■ o
i>í :o
!o
¡p^
Ptuj, petek, 29. januarja 2010
letnik LXIII • št. 8 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
RADIOPTUJ
sas^s.EHcns
www.radio-ptuj.si
i] Ts	^g Sap
	
	K ^MI
jfiUSiEvvS!	
FunrH' i'lfcJÉÍ	jyy'a H j
	t n \ j 1 $ JHn^üüfl^
, m
Aktualno Ptuj • Več šotorov - več dogajanja, večja možnost izbire? O Stran 3
V
Po mestni občini Ptuj • Prvič tri velike oljenke
O Stran 4
Štajerski
Gospodarstvo Podravje • Direktor PP kritično o dvigu minimalne plače O Stran 5
Nogomet •
Kristijan Lipovac za tri leta v Olimpijo
O Stran 11
Spodnje Podravje • Zima je pritisnila
Lovci skrbijo za lačno divjad
Hud mraz, ki je s temperaturami do 15 stopinj pod ničlo te dni pritisnil tudi pri nas, je povzročil veliko težav tudi pri naravnem krmljenju divjadi, zato za njihovo preživetje pridno skrbijo lovci.
Da pomeni biti lovec veliko več kot le nedeljski lovski pogoni na divjad, se dobro zavedajo tudi člani lovske družine Markovci (na posnetku), ki čez poletje na svojih njivah pridno pridelujejo koruzo. Sočne koruzne storže čez hladne zimske dni, ko je naravno hranjenje divjadi onemogočeno, nastavljajo v posebej za to izdelana krmišča, da se lahko divjad prehranjuje in tako preživi.
Tudi predsednik lovske družine Franc Horvat, ki smo ga skupaj z lovcema Janezom Kostanjevcem in Janezom Ku-kovcem iz Bukovcev ujeli med nastavljanjem koruze za lačno divjad v krmišče na »gosposkem gaju« pri Markovcih, se dobro zaveda, da je krmljenje divjadi v zimskem času osnovna stalna skrb lovcev. To počno vsako zimo in hladneje ko je, več koruze je treba nastaviti, da lahko zajci, fazani in druga divjad v njihovem lovskem rajonu preživijo. Zaenkrat imajo koruze še dovolj.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Gruškovec • Žalostni pogled na pogorelo hišo J Ptuj • Sojenje polenškemu župniku
Športnik leta 2009 • Objavljamo glasovnico za najpopularnejšega športnika Sp. Podravja O Stran 11
Ogenj, ki je vzel iskrice veselja v otroških očeh
Skoraj popolnoma nova hiša Hrženjakovih v Gruškovcu 85 kaže te dni, srede mrzle zime, hudo žalostno podobo; pred nekaj dnevi je namreč popolnoma zgorelo ostrešje z mansardo, kjer je oče Rado Hrženjak za svoje tri otroke urejal otroške sobice: »Pa tako smo se vsi skupaj še ob novem letu veselili vselitve, moji trije so komaj čakali ... « z grenkobo v glasu pove oče Rado.
Pričala izvedenka psihiatrične stroke
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je v sredo, 27. januarja, nadaljevala glavna obravnava zoper obtoženega S. Š., župnika iz Polenšaka, ki naj bi ga po nam dosegljivih podatkih obtožnica bremenila spolnega napada na tri osebe, mlajše od 15 let.
Zagorelo je v četrtek malo pred poldnevom. Še sreča, da sta bila skupaj z ženo doma in sta se poslavljala od tasta, ki je bil na obisku: »Ko sva se vrača-
la v hišo, sva zagledala dim, niti vrat nisva več mogla prav odpreti, naenkrat je bilo vse v vedno gostejšem dimu. Takoj sem klical gasilce na pomoč, ker se
z vodo iz pipe ni dalo reševati nič, je že preveč gorelo. Pa tudi hidranta ni tu nikjer v bližini. Razlog za požar, kot pravijo, je bil v dimniku, zgoraj, pri 'škatli'. Zelo, zelo moram pohvaliti vse gasilce, ki so bili skoraj takoj tu, drugače bi verjetno pogorelo do tal. Res so bili fantje na mestu, še cesto so si morali sproti posipati, ker je ravno snežilo in je bila v te hribe težko prevozna,« Rado povzema nesrečno četrtkovo dopoldne in še nekajkrat pohvali izjemno hiter odziv in pomoč kar petih prostovoljnih gasilskih društev, ki so prihitela na pomoč.
O Stran 24
Ker poteka sojenje zoper po-lenškega župnika za zaprtimi vrati, saj gre za varstvo identitete treh mladoletnih oseb, nismo uspeli izvedeti podrobnosti o nadaljevanju glavne obravnave. Na okrožnem državnem tožilstvu v Ptuju nam je uspelo izvedeti le, da je bila tokrat pred sodnim senatom, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, zaslišana še izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori iz Ljubljane. Po dobrih dveh urah obravnave naj bi predsednica senata glavno obravnavo prekinila, neuradno pa smo izvedeli tudi, da
naj bi bilo nadaljevanje glavne obravnave predvidoma sredi februarja.
Naj spomnimo, da so policisti župnika s Polenšaka maja lani pridržali za 48 ur, po zaslišanju pa ga je preiskovalni sodnik izpustil na prostost. Po pridržanju naj bi župnik trdil, da so govorice, ki krožijo o njem, čiste laži ter da naj bi šlo za politično zaroto, kar naj bi dokazal na sodišču. Sicer pa naj bi se po Polenšaku in bližnji okolici že nekaj časa širile govorice o domnevnem nadlegovanju mladoletnic.
O Stran 7
Foto: SM
Slovenija • Pokojninska reforma v obravnavi
Bo res najbolje delati do smrti?
Pred novim letom je bilo slišati burne razprave okoli novosti v pokojninskem sistemu, potem pa je vse skupaj nekoliko zamrlo; predvsem na račun »borbe« sindikatov za zvišanje minimalnih plač.
in varčevanjem, ne pa več iz računa prispevkov (četudi se bodo slednji še plačevali).
Pokojnine iz naslova plač-nih prispevkov (SPIZ) bodo namreč, če sploh bodo, tako nizke, da z njimi ne bo možno poravnati niti nekaj osnovnih položnic (slišati je bilo namreč informacije o približno 30 % povprečne plače). Takšen sistem sicer že velja v ZDA, kjer se vsak zaveda, da bo na »stara leta« lahko živel le od svojih prihrankov.
Čeprav se trenutno okoli pokojninske reforme navzven res ne dogaja nič, pa v zakulisju javnosti vseeno tečejo razprave o modernizaciji pokojninskega sistema v državi. Rezultati posebne strokovne delovne skupine,
Vendar pa to ne pomeni, da reforme pokojninskega sistema ne bo; čeprav si je, vsaj glede na doslej predstavljeno, ne želi nihče, še posebej pa ne tisti, ki so rojeni po letu 1960, ki jih bo najbolj »zadela«.
Dejstvo je, da se število upokojencev, v primerjavi s številom zaposlenih tudi nasploh, vsako leto povečuje, to pa seveda pomeni preo-bremenjevanje pokojninske blagajne, ki bo po sedanjem sistemu splošne družbene solidarnosti slejkoprej pregorel. Kar, malo drugače povedano, pomeni, da si bodo mlajše generacije pač morale svojo pokojnino priskrbeti same, z lastnimi naložbami
Uvodnik
Nova kost za glodanje...
Medtem ko velika večina domače, verjetno pa tudi del evropske javnosti pričakuje učinkovite ukrepe slovenskega političnega vrha za izhod iz krize, ko naj bi bila v ospredju predvsem program stabilnosti, vsebina zakona o minimalni plači ter morda še novela zakona o dohodnini, seje te dni zgodilo, da sta v politiki in medijih v ospredju predvsem malce napihnjena in politično nečedna zadeva Erjavec, še bolj šokanten pa je predlog dveh opozicijskih poslanskih skupin, da bosta prvič v zgodovini samostojne in demokratične Slovenije vložili ustavno obtožbo zoper predsednika republike Danila Türka. Zato, ker si je gospod predsednik drznil odlikovati tudi Tomaža Ertla za zasluge v času akcije Sever, ki je bila usmerjena v zaščito varnosti in človekovih pravic v Sloveniji in je, kot so pojasnili v uradu predsednika, pomagala ustvariti pogoje za demokratično preobrazbo ter naposled tudi za osamosvojitev Slovenije. Zaradi tega sta obe opozicijski stranki izrazili odklonilno stališče že decembra lani ter predsednika pozvali naj spremeni svojo odločitev ali pa odstopi s funkcije, če tega ne bo storil, pa sta že tedaj napovedali tudi možnost vložitve ustavne obtožbe.
Sicer so bili že tedaj odzivi na to izredno občutljivo in za narod razdvajajočo zadevo dokaj različni; od tistih, ki so predsednikovo odločitev o odlikovanju Ertla podprli, do tistih, ki so bili odločno proti, a večina povprečnih in politično neopredeljenih državljanov je bila prepričana, da bo prevladal razum, saj je vsem jasno, da odpiranje starih ran vedno odpre le še nove, kar se je žal že nekajkrat potrdilo.
Pa se je zgodilo drugače in kaj lahko se zgodi, da se kljub zadostnemu razmerju političnih sil, ki tega verjetno ne bodo dopustile, zadeva morda ne bo ustavila le pri ustavni pritožbi. Prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič je v nedavnem televizijskem soočenju sicer menil, da je ustavna obtožba zoper predsednika Türka malce neresna in spomnil, da je pred leti nekdanji predsednik Janez Drnovšek odlikoval nekdanjega belogardista Jožeta Bernika, pa tedaj ni nihče vzganjal takih kolobocij, kot jih počenjata sedaj opozicijski stranki, ker je Türk odlikoval Ertla. Tedaj ni nihče težil, da gre za drastične kršitve človekovih pravic, da gre za nečastno ali celo za zločinsko vlogo odlikovanca, kot so menili nekateri skrajneži v primeru Ertl.
Ne glede na to, kakšen bo razplet te nadvse občutljive in resne zadeve, je jasno, da se je nekdo potrudil in vrgel napol lačnemu in vse bolj nezadovoljnemu narodu novo kost za glodanje. Morda je s tem želel preusmeriti misli od kriznih težav, a vse bolj je čutiti, kot da se nekateri še vedno niso sprijaznili s tem, kar je prinesel konec druge svetovne vojne, kot da boj med belimi in rdečimi ni že zdavnaj končan?! Še dobro, da je pred nami svečnica, ko se bodo na širšem ptujskem območju lahko pričele pustne norčije, da bo vsaj ta čas lahko v ospredju veliko drugih, prijetnejših in našemljenih misli.
Martin Ozmec
ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev, delojemalcev, Zveze društev upokojencev Slovenije in ministrstva, naj bi bili v obliki predloga novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znani že kmalu, saj naj bi bil tudi ta zakon del sicer širše t. i. izhodne strategije, veljati pa naj bi začel že v prihodnjem letu.
Povišanje pokojninske starosti naj bi sicer ostalo, torej 65 let naj bi bila najnižja starost za polno pokojnino (kar sicer že velja v nekaterih evropskih državah, npr. v Avstriji, Danski, Švedski in Švici), kar sicer ni všeč niti sindikatom oz. delavcem, niti ne posebej delodajalcem. Ti menijo, da bo država v primeru takšnega dviga starosti morala poskrbeti za ustrezne subvencije za prilagoditev delovnih mest in procesov tako, da bodo v njih lahko učinkovito delali tudi starejši.
Višja starost, ukinitev bonusov ...
Predlagatelji reforme sicer napovedujejo postopno uvajanje novosti; prvi korak pa naj bi se začel v prihodnjem letu. Tako naj bi že naslednje leto začelo veljati, da je minimalna starost za upokojitev 60 let, polna upokojitvena
starost pa 65 let - enako za moške in ženske. Toda: če se boste upokojili pri 60. letu, boste prejemali približno 18 odstotkov nižjo pokojnino, kot bi jo, če bi se upokojili pri 65., za vsako leto po 65. pa 3,6 odstotka višjo. Tiste,
ki bodo oddelali 40 let (38 za ženske) in bodo ostali na delovnem mestu tudi po polni upokojitveni dobi, pa čaka še dodaten dvoodstotni bonus na leto.
Med manj prijetne novosti reforme pa spada še
ukinitev bonusov za študij, otroke in služenje vojaščine, pokojninski prispevki naj bi se plačevali od vseh vrst dela, pokojnine se bodo le polovično usklajevale z rastjo plač in inflacijo, višina pokojnine pa bo namesto od 18 odvisna od zadnjih 35 let zavarovanja.
Vsi rojeni po letu 1960 pa naj bi se leta 2015 vključili v nov sistem, po katerem bi pokojnino dobivali iz več stebrov, in sicer iz t. i. ničelnega stebra (gre za prispevke pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej za del pokojnine iz državnega proračuna, ki pa bo zagotavljal zelo nizko pokojnino). Drugi steber so premije delavcev in delodajalcev (dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer sami izberete bolj ali manj tvegan produkt), tretji steber pokojnine pa bo temeljil na plačanih premijah zavarovancev (varčevanj).
Teoretično je sicer takšen tristebrni pokojninski sistem videti dober, toda nekateri ekonomisti svarijo, da ne zagotavlja dostojnih pokojnin, saj se prostovoljno pokojninsko zavarovanje doslej ni izkazalo kot zanimiva (in donosna) naložba. Po mnenju nekaterih drugih bi lahko bil bolj zanimiv drugi steber, ki pa bi ga lahko finančno oja-čali z dodatnimi olajšavami za podjetja in delavce.
Kakršnakoli že bo reforma, pa je neizpodbitno, da se bo v kratkem res morala zgoditi; namreč, pokojninska blagajna se sesuva, saj mora državni proračun že zdaj letno krpati luknjo v višini 1,3 milijarde evrov pri višini izplačil 4,7 milijarde letno.
SM (vir: Cekin.si)
Ptuj, Slovenija • Darovalca še iščejo
»
Mali Nel bi rad živel ...
«
Za malega Nela, ki je v drugem letu svojega življenja zbolel za izjemno redko avtoimunsko boleznijo, je edina rešitev transplantacija kostnega mozga. Njegova mama Anja Pohorec se je lansko jesen v hudi stiski, ker želi svojemu sinku pomagati do ozdravitve, obrnila na dobre ljudi, da bi med darovalci kostnega mozga našli takšnega, ki bi bil povsem skladen z Nelovim.
Ljudje so se na klic pomoči množično odzvali. Samo na Ptuju se je v register darovalcev vpisalo več sto ljudi. Tiste, ki se niso mogli vpisati, pa so prosili, da se oglasijo v ptujski bolnišnici, na odelku za transfuzijsko medicino, kjer se je mogoče vpisati vsak ponedeljek in četrtek. Akcije vpisa so izvedli tudi v Ravnah na Koroškem, kjer sedaj živi mlada družinica, ki sicer izvira iz Ptuja, v Mengšu, potekala pa je tudi v Slovenski vojski. Ne-lova babica Irena Pohorec je te dni povedala, da jih bodo v kratkem organizirali tudi v Celju in Slovenski Bistrici, ker bi Nel rad živel. K sodelovanju v akciji starši pozivajo tudi z zloženko z naslovom Nel bi rad živel. Odločeni so, da bodo Nelu
pomagali po najboljših močeh, upajo, da bodo našli primernega darovalca kostnega mozga, da bo tudi on lahko živel tako kot vsi otroci njegove starosti. Zdaj je prikrajšan za marsikaj, ne more na prosto, na igrišče, v trgovino. Tudi zdravljenje vedno težje prenaša, nenehno zbadanje z injekcijami, transfuzije, velike odmerke antibiotikov, preglede. Letos bo star štiri leta, predvsem pa živi izolaciji, večinoma v Pediatrični kliniki Ljubljana, ker je vsaka okužba lahko zanj sodna. Pri Nelu so diagnosticirali SCID, izjemno hudo kombinirano imunsko pomanjkljivost, zaradi katere je popolnoma nezaščiten pred okužbami.
Pohorčevi so hvaležni vsem, ki so se že odzvali njihovemu
klicu na pomoč, ker pa primernega darovalca še niso našli, še naprej prosijo ljudi, da se vpišejo v register darovalcev krvo-tvornih matičnih celic. Mamica Anja Pohorec prosi za pomoč
tudi zaradi vseh drugih otrok v svetu, ki prav tako potrebujejo pomoč oziroma nasploh vseh, ki jim zdravje lahko povrne le presaditev kostnega mozga.
MG
Foto: zasebni arhiv
Mali Nel še čaka na primernega darovalca kostnega mozga, medtem pa mora živeti v izolaciji, ker je vsaka okužba lahko zanj usodna.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: arhiv
Ptuj • Anketa o drugem karnevalskem šotoru
Več šotorov - več dogajanja, večja možnost izbire?
Na Ptuju je veliko žolčnih razprav in polemik povzročila odločitev treh organizatorjev, da bodo postavili drugi karnevalski šotor. Vsi trije organizatorji Ptuju niso neznani, že doslej so aktivno sodelovali in ustvarjali ptujsko pustno dogajanje. Očitajo jim, da zlorabljajo blagovno znamko Kurentovanje, imeli pa so možnost, da bi se udeležili javnega razpisa in skupaj s konzorcijem Kurent pripravili svojo ponudbo v pustnem času. Za mnenje smo vprašali nekaj Ptujčanov, ki tako ali drugače sodelujejo pri oblikovanju ptujske pustne ponudbe.
Peter Vesenjak: »Mislim, da je zelo dobro, da je število tistih v mestu, ki v pustnem času ponujajo zabavo, gostinsko in kulinarično ponudbo, čim večje. Nasploh pa sem mnenja, da bi bilo potrebno narediti preskok v konceptu kurentovanja, da se k oblikovanju karnevalske ponudbe povabi čim večje število podjetnikov, ki bodo na svoje stroške organizirali pustno dogajanje v mestu. Javni sektor pa je tisti, ki bi ga moral moderirati in povezati, promovirati navzven ter tudi poskrbeti za tradicionalni in etnografski del vsebin.«
Miran Senčar: »Seveda me zanima dogajanje na Ptuju, še posebej ob jubilejnem kuren-tovanju. Vem, da drugi šotor postavljajo isti prireditelji, kot so ga postavljali lansko leto, pa letos niso uspeli na razpisu. Iz njihovega podjetniškega stališča je dejanje popolnoma normalno. Iz stališča MO Ptuj pa menim, da je program jubilejnega kurentovanja zelo dober, da pa je bolje stopiti skupaj kot delati vsak za sebe, ker to ponavadi razbija nek koncept, ki ga je nekdo premišljeno postavil. Gre tudi za ogromna finančna sredstva, ki jih mora prireditelj v glavnem šotoru prispevati: financiranje etnografskih skupin, gostov MO Ptuj, velik vložek v reklamo. Če že postavljajo šotor, bi morali pokrivati tudi del omenjenih stroškov. Če pa na splošno pogledam program na pustno soboto, se na žalost ob istem času pojavlja veliko število sicer zelo kvalitetnih prireditev.«
Boris Repič: »Letošnje karnevalsko dogajanje na Ptuju bo
Foto: Črtomir Goznik
Peter Vesenjak
zagotovo zelo pestro. Organizatorji jubilejnega karnevala so pripravili bogat in pester program. K sodelovanju je MO Ptuj povabila tudi naše obrtnike. Zato smo na OOZ Ptuj organizirali tudi sestanek sekcije gostincev OOZ Ptuj, ki sta se ga udeležila Klavdija Petek iz MO Ptuj in Albin Pišek iz TD Ptuj. Dogovorili smo se za skupno akcijo in vse gostince povabili k aktivnemu sodelovanju za sprejem skupin, ki bodo vsak dan nastopale na Mestnem trgu, po nastopu v gostinskih lokalih, kjer bodo igrali in nastopali naprej. To bo zagotovo utrip in pustno dogajanje vrnilo v mestno jedro in gostinske lokale na tem območju. Naši gostinci bodo poskrbeli tudi za postavitev stojnic in gostinske ponudbe v času pustnih povork. Glede drugega karnevalskega šotora sem prepričan, da je vsaka konkurenca dobra in da bo tudi ta šotor s svojo ponudbo in pestrim programom prispeval svoj delež k uspešni izvedbi jubilej-
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar
nega karnevala. Po dolgih letih bomo tako Ptujčani, kot tudi vsi ostali obiskovalci, imeli priložnost odločati se o tem, v kateri šotor se bomo podali. S tem, sem prepričan, bodo na kvaliteti pridobili tudi organizatorji prvega karnevalskega šotora iz konzorcija Kurent, ki je bil po mnenju naše sekcije za gostinstvo vsa leta preveč zaprt v svoj ozek krog. Nepisano pravilo je bilo, da lahko samo določeni izbranci ponujajo gostinske storitve v tem šotoru. O tem je večkrat tekla beseda tudi na sekciji gostincev pri OOZ Ptuj. Imeli smo vrsto pobud in predlogov za vključitev naših gostincev v karnevalski šotor, vendar nismo bili uspešni. Zato je prav, da se je pojavila dodatna konkurenca, presojo o tem, kdo je program in gostinsko ponudbo bolje pripravil, pa prepustimo obiskovalcem.«
Dr. Štefan Čelan: »V osnovi sem že večkrat pojasnil, da me nič ne moti, če bomo imeli v prihodnje na Ptuju deset karne-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Repič
valskih dvoran. Vseh teh deset dvoran pa mora imeti smiselno vsebino in skupen nastop na domačem in mednarodnih trgih. Kar pa je moteče, je letošnji pristop ponudnikov dodatne dvorane. Namesto da bi se prijavili na javni razpis in tam ponudili nekaj izvirnega, sedaj poskušajo enostavno izkoristiti blagovno znamko Kurentovanja za kovanje lastnih dobičkov. Ali si znate predstavljati, da bi nekdo, ki organizira festival Lent, enostavno dovolil, da bi mu nekdo preprosto uporabil blagovno znamko Lent in bi jo tržil zgolj za lastne koristi? Ali so karnevalske dvorane omogočile kurentovanje? Ne, kurentovanje omogočamo iz javnih in sponzorskih sredstev, a nekateri ga želijo izkoriščati zgolj za kovanje lastnih dobičkov. Javni interes, ki je povezan z ohranjanjem dediščine, teh turbo kapitalistov niti malo ne zanima. Žalostno pa je, da se tega ne zavedate tudi tisti, ki že vrsto let skrbite ravno za ohranjanje te čudovite tradicije.«
Vojo Veličkovic: »Karnevalskim dvoranam odločno nasprotujem. S postavljanjem karnevalskih dvoran smo uničili dušo
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan
mesta v pustnih dneh. Številne gostilne, ki so bile nekoč vodilne v življenju in spoštovanju pustnih norčij, danes ali samevajo ali pa imajo le nekaj gostov, ker ne morejo konkurirati kapitalu in čistemu zaslužkarstvu.«
Sonja Plavec: »Nisem za dve karnevalski dvorani, če gre za isti program. Če pa bo druga ponujala nekaj posebnega, pa je to samo za pozdraviti. Organizatorji dogajanja v karnevalskem šotoru premalo pozornosti posvečajo vsem, ki se izjemno potrudijo pri maskiranju in spoštovanju pustne tradicije. V pustnem času bi morale vladati maske, tako bi jim morali omogočiti tudi, da se pokažejo v vsem svojem poslanstvu, da stopijo na oder in se predstavijo. Vsaj nekaj minut bi jim morali dati, tako pa ima človek občutek, da ima v šotoru vse drugo prednost, le maske ne. Tudi ko so v njem male maske, ki bodo nekoč nadaljevale to našo tradicijo, se jim ne posveča dovolj pozornosti. Pustno rajanje najmlajših je premalo vodeno, bolj ali manj se vse dogaja stihijsko. Nagradni fond za najlepše maske je premajhen, tudi komisija, ki maske ocenjuje, bi morala
Foto: Črtomir Goznik
Vojo Veličkovič
biti kompetentnejša.«
Vlado Čuš: »Moja želja je, da bi se ptujski karneval v večji meri vrnil med Ptujčane in Ptujčanke. To pa seveda pomeni v mesto, na ulice in trge ter da bi v bistvu videvali več pustnih likov tudi pri belem dnevu. To je nekoč dajalo pustni čar Ptuju, ki so nam ga zavidali mnogi.«
Martin Lisjak: »S pustnim šotorom ob Dravi in z aktualnim programom želimo popestriti ptujsko pustno dogajanje. Vezano na dejavnost, ki jo opravljamo v sklopu Hotela Poetovio in zaradi dosedanjega tradicionalnega sodelovanja pri pustni ponudbi zabavnega programa na Ptuju, želimo v enakem obsegu kot vsako leto doslej sodelovati tudi letos. Gradimo na dosedanjih izkušnjah pri organizaciji pustnih dogodkov in jih nadgrajujemo z aktualnim in inovativnim pristopom. Skratka, na projekt gledamo pozitivno, zato smo se ga tudi lotili, ljudem želimo ponuditi še več zabave in možnost izbire. Računamo na obiskovalce z območja širše regije in tudi od drugod, vse tiste, ki so naši obiskovalci že vrsto let.«
MG
Ptuj • Petintrideseta seja mestnega sveta
Prvič tri velike oljenke
Ptujski mestni svetniki so se 25. januarja sestali na 35. seji, na kateri so razpravljali o osemnajstih točkah dnevnega reda, pri čemer so spremembe in dopolnitve odloka o komunalnem prispevku izglasovali po skrajšanem postopku.
