od preteklosti in boljša od sedanjosti. Naša volja in težnja za napredkom se v efektu in praktično zrcali v razvoju in stanju našega kulturnega in materialnega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je viden An osredotočen izraz razvoja in stanja našega materija.lnega gospodarstva. Tu se steka rezultanta naših kulturnih, gospodarskih, socialnih in političnih komponent. Udejstvovanja in ustvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih združenj, socialno političnih stremljenj v narodu kažejo svoj koristni uspeh in učinek v stanju naše industrije, trgovine in obrti. Tukaj ;je vidna naša kultura, naša socialna politika, naša sooialno-higijenska prizadevanja. Brez kul ture, brez socialne politike ni industrije; brez industrije ni kulture in ne drugih izrazov narodovega, duševnega in etičnega udejstvovanja. Ta ozka vez in medsebojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi združenji mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujna potreba in v korist stvari sami, da se ob času razkaza našega materijal-nega gospodarstva .prilikam X. jubilejnega Ljubljanskega velesejma od 29. do S), junija 1930 vrše istočasno tudi vse druge slovenske velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja. Svet naj vidi vse komponente našega ustvarjanja zbrane v eni mogočni vrsti, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi in našemu gospodarstvu klanjal. Zato ne cepimo moči in pokažimo se v celoti. In zopet je za to najlepša prilika ob letošnjem jubilejnem ljubljanskem velesejmu. Naprošajo se vse organizacije, društva, zveze, združenja itd., da se temu vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani. Cenjena obvestila naj se blagovolijo poslati uradu velesejma v Ljubljani. Jubilej dela. Skromno in tiho praznuje g. Davorin Šetinc, trgovec na Vrhniki, v krogu svojo družinice dne 2. marca t. L trideset-letnico obstoja svoje trgovine. Rojen pri Brežicah se je ipo-sveltil trgovini, kakor je bilo nekdaj iz tega kraja v obče veliko in jako dobrih trgovcev in pomočnikov. Pomočniki iz brežiškega okraja so bili v Ljubljani pri velikih firmah v splošnem zelo priljubljeni. Gospod Šetinc je bi'1 pred ustanovitvijo lastne firme vodeča moč pri staroznani tvrdki F. Kis. Souvan v Ljuibljani. Kot trgovski pomočnik je bil soustanovitelj trgovskega pevskega društva, iz katerega je potem tudi nastalo trgovsko društvo »Merkur«. Skromen, kakor je, se ni nikjer silil v ospredje. Mirno i:n (brez vsakega šuma je delal, žrtvoval mnogo truda za skupne stanovske interese. Zlasti je bil od ustanovitve gremija na Vrhniki njegov odbornik in marljiv sodelavec. Jubilant je Hudi vedno vzorno skrbel za svojo družino in za svoj obrat. Imel se je veliko boriti in vse njegovo imetje — mirno lahko rečemo —-je ne le pošteno, ampak žuljev o pri-isluženo. Ob strani mu stoji njegova blaga ga. soproga in družinica, za katero živi in skrbi z viso svojo uda-nostjo in ljubeznijo. Iskreno čestitamo dragemu stanovskemu tovarišu k njegovemu jubileju in mu želimo, da bi mu Bog ohranil še mnoga, mnoga leta ljubo zdravje, tako, da bi /.amogel še dolgo delovati v svoj prid in blagor svoje obitelji in da nam ostane tudi zvest in dober tovariš, kalkor mam je bil doslej. S to željo kličemo jubilantu vsa prav prisrčni: Na mnoga leta! L Jag. češkoslovaško gospodarsko pismo. Gospodarski položaj Češkoslovaške se je napram lanskemu letu vidno poslabšal; mnenja, kako se bodo razmere nadalje razvijale, so si rzelo nasprotna. Najtežja skrb republike je slejkoprej neugodni položaj poljedelstva. V prvi vrsti gre za prodajo previškov rži in pšenice in za rentabilno uporabo krompirjevega pridelka kojega velika množina je ceno znižala na prav nenavadno nizko točko. Danes se more reči, da je načrt žitnega monopola pokopan. Tudi pšenica, za katero so predlagali zelo visoko carino, je danes izven diskuzije. Proti carini, predlagani od agrarcev, se borijo irdustrijci in obrtniki in vse organizacije nastavljencev deloma zato, ker bi mogla zivišana carina povzročiti konflikte z onimi državami, na katere je Češkoslovaška navezana kot na prodajne trge za svoje industrijske