Z dnevnega reda pa so umaknili eno menjavo zemljišča, ker do seje niso bile opravljene vse meritve. V letošnji koledar bodo ptujski mestni svetniki vpisali tudi februarsko sejo, to bo izredna seja zaradi projektov, s katerimi bo občina kandidirala za sredstva neposrednih regionalnih spodbud. V prejšnjih letih februarske seje ni bilo zaradi pustnih dogajanj. Marca pa se bodo po napovedih ptujskega župana sestali kar na dveh sejah, prva bo že 1. marca.
Na ponedeljkovi seji so soglasno sklenili, da bodo letos ob kulturnem prazniku podelili tri velike oljenke. Tako je na svoji seji sklenila že komisija za priznanja in odlikovanja mestnega sveta, ki jo vodi Peter Pribožič. Viktorija Dabič bo veliko oljenko prejela za izjemne zasluge pri prenosu in animaciji kulture med generacijami, Nataša Petrovič za izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter skrb za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede in Mirko Pihler za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje ter večletno skrb za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju. Brez nekih posebnih razprav so svetniki potrdili posamezne točke dnevnega reda 35. seje. Med temi je bil tudi odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje Budina ob Rogoznici, kjer je predvi-
dena tudi gradnja 51 stanovanjskih objektov, na območju športnega igrišča pa izgradnja klubskega objekta. Na ta dokument je bilo izdano pozitivno mnenje Agencije Republike Slovenije za okolje z določilom, da mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja zaprositi za vodno soglasje. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu pa je bil sprejet za del območja v Kr-čevini pri Ptuju, natančneje za Klepovo ulico. Pod streho so ptujski mestni svetniki na januarski seji spravili tudi predlog pravilnika o protokolarnih obveznostih, da se bo vedelo, kaj in kako ob najrazličnejših uradnih in drugih obiskih v ptujski Mestni hiši oziroma občini.
S komunalnim prispevkom se bodo še ukvarjali
Po skrajšanem postopku so izglasovali spremembo odloka o komunalnem prispevku, pri tem pa upoštevali predlog Odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, da se komunalni prispevek oprosti le pri izgradnji neprofitnih stanovanj, kjer je investito-rica ali soinvestitorica MO Ptuj. O morebitnih drugih spremembah odloka o komunalnem prispevku bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. Lani so v MO Ptuj iz naslova komunalnega prispevka prejeli skupaj dobrih 938 tisoč evrov. Še letos bodo v MO Ptuj dozidali
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so se 25. januarja sestali na prvi letošnji seji.
enoto vrtca Marjetica, Med vrti 11, za kar bodo porabili dobrih 400 tisoč evrov. Brez pripomb so 25. januarja letos ptujski svetniki potrdili tudi sklep o ceniku uporabe in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj. Pri oddajanju šolskih telovadnic morajo osnovne šole kot upravljavke dati prednost športnim klubom in društvom iz MO Ptuj, ki delujejo v javnem interesu in katerih programi vključujejo delo z otroki in mladino, obenem pa so tudi izvajalci letnega programa športa v MO Ptuj. Podali pa so tudi soglasje k statutu JZ Lekarne Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Za javno razsvetljavo, njeno posodobitev in vzdrževanje bo v bodoče skrbel zasebni partner v okviru javno-zasebnega partnerstva. V MO Ptuj je 2800 svetil.
Po sklepu 35. seje mestnega sveta je ptujski župan po novem tisti, ki bo potrjeval dokumente identifikacije investicijskih projektov do višine 100 tisoč evrov. To je za projekte manjših vrednosti, pri katerih ni potreben investicijski program. V pristojnosti mestnega sveta pa ostaja potrjevanje investicijskih projektov in pre-dinvesticijskih zasnov. Na tokratni seji je potrdil dokument identifikacije investicijskega projekta za obnovo in dograditev gasilskega doma na Ptuju. Predvidena vrednost projekta znaša dobrih 2,04 milijona evrov, od tega je delež MO Ptuj dobrih 1,54 milijona evrov, zato je potrebno tudi izdelati investicijski program.
Zeleno luč so svetniki na januarski seji mestnega sveta prižgali tudi za akt o jav-no-zasebnem partnerstvu za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v MO Ptuj. V tem partnerstvu je javni partner družba Javne službe Ptuj, d. o. o., zasebni pa pravna ali fizična oseba, ki jo bodo izbrali na javnem razpisu kot izvajalca jav-no-zasebnega partnerstva. V MO Ptuj je skupaj 2800 svetil, njihovo letno vzdrževanje stane 90 tisoč evrov, 300 tisoč pa energija. Zasebni partner se bo poplačal na osnovi privarčevane energije.
Pri EPK se vlada spreneveda
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je svetnikom na njihovo željo tudi podrobneje predstavil zaplete v zvezi z denarjem za projekte EPK, s katerimi MO Ptuj ni bila uspešna na razpisu Ministrstva za kulturo, in zakaj smo lahko kljub temu optimistični. »Od vlade RS pričakujemo, da bo zadeva realizirana tako, kot so zapisani naši sklepi. Za EPK je kandidirala vlada RS, to ni občinski projekt, temveč je državni, saj je z njim kandidirala država. Slovenija je bila izbrana kot EPK leta 2012, vlada pa je objavila javni razpis, na katerega smo se prijavili trije, MO Ljubljana, MO Celje in občine SV-kohezije, ki so bile tudi izbrane za ta projekt. Vlada je o tem izdala sklep in občine izbranke pozvala k pripravi programa. O njem je najprej odločala vladna komisija, ki ga je revidirala, potrdila in nato poslala Evropski komisiji. Ta je program revidirala in ugotovila, da je preambiciozen, ga zavrnila z ugotovitvijo, da ga je potrebno popraviti. Občine smo ga popravile in dopolnile ter ga ponovno poslale komisiji Vlade RS, ki ga je potrdila in ponovno poslala Evropski komisiji, ki je revidiran program potrdila. V tem programu so
zelo jasno napisane vse prireditve, ki se bodo v okviru programa izvedle, v njem so zapisane tudi vse investicije, ki se bodo izpeljale, kot tudi zelo jasno zapisan delilnik sredstev. Tako je zapisano, da Vlada RS vlaga v ta projekt dobrih 93,4 milijona evrov. Ne vidim nobenega zadržka, da vlada ne bi mogla sprejeti zakona o Evropski prestolnici kulture, saj je bila država sama prijaviteljica in tudi izbrana za ta projekt. Za sprejem takšnega zakona obstajajo vsi pravno-formalni pogoji. Vsi župani občin SV-kohezije bomo na tem vztrajali, tu ni kaj filo-zofirati. Mi ga v kratkem pričakujemo. Župani občin SV-kohezije sicer predlagajo, da bi ta zakon vlagali v parlament preko poslancev, osebno temu nasprotujem, če ima vlada natančno začrtan postopek za sprejem tega zakona. Dogovorili pa smo se tudi, da če ga vlada ne bo pripravila, ga bomo pripravili v občinah, partnerkah projekta EPK 2012, da se ga čim prej spravi skozi proceduralni postopek in začne čim prej delovati. Tudi delitveni ključi so zelo jasni. MO Ptuj ima po tem projektu skoraj 20-odstotni delež, kar pomeni, da ji od 93,4 milijona evrov, kolikor je ovrednoten projekt, pripada nekaj manj kot 20-od-stotkov tega zneska.«
Podravje • Z Romanom Glaserjem o dvigu minimalnih plač
Delodajalci bodo izgubili, pridobil bo državni proračun!
Kot je znano, je sinoči v DZ stekla razprava o dvigu minimalnih plač na 562 evrov. Dejstvo je, da takšen dvig minimalnih plač prinaša s seboj vsaj toliko dilem kot (delnih) rešitev.
Dvig minimalnih plač naj bi se deloma zagotovil z zvišanjem splošne olajšave, vendar le deloma; če bi namreč vlada finančno breme olajšav v celoti sprejela nase, bi to po izračunih zahtevalo med 400 in 500 milijonov evrov, kar pa, kot je jasno povedal minister Križanič, za proračun naj ne bi bilo vzdržno. Meja »vzdržnosti« javnofinančne blagajne naj bi se gibala pri deset odstotkih omenjenega zneska. Na drugi strani je gospodarski minister Matej Lahovnik zelo jasno povedal to, kar se s takšnim dvigom lahko pričakuje; in sicer, da se bodo z dodatno olajšavo porušila relativna razmerja med plačami, kar bi lahko sprožilo dodatne težave in nove pritiske za dvig plač,
Generalni direktor PP Roman Glaser: »Na račun povečanja prispevkov na plače bi se proračunske dajatve na plačo avtomatsko povečale. Pod krinko rezultata povečanja minimalnih plač bodo torej med vsemi največ pridobili upravljavci proračuna, največ pa bo izgubilo gospodarstvo.«
ki bodo le malo nad pragom če presegel prag in imel nižji olajšave. Zgodi se namreč lah- neto dohodek kot prej. ko, da bo nekdo ob dvigu pla- Kaj meni o dvigu mini-
Markovci • Ustanovili OO Zares
Predsednik Matjaž Veršič
V petek so v Sobetincih na drugem rednem zboru, ki se ga je udeležil tudi poslanec Zaresa Tadej Slapnik, ustanovili občinski odbor (OO) stranke Zares - nova politika občine Markovci. Za predsednika občinskega odbora so izvolili Matjaža Veršiča, za podpredsednika pa Dejana Kodriča.
Kot je pojasnila Mateja Me-sarec, sekretarka Pokrajinskega odbora stranke Zares - nova
politika, so na prvem zboru
članov, ki je potekal teden dni pred tem, na pobudo iniciativnega odbora članice in člani potrdili pravila o delovanju OO, razpisali volitve za predsednika in pričeli postopke evidentiranja kandidatk in kandidatov za ostale funkcije vodstva odbora. Za predsednika občinskega odbora so soglasno izvolili Matjaža Veršiča, absolventa Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi Podravskega pokrajinskega odbora podmladka
stranke Zares - nova politika. Vsestransko aktiven Matjaž Veršič je bil tudi vodja iniciativne skupine za ustanovitev odbora, za podpredsednika odbora je bil izvoljen Dejan Kodrič, za člana kolegija Franci Strelec, za sekretarko odbora pa so izvolili Lolito Ljubec.
Po izvolitvi je predsednik Matjaž Veršič v predstavitvi smernic delovanja odbora na prvo mesto postavil širitev obrtne cone v občini Markovci ter ob tem poudaril: »Pri projektu širitve obrtne cone smo odvisni od izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. Če obrtna cona ne bo imela direktnega izvoza s ceste,
Po besedah direktorja Glaserja minimalno plačo prejema le 19 zaposlenih v PP, vendar zvišanje zneska na 562 evrov prinaša posledično s seboj kar 10-odstotno višje stroške za maso osebnih dohodkov na ravni podjetja.
Foto: M. Mesarec
Vodstvo novoustanovljenega občinskega odbora stranke Zares - nova politika občine Markovci, predsednik Matej Veršič je prvi z desne.
se bojim, da cona za investitorje ne bo več atraktivna zaradi slabih cestnih povezav.« Dodal je, da občina vse preveč podpira projekte, ki niso nikomur v korist, zato bo vztrajal pri tem, da se v vseh vaseh vzpostavi delovanje vaških odborov, saj so ti temelj za uresničevanje želja in idej občank in občanov. Odbor se zavzema tudi za dokončanje izgradnje kanalizacije in druge infrastrukture v občini Markovci. »Mansardna šola ima popolnoma neprimerne prostore za otroke in profesorje,« je menil Veršič in pozval občino, da v sodelovanju z ministrstvom čim prej najde primerno rešitev. Ob koncu je opozoril še na težave volilnega sistema, ki so ga spremenili kar lokalni občinski svetniki, vendar je po mnenju občinskega odbora nepravičen. Odbor bo v svoje delovanje vključil tudi občinska društva in druge nevladne organizacije, saj po njihovem mnenju brez tega sodelovanja ne more priti do splošnega zadovoljstva v občini.
Ustanovitvenega zbora v So-betincih se je udeležil tudi Tadej Slapnik, poslanec stranke Zares - nova politika, ki je članom odbora zaželel uspešno delovanje in uspešen nastop na lokalnih volitvah.
OM
malnih plač, smo povprašali enega največjih ptujskih delodajalcev, direktorja podjetja Perutnina Ptuj, d. d., Romana Glaserja, ki je povedal naslednje: »Predlog vlade o novi postavki minimalne plače je nedodelan, ni dovolj premišljen, sploh pa ni narejena kalkulacija, kaj to pravzaprav pomeni za delodajalce in nacionalno ekonomijo nasploh. Veliko je neznank in različnih hipotez, to dejstvo pa med drugim potrjuje tudi preložitev napovedanega sprejema tega dekreta na konec januarja. Edino, kar je v tem predlogu točno, je dejstvo, da bi na račun povišanja minimalnih plač pridobil državni proračun. Na račun povečanja prispevkov na plače bi se proračunske dajatve na plačo avtomatsko povečale. Pod krinko rezultata povečanja minimalnih plač bodo torej med vsemi največ pridobili upravljavci proračuna, največ pa bo izgubilo gospodarstvo, ki je zaradi tovrstnih predpisov že tako ali tako nekonku-renčno. To pa je precejšen udarec za realni sektor, pa tudi za vse ostale delodajalske strukture. V evropskem prostoru, kjer vse pogosteje konkuriramo Madžarski, Poljski, Slovaški, Češki in tudi nekaterim drugim državam, vključno z baltskim trojčkom, Slovenci pravzaprav zaradi višje cene plač in drugih obremenitev nismo konkurenčni.
To vpliva tudi na položaj Perutnine Ptuj na teh trgih, še bolj pa se bo konkurenčnost odražala zaradi predvidenih sprememb.«
Gre za postavljanje uravnilovke
V Perutnini sicer, kot je znano, ni veliko zaposlenih, ki bi prejemali res najnižji dohodek (uradno le 19); več je tistih, ki spodnjo mejo sicer presegajo, a je vprašanje, v kakšnem položaju se bodo znašli ob sprejetju tega zakona. Glaser o tem pravi: »Resnica je, da v Perutnini Ptuj relativno malo sodelavcev prejema minimalno plačo, ki pa je, da smo realni, bistveno višja, kot je do sedaj to opredeljevala Kolektivna pogodba KŽI. Takšna enostranska vladna odločitev poruši vse tisto, kar smo desetletja v realnem sektorju izgrajevali v svojem plačnem sistemu. V razmeroma širokem pasu vzpostavlja uravnilovko, ki je ena od največjih sovražnikov motivacijskih sistemov. Predlog tudi povsem obide dejstva, da v realnem sektorju poleg plač sodelavcem zagotavljamo še celo vrsto dodatnih elementov, ki bodisi lajšajo njihov socialni položaj, bodisi bistveno prispevajo k motiviranosti. Tako je Slovenija še vedno ena redkih držav, kjer delodajalci zaposlenim plačujejo prevoz na delo, regres, čas za malico (2,5 ure tedensko ali 10 ur na mesec), visok odstotek bolniških nadomestil in še kaj bi se našlo. V Perutnini Ptuj ob tem zagotavljamo še letno srečanje vseh zaposlenih, sodelovanje na Poli maratonu in še serijo drugih bonitet, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, preventivne zdravstvene preglede, tretji pokojninski steber, velikonočnico in božičnico.«
Vse nadure so zaposlenim redno izplačane
Okvirni izračun - po sprejetju omenjenega zakona o dvigu minimalnih plač - po besedah direktorja Glaserja v Perutnini Ptuj kaže, da bi se povečala masa plač okvirno za 10 odstotkov: »Ne zato, ker bi tolikšno vsoto predstavljalo neposredno povišanje plač za tistih 19 sodelavcev, ki so doslej dobivali minimalno plačo, ampak zato, ker so tolikšni posredni učinki, ki jih takšen sistem vnaša v naša plačna razmerja.«
Direktor Glaser je zavrnil tudi kritike, da v podjetju delavcem naj ne bi izplačevali nadurnega dela: »Teza o neplačevanju nadur v Perutnini Ptuj je netočna, saj smo v Perutnini Ptuj samo v letu 2009 izplačali 11.752 nadur sodelavcem na različnih delovnih mestih, in to redno, vsakokrat potem, ko so bile opravljene. Res pa je, da smo z nadurami začeli upravljati bolj racionalno. Opravljajo se samo tam in kadar je to potrebno za vzdrževanje nemotenega delovnega procesa. V spletu racionalnega upravljanja delovnih procesov smo vzpostavili organizacijski sistem, ki upošteva naravo dela in načela njegovega racionalnega organiziranja. V nekaterih spremljevalnih dejavnostih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in še nekatere, pa smo vzpostavili sistem večjega optimiziranja sezonskega značaja dela.«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Nova čistilna naprava v poskusnem zagonu
Od srede ze čistijo prve komunalne vode
Nova čistilna naprava v Apačah pri Kidričevem z zmogljivostjo 8.500 PE, ki so jo zgradili v okviru projekta Celostno varovanje vodnih virov Ptujskega polja, je te dni Ze v poskusnem obratovanju, če ne bo tezav, naj bi pričeli redno obratovati Ze to jesen.
Kot je pojasnil Jernej Šomen, predstavnik upravljavca iz Komunalnega podjetja Ptuj, ki je tudi izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Kidričevo, so poskusni zagon nove čistilne naprave v Kidričevem opravili v začetku tega tedna, prve odplake pa so na kanalizacijski sistem in s tem tudi na novo čistilno napravo priključili v sredo, 27. januarja, v popoldanskem času.
»Načrtujemo, da bo poskusno obratovanje čistilne naprave Kidričevo trajalo najmanj do konca septembra letos, če pa se bodo v tem času pojavile kakšne težave, se lahko še podaljša. Proces čiščenja v novi čistilni napravi je popolnoma avtomatiziran in urejen tako, da zanjo ni predvidena stalna ekipa vzdrževalcev, ampak bo zanjo po potrebi skrbela ekipa vzdrževalcev v Komunalnem podjetju Ptuj, kjer celotno obratovanje čistilne naprave spremljamo prek daljinskega nadzora,« je dejal Jernej Šomen.
V Občini Kidričevo so pojasnili, da je celoten način in postopek priključevanja objektov in hišnih priključ-
y **
j 3,3 0
0 (D ® ® O® ~
Foto: M. Ozmec
Čistilna naprava v Kidričevem je popolnoma avtomatizirana, njeno delovanje pa bodo nadzirali iz sistema daljinskega nadzora v Komunalnem podjetju Ptuj.
kov na kanalizacijski sistem ter s tem tudi na novo čistilno napravo objavljen na uradnih spletnih straneh Občine Kidričevo. Za vse potrebne informacije pa je na občini na voljo Herbert Glavič, višji svetovalec za gradbene zadeve, medtem ko je v Komunalnem podjetju Ptuj za ta in podobna vprašanja o kanalizaciji in čistilni napravi Kidričevo zadolžen Aleksander Merc, tel. 02 787 51 81.
Biološka čistilna naprava v Kidričevem je predvidena za biološko čiščenje odpadnih komunalnih voda za okoli
8.500 populacijskih ekvivalentov (PE). Zgrajena je kot sekvenčna biološka naprava z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in denitrifika-cijo ter možnostjo kasnejšega kemijskega čiščenja fosforja.
Sama čistilna naprava obsega več tehnoloških sklopov, oziroma objektov. Za mehansko čiščenje odpadnih voda je poskrbljeno v vhodnem črpališču z grobimi elek-tromotornimi in finimi gra-bljami, prezračenim pesko-lovom in lovilcem maščob. Biološko čiščenje poteka v sekvenčnih bazenih s pomočjo kompresorske postaje.
Foto: M. Ozmec
V sredo so na objektih nove čistilne naprave v Apačah pri Kidričevem opravljali še zadnja preverjanja in preskušali tudi delovanje posameznih sklopov.
Obdelava odvečnega blata poteka prek zgoščevalca in zalogovnika blata, zgoščevanje blata pa poteka tudi strojno. Polet tega pa so zgrajeni še pomožni objekti, to pa so transformacijska postaja, ele-ktro agregat in kotlovnica.
Gradnjo čistilne naprave, ki stoji tik ob vojaškem strelišču v Apačah, so delavci Cestnega podjetja Maribor
pričeli že novembra 2008, sami objekti so bili končani že novembra lani, tehnični prevzem naprave pa je bil opravljen 10. decembra 2009. Celoten objekt nove čistilne naprave v Kidričevem naj bi veljal okoli 2 milijona evrov, od tega naj bi iz sredstev Evropske unije zagotovili 50 odstotkov sredstev, iz državnih virov naj bi zagoto-
vili 40 odstotkov, preostalih 10 odstotkov potrebnih sredstev pa je zagotovila Občina Kidričevo.
Tik pred pričetkom poskusnega obratovanja je tudi nova sekvenčna biološka čistilna naprava v Gorišnici, ki je zgrajena za čiščenje okoli 2.100 PE.
M. Ozmec
Ptuj • Mestni svetniki opozarjajo in predlagajo
Verige, letno kopališče, fontana ...
Na prvi seji mestnega sveta v novem letu so imeli ptujski mestni svetniki tudi veliko ustnih vprašanj, pobud in predlogov, čeprav se nenehno drug drugega opozarjajo, da jih morajo podajati pisno.
Milan Čuček (LDS) je predlagal, da se dolgoletnemu vodju organizacijskega odbora ptujskega kurentovanja Jožetu Štrafelu posthumno podeli zlata plaketa MO Ptuj za ves njegov prispevek pri organizaciji in izvedbi največjega pustnega dogodka v Sloveniji. Metka Jurešič (SDS) je v imenu svetniške skupine izrazila zaskrbljenost zaradi neuspeha ptujskih projektov v okviru EPK na razpisu Ministrstva za kulturo, ker jih odgovorni v državi za ta projekt še niso prepoznali, in kako se rešuje ptujska pritožba. Marjan Ko-larič (SDS) je prepričan, da bi se z občinskim projektantom rešili številnih problemov, ki jih ima v tem trenutku MO Ptuj pri infrastrukturnih in drugih projektih, v okviru katerih je potrebno pridobivati soglasja za zemljišča in drugo. V MO Ptuj bodo strli tudi ta oreh, saj naj bi projektanta že v kratkem zaposlili v okviru
javnega podjetja Javne službe, d. o. o. Miroslav Letonja (SNS) se je ponovno zanimal, ali bo mesto kdaj dobilo nazaj javno kopališče, po njegovem bi takšno kopališče moralo biti tudi eden od pogojev za ustanovitev oziroma status mestne občine. Ptujski vodni center bi lahko uredili v bližini Term, to je njegov predlog. Tudi drugo vprašanje, ki ga je postavil glede mestne fontane, ni novo, mesto o njej že dolgo razmišlja, akademski kipar in častni občan Viktor Gojkovič bi jo v teh letih že moral narisati, saj je bilo obljub že ničkoliko, da bo kmalu ugledala luč sveta. Jože Glazer (SD) je opozoril na problem oziroma razširjeno prakso v mestu, predvsem pa v Prešernovi ulici, kjer si nekateri že dolga leta »prilaščajo« parkirne prostore z verigami. V bistvu gre za pločnik, ki je požrl veliko mestnega denarja in kjer teh verig
sploh ne bi smelo biti. Pred kratkim je zaradi njih prišlo do nove poškodbe občanke, ki je že nekaj tednov zaradi
poškodbe roke na bolniškem dopustu. V Turističnem društvu Ptuj so na ta problem opozorili že pred leti, nihče
pa ga ni bil še do danes sposoben rešiti. V starem mestnem jedru je problem tudi požarna varnost oziroma dostop
Foto: Črtomir Goznik
Bodo verige na pločniku v Prešernovi ulici na Ptuju, ki so pred kratkim terjale novo poškodbo občanke, zlom roke, končno le odstranili? Nepojmljivo je, da so si jih občani tega dela Ptuja omislili na javnih površinah in jim vsa ta leta nihče ni prišel do živega.
gasilskih vozil zaradi takšnih in drugačnih ravnanj občanov. Po svetnikovem mnenju bi morala biti izdelava požarnega načrta ena od prednostnih nalog mesta, če ga sicer nima. Za olajšave pri plačevanju komunalnega prispevka na podeželju pa se je zavzel Miran Meško (SD). Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) se je zavzel za jasno razvojno pot Ptuja, v okviru katere se bo mogoče uspešno spopadati tudi z velikim številom nezaposlenih v najstarejšem slovenskem mestu. Ponovno pa je opozoril tudi na problem neurejenih vodotokov v MO Ptuj, zlasti še potoka Grajena. Peter Pri-božič (N.Si) pa se je zavzel za celovito reševanje potoka Ro-goznica, ki je bil delno urejen sicer v letu 1994. Pričakuje pa tudi celovito informacijo ptujskega župana o projektu Evropske prestolnice kulture.
MG
Ptuj • Nadaljevanje sojenja polenškemu župniku
Tokrat pričala izvedenka psihiatrične stroke
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je v sredo, 27. januarja, nadaljevala glavna obravnava zoper obtoženega S. Š., župnika iz Polenšaka, ki naj bi ga po nam dosegljivih podatkih obtožnica bremenila spolnega napada na tri osebe, mlajše od 15 let.
Foto: M. Ozmec
Zagovornik obtoženega župnika, ptujski odvetnik Stanislav Klemenčič, je bil ob prihodu na Okrožno sodišče razpoložen optimistično, obtoženega župnika pa nam kljub našim prizadevanjem ni uspelo ujeti v objektiv.
Ker poteka sojenje zoper polenškega župnika za zaprtimi vrati, saj gre za varstvo identitete treh mladoletnih oseb, nismo uspeli izvedeti podrobnosti o nadaljevanju glavne obravnave. Na okrožnem državnem tožilstvu v Ptuju nam je uspelo izvedeti le, da je bila tokrat pred sodnim senatom, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, zaslišana še izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc To-mori iz Ljubljane. Po dobrih dveh urah obravnave naj bi predsednica senata glavno obravnavo prekinila, neuradno pa smo izvedeli tudi, da naj bi bilo nadaljevanje glavne obravnave predvidoma sredi februarja.
Naj spomnimo, da so policisti župnika s Polenšaka maja lani pridržali za 48 ur, po zaslišanju pa ga je preiskovalni sodnik izpustil na prostost. Po pridržanju naj bi župnik trdil, da so govorice, ki krožijo o njem, čiste laži ter da naj bi šlo za politično zaroto, kar naj bi dokazal na sodišču.
Sicer pa naj bi se po Po-lenšaku in bližnji okolici že nekaj časa širile govorice o domnevnem nadlegovanju mladoletnic, nekoliko glasnejše so postale po lanski aprilski birmi, ko naj bi poli-
ciste na domnevno nadlegovanje otrok opozorili starši učencev sedmih in osmih razredov.
Neuradno se je razvedelo, da naj bi bila ena od treh domnevnih mladoletnih žrtev župnika ena od deklet, ki naj bi bila pred leti njegova ministrantka. To, sedaj 23-le-tno dekle naj bi sicer dejalo, da naj bi se je župnik tedaj, pred kakimi sedmimi leti, sicer dotaknil, vendar pa naj bi se ji pozneje opravičil. Ko pa naj bi bil dušni pastir v vinje-
nem stanju, kar naj bi se dogajalo ob raznih slovesnostih in cerkvenih ali drugih slavjih, pa naj bi »kakšno dekle ali žensko kar direktno prijel za zadnjico ali za dojko«.
Krajani Polenšaka sicer znajo o živahnem obnašanju svojega župnika povedati še kaj več, zato po nekaterih navedbah okrožna državna tožilka Milenka Žigman ne izključuje možnosti, da bi obtožnico še razširila.
Po navedbah nekaterih medijev naj bi nadškofija
Maribor sporočila, da zoper omenjenega župnika skladno z vsemi cerkvenimi predpisi poteka tudi interni postopek, ki pa še ni končan, saj naj bi počakali še na sodbo civilnega sodišča. Sicer pa naj bi potrdili tudi, da naj bi omenjeni župnik, ki po nam dosegljivih podatkih še naprej redno mašuje v cerkvi na Polenšaku, pogosto rad »pogledal globoko v kozarec«, sicer pa do domačinov nikoli ni bil nasilen ali žaljiv.
-OM
Prejeli smo
Odgovor na članek »Sistem poveljevanja ni jasen, zato ne funkcionira«
Štajerski tednik z dne 22. januarja 2010
V petek, 22. januarja 2010, ste na 28 strani Štajerskega tednika objavili članek z naslovom »Sistem poveljevanja ni jasen, zato ne funkcionira«. Nekatere navedbe iz omenjenega članka so napačno interpretirane, zato vas prosimo, da v petek, 29. januarja 2010, objavite moj in naš demanti z naslednjo vsebino:
Štab CZ za Podravje je na svoji 43. seji med drugim obravnaval pregled dogodkov v Podravju v letu 2009. V okviru te točke dnevnega reda se je v razpravo vključil
član štaba g. Darko Skok, ki je postavil vprašanje poveljniku štaba g. Dragu Klobučarju: Zakaj se ob večjih naravnih nesrečah v letu 2008 in v letu 2009 ni sestal štab CZ za Podravje? Bil je mnenja, da bi se štab v primeru takšnih dogodkov, ko je v nesreči prizadetih več občin, moral sestati v potrebnem operativnem sestavu. Trditve, ki so napisane, »da kritizira najodgovornejše predstavnike republiškega štaba, da se ni odzval nihče z vrha«, kakor tudi »da poveljnik republiškega štaba sploh ni ukrepal«, nikakor ne drži-
jo - teh besed g. D. Skok na seji ni nikoli izrekel!
Tudi nekatere navedbe, ki naj bi jih izrekel poveljnik Štaba CZ za Podravje g. Drago Klobučar, ne držijo. Ni izjavil, da o nobenem od večjih in pomembnih izrednih dogodkov v regiji ni bil obveščen, temveč, da je bil o posameznih dogodkih, ne pa o vseh, obveščen zelo pozno. Tudi svojega odstopa s položaja poveljnika ni pogojeval z »ureditvijo« oz. »neuredi-tvijo« poveljevanja v CZ, kot je navedeno v članku. Člane reg. štaba CZ je zgolj seznanil, da želi iz zdravstvenih in
starostnih razlogov zaprositi za razrešitev s položaja poveljnika štaba.
Menimo, da je novinar in član reg. štaba Martin Oz-mec pozitivno dobronamerno kritično analizo lastnega delovanja reg. štaba CZ za Podravje v letu 2009, obravnavano na seji 19. januarja 2010, predstavil javnosti kot ekstremno vseobsegajočo kritiko delovanja in poveljevanje v CZ v RS, kar odločno zavračamo.
S spoštovanjem,
Drago Klobučar, poveljnik Civilne zaščite za Podravje
Od tod in tam
Mihovce • Zlata poroka Drevenškovih
Foto: M. Ozmec
V soboto, 23. januarja, je bilo nadvse slovesno pri Drevenškovih v Mihovcah 48, kjer sta po 50 letih zakonskega življenja svojo zaobljubo ponovila Marija in Jožef Dre-venšek. Zaradi okrevanja po nedavni bolezni zlatega ženina Jožefa so obred zlate poroke opravili kar na domačiji Drevenškovih, kjer so se zbrali tudi vsi domači in najožji sorodniki. Zlatoporočenca je slovesno razglasil župan občine Kidričevo Jože Murko. Potem ko jima je izročil slavnostno listino in darilo Občine Kidričevo, jima je zaželel še veliko zdravih skupnih let. Krščanski obred za zlatoporočence pa je nato opravil cirkovški farni župnik Janko Strašek, ki je zlatoporočencema čestital za zakon, poln ljubezni, dobrote in družinske topline, tudi v imenu vaščanov in faranov. Zlati ženin Jožef Drevenšek se je rodil 3. marca 1937 v sosednji vasi Pleterje in je bil ves aktivni del svojega bogatega življenja zaposlen v mariborski Jeklotehni. Zlata nevesta Marija Drevenšek, z dekliškim priimkom Frangež, pa se je rodila 9. julija 1939 v Dragonji vasi in je vse svoje življenje pri hiši pridno gospodinjila ter skrbela za družino in kmetijo. Zlatoporočencema sta se v zakonu rodila sinova Zvonko in Branko, ki sta bila tudi njuni zlatoporočni priči, danes pa ju razveseljujejo še tri vnukinje in vnuk ter ena pravnukinja.
-OM
Miklavž • Otroška ustvarjalnost
Foto: ST
Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje v OŠ Miklavž pri Ormožu, so še enkrat dokazali, da njihova ustvarjalnost in kreativnost ne poznata meja. V I. in II. skupino podaljšanega bivanja je vključeno od 15 do 30 učencev. Te že od malega navajamo na EKO razmišljanje. Ker so bili januarski dnevi premrzli, da bi lahko več časa preživeli na prostem, smo se odločili, da bomo več ustvarjali v učilnici. Uporabili smo material, ki ga najdemo doma (orehe), in takega, ki bi sicer končal v zabojnikih. Iz orehov, maha, lubja in vate smo izdelali Sliko velikanko. Kot se za zimo spodobi, pa smo naredili tudi sneža-ke. Zanje smo potrebovali balone, časopisni papir, moko, vodo, plastenke, karton in krep papir. Črna vrečka za smeti je bila primerna za klobuk. Dodali smo še kravato in šal. Ob izdelavi smo uživali, se veselili in na koncu vse skupaj, seveda ponosni, postavili v šolsko avlo pred mozaik z zmajem. Ponosno smo opazovali večje učence, ko so občudovali naše izdelke. Ob tem pa niso niti slutili, koliko prijetnih in veselih ur smo mi preživeli ob izdelavi zimskih motivov. Dolgi, mrzli in sivi zimski dnevi so postali kratki in polni kreativne ustvarjalnosti.
Simona Tomažič
Ptuj • Priprave na pustovanje
Foto: M. Ozmec
Da je čas pustnih norčij in demonskega plesa kurentov vse bližje, pričajo že tudi prvi sejmi rabljene kurentove opreme, ki so se pričeli prejšnji teden in se nadaljujejo tudi konec tega tedna. V prostorih dvorane gasilskega doma Ptuj je bil minulo soboto in nedeljo že 4. sejem kurentove opreme, ki so ga pripravili prizadevni člani etnografskega društva Korantov duh iz Ptuja. Kot je pojasnil predsednik društva Vlado Hvalec, je glede na recesijo in krizne čase sejem kar dobro uspel. Sicer pa so bile cene rabljenih kurentovih kožuhov od 150 do 200 evrov, rabljene kurentove kape od 200 do 250 evrov, komplet kurentovih zvoncev - hrušk od 120 do 140 evrov, ježevke od 15 do 25 evrov, gamaše ali štulpe pa od 25 do 32 evrov.
-OM
ednarodni pustni festival International Carnival Festival
Medunarodni pokladni festival Festival internazionale del Carnevale
Častni pokrovitelj
BORUT PAHOR, predsednik vlade RS
Internationale Faschingsfestival Festival international du carnaval
cu rent o va nje
1	Pkj___ r> ■____________^^

Ptuj, Slovenija, 6. - 16. februar 2010
KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
V	starosti slovenskih mest Ptuju se bomo v letu 2010 z velikim spoštovanjem spomnili vseh tistih generacij, ki so dojele vso globino in moč etnografske pustne dediščine našega prostora, ki je na izviren in originalen način zaznamovala narodovo samobitnost. Hkrati mineva tudi 50 let organiziranega sprevoda tradicionalnih pustnih mask po ptujskih ulicah. Na 50. PTUJSKO KURENTOVANJE, ki bo potekalo od 2. do 16. februarja 2010, se že temeljito pripravljamo, kajti s kakovostnim in pestrim programom želimo obeležiti ta visoki jubilej najstarejše in najbolj množične pustne prireditve v Sloveniji in tudi širše v Evropi.
Prireditve v okviru »Kurentovanja na Ptuju 2010« se bodo vrstile od 2. do 16. februarja. Prva prireditev se začne ob svečnici, 2. februarja, ko se ob polnoči zberejo kurenti na prvem skoku. Sledi otvoritvena etnografska povorka, s prikazom tipičnih slovenskih pustnih likov in mask ter predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, dr. Štefanom Čelanom in Princem karnevala 2010, maršalom deželnim glavarjem Milanom Senčarjem, plemenitim Bernardom Ptujskim, v soboto, 6. februarja, ob 11. uri.
V	nedeljo, 7. februarja bo potekal karneval 50. slovenskih pihalnih godb in mažoret. Dogajanje bo doseglo svoj vrh v nedeljo, 14. februarja, s tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko, končalo pa v torek, 16. februarja, s pokopom pusta. V petek, 12. februarja se bo odvila povorka učencev osnovnih šol in v ponedeljek, 15. februarja, povorka 50. skupin veselih maškar iz vrtcev iz Slovenije in Hrvaške.
Torek, 2. februar
Budina pri Ptuju,
domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija, 24.00 10. TRADICIONALNI KURENTOV-KORANTOV SKOK
Petek, 5. februar
Amfiteater Gimnazije Ptuj, 20.00
GLASBENA PREDSTAVA
ART KARNEVAL - ŽIVALSKI KARNEVAL
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00 HOUSEEVENT-TOM NOVY
DJ in producent TOM NOVY, DJ Nicola Amoruso, slovenski DJ duo Blue & Deep, DJ Jr. Gregg
Sobota, 6. februar
Mestni trg, 11.00
OTVORITVENA SLOVESNOST 50. KURENTOVANJA NA PTUJU
Enajstič zapovrstjo bo potekal prikaz tipičnih slovenskih pustnih likov in mask, ki pomeni tudi uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji. Župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan bo predal oblast v mestu princu karnevala 2010 maršalu deželnemu glavarju Milanu Senčarju, plemenitemu Bernardu Ptujskemu. Sledila bo predstavitev etnografskih skupin s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter etnografskih supin iz drugih krajev Slovenije.
Pot povorke: pešmost, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Muzejski trg z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 16.00 ZABAVA UDELEŽENCEV POVORKE, ANSAMBEL EKART
Mestni trg, od 20.00 do 22.00 KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM in vključitev s terena v oddajo Spet doma.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 04.00 Predskupina Drugo Dugme, PETER LOVŠIN, ZORAN PREDIN, VLADO KRESLIN, SEVERINA
Vsak dan
od 7. do 15. februarja
razen nedelje 14. februarja Mestni trg, od 16.30 do 18.30 (v soboto 13. februarja od 10.30 do 12.30) Kulturno-zabavni program
Nastopi glasbenih skupin, plesnih skupin, ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin, pihalnih orkestrov, pouličnih gledališč, žonglerjev in drugih animatorjev, etnografskih skupin, skupin kurentov -korantov in karnevalskih skupin.
Nedelja, 7. februar
Mestni trg, 11.00
KARNEVAL 50. SLOVENSKIH PIHALNIH GODB IN MAŽORET
Pihalni orkester Ptuj bo prvič v Sloveniji na enem mestu zbral 50 skupin pihalnih godb in mažoret z zaključnim skupnim nastopom na Mestnem stadionu Ptuj. Pot povorke:. Mestni stadion Ptuj, Čučkova ulica, Mestni park, Dravska ulica, Cafova ulica, Prešernova ulica, Slovenski trg, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg, Dravska ulica, Mestni park, Čučkova ulica, Mestni stadion Ptuj.
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 17.00 Zabava udeležencev karnevala pihalnih godb in mažoret z narodno zabavnim ansamblom ZUPAN.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Charlie@Tequila band, NOVI FOSILI
Ponedeljek, 8. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Warfield, ALYA, ELVIS JACKSON
Torek, 9. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Nuša Basle & Los de Balkan, LEPA BRENA
Sreda, 10. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Explosions, KARMA, SEKA ALEKSIC
Četrtek, 11. februar
Karnevalska dvorana, od 15.30 do 18.30
POLI ŽUR - Animacijski in zabavni program za otroke:
ČUKI in RIBIČ PEPE (organizator: Perutnina Ptuj d.d.)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Boom Band, CUBISMO, DOMEN KUMER, TONY CETINSKI
Petek, 12. februar
Mestni trg, 10.00
5. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA
Otroška povorka učencev osnovnih šol iz Ptuja in okolice. Po končani povorki sledi rajanje otrok v karnevalski dvorani (do 13.00) z DJ-em. Gost DOMEN KUMER. Pot povorke: Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00 Predskupina Nuša Basle & Los de Balkan, DANIJELA, RITMO LOCO, DAVOR RADOLFI
Sobota, 13. februar
Karnevalska dvorana, od 13.30 do 16.30 MEGA DISCO ZA NAJMLAJŠE
RADIO CENTER - Največje otroško pustovanje v Sloveniji za najmlajše in njihove starše. Bogate nagrade.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
SOBOTNA VROČICA
ČUKI, SAŠA LENDERO, DAVOR BORNO
Športna dvorana Mladika, 20.00 KURENTANC 2010 - Se vidimo, če se prepoznamo
ZAKLONIŠČE PREPEVA - organizator KPŠ
Klub Gemina XIII v Grand Hotelu Primus, 19.00 TRADICIONALNI DOBRODELNI PUSTNI PLES
skupina DEJA VU, organizatorji: 11. princ karnevala, maršal deželni glavar Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, Rotary Club Ptuj, Lions Club Ptuj, Soroptimist Ptuj.