izdelke, deloma zato, ker je pričakovati od zvišane zašči tne carine novega dragi niškega vala. Ostala bo najbrž le nekakšna drseča carina, ki bo stopila tedaj v veljavo, ko bo padlo žito pod gotovo povprečno ceno, in ki bo izginila tedaj, ko bo dosegla cena minimalni nivS. Dalje obstoji namera, da se vsi javni zavodi in korporacije zavežejo k nakupa samo domačega žita in domače moke itd. — Agrarna kriza se dobro zrcali v dogodkih na Praški produktni borzi. Prišlo je do velikih in sol vene v žitni trgovini in v mlinarski obrti, 'kupčija na produktni borzi se vrši v najožjih mejah, poset prej prenapolnjenih prostorov se je skrčil na četrtino. Seveda pa v:si vedo, da gre pri agrarni krizi v prvi vrsti za svetovni problem in da more prinesti trajno odipomoč le prilagoditev svetovne produkcije na svetovni konzuim, tako kot v industriji sladkorja. Zmanjšana nakupna moč 'kmečkega Občni zbor bolniške blagajne samostojnih trgovcev v Mariboru. V torek dne 25. februarja t. 1. zve-ser se je vrstil pod predsedstvom g. V. W e i x 1 a 4. redini oibeni zSbor te dobrodelne inštitucije trgovcev, ki je edina te vrste v naši državi. Iz poslovnega poročila je razvidno, da je blagajna lani napredovala za 15 članov in je štela koncem prosi ega leta 217 zavarovancev. Blagajniško poročilo izkazuje sledeče stanje: 1. Bolniški sklad: Din Dohodki: ostanek iz leta 1928 . . 43.78257 prispevki in obresti .... 77.888-56 skupaj.............................121.67113 Din Izdatki: Uipravni stroški 7.26133 zdravniški honorarji . 41.821-80 zdravila................ 14.65084 bolnica...................17.915— podpore..................... 700— 82.34897 ostanek.......................: . 39.322-16 2. Rezervni sklad je pa narastel od Din 38.105-82 na ... . 52.974 07 ter znaša skupno premoženje . 92.296-23 Zanimivi so zlasti izredno visoki zneski za bolezenske dajatve im je g. Weixl opravičeno povdarja'1, da je blagajna sivojo krizo prebolela ter zadnje dve leti napredovala taiko glede članstva, kakor se tudi okrepila v denarnem sitanju vkljub visokim izdatkom, s čemur pridobiva na ugledu in zaupanju. V bodočem letu se namerava pritegniti v zavarovanje vse gremijalme člane, ki do sedaj še niso pristopili. Sprožena misel, da bi blagajna uvedla na svoje stroške nezgodno zavarovanje za vse člane pri kaki zavarovalnici, se je za enkrat opustila. — Odboru se je izrekla za vestno poslovanje zahvala in je bil prejšnji odbor v celoti zopet izvoljen. VALDA Jev ir ne francoske paslilje zdravijo In usoeSno pobijajo vse bolezni dihal. Prodajajo vse lekarne in drogerije. prebivalstva pozna seveda v vsej trgovini; v ineolvenčnih seznamih, ki so od tedna do tedna obsežnejši, ima posebno veliko prostora detajlna tekstilna trgovina. Tekstilna industrija Češkoslovaške tudi že prej ni bila dobro postlana: tako je tudi sedaj, razen industrije preprog, klobukov in še par drugih. — Tekstilna industrija ne zna dobiti potov temeljite racionalizacije na račun pretiranega individualizma; in banke, ki bi mogle kot veleupniki te industrije vplivati v smeri koncentracije, nimajo prav nobene inicijative. Število brezposelnih pač ni tako ogromno kot v letih deflacije, ko je šlo Češkoslovaški prav posebno slabo in ko je bilo brezposelnih skoraj 400.000, vendar je ipa v zadnjem času šitevilo naraslo od (prej nižjega števila na 35.000 do 40.000. Aktivnost trgovske bilance v januarju v izmeri 113 milijonov Kč. proti lanski ‘296 .milijonski pasivnosti nas ne sme premotiti. Lanski januar se je odlikovat pač po prav izrednih razmerah. Dobro zaposlene so silejkoprej velike tovarne železa, Strojna industrija in cementna industrija. Splošno olajšanje na denarnem trgu doslej .industrije in trgovine še ni poživilo. Ni čudno, da so se v teh raamerah peljali češkoslovaški delegati r Ženevo z zelo mešanimi čutili. Odločno odklonilnega stališča ne morejo zavzeti, ker nočejo vzeti nase odija kalivcev miru, proti zaščitim carini pa tudi ne morejo nastopiti. Tolažijo se s tem, da gre v Ženevi bolj Ka diskuzijo kot za formulacijo kcnčnoveljaivnih sklepov. V splošnem je Češkoslovaška v znamenju negotovosti in neodločnosti in je težko dobiti pravi izhod iz sedanjega položaja. Kvaliteta bona Težaj 26. februarja i 30 i ' 1 P« OKVtZR A-iriaterdam 1 h. goM .22 776 Berlin 1 M 13 555 Bruaelj 1 balga • 79151 Bud Lin peSta 1 pengO . . — . * . : 9-9288 Curih 100 fr .. • («15 90 Dunaj 1 Šiling ...... 