Nedelja, 14. februar
Mestni trg, 14.00
50. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Mednarodna pustna in karnevalska povorka je osrednji dogodek prireditve Kurentovanje na Ptuju 2010. V povorki pričakujemo številne domače etnografske in karnevalske skupine ter skupine kurentov, etnografske in karnevalske skupine iz tujine, skupinske maske iz nekaterih podjetij, skupine iz osnovnih in srednjih šol ter druge. Izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih karnevalskih mask po povorki v Karnevalski dvorani. Ptuj bo na ta dan preletelo največje število balonov doslej.
Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg, Dravska ulica, Cafova ulica (mimo OŠ Olge Meglič), Prešernova ulica, Muzejski trg, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Zabava z narodno zabavnim ansamblom
ŠANK KVINTET.
Karnevalska dvorana, od 15.00 do 20.00 PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR
Zabava udeležencev mednarodne karnevalske povorke z narodno zabavnim ansamblom VITEZI CELJSKI. Zahvala sodelujočim etnografskim skupinam v povorki in podelitev nagrad karnevalskim skupinam.
Ponedeljek, 15. februar
Mestni trg, 10.00 POVORKA 50. SKUPIN VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
Sprevod otrok 50. vrtcev po ulicah in trgih mesta, s predstavitvijo na Mestnem trgu. Po končanem sprevodu zabava za vse sodelujoče otroke v Karnevalski dvorani (do 13.00).
Pot povorke: Zadružni trg, ptujski peš most, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Ulica heroja Lacka, Novi trg, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Murkova ulica Prešernova ulica, Muzejski trg, cesta na Vičavo z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30 VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z DAMJANO GOLAVŠEK
Plesna skupina Power Dancer, maske bodo nagrajene. Organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj ter prostovoljci Gimnazije Ptuj.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Globus Band, MAMBO KINGS, WERNER, HELENA BLAGNE
Torek, 16. februar
Mestni trg, od 12.00 do 17.00
Zabava z ansamblom ALIBI BAND in pevko ELO.
Mestni trg, 17.00
POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI
Animacijski program in vrnitev oblasti princa karnevala 2010 maršala deželnega glavarja Milana Senčarja plemenitega Bernarda Ptujskega županu Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 PUSTNI FINALE
Predskupina Allegro, BOŠTJAN KONEČNIK, TANJA ŽAGAR, ATOMIK HARMONIK
KONZORCIJ KURENT
Perutnina Ptuj
MESTNA OBČINA PTUJ
JAVNE SLUŽBEPTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
www. ku re n tova n j e. n et
ïoufEU I

Ptuj • Naslednji teden začetek kurentovanja
11 dni nepozabnih pustnih norčij
Še samo nekaj dni nas loči do enega najpomembnejših dogodkov leta v našem mestu: kurentovanja. Letošnje dogajanje bo vsekakor v znamenju presežkov, za kar bodo poskrbeli tudi organizatorji, zadolženi za glasbeni del v karnevalski dvorani na Vičavi. Na Ptuj bodo namreč pripeljali mnoga zveneča imena slovenske in tuje estradne scene, od Lepe Brene in Seke Aleksič do Severine, Tonija Cetinskega, Novih fosilov in mega house zvezde Toma Novyja.
11 dni nepozabnih pustnih norčij z izvrstnim in pestrim programom bo tudi letos zaznamovalo veliki pustni karneval, ki ga že vrsto let poznamo pod imenom Kurentovanje na Ptuju. Letošnje bo še toliko bolj posebno, saj ima že kar 50 let svojega obstoja. Utrip, ki ga v naše mesto prinese pust, je nepozaben tako za domačine kot za številne obiskovalce, ki te noro zabavne dni preživijo v najlepšem slovenskem mestu.
Letos bodo maske na Ptuju vladale in kraljevale kar 11 dni, pust pa ne bi bil pravi, če ob kopici ostalih dogodkov ne bi imeli karnevalske dvorane, v kateri so iz leta v leto zraven ostalih aktivnosti tudi zanimiv glasbeni program in nepozabni koncerti nekaterih največjih zvezd. Letos sta ga pripravila S records pod vodstvom direktorja Bojana Šeruge in agencija Reflektor, ki sta skupaj uspe-
Danijela bo kot zmeraj priredila noro zabavo.
šno kandidirala na razpisu in postavila odličen program 50. kurentovanja. Potekalo bo od 5. do 16. februarja v karnevalski dvorani, ki je ponovno postavljena na lokaciji Šolskega učnega centra na Vičavi.
Pelo in plesalo se bo na različne zvrsti glasbe, tako da se bo za vsak okus našlo kaj zanimivega. Na enem mestu se bodo zvrstili koncerti mnogih
Lepa Brena bo v karnevalski dvorani na Vičavi nastopila v torek, 9. februarja.
zvenečih imen, ki bodo nedvomno upravičili svoj sloves in poskrbeli za odlično in nepozabno zabavo. Med izvajalci letošnjega glasbenega dogajanja v karnevalski dvorani bodo Severina, Lepa Brena, Tony Cetinski, Seka Aleksič, Elvis Jackson in Novi fosili.
Dogajanje se bo začelo že naslednji petek s house DJ-
Ptuj • Nepozaben house event v karnevalski dvorani
Lani je Ptujčane navdušila Barbara Tucker, letošnje pustovanje pa se bo pričelo z enkratnim Tomom Novyjem. Gre za DJ, ki je svetovni javnosti dobro znan, med njegove največje uspešnice, ki so ga vzdignile v sam vrh house glasbe, pa nedvomno sodi skladba Your body, ki je bila tudi pri nas na vrhu vseh top lestvic.
50. kurentovanje bo v vseh pogledih eno najpestrejših doslej, za kar bodo z izvrstnim in pestrim programom poskrbeli tudi v karnevalski
dvorani. Odlični koncerti se bodo vrstili tako rekoč vsakodnevno, na odru pa se bodo predstavile mnoge zvezde svetovnega kova. Med temi so zagotovo Lepa Brena, Seka Aleksič, Severina, Toni Cetinski in DJ Tom Novy, ki bo s svojim nastopom tudi odprl dogajanje v karnevalski dvorani. Priznani producent in DJ na Ptuj namreč prihaja v petek, 5. februarja, avtor številnih MTV-uspešnic pa obljublja nepozabno doživetje.
Glasbenik, ki je svojo kariero začel graditi leta 1995, ko
Tony Cetinski
Prihaja eden najboljših svetovnih DJ-jev
11 dni nepozabnih pustnih norčij v karnevalski dvorani se tudi letos začenja z velikim house spektaklom.
Tom Novy na Ptuj prihaja 5. februarja.
je izdal svoj prvenec I house you, je pravo popularnost dosegel z izdelkom Superstar. Njegove največje uspešnice so zasedale visoka mesta na vseh pomembnejših svetovnih glasbenih in radijskih lestvicah, sam pa je najbolj vesel uspeha, ki ga je dosegel leta 2005 s singlom Your body, s katerim se je povzpel med največje DJ-je na svetu.
Tom je produciral ali re-mixiral tudi za mnoge super zvezdnike, med drugim za Justina Timberlaka, Backstreet Boyse, Ludacris, 10CC, Snap, Sonique, Erica Morillo in Tom Jonesa.
Kot vse house zvezde svetovnega kova ima tudi Tom svojo rezidenco, in sicer v klubu Space na Ibizi, kjer je že neverjetnih 14 sezon.
Na Ptuju obljublja nepozabno doživetje, družbo na odru pa mu bodo delali še Nicola Amoruso, Jr. Gregg in Ptujčana duo Blue & Deep, ki se uspešno prebijata tudi v tujini, saj sta nedavno nastopila na odmevnem house dogodku v znanem londonskem klubu Egg.
Dženana Becirovic
jem Tomom Novyjem, čast, da odpre koncertni sklop, pa bo letos pripadla Severini, ki bo v soboto, 6. februarja, nastopila na večeru, posvečenem našim nogometašem. Zato nikakor ni naključje, da bo na istem odru nastopil tudi Peter Lovšin s svojima gostoma Vladom Kre-slinom in Zoranom Predinom.
Dan kasneje, torej v nedeljo, 7. februarja, bodo publiko razveseljevali Novi fosili, v ponedeljek pa bodo na odru karnevalske dvorane na Ptuju stali Alya in Elvis Jackson.
Eden največjih koncertov pa se obeta v torek, 9. februarja, ko bo po 20 letih na Ptuju ponovno zapela velika zvezda Lepa Brena. Zraven novih skladb, ki so v lanskem letu dosegle neverjeten uspeh, se bo ena največjih zvezd nekdanjega našega območja predstavila tudi z nepozabnimi uspešnicami iz začetkov svoje kariere.
Tako nove kot skladbe nekoliko starejšega datuma pa bo prepevala tudi Seka Aleksič, ki je s skladbo Aspirin podrla vse rekorde poslušanosti, enak uspeh pa že dosega tudi
njen pred mesecem dni izdan album Slučajni partneri. Isti večer, torej v sredo, bo v karnevalski dvorani tudi skupina Karma, dan kasneje pa Domen Kumer, Cubismo in Tony Ce-tinski.
Tudi vikend bo postregel s kopico zanimivih glasbenih gostov, v petek bomo tako lahko vse do 4. ure zjutraj v družbi pevke Danijele, zasedbe Ritmo Loco in Davorja Radolfija.
V soboto, ko bo dvorana odprta kar do 5. ure zjutraj, pa bodo nastopili Čuki, Saša Len-dero in Davor Borno.
Predzadnji dan 50. Kurentovanja na Ptuju bo prav tako zelo zanimivo, saj bodo nastopili skupina Mambo Kings, pa tudi slovenska zvezdnika Werner in Helena Blagne.
Zadnji letošnji pustni večer pa bo razpoloženje »atomsko«, dogajanje v karnevalski dvorani na Vičavi bodo namreč zaključili slovenski glasbeniki Atomik harmonik, Boštjan Ko-nečnik in Tanja Žagar.
Karte za vse koncerte so že v preprodaji, in sicer v TIC Ptuj, trgovinah Big Bang, Don Caf-
feju na Potrčevi cesti, na Petro-lovih bencinskih črpalkah ter na spletu in prodajnih mestih Eventima.
Kot vsako leto pa bo tudi letos v karnevalski dvorani kakovostno poskrbljeno za hrano in pijačo. Družba PP Gostinstvo, d. o. o., se kot aktivni partner že nekaj let vključuje v izvedbo gostinske dejavnosti v karnevalski dvorani in tudi v vse ostale segmente dogajanja, povezanega s kurentovanjem. Obiskovalcem bodo ponudili kulinarične dobrote lokalnega okolja s pridihom pustnega časa, manjkalo pa ne bo niti dobrot iz piščanca. Ekskluziv-no bodo ponujali vina Ptujske kleti, in sicer haložan, letnik 2009, in Pullus modro franki-njo, letnik 2007. Ob priložnosti 50. Kurentovanja pa je k okrogli obletnici svoj prispevek Perutnina Ptuj, d. d., dodala tudi z brezplačno prireditvijo POLI ŽUR, ki bo v četrtek, 11. februarja, namenjena pa je otrokom. Za njihovo zabavo bo poskrbel ansambel Čuki z ribičem Pepe-tom.
Dženana Becirovic
*JSÊÊÊ -i - .. fi ' .
Elvis Jackson
Foto: Dejan Nikolič
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Benedikt • S proslave ob dnevu šole
Pela vokalna skupina Eroika, plesal in bobnal ravnatelj
V petek, 22. januarja, so v Osnovni šoli Benedikt pripravili kulturno prireditev ob dnevu šole, s katero so obeležili tudi prvo obletnico odprtja nove stavbe.
Obiskovalce so s svojim plesnim in pevskim znanjem zabavali otroci in delavci benediškega vrtca ter šole, zapel pa je tudi znan slovenski trio Eroika, katerega član prihaja prav iz Benedikta.
V benediškem hramu znanja so si za slogan letošnjega dneva šole izbrali besede: »Skupaj zmoremo veliko, celo zelo veliko!« Njihovo resničnost so vsekakor dokazali na zanimivi in zelo všečni prireditvi, na kateri so otroci iz vrtca ter učenci šole skupaj z vzgojitelji in učitelji obiskovalce popeljali skozi zgodovino šolstva vse od obdobja Marije Terezije do danes in vse skupaj popestrili z veliko pevskimi, plesnimi in humornimi vložki.
Prav tako je bilo zanimivo spoznanje, da šolo očitno vodi zelo vsestranski ravnatelj. Milan Gabrovec, ki je na Ptuju poznan tudi kot dolgoletni vodja pustnih povork, je namreč na prireditvi zaplesal, večkrat sedel za bobne ter z benediškim županom Milanom Gumzarjem zaigral v skeču.
Na dogodku so med drugimi nastopili še zabavni Klapovuhi, vrhunec večera pa je bil seveda težko pričakovan nastop Eroike, katere član Aljaž Farasin prihaja iz Benedikta, kjer je prav tako preživljal osnovnošolske dni. Skupaj z ostalima pevcema Matjažem Robavsom in Metodom Žuncem so tako pripravili polurni program, ki je navdušil polno benediško športno dvorano.
Za tako odmevno glasbeno skupino so se po ravnateljevih besedah odločili, ker so želeli privabiti čim več gledalcev: »Ves izkupiček od prodanih kart pa bomo namenili šolskemu skladu, katerega sredstva gredo za razne nadstandardne stvari v šoli; dejavnosti, ki jih morajo običajno plačati starši, ter za
Foto: Polona Ambrožič
Nastopili so tudi otroci iz benediškega vrtca.
pokrivanje socialno-problema-tičnega področja.«
Kmalu tudi novi vrtec?
Benediška šola, v kateri nabira znanje 248 učencev v 16 oddelkih, se je sicer v zadnjih letih precej razvijala. »Gradnja šolskih prostorov je bila razdeljena na tri faze. V prvi fazi leta 2005 smo zgradili izredno funkcionalno športno dvorano. V drugi fazi smo na mestu stare telovadnice zgradili šolske prostore, v katerih smo pridobili učilnice prve triade, nekaj kabinetov, učilnic, knjižnico ... V tretji fazi je potekala obnova dveh starih stavb, med gradnjo pa smo tudi ugotovili, da potrebujemo (glede na hiter razvoj Benedikta, v katerem se je v zadnjem času zgradilo okoli 100 stanovanj in je tako posledično tudi več otrok) več učilnic,« je pojasnil Gabrovec.
Skupaj z županom in občinskim svetom so se tako dogovorili za nadzidavo dodatnega
nadstropja, kar jih je rešilo prostorske stiske. »Decembra 2008 pa smo odprli šolo v kompletu in pridobili veliko novih, lepih, svetlih in moderno opremljenih prostorov,« je navdušen Gabro-vec, ki pravi, da imajo tako v šoli izredno dobre pogoje za delo.
V zadnjih letih so tudi veliko vlagali v računalniško in drugo opremo. »Učitelje smo opremili s prenosnimi računalniki, v šolo namestili brezžično povezavo in tiskanje, zdaj pa ravno poteka opremljanje učilnic z LCD-projektorji ... Pred nekaj dnevi smo z novimi računalniki opremili računalniško učilnico in tudi v vsako drugo postavili enega, da imajo učenci še tam možnost brskanja po internetu itd.,« je povedal sogovornik.
Njihovi prihodnji načrti pa so povezani predvsem z vrtcem, ki stoji zraven šole in ga obiskuje 95 otrok: »Skupaj z našo Občino in Ministrstvom za šolstvo in šport nameravamo v nekem doglednem času zgraditi nov vrtec, saj je v sedanjem velika prostorska stiska. Res se trudimo in
Foto: Polona Ambrožič
Vrhunec večera je bil nastop skupine Eroika.
upamo, da se bomo selili v nove prostore v letu 2013.«
Tretjina Eroike rojena na Ptuju
In še nekaj o Eroiki; ob tem, da fantje očarajo s svojim nastopom, so namreč prav tako simpatični sogovorniki. Štajerec Farasin, ki je tudi sin ene izmed učiteljic na benediški šoli, je po koncertu tako povedal: »Pred domačim občinstvom je bilo izjemno lepo zapeti, imel sem tudi veliko treme. Prav tako sem zelo vesel, da sem danes pel v Benediktu in hkrati odgovarjal za medij iz Ptuja, ki je moj rojstni kraj.«
Robavs pa je dodal: »Danes je bilo odlično. Zelo smo se potrudili, saj čutimo pripadnost do vsakega kraja, iz katerega prihaja kateri naš član, saj je del njega prav tako Eroika in tudi v Benediktu smo se tako počutili.«
Veliko so razmišljali, s kakšnim repertoarjem postreči Farasinovemu domačemu občinstvu in se naposled odločili za pesmi, ki so jim zelo pri srcu in ustvarijo prijazno atmosfero. Tako so med drugim prepevali skladbe Julija, Granada in Dan ljubezni.
V pogovoru smo se dotaknili tudi oboževalk, ki so po njihovih besedah prav vseh starosti. Omenili so namreč kar 94 let staro »fanico«; da jih imajo prav tako rade mlajše, pa smo se lahko prepričali pri deklici, ki se je po njihov avtogram pripeljala iz Slivnice. »Za naše oboževalke na srečo ni meja,« je v smehu povedal Ljubljančan Robavs.
Žunec, ki prihaja iz Prekmur-ja, pa je dodal, da so na naši glasbeni sceni pred nekaj leti pričeli udejstvovati povsem brez pričakovanj in da v tem stilu tudi nadaljujejo: »Jahamo val, ki nam ga nosi ta glasba!« In polni so tudi načrtov za naprej ...
Polona Ambrožič
Tednikova knjigarnica
Knjižni junaki in pustni liki
Tik pred izbruhom pustnih norčij je še čas, da poiščete in pripravite zanimiv pustni kostum. Sodobne maškare pogosto črpajo navdih med knjižnimi platnicami, saj je ni pustne povorke in karnevalskih rajanj brez znamenitih, pregovorno prisotnih literarnih junakinj in junakov, brez pravljičnih, mitoloških in bajeslovnih bitij, zgodovinskih likov ... Samo pomislite, koliko različnih Pik Nogavičk, Robinov Hoodov, Martinov Krpanov in Brdavsov, Petrov Panov, Sneguljčic in palčkov, vitezov okrogle mize, mušketirjev, tlačanov, pa starih Rimljanov in Grkov, pa Vikingov in Egipčanov, zmajev in čarovnic, povodnih mož in morskih deklic, kraljevičev in kraljičen, princes in princev, pa zmajev in še in še bi lahko naštevala, samo pomislite, koliko jih hodili gori-doli-naokoli v pustnih dneh! Pri tem lahko pomagajo zgodovinske slikanice: V času mušketirjev, v času barbarskih kraljestev, Najlepša knjiga o Divjem zahodu, Pirati, Velika knjiga o piratih, Erik Rdeči, Tutankamon, V času Majev, Aztekov in Inkov, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Odgovori na vprašanja otrok, Prazgodovina, Ljudje iz davnin, Zgodovina rimske vojne, Oblačila, Oblačenje in moda ... In imenitnih knjižnih junakov je na pretek!
Zabavna in enostavna bi bila skupina Župančičevih Cicibanov (po ilustracijah Marlenke Stupice), likov v širokih belih dopetačah in srajcah do kolen, pa širok črn pas in rdeča rutka okrog vratu, v rokah pa tista ptička sinička, ki je pela cicifuj po dobravi. Ali pa Cicibani s čebelico, ki bi tako zapičila bridko želo v trdo čelo. Si predstavljate veliko skupino Levstikovih Vidkov (po ilustracijah Rože Piščanec), fantičev (Hja, več smeha bi poželi kar možje v odmičnih letih) v tankih srajčicah, ki so jih pomagale narediti ovčka, pajek in rak? Tudi skupina Bevkovih Petrov Klepcev (po ilustracijah Marjana Mančka, najboljša bi bila dekleta), drobnih silakov, naivne drže, v kratkih platnenih hlačah na eno naramnico, bosih in s tisto znamenito skalo v rokah, bi bila navdušujoča. Hm, kaj pa skupina zvezdic Zaspank Franeta Milčinskega (po ilustracijah Mojce Cer-jak)? Ta literarni lik je primeren za tiste, ki se radi nežno in lepo našemijo, k skupini pa lahko sodi še boter Meseček, razbojnik Cefizelj . med takimi, nerazgrajaškimi pustnimi liki vidim na primer tudi skupino Andersenovih Palčic (po ilustracijah Marlenke Stupica), majhnih cvetnih princesk, pa Pavčkove Jurije-Murije, pa Grafenauerjeve Pedenjpede . Uf, najbolj divje si predstavljam skupino Svetlaninih kosovirjev (po ilustracijah Matjaža Schmid-ta), divjaških in razturaških zverinic, ki si naokoli prevažajo v žlicah ....
Knjižne police ponujajo tudi povsem pustne priročnike, kot je na primer Poslikava obraza, s podnaslovom Ustvarjalne ideje za pustne maske (Prevedla Jelka Gros. Ljubljana: TZS,2006.206 strani), kjer najdete pet tematsko naslovljenih poglavij z mnogimi idejami in izvedbami: Pravljice in pripovedke (Obuti maček, Žabji kralj, Trnjulčica, Kunibert, plemeniti vitez ...), Živali z vsega sveta (velik kot žirafa, divji tiger, nevarna divja mačka, mala divja mačka, čudaški petelin, pujsika Pigi in sovica Okica ...), Odprite vrata, klovni so tu! (zlati Benečan, skrivnostni pierot, pika poleg pike-super klobuk ...), Dogodivščine iz daljnih dežel (preprost kitajski klobuk, indijanska perjanica in amulet, apaško naglavno okrasje ...), Grozljivi strahovi (divja gozdna čarovnica, v pajkovi mreži, frfotajoči netopir, nasmejani vrag ...).
Žal pa je zelo težko najti (oziroma ni enakovrednih izvirnih domačih priročnikov) priporočila in navodila za izdelavo izvirnih, domačih, tradicionalnih pustnih likov.
Veliko veselja s pustom in knjigami želim!
Liljana Klemenčič
Rokomet
Miša Marinček previsoka ovira
Stran 12
Namizni tenis
Dekleta v 2. ligi do zmage v zadnjem srečanju Stran 12
SZ MO Ptuj
Zbiranje sredstev za defibrilator že poteka Stran 13
Kegljanje
Prepričljivi zmagi KK Deta center Ptuj
Stran 13
Strelstvo
Do zmage še tretji član SD Jože Kerenčič
Stran 14
Nogomet
Angleška Premierliga daleč pred vsemi
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
»Glede prihodov ne pričakujem več sprememb
«
Nogometaši v 1. SNL se še naprej pripravljajo za nadaljevanje prvenstva. Zaradi izredno nizkih temperatur so se v precej klubih odločili za odhod v tople kraje (Maribor na Portugalsko, Koper v Turčijo, Olimpija v Italijo, Rudar Velenje in Domžale na Hrvaško), nekateri pa bodo priprave v celoti opravili na domačih terenih.
Med slednjimi je tudi Labod Drava, katere nogometaši na igrišču z umetno travo dnevno opravijo dva treninga. Trener Milko Burovski ima v ekipi številne novince, po besedah športnega direktorja Zorana
Pavloviča pa novih prihodov ni pričakovati. »Ekipa je v glavnem sestavljena, kakšna posamezna sprememba se lahko zgodi le v primeru, če bo Ogu John nadaljeval kariero v Španiji. Po mojih informacijah njegov prestop še ni zaključen, zagotovo pa bo več znanega do nedelje, ko je konec prestopnega roka. Z nami vadi tudi Doris Kelenc, ki bo vsaj še pol leta pomagal Dravi,« je povedal Pavlovič.
Največ ugibanj tako ostaja okrog prestopa Ogu Johna, ki je imel konkretno ponudbo, zadnjo pa morajo na koncu vendarle doreči menedžerji.
Pri Labodu Dravi so nam zagotovili, da pri njih ne bo nobenih težav, zato je sedaj vse odvisno od španskega kluba, katerega imena pa niso želeli odkriti. Še vedno ni nič novega glede novega kluba Roka Kronavetra, ki je, prav tako kot Ogu, na Ptuju pustil močan pečat. Po zadnjih vesteh se Rok trenutno nahaja v Nemčiji, še vedno pa je odprta tudi možnost igranja v klubu 1. SNL.
Ptujčanom je dobra in učinkovita predstava proti ekipi Mure 05 dala dodatnega zagona, tako da je vzdušje na treningih pozitivno. »Vsi se sedaj
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji član ekipe Chivas iz Los Angelesa (ZDA, ameriška profesionalna liga - MLS) Bojan Stepanovič (levo) je zaenkrat zadnja okrepitev Laboda Drave.
maksimalno trudimo, saj brez tega dela napornih priprav ni dobrega nadaljevanja. Zagoto-
vo pa je najpomembneje to, da bomo prvenstvo pričakali brez poškodb,« je povedal Franci
Fridl, ki delno opravlja tudi naloge pomočnika trenerja.
JM
Nogomet • Aluminij
Lipovac za tri leta v Olimpijo
Za nogometni klub Aluminij iz Kidričevega je znano, da ima eno najboljših nogometnih šol v Sloveniji, kar potrjujejo tudi rezultati njihovih mlajših selekcij. V minuli sezoni so tako imeli kar nekaj reprezentantov v mlajših selekcijah: Leon Črn-čič, Martin Milec, Rok Medved, Timotej Petek, Andraž Žurej in Matej Pučko. Dobre igre v minuli sezoni, ko so Kidričani v 2. SNL osvojili drugo mesto ter se uvrstili v kvalifikacije za uvrstitev v 1. slovensko nogometno ligo, je še povečalo zanimanje za njihove mlade nogometaše. Po lanski sezoni je v italijansko Atalanto odšel Leon Črnčič, v ljubljansko Olimpijo pa Andrej Dugolin in Boban Jovič. Očitno so strokovnjaki v zele-no-belem taboru ugotovili, da je Kidričevo dober nogometni bazen; tako so v svoje vrste sedaj zvabili še prvega vratarja Aluminija Kristjana Lipovca. To je še ena potrditev dobrega dela, tokrat tudi z vratarji. Ta 20-letni vratar je z ljubljansko Olimpijo podpisal triletno pogodbo.
Kristjana smo ujeli tik pred vstopom na avtobus, s katerim so se ljubljanski nogometaši odpravili na priprave v italijansko Norcio, kjer bodo do 10. februarja. »Seveda sem zelo zadovoljen s prestopom v Olimpijo, kjer je razumljivo vse na višjem nivoju. Gre namreč za klub, ki ima velike ambicije. Vem, kam sem prišel in da bom imel v
Foto: Črtomir Goznik
Kristjan Lipovac (št. 1) bo odslej nosil dres ljubljanske Olimpije.
odličnih vratarjih Janu Oblaku in Damirju Botonjiču veliko konkurenco. Tega me ni strah, saj vem, da lahko napredujem samo s trdim delom. Tu bom vadil pod vodstvom trenerja vratarjev Andreja Kračmana. Ob tej priložnosti se zahvaljujem nogometnemu klubu Aluminij, da mi je omogočil ta prestop, kakor tudi vsem trenerjem, ki so z mano delali v Kidričevem. To so Janko Veselič, Herbert Vabič in Nenad Šešo,« je dejal novopečeni igralec Olimpije Kristjan Lipovac.
Danilo Klajnšek
Prijateljska tekma:
Aluminij - Malečnik 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Morsi (25), 0:2 Ravnjak (48)
ALUMINIJ: Zajc, Medved, Topolovec, Krajcer, Toplak, Bajlec, Milec, Letonja, Kmetec, Bingo, Krajnc. Igrali so še: Kral, Bareny, Rešek, Dra-škovič. Trener: Bojan Flis.
V sredo so nogometaši Aluminija v prijateljskem nogometnem srečanju gostili tretjeligaša iz Malečnika, ki ga vodi stari nogometni lisjak Vojislav Simeunovič. V povprečni igri so zmago slavili gostje, saj domačini niso uspeli doseči nobenega zadetka. V bistvu so bili zmagovalci vsi, ki so bili na igrišču in ob njem, saj je bilo vreme zares »pasje mrzlo«, kar je onemogočalo kombinatorno igro.
Danilo Klajnšek
Športnik leta 2009
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice. com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www.sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za ka-
teregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Mar-kovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Stefančič, Dejan Za-vec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,E "104,3
športnik leta - spodnjega podravja - 2009
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
zpolnjen kupon pošljite na naslov: Radlo-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Miša Marinček previsoka ovira
Mercator Tenzor -Celeia Žalec 34:38 (19:21)
Ptuj, dvorana Center, gledalcev 100 sodnika Lah In Sok, V. Nedelja.
Mercator Tenzor Ptuj: Križanec, Mateša 10 (4), Majcen 1, Korotaj 1, Prapotnik 10, Ciora 1, Strmšek 6, Ozmec, Bolcar 2, Brumen 1, Sivka 2, Levstik in Belec. Trener: N. Bistrovič
Celeia Žalec: Marinček, Debelak 2, Grčar 2, Turnšek 2, Ložar, Sutaj 15 (3), Kaltak 8, Čerenjak 5, Potočnik, Potočnjak 4, Škafar, Pirc in Tratnik. Trener: A. Filipčič
Sedemmetrovke Mercator 5 (4) Celeia 4 (3); izključitve Mercator 8 min. Celeia 6 minut
Po izenačeni igri v prvih
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 16. KROGA: Mercator			
Tenzor Ptuj - Celeia Žalec 34:38 (			
19:21), Krka - Krim Mercator 28:47			
(13:22), Celjske mesnine -		Zagorje	
GEN I 23:36 (11:22), Evro Casino Ko-			
čevje - Izola 22:24 (10:10), Olimpija			
- Piran vrtovi Istre 41:24 (16:11).			
1. KRIM MERCATOR 16	16 0	0	32
2. ZAGORJE - GEN I 16	14 0	2	28
3. OLIMPIJA 16	13 1	2	27
4. CELEIA ŽALEC 16	12 1	3	25
5. KRKA 16	9 0	7	18
6. MER. TENZOR PTUJ 16	7 1	8	15
7. CELJSKE MESNINE 16	5 2	11	12
8. BURJA ŠKOFIJE 16	5 1	10	11
9. PIRAN VRT. ISTRE 16	5 1	10	11
10. IZOLA 16	5 1	10	11
11. EVRO C. KOČEVJE 16	1 0	15	2
12. BREŽICE 16	0 0	16	-3
Foto: Črtomir Goznik
Ana Mihaela Ciora (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je stežka prebijala obrambno vrsto Žalčank.
minutah so do prvega vodstva prišle domačinke, njihovo vodstvo pa ni trajalo dolgo. K temu so precej pripomogle uspešne obrambe vratarke Marinčkove (le-ta je pred leti branila na Ptuju), s pomočjo katerih so gostje prevzele pobudo in večale razliko v svojo korist. V 17. minuti so tako vodile že s 7 zadetki prednosti. Z uspešnimi obrambami vratarke Križan-čeve proti koncu prvega dela so domačinke uspele z nekaj hitrimi akcijami prednosti go-
stij znižati.
V nadaljevanju je uspelo gostiteljicam v 33. minuti rezultat izenačiti na 22:22, kmalu zatem pa so znova popustile. V 38. minuti je morala Sivka zaradi tretje izključitve v sla-čilnico, kar je bila znova voda na mlin Žalčank. Pri slednjih sta bili učinkoviti predvsem Kaltakova in Šutajeva, k čemer je veliko prispevala zelo nezbrana in razredčena domača obramba. Glasni gledalci so pričakovali preobrat, žal
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 2. SNTL (m, ž)
pa ga niso videli. Gostjam je uspelo razliko povečati in do konca srečanja niso več dovolile, da bi bila njihova zmaga ogrožena. Domačinke so v zadnjem delu vse preveč grešile v napadih, za nameček pa je nekdanja ptujska vratarka Ma-rinčkova na koncu zbrala 17 obramb. Uspešna je bila tudi domača vratarka Križaničeva, ki je zbrala 15 obramb in pripomogla k milejšemu porazu svoje ekipe.
anc
Dekleta v 2. ligi do zmage v zadnjem srečanju
1. SNTL (ž): poraz oslabljenih Ptujčank
REZULTATI 11. KROGA: Ptuj - Fu-žinar Interdiskont 1:5, Kajuh Slovan - Arrigoni 1:5, Ljubljana - Iskra Avto-elektrika 4:5, Muta - Ilirija 2:5, Logatec - Šenčur 5:1.
1. FUŽINAR INTERDISKONT	11	11	0	22
2. ARRIGONI	11	10	1	20
3. ISKRA AVTOELEKTRIKA	11	9	2	18
4. MUTA	11	6	5	12
5. PTUJ	11	5	6	10
6. LOGATEC	11	4	7	8
7. LJUBLJANA	11	4	7	8
8. I LIRIJA	11	3	8	6
9. KAJUH SLOVAN	11	3	8	6
10. ŠENČUR	11	0	11	0
Minulo soboto so ligaške tekme odigrali igralci in igralke drugih ekip NTK Ptuj; šlo je za prestavljeni tekmi. Mlada dekleta so dosegla dve zmagi. V derbiju za drugo mesto so z najtesnejšim izidom premagale ekipo Preserja, zmagovito točko pa je priigrala Anja Bezjak. Slednja je prva dva dvoboja izgubila, v odločilnem pa se je zbrala in svoji ekipi zagotovila zmago. Tri posamične zmage je sicer slavila Supančičeva, ki je bila najbolj zaslužna za zmago Ptujčank. V drugem dvoboju so dekleta Ptuja premagala zadnjeuvrščeni Rakek.
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar, član prvoligaške ekipe NTK Ptuj
2. SNTL (m)
PTUJ - FUZINAR INTERDISKONT 1:5
Matjašič - Kasabova 0:3, Rojko
-	Belavič 3:0, Bezjak - Fajmut 0:3, Rojko - Kasabova 0:3, Matjašič
-	Fajmut 0:3, Bezjak - Šapek 0:3
V sredo so namiznoteniške igralke Ptuja gostile vodečo ekipo v 1. slovenski ligi, ki ima zelo kvalitetno igralsko zasedbo. V to spadajo Manca Fajmut, ena najboljših slovenskih igralk, bolgarska reprezentantka Tatjana Kasabova in Polona Belavič. Vsekakor pa bi to bil kvaliteten dvoboj, če bi domačinke nastopile v popolni zasedbi. Zaradi študijskih obveznosti pa sta tokrat manjkali Ivana Zera in Vesna Trbuc. V ekipo sta tako vskočili Tina Matjašič in šele 12-letna Anja Bezjak; obe sicer nastopata za drugo ekipo Ptuja. Tako je vso breme padlo na Vesno Rojko, ki je uspela osvojiti točko v dvoboju s Polono Belavič.
1. SNTL (m): poraz v Murski Soboti
REZULTATI 11. KROGA: Sobota
-	Ptuj 5:2, Finea Maribor - Edigs
Mengeš 5:1, Petrol	Olimpija		- Kema	
Puconcl 0:5, Krka	- Tempo		Velenje	
5:1, Ilirija - Melamln Kočevje 5:0,				
1. FINEA MARIBOR	11	11	0	22
2. KEMA PUCONCI	11	10	1	20
3. KRKA	11	9	2	18
4. SOBOTA	11	8	3	16
5. TEMPO VELENJE	11	5	6	10
6. PTUJ	11	5	6	10
7. I LIRIJA	11	4	7	8
8. EDEIGS MENGEŠ	11	2	9	4
9. MELAMIN KOČEVJE	11	1	10	2
10. PETROL OLIMPIJA	11	0	11	0
Pavič. Z malo več sreče bi bil rezultat še ugodnejši, saj je bil Urban Ovčar zelo blizu zmage proti Tomažu Roudi-ju in je klonil šele v petem nizu. Zelo izenačen je bil tudi sedmi dvoboj, kjer je Sobočan Jan Žibret s težavo in malo sreče ugnal Danila Piljaka.
2. SNTL (ž)
SOBOTA - PTUJ 5:2
Kocuvan - Pavič 1:3, Jan Žibrat - Urban Ovčar 3:0, Tomaž Roudi -Danilo Piljak 2:3, Žibrat - Pavič 3:0, Kocuvan - Piljak 3:1, Roudi - Ovčar 3:2, Žibrat - Piljak 3:1.
Igralci NTK Ptuja so ugodili prošnji ekipe Sobote, da vnaprej odigrajo srečanje 11. kroga. V tem dvoboju so bili nesporni favoriti za zmago domačini, ki že leta veljajo za ekipo iz prve četverice (ob Mariboru, Kemi Puconci in Krki). Igralci Sobote so vlogo favoritov potrdili in osvojili novi par točk. Edini zmagi za goste iz Ptuja sta dosegla Danilo Piljak in Bojan
ZAOSTALI TEKMI 4. KROGA: Ptuj II - Preserje 5:4, Ptuj II - Rakek 5:3.
1.	SOBOTA	6 5 1 10
2.	PTUJ II	6 4 2 8
3.	PRESERJE	6 4 2 8
4.	LOGATEC	4 13 2
5.	RAKEK	6 0 6 0 PTUJ II - PRESERJE 5:4 Bezjak - Peršin 1:3, Supanič - Pal
3:1, Markeljc - Gregorka 0:3, Supanič - Peršin 3:0, Bezjak - Gregorka 0:3, Markeljc - Pal 1:3, Supanič
-	Gregorka 3:1, Markeljc - Peršin 3:1, Bezjak - Pal 3:2
PTUJ II - RAKEK 5:3
Bezjak - Zalar 3:1, Supanič
-	Farkaš 3:0, Markeljc - Strohscak 0:3, Supanič - Zalar 3:0, Bezjak
-	Strohscak 0:3, Markeljc - Farkaš 3:0, Supanič - Strohscak 0:3, Markeljc - Zalar 3:0.
ZAOSTALI TEKMI 6. KROGA: Ptuj II - Sobota II 4:5, Ptuj II - Kema Pu-conci 2:5.
1.	MUTA	11 11 0 22
2.	KEMA PUCONCI II 10 9 1 18
3.	PPK RAKEK	9 7 2 14
4.	ARRIGONI IZOLA 11 6 5 12
5.	MERKUR	10 5 5 10
6.	PTUJ II	11 5 6 10
7.	ŽOGICA RADGONA 11 4 7 8
8.	SIMGRAD	10 2 8 4
9.	SOBOTA II	10 2 8 4
10.	GORICA	11 1 10 2 PTUJ II - SOBOTA II 4:5
Ovčar - Kolbl 3:1, Krušič - Do-lamič 0:3, Ber - Pečnik 1:3, Krušič - Kolbl 0:3, Ovčar - Pečnik 0:3, Dr-čič - Dolamič 3:0, Krušič - Pečnik 3:1, Drčič - Kolbl 3:1, Ovčar - Dolamič 1:3 PTUJ II - KEMA PUCONCI II 2:5 Ovčar - Sukič 1:3, Krušič - Železn 3:2, Ber - Pelcar 0:3, Krušič - Sukič 3:2, Ovčar - Pelcar 0:3, Ber - Železn 1:3, Krušič - Pelcar 0:3
Fantje so bili manj uspešni in so izgubili proti ekipama iz Prekmurja. Predvsem proti Soboti II so bili zelo blizu zmage, a so odločilni dvoboj izgubili.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Prijateljska tekma
Remi proti evropskim prvakom iz leta 1976
Jeruzalem - Borac 28:28 (16:13)
Jeruzalem: Belec (7 obramb), Vu-jovic (7 obramb), S. Žuran (2 obrambi); Klemenčič, Korpar 3, Krabonja 3, Melnjak 2, Rajšp, Bogadi, Bezjak 3, Radujkovic 1, Čudič 4 (4), Sok 5 (2), Hebar, Kovačič, R. Žuran 7. Trener: Saša Prapotnik
V Ormožu je pri Jeruzalemu gostoval Borac iz Banje Luke, najtrofejnejši klub BiH, ki ima v svojih vitrinah 7 naslovov državnih in 10 naslovov pokalnih prvakov bivše države Jugoslavije. Leta 1976 je Borac postal celo klubski prvak Evrope, leta 1991 pa je Borac osvojil še pokal IHF. Trenutno so Banjalu-
čani drugouvrščena ekipa Premier lige BiH s petimi točkami zaostanka za vodilno Bosno iz Sarajeva. Sama tekma glede na kvaliteto igre je bila še daleč od želene, vendar je za gledalce bila izredno zanimiva s številnimi preobrati. Najprej so gostje povedli s 4:1, v 16. minuti pa so po seriji z 8:1 vodstvo z 9:6 prevzeli Vinarji, čeprav je v golu Borca blestel vratar Blaževic, ki je do odmora zbral kar 13 obramb, na koncu pa se je zaustavil pri 18 obrambah. Drugi del je minil v zelo izenačenem srečanju, kjer so varovanci trenerja Saše Prapotnika v samem zaključku zapravili prednost dveh zadetkov, 28:26.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran in Robert Bezjak (Jeruzalem Ormož)
Rokomet • 2. SRL (m)
Brez presenečenja
Drava - Arcont Radgona 28:32 (12:19)
DRAVA: Bedenik, Bratuša, Ferk 6 (1), Robnik 6, Bračič 1, Pučko, Toš 2 (1), Mesarič 1, Fridrih, Sabo 8, Horvat, L. Požar, Jovič, Bedrač 1, J. Požar, Maroh 3 (1). Trener: Mitja Žuran.
SEDEMMETROVKE: Drava 3 (5), Arcont Radgona 4 (9); IZKLJUČITVE: Drava 16, Arcont Radgona 12 minut
Rokometaši ptujske Drave so odigrali zadnje srečanje v tem delu prvenstva. Želeli so presenetiti favorizirane goste iz Gornje Radgone, vendar jim ni uspelo. Gostje so že v prvem polčasu izkoristili napake domačinov ter si priigrali velikih sedem zadetkov prednosti.
V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena. Mladim dravašem, ki so se zelo trudili,
2. SRL vzhod (m)
ZAOSTALO SREČANJE 13. KROGA: Drava - Arcont Radgona 28:32 (12:19)
1.	VELIKA NEDELJA 11 10 1 0 21
2.	DOBOVA	11 8 1 2 17
3.	DOL TKI HRASTNIK 11 6 1 4 13
4.	BREŽICE 11 5 2 4 12
5.	ARCONT RADGONA 11 5 1 5 11
6.	DRAVA	12 2 0 10 4
7.	POMURJE 11 0 0 11 0
je uspelo prednost na koncu nekoliko zmanjšati. Rokometa-ši Arconta iz Radgone z osvojenima točkama še vedno lahko računajo na uvrstitev na četrto mesto, ki zadnje vodi v ligo za prvaka 2. SRL; v zadnjem krogu namreč gostijo ekipo Brežic, ki je sedaj na četrtem mestu s točko prednosti.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski rokometaši (beli dres) so proti Radgončanom slabo odigrali prvi, boljše pa drugi polčas.
Kegljanje
Prepričljivi zmagi
Minula sobota je bila za ptujske kegljavke in kegljače zelo uspešna, saj so oboji slavili visoke zmage. Kegljavke so bile uspešne na gostovanju proti drugi ekipi Šoštanja, medtem ko so fantje gostili igralce iz Žalca ter dosegli četrto zmago v prvenstvu. S tem so napovedali odločno borbo glede obstanka v ligi; sedaj so predzadnji, do sredine lestvice pa jih ločita samo dve točki.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Šoštanj II - Drava Deta Center 1:7, Litija - Komcel 6,5 - 1,5, Rudar - Nafta 6:2, Lanteks III - Fužinar 2:6.
475, Krušič 493, Kolar 457, Fridl 479, Kramberger 518, Bombek 512.
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 11. KROGA: Drava Deta Center - Žalec Petrol 6:2, Gašper Korotan II - Lokomotiva DIXI 2:6, Nafta - Rudar II 5:3, Ruše - Radenska II 8:0, Piramida - Prepolje 6:2.