7-9829 8-0129 London t funt 275 70 27650 Vewyork 1 dolar — 5 695 fari* 100 fr —•— ?22-i8 Praga 100 kron lf.7-82 168 62 TrM 100 lir 2*7-70 [.škoda 3)0 z-gradM v Jugoslaviji! p# ničili h iz Prag«* veliko ladjedelnico, r lieogradu pa tovarno orožja., miuniciijft in strojev. Oba »brata bo gnbrentiUMni • rala jugoslovanska vlada. Avtomobilu! premet med Splitom i*. Mostaroin hcČe vpeljati neko dalmatinsko avtom obilno podjetje. Prevažalo bo tudi pošto. Proga, ki meri 155 km, bo razdeljena v dva odseka in bo imela zvezo s parniki ki z žeileanico. Pri Apatinu bodo izvršili velika zavarovalna dela ob Donavi. Albanski trg kaže za jugos3ovjin.sk® blago rastoče zanimanje; predlaga se vpeljava direktnih blagovnih tarif med obema državama in uvedba direktnega morskega prometa 'med obojnima obalama. Svilenih k«k*«M r okraju Dževdže-* Ija je bilo v preteklem letu nabranih 231.000 kg; cena povprečno 40 Dim za t kg. Letos jih bo najbrž za 30 do 40 odstotkov več. Blago je Slo večinoma v Italijo (80 odstotkov), drugo pa v Marseille. Subotica, je najela pri državni Hipotekarni banici posojilo 17 rnilijinov dinarjev, ki ga bo porabila za zgradbo carinskega skladišča ob ogrski meji. Zopet sta dve rumunski banki postu it imsolventni, in sicer Bauca Uniune v Jašiju s še ne ugotovljenimi ipasivi in zasebna banka Aleksander Cerche/sca v Bukarešti s pasivi 12 'milijonov lejev in Vi aktivi samo 4*5 milijonov. Državni dohodki Avstrije v preteklem letu so zmagali M73 milijonov šilingov preiti 1083 miSijonov v letu 1928; bili so torej lani za 9 odstotkov večji. Februarsko poročilo avstrijskega Zavod a /a konjunktura« raziskovanje pravi, da se bo sedanja depresija zaenkrat še nadaljevala s padajočo tendenco ter da je šele v januarju pričakovati počasnega boljšanja. Brezposelnih v Nemčiji je po zadnjem poročilu 2,340.000 in se naraščanje njih števila še kar nadaljuje. Krah na trgu pšenice je povzroči i na Ogrskem škodo za skoraj 15 milijonov pengo. Tudi domači ogrski trg je iprav neugoden. Zopet polno insolvenc i* Nemčije se javlja. V konkura je prišla, kar ae malo čudno sliši, tudi zveza za zaščito upnikov. Fiat d. d. v Torino bo izplačala zopet 1'2'5-odstotno dividendo. Čistega dobička je 62-3 milijona lir. Svetovno razstavo žita hoče prirediti kanadska vlada v času od 25. julija do 6. avgusta 1932. Vršila se bo tudi svetovna konferenca, tičoča se kvalitetnega zboljšanja žita ter zboljšanja pottožaja poljedelstva siptob, po vsem svetu Za semenogojce so razpisane nagrade v vrednosti 200.000 dolarjev. Mednarodna zveza cevi je sklenila, da bo nekatere eksportone cene znižala za tri do štiri odstotke, s čimer naj se doseže poživljenje eksperta. Konferenca predsednikov aovčnih bank se vrši v Rim«; zastopane so Narodne banke Anglije, Francije, Italije, Japonske, Nemčije in Švice. Gre za ureditev Banke z,a mednarodna plačila, o čemer smo priobčili daljši članek. Pasivnost poljske trgovske bilance je od leta 1928 do leta 1929 padla za 954 milijonov. Je pa še zmeraj velika: lanski uvoz 3110 milijonov izlatov, tzivoz 28C0 milijonov. Davek na bencin hočejo vpeljati v Nemčiji, in sicer 6 pfenigov za 1 liter. Tri turške narodne banke in 'Štiri inozemske banke bodo ustanovile kartel v svrho skupnih devizmih operacij. Rudniki Donavske paroplovne družbe. Nekateri nemški listi so prinesfli vest, da so bili rudniki omenjene družbe v Pečuju prodani. Družba sedaj to vest demontira in pravi, da ne more biti govora o prodaji rudnikov, ki predstavljajo vrednost 50 milijonov pengtt. Obratno; produkcijo, ki je dosegla že predvojno višino, hočejo še zvišati. Prizadevanja za ustanovitev evropskega eksportnega aluminijevega kartela so se zopet pričela; gre v prvi vreti za način, kako naj se zopet osvoji izvenevrop-ski trg, zlasti indijski, ki je danes skoraj popolnoma v rokah Amerikancev. Dober dobiček hmi ršii Razpečuje v kraijevlnl Jugoslaviji Fran Ksav. Leinik, Maribor, Cankarjova 26 dosežete s prodajo HAGGI'1”"' izdelkov za iuhe. Milanski semenj. Od 12. do 27. aprila t. d. se ho vršil v Milanu XI. mednarodni semenj. Milanski semen] zavzema po svoji važnosti tretje mesto med evropskimi sejmi, toda ni dv orna, da stoji (ta semenj z ozirom n a--našo iavozno trgovino na prvem mestu med vsemi inozemskimi sejmi. Trgovinske zveze med našo državo in Italijo postajajo z dneva v dan bolj intenzivne in je prav malo držav, ki bi se gospodarsko tako dopolnjevale, kakor Matija in Jugoslavija. Tako ena, kakor druga mora stremeti-za temi, da se medsebojni gospodarski odnošaji vedno bolj poglobijo v korist ene, kakor tudii druge. Eno ir/med zelo važnih sredstev za poglobitev teh odnošajev so sejmi v eni in sejmi v drugi državi. Menda je potrebno ne samo, da se gospodarski krogi udeležijo teh sejmov kot rastavljallci, ampak potrebno je tudi, da se teh sejmov udeleži tudi čim večje število posetnikov, da vidijo kaj eo razstavile druge države, da se seznanijo z vsemi tehničnim novostmi jn da se osebno spoznajo s trgovci in producenti iz druge države. Vsled tega je potrebno, da se udeležijo tudi naši trgovci in iudustrijalci Milanskega sejma v obilnem številu in to kot razstavljale!, kakor tudi posetniki. Pri razstavitvi ne sinejo računati samo z Italijo, ampak tudi z drugimi državami, iz katerih bo na Milanskem velesejmu letos obilo posetnikov in med katerimi se bo brez dvorna našlo tudi interesente za našo izvozno blago. darsko krize v Ameriki, ki je nastopila , lanskem letu, do zdaj še ni bilo mogoče odpraviti. Prizadevanja za zboljšanje položaja so ostala do malega brez vidnega uspeha. Kriza postaja latentna in postaja od dne do dne ostrejša. Ameriška notranja trgovina, ki ima v gospodarstvu najivečji pomen, se ne razvija povoljno. Tudi v Ameriki pridobiva odplačevanje v obrokih vedno večjo vlogo. Lansko leto je trgovina morala eno četrtino kupčij skleniti is plačevanjem na obroke. Kupna moč prebivalstva pada. Zaenkrat se navaja za nazadovanje kupčij še vzrok, da so konzu-menti oskrbljeni že od preje z vsemi potrebščinami, toda to je le upanje, ki ni do cela utemeljeno, kajti tudi v Ameriki postaja trda za denar in prebivalstvo nakupe svojih potrebščin bolj omejuje. Slabe kupčije se kažejo tudi v številu prijavljenih konkurzov v 1. 1929, pri katerih so znašala pasiva preko ene petine več, nego pri konkurzih, prijavljenih v letu 1928. tudi v industriji se kriza vedno bolj uve javlja. Obseg krize kaže dejstvo, da je skoro ena petina vseh organiziranih delavcev brez posla. Po povprečnih ocenah znaša število brezposelnih deilavcev v Ameriki preko 6 milijonov. Sicer je brezposelnost zakrivila deloma tudi večjo in racionalnejšo porabo strojev, vendar pa ne v taki meri, da bd bila upravičena brezposelnost tolikega števila delavcev. V splošnem je bila meseca decembra leta -1929 jeklena industrija za 50%, Stavbena industrija za 43% in bombažna industrija za 30% manj zaposilena nego v istem mesecu predidočega leta. Tudi poljedelstvo trpi vsled krize. — Dohodki ameriških farmarjev so se v letu 1929 znižali za 5%, vsled izdatnega padca cen v mesecu januarju in februarju 1930 za poljedelske produkte pa bo znižanje dohodkov v letu 1930 še večje. bilo poleg Italije zastopanih še 21 držav. Število razstavi ja Ice v je doseglo 3712, od katerih je bilo 451 inozemcev. Posetnikov je bilo 950.000. Informacije o sejmu dajejo vse trgovske zbornice v državi; pri teh, kakor tudi pri generalnem konzulatu Jugoslavije v Milanu (via Gui-dita Sidoli 17) in pri upravi sejma (Fiera di Milano, via Domodossola) je prijaviti udeležbo ter se tam dobijo tudi legitimacije za posetnike. Milanski okoliš predstavlja veliko tržišče za našo lesno trgovino, pa bi bilo zato pričakovati, da se bo sejma udeležilo mnogo naših lesnih trgovcev, pa Uidi drugih, kateri iščejo stike z ilallijanskimi trgi. Želeti bi bilo tudi, da dobimo na tem sejmu v doglednem času svoj nacijonalni paviljon, da bi se tako omogočilo našim izvoznikom razstas iti vzorce svojega 'blaga ter priti tako do uspešne in pri tem zelo cenene reklame. * * * Pomladanski velesejem v Leipzigu. Te