1. LANTEKS	8	7	0	1	15
2. FUŽINAR	8	6	1	1	13
3. DRAVA DETA CEN.	8	6	0	2	12
4. LITIJA	8	4	1	3	9
5. NAFTA	8	3	0	5	6
6. RUDAR -2	8	4	0	4	6
7. KOMCEL	8	1	0	7	2
8. ŠOŠTANJ II	8	0	0	8	0
Šoštanj - Drava Deta Center 1:7 (2737 - 2934)
DRAVA DETA CENTER: Plajnšek
1.	PIRAMIDA 11	9	1 1 19
2.	RUŠE 11	7	1 3	15
3.	RADENSKA II 11	6	0 5	12
4.	NAFTA 11	6	0 5	12
5.	GAŠPER KOROTAN II11	5	0 6 10
6.	PREPOLJE 11	5	0 6 10
7.	ŽALEC PETROL 11	5	0 6 10
8.	LOKOMOTIVA DIXI 11	4	0 7	8
9.	DRAVA DETA CENTER11	4	0 7	8
10.	RUDAR II 11	3	0 8 6
Drava Deta Center - Žalec Petrol 6:2 (3164 - 3114)
DRAVA DETA CENTER: Žnidarič 525, Sušanj 545, Kozoderc 518, Premzl 527, Čuš 246- Arnuš 263, Čeh 522
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • Ekipno mladinsko DP Mladi Ptujčani v finalu
Pred dnevi so bile odigrane kvalifikacije za ekipno mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Na kvalifikacijah se je 20 mladinskih ekip borilo za uvrstitev na državno prvenstvo v petih skupinah. Mladinci namiznoteniškega kluba Ptuj so nastopali v Hrastniku, kjer so v svoji kvalifikacijski skupini dosegli prvo mesto in se tako uvrstili v finale, ki bo 10. in 11. aprila na Ptuju. V skupini so premagali Hrastnik 5:1, Krko 5:1, Kema Puconci II 5:0 in Ilirijo 5:0. Za ekipo Ptuja so nastopali: Luka Krušič, Alen Ber, Domen Ovčar in Žan Napast. Iz te skupine se je na državno prvenstvo uvrstila še ekipa Hrastnika. Na finalni turnir so se uvrstili še Sobota in Logatca s turnirja v Ljubljani, Kema Puconci in Križe s turnirja v Puconcih ter Rakek in Iskra Avtoelektrika s turnirja v Vrtojbi.
Danilo Klajnšek
Košarka • Liga PARKL
Gneča ba vrhu 2. lige
V sedmem krogu prve lige PARKL so prve štiri ekipe slavile nove zmage, tako da je razmerje med njimi ostalo nespremenjeno. Podobno se je dogajalo tudi v drugi ligi, še največ dela so imeli košarkarji KK Starše 2 na gostovanju v Dornavi, kjer so tudi s pomočjo sreče slavili minimalno zmago in ostali vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici. Z enakim številom točk jim sledita Elektro Lineal in veterani Pragerskega. Prav med temi ekipami bo potrebno iskati zmagovalca druge lige.
1. LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Good Guys - TED ŠD Cirkovce 61:46, ŠD Kidričevo - KK Rače 80:62, Špajza ŠD Majšperk - KK Ptuj 51:67, KK Starše - KK Pragersko 67:86.
1.	KK PTUJ	7 6	1	13
2.	KKPRAGERSKO	7 5	2	12
3.	ŠD KIDRIČEVO	7 5	2	12
4.	GOOD GUYS	7 4	3	11
5.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 7 3	4	10
6.	KK STARŠE	7 3	4	10
7.	TED ŠD CIRKOVCE	7 2	5	9
8.	KK RAČE	7 0	7	7
2. LIGA
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Ptujska Gora - Elektro Lineal Maribor 50:70, Pragersko veterani - ŠD Nova vas Maribor 85:64, KMO Dornava - KK Starše 2 75:76.
1.	KK STARŠE 2	6 5 1 11
2.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR6 5 1 11
3.	PRAGERSKO VETERANI 6 5 1 11
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 6 2 4 8
5.	KMO DORNAVA	6 15 7
6.	ŠD PTUJSKA GORA 6 0 6 6
Naj strelci - 1. liga: 1. Alen Horvat (KK Ptuj) 117, 2. Miro Kozar (KK Pragersko) 106, 3. Iztok Ocepek (TED ŠD Cirkovce) 104, 4. Žiga Dobrin (KK Starše) 103, 5. Boštjan Meglič (KK Starše) 98 košev.
Naj strelci - 2. liga: 1. Matej Metličar (KMO Dornava) 90. 2. Andrej Glinik (Elektro Lineal Maribor), 83, 3. Matjaž Miklavčič (KK Pragersko veterani) 82, 4. Gregor Vedlin (ŠD Ptujska Gora) 81, 5. Rok Planinšec (Elektro Lineal Maribor) 79 košev.
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
TUrnir v Leskovcu
Šahovska sekcija Zg. Leskovec prireja v soboto, 6. 2., v prostorih gostinskega lokala Leska šahovski turnir. Turnir se imenuje Spoznavni in se bo pričel ob 9. uri. Igralni čas bo 15 minut po igralcu.
Turnir bo služil predvsem medsebojnemu spoznavanju in določanju ciljev za prihodnost. V mesecu marcu planiramo v OŠ Zg. Leskovec simultanko s priznanimi ptujskimi šahisti (predvidoma v petek, 19. 3.) in veliki odprti šahovski turnir, ki se bo imenoval Jožefov turnir (v soboto, 20. 3. 2010).
Jože Voglar
Športna zveza MO Ptuj
Zbiranje sredstev za defibrilator že poteka
Športna zveza MO Ptuj, ki jo vodi predsednik Fredi Kmetec, je zveza, ki aktivno sodeluje pri številnih športnih dogodkih. »Poskušamo biti aktivni udeleženci športnih prireditev, obenem pa se zavedamo, da je naša poslanstvo predvsem pomoč klubom in športnikom; skupaj lahko dosežemo več in je naš glas močnejši,« je povedal predsednik ŠZ.
V lanskem letu je imel upravni odbor ŠZ MO Ptuj pet rednih sej. »Obravnavali smo aktualno problematiko v športu, še posebej smo se dogovarjali o terminih v zimskem času. Skupaj z Zavodom za šport smo nekako dosegli, da je za šport namenjenih več terminov v telovadnicah na Ptuju. Ti so po dogovoru z ravnatelji osnovnih šol razdeljeni med klube, predvsem za tiste, ki gojijo tekmovalni šport in so vključeni v različna ligaška tekmovanja.
Podali smo tudi predlog, da se športnike veterane, ki tekmujejo na različnih prvenstvih, uvrsti v sistem nagrajevanja na izboru športnika Mestne občine Ptuj. Na MO smo imeli tudi pogovore o problematiki plačevanja najemnin v objektih, ki jih koristijo klubi. Uspelo nam je prestaviti rok za plačevanje terminov za 6 mesecev. Župan MO se je zavzel, da bodo uradne službe še enkrat pridobile mnenje od MŠŠ, kako je s plačevanjem teh najemnin. Po pri-
Foto: Črtomir Goznik
Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj
dobljenem mnenju so ostali vsi pogoji enaki kot doslej, tako da klubi in društva, ki tekmujejo v različnih ligah, koristijo objekte brezplačno. Športna zveza je bila aktivno vključena tudi v projekta ob izgradnji športnih dvoran Ljudski vrt in OŠ Mladika. Upam, da v letu 2010 ne bo več težav za pridobitev dvoranskih terminov,« je o aktualni problematiki povedal Fredi Kmetec in dodal: »Imeli smo kar nekaj pobud in predlogov za vrednotenje klubov in društev. Kljub recesiji smo uspeli, da je bilo za šport lani namenjeno 30% več denarja kot prejšnje leto, za kar se posebej zahvaljujemo gospodu županu in mestnim svetnikom, ki so imeli posluh za to.«
Precej je bilo tudi prijetnih
Rokomet • Mlajše kategorije
MLADINCI
Klima Petek Maribor - Moškanj-ci Gorišnica 22:28 (12:15)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Sovdat, Vesenjak, Horvat, Geč 3, Ranfl, Burgar 6, Ivanuša, Petekn1, Arnuš 13, Zorli, Hebar, Horvat 5. Trener: Aleš Belšak.
Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec 26:37 (12:18)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sovdat, Vesenjak, L. Horvat, Geč, Leben, Burger 1, Ivanuša, D. Petek 4, Arnuš 1, M. Petek, Zorli 6, G. Horvat 4. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci Moškanjci-Gorišnice so minuli teden odigrali dve srečanji. Najprej so morali doma priznati premoč sovrstnikov iz Slovenj Gradca, proti katerim so nastopili brez poškodovanih Bedrača, Hebarja in Koreza. Ob trdi, na trenutke tudi grobi igri, so gostje hitro povedli in na koncu zasluženo zmagali.
V nedeljskem gostovanju v Mariboru pa so zaigrali zelo dobro ter si priborili zmago. Ključ do zmage je bila dobra igra v obrambi, kjer je »kraljeval« vratar Sovdat, ki je zbral petnajst obramb, ter hitri nasprotni napadi.
KADETI: PTUJČANI ZMLELI MARIBORČANE
Drava - Maribor 39:16 (19:8)
DRAVA: Jan Koštomaj, Mihael Faj-farič, Aljaž Toš 1, Timotej Tomič 1, Nejc Janžekovič 8, David Verdenik 4, Matic Šamperl 2, Nejc Benčič 2, Jan Maroh 5, Leon Požar 1, Miha Žuran, Renato Kenda 4, Jani Zolar, Matic Čeh, Žan Pukšič 7, Nace Zavratnik. Trener: Marko Kac.
Kadeti Drave so v 2. krogu pol-finala merili moči s sovrstniki iz Maribora. Fantje so šli v tekmo z željo, da popravijo slab vtis, ki so ga pustili jeseni v Mariboru, ko so le remizirali. To jim je tudi uspelo in zabeležili so visoko zmago. Podatek, ki poudarja ekipno moč, je število strelcev na tej tekmi - 11. Z zmago so potrdili, da so v svoji kategoriji najboljša ekipa iz Podravja in Pomurja.
MLAJŠE DEKLICE A
ŠR Katja Kurent Zagorje - Mer-cator Tenzor Ptuj 11:32 (5:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 7, Barbara Borovčak 15, Tonja Kolednik 1, Sindi Zorec 2, Sandra Šrajner 6, Marina Majcen 1, Sara Čagran, Lara Čagran, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Ekipa Ptuja je odlično igrala v obrambi in na čelu z vratarkama Saško Kozel in Sašo Lazar prejela samo 11 zadetkov. V napadu so Ptujčanke zadevale iz vseh pozicij. Trener Sašo Petek je bil zelo zadovoljen in tudi številni starši, ki so ekipo spremljali na gostovanju, so prišli na svoj račun.
MLAJŠE DEKLICE B
ŠR Katja Kurent Zagorje - Mer-cator Tenzor Ptuj 22:19 (10:11)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Gabrijela Kukovec, Sara Čagran 5, Lara Čagran 7, Ana Ambrož 5, Doroteja Lah 2, Stefani Pivko. Trener: Sašo Petek.
Mlade ptujske rokometašice so na gostovanju v Zagorju žal doživele poraz. Največji vzrok je bil ta, da je ekipa nastopila oslabljeno in brez menjave (bolezen, šola v naravi), kar se je vsekakor poznalo v igri, saj so dekleta trenerja Saša Petka imela moči le za en polčas. Kljub temu so se do konca trudila igrati po najboljših močeh.
STAREJŠI DEČKI B - POLFINAL-NA SKUPINA
Velika Nedelja - Krka 30:20 (20:9)
VELIKA NEDELJA: Kukovec, Črnivec, Bombek, Kumer, Slavinec, Cvetko 8, Jaušovec, Šoštarič 7, Bokša 2, Preac ( 10 obramb), Kocbek 2, Hoj-žar 1, Cvetko (3 obrambe), Marin 10. Trener: Bojan Munda.
Po končnem rezultatu srečanja 3. kroga v polfinalni skupini 3 bi lahko dejali, da je bila zmaga proti Krki lahka, vendar ni bilo tako. Gostje so se pokazali kot zelo dobra ekipa, ki takoj izkoristi slabo igro nasprotnika.
»dolžnosti« - sprejemov in podelitev priznanj. »V prvi vrsti sem zadovoljen, da naši športniki dosegajo takšne rezultate, da si zaslužijo takšno pozornost. To je le drobna nagrada za njihovo prizadevnost in treniranje. Tako smo se udeležili izbora športnika Slovenije, podelitve Bloudkovih priznanj in plaket na Brdu pri Kranju; na slednjem je z našega območja plaketo prejel gospod Rene Glavnik. Aktivno smo sodelovali pri izboru športnika leta MO Ptuj. Sam sem se udeležil več sprejemov v Mestni hiši: Nine Ko-larič, veteranske ekipe AK Ptuj, Dejana Zavca. Imel sem čast otvoritve Zlate rokavice Slovenije. Skupaj s predsednikom Sveta zavoda za šport sem sodeloval pri podelitvi priznanja
STAREJŠI DEČKI B: S 4 TOČKAMI IZ RADENCEV
Arcont Radgona - Drava Ptuj 14:24 (7:14)
DRAVA: Hajdinjak 2, Veit 4, Žmavc 1, Lukežič 3, Ovčar, Milošič, Benčič 1, Lisjak 4, Lovrenčič 1, Prapotnik, Kokol-Bogme, Bedrač, Bukvič 1, Krajnc 1, Vrbnjak. Trenerja: Maks Žuran in Sašo Kafel
Drava Ptuj - Gorenje Velenje 24 :20 (12:10)
DRAVA: Hajdinjak 4, Veit, Žmavc 1, Lukežič 13, Ovčar, Milošič, Benčič 4, Lisjak 1, Lovrenčič, Prapotnik, Ko-kol-Bogme, Bedrač, Bukvič, Krajnc, Vrbnjak 1.
Starejši dečki B igrajo v spomladanskem delu razigravanja (žal se jim ni uspelo uvrstiti v polfinalno skupino, kamor so se uvrstile prve tri ekipe vzhoda). Sedaj jih čakajo trije turnirji z Radgono in Velenjem. Prvi je bil tokrat v Radencih in tega so mladi Ptujčani zaključili z dvema zmagama. Na prvi tekmi se jih je med strelce vpisalo 11. Po deset-minutnem odmoru se je že začela druga tekma. Dravaši so vodili skozi vso tekmo (le enkrat je bilo izenačeno 4:4).
STAREJŠI DEČKI A Drava - Jeruzalem Ormož 45:20 (21:9)
DRAVA: Zupanič (12 obramb), Kenda 1, Prapotnik 1, Kuhar, Reisman 6, Mori, Žuran 8, Vrbančič 1, Bedrač 4, Korošec 2, Kelenc 6, Levanič 9, Filip Jerenec 2, Šalamun 5. Trenerja Milan Baklan in Ladislav Sabo.
JERUZALEM ORMOŽ: Jan Antolič, Sašo Hrupič, Tadej Vukan 4 (2), Jaka Zorec, Aleksander Plohl, Lino Kirič 1, Aljaž Sok 4 (1), Matic Šulek, Darjan Ivančič, Tilen Kosi 1, Miha Kolman-čič 8 (4), Dejan Kociper 1, Matic Štumberger 1. Trenerja Uroš Krstič in Mladen Grabovac.
Tokrat se mladi Ormožani niso mogli resneje upirati igralcem Drave. Že v samem začetku tekme je vse kazalo na to, da bo zmagovalec znan veliko pred koncem. Dravaši so prikazali hiter in sodoben rokomet, ki je temeljil na čvrsti igri v obrambi
ob 70. letnici gospoda Reneja Glavnika. Nasploh je sodelovanje z Zavodom za šport dobro, tudi komunikacija s svetniki Zavoda za šport je na nivoju, informacije izmenjujemo sproti. Skupaj smo lani pripravili tudi dve novinarski konferenci, na katerih smo sproti poročali o naših aktivnostih,« je povedal Fredi Kmetec.
Seveda imajo na Športni zvezi še nekaj želja za prihodnost. »Neizpolnjena želja v letu 2009 je bila nabava kombi vozila za klube, upam, da bomo to realizirali v letu 2010. Prav tako upam, da bodo v prihodnjem letu postavljeni reflektorji na Mestnem stadionu. Želimo, da bi se v letu 2010 pridobivala vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo velodroma, ker si ga kolesarji s svojimi odličnimi rezultati nedvomno zaslužijo. To bi bila nedvomno velika pridobitev na področju varnosti za tekmovalne in rekreativne kolesarje. Obenem lahko povem, da že poteka akcija zbiranja sredstev za nabavo defibrila-torja (lahko odločilno pomaga ohranjanju življenja ob srčnem zastoju), ki bi ga postavili na Mestnem stadionu, kjer je največja frekvenca športnikov. Prepričan sem, da nam bo skupaj z donatorji uspelo akcijo speljati do konca,« je zaključil predsednik ŠZ MO Ptuj Fredi Kmetec.
Jože Mohorič
in hitrem prenosu žoge v napad in v protinapad.
Danilo Klajnšek
MLAJŠI DEČKI A: PRVAKI SUVERENO
Jeruzalem - Arcont Radgona 35:9 (22:5)
Jeruzalem: Belec, Caf, Korpič Lesjak; Ulaga, Lukner, Zidarič 2, Kavčič 1, M. Hebar, Luci, Kosi 5, Lukman 7, Žganec 6, Kolmančič 4 (1), D. Kociper 5, Štumberger 5 (1). Trener: Mladen Grabovac
Tekma je bila zaradi zasedenosti športne dvorane na Hardeku odigrana v Radencih, kar pa ni motilo državnih prvakov pri letnikih 1997. Ormožani so si z domiselno in hitro igro že do odmora priigrali visoko prednost 17 zadetkov. V nadaljevanju so dobili priložnost leto ali celo dve mlajši igralci, kjer se je s petimi zadetki izkazal Kosi (1998) in z dvema Zidarič (1999). Ormožanom je do konca rednega dela prvenstva ostala le še ena tekma, in sicer der-bi v Ormožu proti sovrstnikom Celja, ki so praktično edini konkurenčni Ormožanom v državi.
MLAJŠI DEČKI B: NAJNIŽJA ZMAGA V TEM PRVENSTVU
Jeruzalem - Arcont Radgona 15:12 (9:2)
Jeruzalem: Rizman, Caf; Kozel 1, Voljč 1, Zidarič 1, Munda, A. Horvat, Voršič 1, Kavčič 2, Lukner 2, M. Hebar 2, Jovanovič 1, Niedorfer 1, Ž. Kociper, Kosi, Ulaga 3 (1). Trener: Mladen Grabovac
Ormožani so tekmo odigrali z leto in dve mlajšo ekipo, kar se pozna na rezultatu. Ob tem je še za nasprotnika branil ormoški vratar Caf, saj je imel trener Radgone na razpolago le šest igralcev. Prav vratar Caf pa je bil najboljši posameznik tekme, saj je zbral zavidljivih 20 obramb. Letnike 1998 zdaj čakata še dve domači tekmi - Celje in Drava (obe tekmi v soboto, 13. 2.). Z zmagama bi Ormožani redni del končali z vsemi možnimi točkami.
KU
Strelstvo m S. turnir Pokala SZS-Ormož
Do zmage še tretji član SD Jože Kerenčič
V 1. B DL s pištolo so novo zanesljivo zmago s 1133 krogi dosegli tudi favorizirani strelci Jožeta Kerenčiča iz
Miklavža pri Ormožu, med posamezniki pa je po Ciglariču in Simonu Simoniču na prvih dveh turnirjih prvo zmago v sezoni dosegel še tretji strelec iz Miklavža Boštjan Simonič in prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima sedaj z 80 točkami 5 točk prednosti pred Aleksandrom Ciglaričem, ki je Ormožu s 374 krogi osvojil 5. mesto, in še dodatnih 5 točk prednosti pred bratom Simonom Simo-ničem, ki je s 378 krogi osvojil 3. mesto. Dornavski strelci so s skromnimi 1028 krogi osvojili zadnje, 12. mesto, med posamezniki pa je bila najvišje uvrščena njihova najmlajša strelka Staša Simonič s 359 krogi na 19. mestu. V skupnem seštevku ekip tako strelci iz Dornave zasedajo predzadnje, 11. mesto,
ki pa v primeru takšne končne uvrstitve pelje v nezaželene dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. B DL s pištolo.
V 1. B DL s puško se je odlično odrezala domača najmlajša ekipa v ligi SD Kovinar Ormož, ki je s 1150 krogi osvojila odlično 2. mesto in se povzpela v skupnem seštevku ekip na visoko 5. mesto, kjer je prehitela drugo ormoško ekipo Tovarne sladkorja Ormož, ki je s 1135 krogi, po odlični zmagi na prejšnjem turnirju, tokrat osvojila šele 8. mesto. Med posamezniki sta se najvišje uvrstila Tadej Horvat, SD TSO, s 386 krogi na 6. in Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, s 385 krogi na 7. mestu, zelo dobro sta nastopala tudi ostala dva kadeta Kovinarja, saj je Petra Vernik s 383 krogi osvojila 11., Jan Šumak pa s 382 krogi 14. mesto.