dni se la sejem vrši, v vseh svojih skupina h, od 2. do 8. marca. Skupine so: Vzorčni sejem, Veliki tehniški in stavbni sejem, Tekstilni sejem in Sejem športnih predmetov. Le tekstilni in sportno-predmetni sejem zaključila že G. marca, Veliki tehniški in stavbni sejem pa trajata od 2. do 12. marca. Tako na jugoslovanskih, kot na avstrijskih in nemških železnicah imajo posetniki 25-odistoten popust. Za vožnjo v Leipzig velja od 26. februarja do 10. marca, za vožnjo nazaj od 3.. marca do 16. marca. Posebno na roko gre to pot pose.tnikom nemška državna železnica, ker si izbereš za vožnjo nazaj lahko drugo progo kot za vožnjo v Leipzig. Seveda pa veljajo vse te olajšave le na podlagi sejrn-skega izkaza. Tudi potni list mora biti popolnoma v redu. Vladna tpripomoč za poljedelstvo se ni izkazala in so ostale vse akcije za sanacijo brez pravega uspeha. Denarstvo se vedno bolj koncentrira v velikih bankah, katerih je 24, dočim ostale banke, katerih je okoli 25.000, slabo uspevajo in jih je od teh samo lansko leto 650 ustavilo plačila. Kriza \ Ameriki postaja vedno bolj icsna. Tega se-zavedajo tudi merodajni krogi in upajo, da bodo akcije, ki jih vlada pod vzame na pobudo državnega piedsednika, v stanu, da stabilizirajo po velikem borznem krahu y lanskem letu gospodarski položaj. Prilike v Ameriki torej niso dosti boljše nego pri nas. Razlika je le v tem, da je pri nas, kjer ne razpolagamo s takimi denarnimi .sredstvi, kriza že občutna, čeprav ne zavzema takih dimenzij nego v Ameriki. Vsekakor pa še ni jasno, ali je kriza že dosegla svoj višek ali se mu,še le bliža. Ako je kriza samo posledica poslabšanja konjunkture, ni dvoma, da se jo bo posrečilo Amerikan-cem premagati, ako pa je posledica resnega obolenja ameriškega gospodarskega mehanizma, je pa že sedaj gotovo, da bodo za njeno sanacijo (potrebne izredne mere, če bo hotela Amerika v trgovskem svetu obdržati svoj prestiž. ITALIJANSKI KAPITAL V BOLGARIJI. Poleg italijanske trgovine prodira v Bolgarijo ludi italijanski kapital in dobi tam siguren in soliden trg. Značilen iza Bolgarijo je sita n malih kmetov v omejeno nakupno močjo, a združen v velikih in dobro organiziranih zadrugah. Te so zelo sprejemljve zlasti za poljedelske stroje in za semena. Italijanski kapital, na čelu mu (podružnica Bauca Comunerciale v Sofiji, se je udej-stoval najprvo na agrarnem polju, v fi-' nanoiranju tobačnega pridelka, reje sviloprejke, pridelovanja riža, potem pa tudi na industrijskem polju. -g^-~ Trgovina med Italijo in Ogrsko. V trgovskem prometu med Italijo in Ogrsko se je izvršil velik preokret Ogrski v dobro. Dočim je bilo izvoženih leta 1298 samo 7000 meterskih stotov pšenice iz Ogrske 18 v evidenci. Od 1. januarja do 22. februarja pa je dela iskalo 1126 moških in 532 ženskih, službenih mest je bilo 635 prostih delo je dobilo 275 moških in 240 ženskih, odpotovalo jih je 154, odpadlo pa 171 oseb. Pri bora dela v Mariboru dobijo delo: 9 viničarskih družin, 2 majerja, 2 kravarja, 12 hlapcev, 1 pastir, 7 rudarjev, 1 kamnosek, 3 kovači, 1 prirezovalec gornjih delov čevljev, 1 mlinar, 1 strojnik za par.ni mlin, 1 kolar, 1 fotograf, 1 olektro .monter, 15 učencev in sicer mizarske, sodarske, urarske, čevljarske, krojaške, knjigoveške, pekovske, kleparske obrti in trgovske stroke, kakor tudi 6 kuharic, 2 služkinji, 2 postrežnici, 2 bolniški postrežnici, 6 dekel, 8 delavk, 6 šiviljskih vajenk, 2 služkinji za gostilno. R< organizacija podjetja Stoyr. Dosedanje odredbe za reorganizacijo tega podjetja so se tikale v bistvu fabrika-cije in prodajne organizacije. V bližnjem času bodo vzeli v roke finančno reorganizacijo. Beremo, da hoče Kreditni zavod črtati del kreditov, ki jih je dovolil Bodenkredit podjetju Steyr; te kredite cenijo na 80 do 90 milijonov | šilingov, in bi jih Kreditni zavod črtal skoraj tri četrtine. Delniško glavnico bodo /J'ožili v razmerju 1:5 ali 1:8 in jo bodo nato zvišali. V fabrikaoiji bodo obdržali vsaj del obrata in hočejo menda preiti k serijskemu izdelovanju majhnega avtomobilnega tipa, s čimer bi se mogla cena avtomobila znižati na približno 5000 šilingov. Svetovni kartel cinka. Na novo so se