O dobrih dosežkih domačih strelcev mlajših kategorij, ki so
v nedeljo nastopale na 3. turnirju državne mladinske, kadetske in pionirske lige, bomo
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD Jožeta Kerenčiča	ll33	45
2. SD Škofja Loka	109S	2S
3. SD Trzin	1093	19
4. SD Kamnik	10S9	2S
5. SD Železniki	10S6	25
6. SD Štefana Kovača	10S4	26
7. SD Kranj	107S	15
8. SD Gorenja vas	106S	20
9. SD Domžale	1065	10
10. SD Moris	1051	13
11. SD Celje	1037	6
12. SD Dornava	102S	7
Posamični rezultati strelcev:
1.	Boštjan Simonič, SD Jože Kerenčič, 381
2.	Miha Grohar, SD Domžale, 378
3.	Simon Simonič, SD Jože Kerenčič, 378
5. Aleksander Ciglarič, SD Jože Kerenčič, 374 19. Staša Simonič, SD Dornava, 359 26. Jernej Peteršič, SD Dornava, 354 36. Slavko Ivanovič, SD Dornava, 315
poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
1. B-liga puška
Ekipni rezultati:
1.	SD Vremščica
2.	SD Kovinar Ormož
3.	SD Trzin
4.	SD Gorenja vas
5.	SD Mrož Velenje
6.	SD Varstroj Lendava
7.	SD Leskovec
8.	SD TS Ormož
9.	SD Postojna
10.	SD Črenšovci
11.	SD Juteks Žalec
12.	SD Preddvor Posamični rezultati strelcev:
1.	Izidor Hreščak, SD Vremščica, 391 krogov
2.	Špela Kranjec, SD Postojna, 391
3.	Jelica Majstorovic, SD Leskovec, 390
6.	Tadej Horvat, SD TS Ormož, 386
7.	Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 385 11. Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, 383 14. Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 382 23. Anton Novak, SD TS Ormož, 380
krogi	točke
1154	37
ll5G	2l
1150	29
114S	29
1140	25
1139	17
1136	12
ll35	2l
1135	15
1129	12
1129	17
1127	11
Športne novičke
Mali nogomet •
Končnica ZLMN Ormož
V soboto, 30. januarja, bo v Športni dvorani na Hardeku odigrana končnica ZLMN Ormož 2009/10, kjer bo sodelovalo šest najuspešnejših ekip iz predtekmovanja. Največ možnosti za osvojitev naslova imajo igralci ekipe Avto prevozništvo Jerebič. Ostale ekipe se bodo enakovredno kosale za ostala najvišja mesta.
Razpored tekem, sobota, 30. 1. 2010, Športna dvorana na Hardeku: Mladost Miklavž Pesrl - Šport Bar Riki (ob 13.20), Portal Cvetkovci. net - Svetinje (ob 14.00), Kog SK računalniki - Avtoprevozništvo Jerebič (ob 14.40), Svetinje - Mladost Miklavž Pesrl (ob 15.20), Kog SK računalniki - Šport Bar Riki (ob 16.00), Portal Cvetkovci.net - Avtoprevozništvo Jerebič (ob 16.40), Svetinje
-	Kog SK računalniki (ob 17.20), Portal Cvetkovci.net - Šport Bar Riki (ob 18.00), Avtoprevozništvo Jerebič
-	Mladost Miklavž Pesrl (ob 18.40).
Lestvica pred končnico:
14, Krajnc 10, Kotar 4, Pristovnik 2, Lesjak 2
Tradicija se nadaljuje, saj so se v Cirkovcah že sedmič zapored srečali košarkarji domače ekipe TED ŠD Cir-kovce in veterani Pivovarne Laško. Srečanje se je pričelo s predstavitvijo vsakega igralca posebej, kot se to dogaja v NBA-ligi.
Kot vsa leta poprej je bila tudi letošnja tekma izjemno zanimiva in napeta vse do zadnje sekunde. Odločilni so bili meti za tri točke, ki so jih Cirkovčani skozi celotno tekmo zadeli 9. Prav zadnjo je ob zvoku sirene zadel Ocepek in zaostanek ene točke obrnil v zmago za dve. Najboljša igralca srečanja sta bila pri domačih Goričan (16) in pri gostih Frece (22).
Med četrtinami so se s plesnim programom predstavljale članice navijaške skupine Tigrice. Med košarkarji pa se je odvijalo še eno tekmovanje: v metanju trojk. V finalu sta nastopila Frangež in Krajnc. Slednji je upravičil sloves ostrostrelca in zmagal. Na svoj račun so prišli tudi
gledalci, ki so se lahko preizkusili v metanju prostih metov. Ekipa zapisnikarjev pa je poskrbela za še en prenos košarkarske tekme "v živo" na internem kanalu kabelske televizije Cirkovce. Cirkovčani so s to zmago znižali medsebojni rezultat na 5:2 za Laško.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis •
Dušan Masten slavil drugič zapored
Ljubitelji namiznega tenisa v PGD Ključarovci so v prostorih gasilskega doma na treh mizah organizirali 5. tradicionalni turnir v namiznem tenisu, ki so ga letos poimenovali Dnevi namiznega tenisa. Najprej so se pomerili osnovnošolci (15 nastopajočih), kjer je največ znanja pokazal Dominik Masten, ki je slavil pred Jernejem Mastenom (oba Polenšak). Tretje mesto je osvojil mladi domačin Mitja Gašparič (G. Ključarovci).
V članski konkurenci je tekmovalo 40 tekmovalcev iz severovzhodne
Slovenije - Ljutomer, Ormož, Pušen-ci, Sv. Tomaž, Moškanjci, Polenšak, Kidričevo. V prvem delu tekmovanja so bili tekmovalci razdeljeni v skupine, nadaljevanje pa je organizator izpeljal po sistemu na izpadanje vse do zmagovalca. Zmaga je pripadla Dušanu Mastenu (zmagovalec tudi v letu 2009) pred someščanom Vla-dom Šegulo (oba Polenšak). Tretje mesto je odromalo v Mihovce k Miranu Hržiču (tretjeuvrščeni tudi v letu 2009).
Organizatorji, ki so prireditev spet izpeljali na visokem nivoju, niso pozabili tudi na nežnejši spol. Na turnirju članic je nastopilo pet igralk namiznega tenisa, zmago pa si je priigrala Tina Krajnc iz Hranjigovcev.
"Vodstvo tekmovanja PGD Ključarovci se je potrudilo, da je tekmovanje potekalo brezhibno in zelo pohvalno s strani tekmovalcev, tudi za okrepčilo in prehrano je bilo dobro poskrbljeno. Zelo je pomembno, da je bil amaterski tekmovalni kader še močnejši kot prejšnja leta, kar je dobra popotnica za naslednje prireditve tega tekmovanja. Videli smo lepe
1.	Avtop. Jerebič
2.	Mladost Pesrl
3.	SK računalniki
4.	Svetinje
5.	Cvetkovci.net
6.	Šport Bar Riki
2 0 2 0 1 0 1 0 0 0 0 0
10:3 5:1 3:3 3:5 1:5 4:9
6 6 3 3 0 0
UK
Košarka •
Prijateljska tekma
TED ŠD CIRKOVCE - VETERANI PIVOVARNA LAŠKO 71:69 (22:25, 18:15, 15:18, 16:11)
TED ŠD CIRKOVCE: Goričan 16, Radič 14, Ocepek 13, Frangež 10, Dobrajc 8, Berič 5, Kolarič 4, Vidovi 2 KK PIVOVARNA LAŠKO VETERANI: Frece 22, Blagotinšek 15, Gajšek
Najboljši posamezniki namiznoteniškega turnirja v Ključarovcih
Skupni posnetek veteranskih košarkarskih ekip ŠD Cirkovce in Pivovarne Laško
tekme in na svoj račun so zagotovo prišli vsi ljubitelji namiznega tenisa," je po končanem tekmovanju strnil vtise eden izmed glavnih organizatorjev Zvonko Gašparič. Pri PGD Ključarovci nameravajo tradicijo tekem namiznega tenisa nadaljevati tudi v bodoče.
UK
Lokostrelstvo
Na tekmovanju za slovenski pokal v Škofji Loki so se zelo dobro odrezali tudi ljutomerski lokostrelci. V streljanju z ukrivljenim lokom je med dečki Dejan Perčič osvojil 1. mesto (543 krogov), pri mlajših dečkih je bil Matija Režonja drugi (485), pri članih pa Smiljan Perčič deveti (507).
NŠ
Športni napovednik
Rokomet
2. SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
14. KROG: Velika Nedelja - Pomurje, Arcont Radgona - Brežice, Dol TKI Hrastnik - Dobova.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD
9. KROG: Drava Deta Center - Komcel
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
12. KROG: Prepolje - Drava Deta Center
Mali nogomet
2. LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.30: Club 13- AC Unikat parketi, 15.10 Ptujska Gora - Kenguru, 15.50 Inox Majcen - AS Evroavto, 16.30 Draženci - Bar Gloria, 17.10 Klub ptujskih študentov - Polenšak, 17.50 Poetovio O sole mio - Apolon 11
1. LIGA MNZ PTUJ - KONČNICA
V nedeljo bo v obeh ligah MNZ Ptuj potekala končnica tekmovanja. Za naslov prvaka v 1. ligi se bodo pomerile tri prvouvrščene ekipe iz rednega dela tekmovanja (Poetovio Linde plin - 3 točke, KMN Majolka - 1 točka, Bar Saš - 0 točk). Podobno je tudi v 2. ligi, kjer bodo udeleženci končnice znani po sobotnih tekmah zadnjega kroga rednega dela prvenstva.
URNIK TEKMOVANJA - NEDELJA:
15.30: tretjeuvrščena ekipa - prvouvrščena ekipa (2. liga);
16.15: Bar Saš - Poetovio Linde plin;
17.00: drugouvrščena ekipa - tretjeuvrščena ekipa (2. liga);
17.45: Majolka - Bar Saš;
18.30: prvouvrščena ekipa - drugouvrščena ekipa (2. liga);
19.15: Poetovio Linde plin - Majolka.
Tenis
ZIMSKA LIGA 2009/2010
PARI 2. LIGE - SOBOTA: 8.30 TK Skorba gad - Opel Hvalec, TK Skor-ba - TK Štraf, 11.45 Gorišnica - Enigma.
Nogomet
PRIJATELJSKI TEKMI
Livar - Labod Drava (sobota, 30. 1., ob 13.00 v Ivančni Gorici) Aluminij - Zreče (sobota, 30. 1., ob 15.00 v Kidričevem)
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
12. KROG: Ptuj - Finea Maribor (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika)
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
12. KROG: Šenčur - Ptuj
2.	MOŠKA LIGA
7. KROG: Ptuj - Rakek (sobota ob 10.00 v ŠD Mladika)
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
6. KROG: Šternmatik Cirkovce - Krka II (sobota ob 10.00 v ŠD Cir-kovce)
Ormožani konec tedna na turnir v Koper in nato še v Reko
Mlade rokometaše Jeruzalema, letniki 1997 in 1998, čaka pester vikend, saj se v petek odpravljajo na turnirja v Koper (letniki 1997) in v Reko (letniki 1998). V petek, 29. januarja, ob 16.30 bo 25-članska eks-pedicija Ormožanov odpotovala v staro bazo v Piranu, kjer bo prenočila in se nato v soboto najprej podala v Koper na turnir letnikov 1997. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe: gostitelji iz Kopra, Krško, Trsat iz Reke (hrvaški državni prvaki) in Jeruzalem iz Ormoža (slovenski državni prvaki). Tekme bodo trajale 2 x 20 minut. Polfinala para sta: sobota, 30. januar 2010: ob 10. uri: Cimos Koper - Jeruzalem Ormož ob 11. uri: Trsat Reka - Krško ob 12. uri: tekma za 3. mesto ob 13. uri: tekma za 1. mesto
Po turnirju v Kopru se bodo Ormožani odpravili še v Reko na močan mednarodni turnir, kjer bo sodelovalo 12 zelo močnih zasedb iz Slovenije ter Hrvaške. Lani so Ormožani z letniki 1997 v Reki osvojili odlično 2. mesto. Organizator turnirja, RK Trsat iz Reke, je Ormožane glede na minule rezultate letnikov 1998 uvrstil v vlogo nosilcev turnirja (Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško, Karlovac, Zamet Reka). Tekme na turnirju se igrajo 2 x 12 minut.
Ormožani bodo nastopali v skupini A skupaj z zasedbo San sporta iz Čakovca ter Ludbrega. Če se Ormožani uvrstijo v polfinale (jim to omogoča le 1. mesto v predtekmovalni skupini), se skupina A križa s skupino B, kjer nastopajo Celje Pivovarna Laško, Kaštela Adriachem Split, Ludbreg.
Razpored tekem, nedelja, 31. januar 2010:
ob 9. uri: Trsat Reka - Jeruzalem Ormož
ob 11. uri: San sport Čakovec - Jeruzalem Ormož
DK, UK
1
1
2
2
Foto: UK
Foto: DK
i
Nogomet • »Najtežja« evropska državna prvenstva
Premierliga daleč pred vsemi
Ogromne vsote denarja, ki se vrtijo v najboljših državnih prvenstvih Evrope, vzpodbujajo domišljijo športnih navdušencev po vsem svetu. Resnica sicer ni vedno takšna, kot bi nam jo želeli predstaviti določeni klubi (najbolj zadolžena kluba na svetu sta npr. Real Madrid in Manchester United), vendar najboljši nogometaši sveta zares zaslužijo takšne vsote denarja, ki si jih navadni smrtniki ne znamo niti prestavljati. Da bi umetno nekoliko »zmanjšali« višine prejemkov, so v angleški ligi pred leti npr. uvedli tedenski zaslužek namesto mesečnega. Če pa ga pomnožimo krat štiri ...
Angleška Premierliga
Daleč največ denarja se v zadnjih letih vrti v elitni angleški Premierligi, ki je tudi tržno najbolj zanimiva. To s svojimi nakupi klubov te lige dokazujejo bogati Rusi (Chelsea), Američani (ManU, Liverpool), arabski šejki (ManC) ... Ponudbe za nakup ima na mizi še nekaj klubov angleške lige, vendar postajajo zaradi slabih izkušenj precej bolj previdni. Predvsem ameriški lastniki ManU in Li-verpoola so namreč doslej iz kluba potegnili precej koristi, skoraj nič pa niso v njih vložili.
Vsi klubi Premierlige so po podatkih nemškega spletnega portala transfermarkt (mimogrede: le-ta zares izredno ažurno spremlja vse prestope nogometašev po vsem svetu) vredni skupaj več kot 3 milijarde evrov! Levji delež, več kot 70 % od te vsote, sicer odpade na šest najbogatejših klubov, med katerimi je na 1. mestu londonski Chelsea. Lastnik, ruski oligarh Roman Abramovič, se upravičeno postavlja s to drago igračko, katere igralci so na nogometnem trgu skupaj vredni skoraj 450 milijonov evrov. Le »malo« manj (50 milijonov evrov . ), je vreden Manchester United, sledijo pa Liverpool, Arsenal, Manchester City in Tottenham, vse tja do zadnjega Burnleya, ki ga ocenjujejo na 45 milijonov. Da je to še vedno precej visoka številka priča podatek, da so vsi nogometaši 1. SNL skupaj »vredni« 53 milijonov ... Omenimo še podatek, da ima v povprečju najmlajšo ekipo lige Arsenal (24,6 let), iz tega kluba pa prihaja tudi igralec, ki je trenutno najbolj
II
■ ■
II

iS
S
II
Anglija (Premier League)	20	541	3.227.22S.000 €	161.361.250 €
Španija (Primera División)	20	476	2.624.000.000 €	131.200,000 €
Italija (Serie A)	20	550	2.424.050.000 C	121.202.500 C
Nemčija ti. Bundesliga)	18	530	1.662.925.000 €	92.384.722 C
Francija (Liaue 1)	20	554	1.511.150.000 €	75.557,500 £
Turčija fSüper Lig)	18	497	709.325.000 C	39.406.944 C
Rusija t Premier Liga)	16	358	697.S25.000 €	43.614,063 C
Nizozemska (EredivisieJ	18	491	660.150.000 C	36.675.000 £
Portugalska fSuperLigal	16	446	631.950.000 C	39.496.875 C
Grčija (Super League)	16	452	526.700.000 €	32.918.750 C
Ukrajina (Premier Liga)	16	384	448.675.000 €	28.042.188 C
Belgija f Jupiler Pro Leaouel	16	428	428.100.000 €	26.7S6.2S0 C
Romunija (Lija 1)	18	505	298.950.000 €	16.608,333 C
Škotska (Premier Leaoue)	12	292	289.425.000 C	24.118.750 C
Danska t Superi ¡gaen)	12	290	200.750.000 €	16,729.167 €
Poljska (Ekstrakiasa)	16	439	193.600.000 €	12.100,000 €
Švedska (Allsvenskan)	16	407	186.200.000 €	11.637.500 C
Norveška (lippfijiaasu)	16	330	180.475.000 €	11.279,638 €
Hrvaška (T-Com 1. HM L)	16	416	175.725.000 €	10.982.813 C
Švica fAxpo Super Leaoue)	10	260	171.800.000 €	17.180,000 €
Srbija (SuperLiga)	16	462	171.01S.000 €	10.688,438 €
Češka (Gambrinus Llqa)	16	402	160.970.000 €	10.060,625 C
Avstrija (aundssliflii)	10	262	145.850.000 €	14.585,000 €
Ciper (División A)	14	377	107.990.000 €	7.713.571 €
Finska fVelkkausiiiga)	14	299	78.750.000 €	5.625.000 C
Madžarska (Nerrwtj Bajnoksag)	16	411	77.375.000 €	4.835.938 C
Izrael fLtgat ha'AI)	16	413	64,550.000 €	4.034.375 €
BIH f P remi ter Lioal	16	421	62.975.000 €	3.935,938 C
Slovenija (Prva Liga)	10	251	52.300.000 €	5.230. OOO €
Bola a rila ("A" Liga)	16	435	48.950.000 €	3.059.375 C
Slovaška (Coraon liga)	12	340	29.500.000 e	2.458.333 C
Luksemburg (BGL Ugue)	14	384	27.500.000 €	1.964.286 €
Estonija ÍMelstrilllpal	10	257	13.275.000 €	1.327.500 C
Irska (Eircom League)	10	205	13.212.500 C	1.321.250 C
Islandija (Pepsideild)	12	291	S.48S.OOO €	457,083 €
Severna Irska (Premier League)	12	315	3.955.000 €	329.583 C
Angleška liga je po vrednosti nogometašev, ki igrajo v njej, nih kolon: št. klubov, skupaj igralcev, vrednost vseh klubov,
na vrhu evropskih lig (pomen posamez-povprečna vrednost klubov).
iskan: za prestop Španca Cesca Farbregasa bi morali namreč njegovi novi lastniki odšteti več kot 50 milijonov evrov. Še en izredno zanimiv podatek: tujci predstavljajo kar 66 % vseh igralcev. Trenutni vrstni red v prvenstvu:
1.	Chelsea (51 točk, tekma manj),
2.	ManU (50), 3. Arsenal (49), 4. Tottenham (41), 5. ManC (38, dve tekmi manj) ...
Španska Primera Division
Elitni angleški ligi sledi španska Primera Division (2,6 MRD evrov), v kateri sta prva dva kluba (jasno: Barcelona in
Real Madrid) težja od zgoraj omenjenih angleških klubov. Vrednost igralcev Barcelone namreč znaša več kot pol milijarde evrov, le nekaj manj pa so ocenjeni člani kraljevskega kluba iz Madrida. Z velikim zaostankom jim sledijo Valencia (237), Sevilla (230), Atleti co Madrid (175) in Villareal (156). Vrstni red na prvenstveni lestvici je zelo podoben, le da se je med »velikane« uspelo vriniti Mallorci in Deportivu. Povsem na vrhu posameznikov sta tukaj seveda Messi (Barcelona, 80 MIO evrov) in Ronaldo (Real Madrid, 75); tujci pa v Španiji predstavljajo »le« 35 % igralcev 1. lige.
FC Chelsea
Manchester W United
FC Liverpool
FC Arsenal
(j^r
Manchester - City v Tottenham * Hotspur
m FC Everton
ö
Aston Villa
J Sunderland jpi West Ham tup United
|$t| FC Fulham
Bolton H. Wanderers Blackburn Rovers
w
11 Stoke City FC Portsmouth
JH Hull City
Birmingham s* City
Wigan Athletic
Wolverhampton >3/Wanderers
^ FC Burnley
436.250.000 € 374.250.000 € 321.500.000 C 307.000.000 € 283.500.000 € 240.450.000 € 191.000.000 C 160.050.000 € 109.500.000 € 106.300.000 € 89.250.000 € 81.025.000 € 78.300.000 € 73.000.000 € 68.500.000 € 68.000.000 € 67.500.000 € 64.100.000 € 60.500.000 £ 44.200.000 £
18.177.083 € 12.905.172 € 12.860.000 € 10.964.286 € 11.812.500 € 8.905,556 € 6.586.207 € 6.402.000 £ 4,562.500 € 3.796.429 € 3.305.556 C 2.700.833 € 3.011.538 € 2.920.000 € 2.634.615 € 2.428.571 € 2.250.000 C 2.465.385 € 2.086.207 C 1.578.571 €
Vrednost igralcev klubov angleške Premierlige (skupaj, povprečna vrednost posameznega igralca kluba)
Trenutni vrstni red v prvenstvu:
1. Barcelona (49), 2. Real Madrid (44), 3. Valencia (39), 4. Mallorca (34), 5. Deportivo la Coruna (34) ...
Italijanska Serie A
Italijanska liga je dolgo časa glede financ držala primat med elitnimi ligami, vendar ga je v zadnjih letih izgubila. K temu so veliko »pripomogli« škandali in afere (podkupovalna afera Juventusa in Milana, smrt navijača ...), ki so se kar vrstili. Trenutno so igralci, ki se za žogo podijo na škornju, vredni 2,4 milijarde evrov. Z velikimi vlaganji prednjači milanski Inter (vrednost 356 MIO evrov), ki je od kaznovanih Milana (253)
in Juventusa (266) pred dvema letoma prevzel primat v Italiji. Dobro mu kaže tudi letos, saj pod vodstvom karizmatičnega Portugalca Joseja Mourinha vodi na lestvici. Veliko četvor-ko zaključuje Roma (244), ki edina kotira na borzi in se pri nakupih obnaša precej bolj racionalno od omenjenih tekmecev. Italijanov igra v celotni ligi manj kot 60 %, ostalo so tujci (pri Interju ti predstavljajo kar 76 % vseh igralcev).
Trenutni vrstni red: 1. Inter (49), 2. Milan (40, tekma manj), 3. Roma (38), 4. Napoli (37), 5. Palermo (34) ...