pričela pogajanja o obnovitvi svetovnega cinkovega kartella. Zastopniki evropskih producentov se na podlagi dosedanjih pogajanj sestanejo te dni v Parizu. Konferenca bo pripravila poznejši sestanek z Amerikauci, na katerem se bo skušal doseči sporazum v dveh vprašanjih: prvič doba kartela, ki si jo želijo Amerikanei za eno leto, Evropejci za tri leta; drugič ustanovitev prodajnega urada, kot ga ima baker. Glede omejitve produkcije so se že domenili in bo znašala 10 do 15 odstotkov lanske produkcije. Obnovitev cinikovega kartela • je že precej staro vprašanje, vsa dosedanja pogajanja so ostala brezuspešna in šele sedaj je 'videti izgled na sporazum. Zvišano carino na uvoz pšenice, rži, ječmena, graha, boba in ovsa je predložila švedskemu parlamentu vlada v Stockholmu. Gre za zaščito švedskega poljedelstva. Gospodarno poročilo iz Egipta. Trgovski list je prod kratkim poročal, da se z uvedbo nove carinske tarife v Egiptu skuša predvsem doseči industri-jalizacijo Egipta. iSkoro celokupno trgovstvo in vse zbornice se pritožujejo nad carinskim načrtom. Ta načrt namreč predvideva povišanja, ki jih v lej obliki iiikdo ne hi pričakoval din 'ki bodo popolnoma uničila velik del importa. Poleg tega se bo pa tihotapstvo zelo razvilo. Nekateri ipnimeri, ki jih navajajo angleška, francoska in italijanska zboir nica, nam v dovoljni meri hažejo posledice te tarife. Carina na vžigalice je povečana od 8 na 200%. Carina pri pivu se jemlje po teži vključno sod ali steklenice iin bo znašala namesto 12-6 pi-jastrov za hi, 72-4 pijastrov. Umetna svila in svila se carinita po isti postavki; izgotovljene obleke se carinijo po 20% brez ozira na to, iz. katerega sukna so. Najcenejša bombaževa sukna so ze lo visoko zacarinjena, med posameznimi ribjimi konservami se delajo neverjetne razlike, moka vseh virst se pa carini po isti carinski postavki, tako da se bo 1 tona povprečne kvalitete podražila najmanj za 2 funta. Razen teh, od /ibornic navedenih pri merov, bi lahko navedli še celo kapo j drugih, ki vsi jasno kažejo, da bo prva in glavna posledica te tarife znatna po dražitev vseh življenskih potrebščin. — Kajti ne samo, da bodo najrevnjši sloji najbolj udarjeni in bo tako nazadoval i celokupni promet, ker se bodo cene te-! mu primemo morale .iapremeniti, ampak nasproti tem visokim carinam se nahaja danes malenkostna domača 'industrija, ki še nekaj let nikakor ne bo mogla izpolniti nastale vrzeli in diference v cenah. To tem manj, če se bodo izvedli tako fantastični načrti, Iki jih sedaj propagirajo isam.1 na sebi resni krogi. Pri tem mislimo namreč na sledeče: Od privatne strani se nameravajo ustanoviti tvoroice mila v večjem obsegu (že danes obstoji nekaj manjših podjetij te vrste). Banka Misr, ki je že udeležena na celi vrsti industrijskih podjetij, hoče razširiti nekatera tekstilna podjetja, vendar pa še ni znano, ako bi imela v’to svrlio dovolj kapitala na razpolago, ker je precej angažirana pri svojih novih ustanovah, predvsem Sirski banki in trgovski mornarici. Posebno interesanten pa je načrt, ki je bil predložen nekaterim evropskim tvrdkam. Ta načrt nam namreč kaže najbolj jasno tendenco industrijalizaciije Egipta, ki hoče biti kar >amerikanska«. V spodnjem Egiptu namreč se naj bi zgradilo celo industrijsko mesto s 50.000 delavci, od katerih naj M bilo 1.000 Evropejcev. V tem fantastičnem mestu naj M s© izdelovali: glavniki, zrcala, vagoni, emajlirane posode, milo, tekstilije, blago iz aluminija, gumbi, kratko, vse karkoli hočete in kar je bilo z novim načrtom carinske tarife prav posebno obremenjeno. Ako ne bi vedeli, da se za temi tragikomično delujočimi predstavami skrivajo finančno popolnoma resni krogi, bi kaj radi verjeli, da je to vse skupaj delo fantastičnega romanopisca. Toda zainteresirana skupina, ki po svojem zastopniku g. Jacxues Vivante-u že išče udeležbo evropskih tvomic in zahteva od države zemljišče v obsegu 1 milijona kubičnih metrov ter svobodni uvoz potrebnih strojev, smatra svoj načrt za popolnoma izvedljiv. Toda tudi če bi se vsaj ena četrtina podjetij, ki jih predvidevajo ti načrti, še tako hitro ustanovila, ni vendar niti predvideti vse škode, ki bi bila gospodarstvu prizadeta. Konkurenca na razmeroma omejenem domačem tržišču, pomanjkanje izkušenj in skoro popolno pomanjkanje kvalificiranega delavstva — vsega tega, kakor se zdi, egiptski krogi niti ne vpošitevajo. Poleg teh domačih načrtov se nahajajo še načrti italijanskih finančnikov, katerih nameni se pa še ne dajo natan* Na lanskoletnem Milanskem sejmu je Gospodarska kriza v Ameriki. Vsa znamenja kažejo, da težke gospo- ko spoznati. V prvi vrsti je tukaj omeniti skupino, ki ji načeluje grof Volpi. V času, ko pišemo te vrstice, razpravljala tako grof Volpi, kakor tudi zastopnik skupine Motta, z domačimi interesenti v Kadru. Če upoštevamo poleg vsega navedenega še velike izgube, ki jih je imel Egipt v zadnji sezoni v bombažni trgovini in če pomislimo dalje, da vse merodajne strani opozarjajo na dejstvo, da so dohodki iz tujskega prometa nazadovali, se ne more pač trditi, da so izgledi egiptskega gospodarstva zavidanja vredni. Politični želji po neodvisnosti se pridružuje tudi gospodarska želja. Toda če ludi je ta popolnoma razumljiva, vendar no more iti preko gotove meje in še manj preko vsega, posebno če v marsikaterem oziru manjikajo garancije za ugoden razvoj. Egipt je danes, kakoT v prastari dobi »Darilo Nila«, in more samo takrat dobro gospodariti, ako se tega zaveda. Nil ne prinaša niti premoga niti rudnin, niti mineralnih niti rastlinskih olj, nudi torej samo malo podlage za industrijo, ki naj bi šla preko predelavama deželnih pridelkov. Egipt se nahaja v ozkih mejah in je izpostavljen izven teh mej veliki ameriški in evropski konkurenci tako, da bi v velikem obsegu ustanovljena egiptska industrija imela pač malo možnosti, da proda svoje izdelke na tujih tržiščih. Okroglo 14 milijonov prebivalcev v Egiptu pa niti ne predstavlja nikakega posebnega kon-sumenta za produkte domače egiptske industrije, ki bodo gotovo zaostajali, kar se tiče kvalitete, za evropskimi. To se je opažalo že v drugih državah Levante, v katerih je industrija že bolj udomačena. Treba je tudi omeniti, da od teh 14 milijonov ljudi srkoro polovica strada, »koro celotni kmečki stan je zadolžen in samo par stotisočev živi v izobilju. Nova carinska tarifa, če se ne bo vsaj deloma temeljito izpremenila, bo še bolj otežkočila eksistenco revnemu prebivalstvu in dokler bo industrija mogla njemu nuditi ceneno blago, bodo še nadalj-ne eksistence uničene. Promet se bo zmanjšal in kapital bo še bolj pod tujim vplivom. To pa bi bilo baš nasprotno od tega, kar so si vodje egiptskega naroda postavili za cilj politične in gospodarske neodvisnosti dežele. čitajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. memasesams^s:aats -acs, Dobave. Prometno-komercijedmi oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. rtiarca t. 1. ponudbe glede dobave 12.('00 kg petroleja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. marca t. 1. ponudbe glede dobave autogen-skega varilnega agregata. — Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. marca 1. 1. ponudbe glede dobave 5.000 komadov žaril. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznih ventilov. — Vršile se bodo naslednje ofec-talne licitacije: Dne 20. marca t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vagonskih delov; dne 21. marca t. 1. pa glede dobave 2.000 komadov jeklenih kovanih lopat. — Dne 22. marca t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20.000 komadov hrastovih pragov. — Dne 20. marca t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave 900.000 komadov kartonskih škatel j za cigarete; dne 22. marca t. I. pa glede dobave 27.(XX) bal belega papirja za zavijanje. — Dne 22. marca t I. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave pločevinastih škatel j. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Pri Glavnem saniteskem sla-galištu v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. marca t. i. glede dobave 10.000 komadov, moškega perila, 10.000 komadov brisač; dne 22. marca t. I. pa glede dobave 100 tisoč metrov kaliko-platna in 2.0C0 metrov gumiranega platna. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenem dla-galištu.) Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. k ponudbe glede dobave 2.000 komadov navadnih hrastovih pragov in 40.000 kg portland-cementa; do 7. marca t. I. pa glede dobave 1 električnega vrtalnega stroja. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca t.'I. ponudbe glede dobave 1(HX) 1 špirita in 3000 kg presnega olja. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 12. 'marca t. I. ponudbe glede dobave 50 tisoč komadov kapsol. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. marca t. 1. ponudbe glede dobave IX) kg usnja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Vršile : a bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12. marca t. I. pri gradbenem oddelliku Direkcije državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega orodja. — Dne 12. marca t. I. pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu glede dobave 50 komadov strojev za šivanje vreč in plaht. — Dne 17. marca t. 1. pri Računsko-, ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu glede dobave 300 zvitkov lieliografskega papirja in 500 komadov kuvert. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri navedenih oddelkih.) 4 3 f “g v: s Tovarna vinskega kisa, d. x o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično In -J higljenično najmo-derneje urejena isarun v Jugoslaviji 'Im/m: Ljubljane, DuneUka cesta la, U. nadslr. Telefon šte*. TS$9. Mariborski trg dne 22. februarja t. 1. (V dinarjih.) Slaninarji so pripeljali iz 13 občin na 61 vozeh 264'zaklanih svinj, 4 teleta in 1 telico, kmetje pa na 11 vozeh krompirja in čebule na trg. Cene mesu se od zadnjič niso spremenile. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Piščanci so se prodajali po 15—35, kokoši 40—50, race in gosi po 60—80, ipurani pa po 70—125 za komad. — Itibe: Karpi so stali 25, morske ribe pa ,po 30 in 36 za kg. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene: krompirju 1 —L50, solati 10—12, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 1 '50—3, česnu 10—12 za kg, maslu 10—60, siru 22—90 za kg, karfijoli 3—10, glavnati solati 1—2\50 za komad. Sadju: jabolkom 5—10, posušenim slivam 10 do 12, dateljem 28—36 za ikg, oranžam 1 do 2-50, limonam 0-75—1-50 za komad. Cvetlicam (francoskim in italijanskim) 3—7 za komad. — Lončena in lesena roba, katere je bilo v veliki obilici na trgu, se je prodajala po 1—100 za komad, brezove metle komad 1 '75—6, koruzna slama 4 za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 19. t. m. je bilo 16 voz sena, 4 voze otave in 6 voiz slame; v soboto 22. t. m. pa 18 voz sena, 3 voze otave in 7 voz slame na trgu. Cene so bile: senu 85—125, otavi 90—100, slami pa 65—75 za 100 kg. Žitni trgi v Ameriki so slabi. Za naše žito so prodajne možnosti v inozemstvu majhne in je le dobro, da je po večini že prodano. Veletrgovina A. Šarabon talelon ISSC T*]«(on MM v rjubljunl prlporoC« špecerijsko blago, ETirSSJSftSC raznovrstno rudninsko vodo* - l«.*« „ pra&arna sa kivo In mlin za dišave a električnim obratom Ceniki na taapolaeo J' TISKARNA MERKUR LJUBLJANA - GREGORČIČEVA 28 U V T A. DKUŠBA K U. X. / Tvornlca kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarskl pot 1 Kariovska c. 2 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, eeniko. Statutu, tabele i. t. d. LASTNA KNJIGOVEZNICA SVETOVNAJ^SEMENA priznano najboljše vrste zelenjad in cvetlice vse sveže in dobre napo njene vrečice priporoma za v komisijsko pročaio po 1 Oin vrečica s pri' mernim popustom Semenske omarice na rarpolaga Stara, strokovna in solidna tvrdka Josip Urbaniž Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 8 - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNB ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon štev. 2263 DNI. KRISPER COLOHinLE Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne Zaloga špirita, raznega robe - Velepražarna mm i n m n *9anša iB konjaka - kave - Mlini za dišave L J U U L J A H A Mineralne vode - • - ToCna poatreSba DUNAJSKA CESTA 33 Ceniki na raspolago Ustanovljeno leta 1840 Ureja dr. IVAN PLESS. — Z« Trgoveko- Industrijah« d. d. »MERKUR« kot ladajatelja ln Rakarja: O MICHALEK, Ljubljana.