Nemška Bundesliga
V nemškem nogometu se, kar se denarja tiče, vse vrti okrog munchenskega Bayerna. FC Hollywood, kot ga tekmeci radi imenujejo, edini presega mejo 200 milijonov evrov (241) in je po tej plati daleč pred vsemi. Z zmago v lanskoletnem prvenstvu je najbolj poskočila cena nogometašem Wolfsburga (izstopata bosanska reprezentanta Edin Džeko in Zvjezdan Misimovic), ki so se presenetljivo zavihteli na 2. mesto po vrednosti igralcev
(152). Sledijo jim tradicionalno močni Hamburger (142), Werder Bremen (134), Schalke (123), Bayer Leverkusen (120) in Stuttgart (115). Nemci lahko že nekaj let zapovrstjo spremljajo izredno izenačeno ligo, v kateri kar nekaj moštev enakovredno konkurira za naslov prvaka. Tujci predstavljajo skoraj polovico (48 %) vseh igralcev Bundeslige.
Trenutni vrstni red: 1. Bayer L (41), 2. Bayern (39), 3. Schalke (38), 4. Borussia D (36), 5. Hamburger (34) ...
Francoska liga
Peterico najmočnejših evropskih lig zaključuje francoska. Tudi v tej močno izstopa en klub, Lyon. Le-ta edini za malenkost presega mejo 200 milijonov evrov (203), sledijo pa Marseille (150), Bordeaux (139) in Paris SG (101). V Franciji si v 1. ligi kruh služi 234 nogometašev, kar predstavlja 42 % vseh.
Trenutni vrstni red: 1. Bordeaux (47), 2. Montpellier (39), 3. Lille (37), 4. Marseille (36), 5. Lyon (36) ...
Le kdo si ne bi želel sodelovati pri delitvi te pogače?
Jože Mohorič
T
žerak
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Akcija traja do 7. februarja.
Svinjska rebra s kožo	PePi piščančje hrenovke
2,48€/kg	1,99€/kg I
	PePi piščančje hrenovke 210 g 0,42€/kos
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
iN se veliko DRUGEGA
Kuharski nasveti
Zganci
Žganci so jed, ki jo poznajo ljudje povsod po Evropi. Danes jih morda nekoliko manj pripravljamo in uživamo, so energijsko bogati, zahtevajo daljši čas toplotne obdelave in podobno. Glede energijske vrednosti nam žganci dajo približno toli-kšo energijsko vrednost kot krompirjeve zabeljene jedi ali jedi iz krompirjevega testa, kot kruhovi in tirolski cmoki. Po energijski vrednosti pa se približajo tudi riževim prilogam. Sicer pa lahko na energijsko vrednost sami vplivamo tako, da jih manj zabelimo in delež moke nadomestimo z drugim energijsko manj bogatim živilom.
Žgancev se te dni še posebej razveselijo starejši ljudje in otroci. Sicer pa večina ljudi meni, da so okusni, vendar je priprava težja. Poznamo več vrst žgancev. Največ vrst žgan-cev pripravljamo iz semen moke, nekaterim dodamo nato krompir, včasih tudi kašo. Moko za pripravo žgancev vedno vsujemo v vrelo vodo, ki jo solimo. Ko voda z moko zavre, na sredini moke naredimo luknjo, da se moka lažje skuha. Pri mali količini tega celo ni potrebno narediti, saj vrela voda pronica nad moko ob staneh lonca in se žganci prav tako skuhajo. Odvisno od količine in tudi od vrste moke, iz katere žgance pripravljamo, jih kuhamo povprečno od 20 do 40 minut. Ko so kuhani, jim odlijemo tekočino, ki jo imenujemo žgančnica in žgan-ce zmešamo.
Danes si pri mešanjem žgancev lahko pomagamo
V
Foto: OM
tudi z električnim ročnim me-šalnikom. Med mešanjem po potrebi prilivamo žgančnico. Da se dajo žganci po mešanju lepo oblikovati, jih po mešanju pokrijemo in pustimo, da na toplem stojijo pet do deset minut. Nato jih nadrobimo z vilicami v skledo ali krožnik in ponudimo. Žganci so najboljši, če jih ponudimo sveže. Največkrat jih ponudimo kot samostojno jed za zajtrk ali večerjo ali kot prilogo. Kot prilogo velikokrat ponudimo ajdove žgance. Ponudimo jih zraven obar, kot so obara iz perutnine in svinjine in h gobovi juhi, krompirjeve žgance ponudimo k mesnim omakam, tako krompirjeve kot ajdove pa ponudimo zraven kislega zelja in jedi iz kislega zelja ter repe.
Ajdove žgance danes pripravljamo iz ajdove moke in ajdove instant moke. Če ajdove žgance pripravljate iz instant ajdove moke, jih pripravite po navodilih, zapisanih na embalaži. Prav tako pa je priljubljena domača jed tudi polenta. Iz koruze pridobivajo debeli in drobni koruzni zdrob. Danes je na tržišču predvsem drobni zdrob in to iz zrn, ki jim odstranijo kalček. Kalček koru-
Izločanje krvavega urina imenujemo hematurija, ki se lahko pojavlja kot vzporedni pojav pri mnogih boleznih urogenitalnega sistema. Najpogosteje se pojavlja pri vnetju mehurja, ki sicer že traja nekaj časa in je zaradi tega že prizadeta sluznica v mehurju. Začetne vnetne znake mehurja, kot so pogostejše uriniranje in uriniranje po kapljicah, ponavadi lastnik spregleda. To se zgodi še posebej pri samčkih, ki tako ali tako zelo pogosto markirajo, kar pomeni, da označujejo teren. Pri tem opravilu samec izpusti nekaj kapljic urina na več mestih in to zelo pogosto. Podobno se dogaja pri vnetju mehurja, kjer je uriniranje zaradi vnetja pogostejše in količina izločenega urina majhna,
znem zrnu odstranijo zaradi deleža maščob. Prav tako pa lahko posežemo po izdelku za hitro pripravljeno jed oziroma instant polenti. Polento kuhamo iz koruznega in belega zdroba. Polento iz koruznega zdroba kuhamo nekoliko daljši čas in že v vodo, preden vanjo vsujemo koruzni zdrob, dodamo živila za boljši okus, kot so košček pancete, malo slanine, maslo in druga živila, s katerim vplivamo na okus polente. Dobro kuhana polenta nam omogoča malo lažje serviranje, saj jo lažje režemo. Hkrati pa jo lahko vlijemo v poljubni model in že v zelo kratkem času bo povzela obliko modela in zaradi tega dobimo privlačnejši videz ob serviranju polente. Če je polenta suha, ji ob servi-ranju dodajamo razne omake, da pridobimo na sočnosti in okusnosti.
Pri nas še vedno najpogosteje pripravljamo pšenične žgance, ki jih zabelimo s kislo smetano, zaseko in ocvirki, gobovo omako in vročim mlekom. Pogosto pripravimo tudi bele krompirjeve žgance oziroma žgance iz enakega deleža krompirja in enakega deleža bele moke. Ti žganci so najokusnejši, če jih zabelimo z zaseko in ocvirki. Tako ene kot druge pripravimo hitro in enostavno. Pšenične žgan-ce pripravimo tako, da v večji lonec pristavimo vodo in jo solimo. Ko voda zavre, damo vanjo belo pšenično moko. Na eno osebo vzamemo približno 7 do 8 dekagramov moke. Tako za 70 do 80 dag moke, kar je količina za 10 oseb, potrebujemo minimalno 2,5 litra slane vode. Če je moka shranjena v večjih količinah, jo je priporočljivo presejati, s tem povečate zračnost moke in kasneje žganci niso tako zbiti. V moko naredimo na sredini luknjico, pokrijemo in pokrito kuhamo
20 do 30 minut. Nato odlije-mo žgančnico in jih premešamo z električnim mešalnikom (mikserjem) ali ročno ter po potrebi prilivamo žgančnico. Dobro premešane pustimo stati 5 minut, nato jih razdrobimo v skledo ali na krožnik, zabelimo in ponudimo. Glede na to, da imamo veliko dela s snegom, vam priporočam, da si pripravite porcijo dobrih žgancev.
Danes tudi v restavracijah žgance ponudimo kot samostojno jed. Koruzni žganci ali žganci iz koruzne moke (tudi koruzni drobljenci) so odlični z dušenim kislim zeljem ali kislo repo, z obarami, golaži, s (kislim) mlekom ali jogurtom, z belo kavo, masovnikom, Jur-jevo kapo in podobno. Olje lahko nadomestimo s svinjsko mastjo. Ocvirke lahko nadomestimo z zaseko ali s pre-praženo nakockano slanino z malo masla. Olje ali svinjsko mast in ocvirke nadomestimo z mešanico zavrete kisle smetane in masla. Še boljše žgance dobimo, če vodi za kuhanje žgancev dodamo deciliter mleka in žlico olja ali v kuhane in nadrobljene koruzne žgan-ce umešamo jajce.
Žgance pripravljamo iz ajdove, koruzne, pšenične ali ječmenove moke, redkeje tudi iz kaše ali krompirja. Močnatim žgancem lahko primešamo pšenični ali koruzni zdrob, pa tudi krompir. V Sloveniji poznamo tri osnovne načine kuhanja oziroma praženja moke, po katerih žgance ločimo na koroške, gorenjske in dolenjske oziroma štajerske.
Žgancem med mešanjem prilijemo maščobo, da jih lažje mešamo, pa tudi zato, da postanejo volnejši.
Ob konci vam želim veliko kuharskih užitkov in lep pozdrav do prihodnjič.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Krvav urin
pri zlatem prinašalcu
Lastnica kužka zlatega prinašalca, starega 6 let, iz okolice Ptuja, nam je poslala vprašanje, kako naj ukrepa pri svojem kužku, ki ima pogosto težave s krvavim uriniranjem. Kuža je bil večkrat zdravljen, nekaj časa je bilo bolje, sedaj pa ponovno močno krvavo lula. Njen veterinar ji je omenil, da ima njen kužek najverjetneje okvarjene ledvice in da se bodo težave še stopnjevale.
kar zavede lastnika, ki misli, da kuža markira, v resnici pa ima kužek zaradi vnetja vseskozi občutek, da ima poln mehur in se zato napenja in zavzema položaj za uriniranje. Pri samičkah, ki po navadi ne markirajo, prej opazimo, da je nekaj narobe, saj samička
Foto: Emil Senear
zelo pogosto zavzema čepeči položaj za uriniranje in se po uriniranju tudi liže po spolovilu. Zelo pogosto prihaja do prisotnosti krvi v urinu, kadar ima žival kamne v mehurju. Kamni se lahko začnejo pojavljati zaradi motnje v metabolizmu in nepravilne prehrane in lahko mehansko poškodujejo sluznico mehurja in sečnice ali uretre. Povzročijo lahko celo zaporo sečnice, kar je izredno nevarno in boleče stanje, ki lahko privede do tega, da mehur poči in pride do zastrupitve živali z urinom.
Pojav krvi v urinu pri samčkih je lahko posledica vnetja žleze prostate, ki lahko podobno kot pri moških tudi pri kužkih v zrelih in poznih letih dela hude težave. Žleza nabrekne, v njej so pogoste ciste, ki občasno izločajo kri v uretro. Pri težavah s prostato se pojavi kri iz spolovila tudi brez uriniranja. Lastniki kužka kar nenadoma opazijo krvave kapljice po deh, pri podrobnem pregledu svojega psa ugotovijo, da mu kri obča-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
sno kaplja iz penisa.
Pojav krvi v urinu ali krvavitev iz penisa je pri kužkih vedno resen pojav, ki zahteva takojšen pregled pri veterinarju oziroma veterinarski ustanovi, ki je opremljena za internistično diagnostiko. Pri ugotavljanju vzroka krvavitve si pomagamo z laboratorijem za diagnostiko krvi in urina, RTG-slikanjem in ultrazvočno preiskavo. S krvno sliko ugotavljamo prisotnost vnetja, ugotavljamo prizadetost ledvic, kar je izrednega pomena, za določitev terapije. Z RTG slikanjem in ultrazvočno preiskavo pa ugotavljamo morfološke spremembe na mehurju, ledvicah, prostati in ugotavljamo prisotnost kamnov.
V današnjem prispevku sem se omejil predvsem na mehur, v drugem pa se bom posvetil še boleznim in težavam z ledvicami in terapiji pri boleznih urogenitalnega sistema.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Prehrana in gnojenje vinske trte
Ker je sedaj zimski čas, je mogoče tudi čas, da razmišljamo o naši pridelavi, kakovosti vina, ali je kakovost primerna ceni vina ter ali je to kakovost, ki lahko zadovolji našega potrošnika vina. Opažamo, da prevečkrat delujemo nenačrtno in nismo pripravljeni na spremembe, ki jih zahteva trg. Danes vam predstavljamo analizo podatkov opravljenih analiz tal v vinogradih v letih 2006-2009 na KGZS zavodu Ptuj.
Osnovni cilj gnojenja vinske trte je zagotoviti optimalni pridelek grozdja z zaželeno kakovostno stopnjo. Mnogokrat se zgodi, da vinogradniki gnojijo »na pamet«, kar ima za posledico enostransko gnojenje z določenimi elementi, v mnogih primerih pa prekomerno založenost tal s hranilnimi snovmi. Po podatkih analiz tal opravljenih na KGZ Ptuj (1168 analiz) smo ugotovili, da je samo v 6,8 % optimalna vsebnost hranilnih snovi in da so ta v pravilnem razmerju. V večini primerov so tla prekomerna založena bodisi z vsemi elementi ali samo z enim. Zaradi tega se zmanjšuje odpornost na bolezni, pojavlja se bujna rast, posledično osipanje grozdičev (manjši pridelek), slabša pa je tudi kakovost grozdja in vina. Pri bujni rasti je kasneje v vinu manjša vsebnost suhe snovi in ekstrakta, ki pa odločilno vpliva na kakovost vina. Seveda bo pridelek manjši tudi pri slabše gnojenih vinogradih v siromašnih tleh.
Preglednica 1: Vsebnost fosforja in kalija v tleh
	Število			Število	
P2O5 P2O5 v mg/100 g tal analiz		v %	K2O P2O5v mg/100 g tal	analiz	v %
A :do 6 mg	56	4,79	A :do 10 mg	11	0,94
B: 6 do 10 mg	55	4,71	B: 10 do 16 mg	70	5,99
C: 10 do 25 mg	291	24,91	C: 16 do 32 mg	588	50,34
D: 25 do 40 mg	260	22,26	D: 32 do 45 mg	281	24,06
E: nad 40 mg	506	43,32	E: nad 45 mg	218	18,66
(Vsebnost A- nizka, B-slaba, C- primerna, D- prekomerna, E- ekstremna)
Iz preglednice 1 je razvidno, da ima samo 24,91 % analiz primerno založenost tal s fosforjem in 43,32 % analiz ekstremno založenost s fosforjem. Založenost tal s kalijem je v primerjavi s fosforjem primernejša. 50,34 % analiz na kalij kaže primerno založenost ter 18,66 % ekstremno. Zanimiv je tudi podatek, da imamo stopnjo za-loženostjo A (nizka) pri fosforju 4,79 % in pri kaliju 0,94 % analiz.
Preglednica 2: Kislost tal in vsebnost magnezija v tleh
pH	Št.analiz	v %	MgO v mg/100 g tal	Št.analiz	v %
do 5	43	3,68	A :do 3 mg	68	5,82
5 do 6	243	20,80	B: 3 do 5 mg	91	7,79
6 do 7	690	59,08	C: 5 do 10 mg	318	27,23
nad 7	192	16,44	D: 10 do 19 mg	487	41,70
			E: nad 19 mg	204	17,47
Iz preglednice 2 je razvidno, da so tla v poprečju dobro založena z magnezijem, vendar zaradi prekomerne založenosti tal s kalijem prihaja v številnih nasadih do pomanjkanja, kar opazimo v rumene-nju listov med žilami ter sušenju pecljevine. 3,68 %izkazuje izjemno kislost, kjer je nujno apnenje, ter 20,80 % analiz, kjer priporočamo apnenje. Ugodna kislost vsekakor vpliva na dostopnost hranil, še zlasti fosforja in kalcija v tleh, ki med drugim vplivata na odpornost na bolezni in odstotek suhe snovi. Zaželena pH-vrednost za suha bela sveža vina je 6,5 do 7,0. Za rdeča, bolj ekstraktno polna vina pa je zaželen nekoliko višji pH.
Prehrana in gnojenje vinske trte sta v tesni povezavi z ukrepi negovanja tal. V vinogradih, kjer tla vsako leto obdelamo, je gnojenje z organskimi gnojili nujno, v vinogradih, kjer so tla ozelenela (trajna ledina), pa, če je vsebnost organske mase nad 2 %, to ni potrebno in gnojimo samo z mineralnimi gnojili. Prehrana oz. sprejem hranilnih snovi je v veliki meri odvisen od fizikalno-kemičnih lastnosti tal (struktura tal, tekstura, vsebnost humusa v tleh, pH-vrednost, zračnost v tleh) ter od sorte, podlage in klime oz. vremena. V praksi opazimo številne nasade, kjer so tla preveč zbita, s kolotečinami, kjer ni zračnosti. Zato tudi pri teh nasadih (trajna ozelenitev) priporočamo na vsaka tri leta rahljanje tal. Zelo smeli ukrep je vsako leto druga vrsta obdelave z roto brano. Ukrep izvedemo takoj po trgatvi ali pa zgodaj spomladi.
Gnojenje s kalijem in fosforjem ni tako časovno vezano kot gnojenje z dušikom, vendar jih zaradi slabe mobilnosti v globlje plasti tal (fosfor največ 1 cm letno) dodajamo že v jeseni ali zgodaj spomladi. To gnojenje opravimo, če še nimamo založenosti tal v C-stopnji. Še bolje je, če smo tla oskrbeli z omenjenimi hranili do stopnje C pri obnovi. Glede na sprejem dušika iz tal in gospodarnosti pa je zaželeno, da vsa hranila dodajamo skupaj z dušičnimi gnojili v razvojni fazi, ko imajo mladice 5 do 9 listov. Pri trajni zatravitvi hranila dodajamo po celotni površini, saj se prek kroženja hranil z organsko snovjo vračajo v tla. V primeru večje založenosti hranil v tleh (stopnja D in E) gnojenje izpustimo za leto dni ali več.
Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet.
Krvodajalci
Astrolog Tadej svetuje
21. december - Jožef Muzek, Muretinci 57; Marjeta Kokol, Ja-nežovci 12 b; Frančiška Černel, Slavšina 42; Katarina Drevenšek, Zakl 38 c; Majda Zemljič, Podgorci 44; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Anita Korošec Kapel, Ob železnici 19 a, Rače; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Janko Moravec, Vičanci 87 a; Slavko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Mar-jetka Potrč, Ločki Vrh 28; Matic Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Janez Selinšek, Stogovci 5 a; Aleš Mori, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Vesna Mohorko Fajfar, Skorba 39; Jure Novak, Cirkovce 22; Darko Fajfar, Medribnik 25; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče ob Dravi; Dragica Strelec, Zamušani 22 b; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Milena Muršec, Ločki Vrh 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Ana Kmetec, Cirkovce 1 c; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Smiljana Muhič, Moškanjci 14 b; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Milan Golob, Dornava 142 b; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Drago Furek, Draženci 87 a; Robert Bez-jak, Slatina 50; Jožef Galun, Sto-govci 14; Brigita Bezjak, Formin 39; Branko Prezelj, Podvinci 51 a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Leon Turk, Gerečja vas 32; Slavko Cvetko, Mala vas 8 a; Darinka Kovač, Vitan 29; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Andrej Rožman, Sov-jak 93; Robert Kodrič, Stojnci 42; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Peter Kolbl, Runeč 11; Dušan Jaušo-vec, Apače 275; Robert Stajnko, Razlagova 52, Ljutomer; Štefan Ros, Kočice 36.
24. december - Matej Polajžer, Koritno 11, Majšperk; Vesna Plut, Jiršovci 17 a; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10 a; Jože Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Marija Golenko, Spodnje Jablane 10 a; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Janez Kokol, Kicar 66; Sašo Bela, Kopivnik 6, Fram; Branko Kontar-ček, Hum 21 a; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Alojz Emeršič, Lanco-va vas 56; Marko Dovečar, Šardi-nje 7; Sonja Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Polona Škreblin, Gubčeva ulica 21, Ptuj; Boštjan Rodošek, Prepo-lje 28; Dušan Marin, Podgorci 78; Miran Valenko, Draženci 10 b; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Albin Petrovič, Dravci 12; Miha Horvat, Muretinci 60 a; Jožef Lon-čarič, Zg. Hajdina 203 b; Janez Šel, Apače 186 a; Dejan Ivančič, Placerovci 16; Darko Vaupotič, Lo-peršice 12; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Franc Sluga, Stogovci 17; Marjan Anderlič, Trgovišče 25 b; Marija Škrjanec, Kicar 43 b; Zdrav-ko Fajfar, Lahonci 17; Aleksander Krajnc, Draženci 33 c; Martin Geč, Moškanjci 71; Ivan Fras, Sovjak 71 a; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Robert Pšajd, Kle-pova ul. 14, Ptuj; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Janez Ver-tič, Ločič 1 b; Brigita Golc, Prvenci 10 b; Silvo Sok, Zamušani 52 b; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Saša Vozlič, Zamušani 4; Janko Beranič, Pongrce 3; Franc Žmauc, Zagorci 59 a; Jožef Bez-jak, Bukovci 109; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Rudi Kokol, Osluševci 22; Janko Marin, Bresnica 70.
Šifra: Upanje 78
Vprašanje: Pozdravljeni, tudi jaz sem se odločila, da vam zastavim nekaj vprašanj. Zanima me, kdaj mi bo uspelo zanositi in če bo potekalo tako, kot mora? Zdravje: prebava in ginekološko. Pred leti sem imela težave in se nekaj vrača. In kdaj bom dobila službo?
Odgovor: Ko boste prebirali ta odgovor, boste že mnogo boljše volje in imeli boste več upanja. Iz karte trenutka vprašanja je moč sklepati, da ste v življenju nekoliko razdvojeni in se izogibate neke odgovornosti. Zadeva se vleče na otroštvo, ko ste morali prenašati neka težka bremena odgovornosti. V življenju vse mine in ostane upanje. Ravno slednje je tisto vodilo, ki največkrat pokaže pot in vodi iz goste teme. Določiti si boste morali prioritete in stvari v življenju postaviti na zasluženo mesto. Kako boste to storili, je prepuščeno vam. Toda pretirano odlašanje se ne bo izplačalo. Materinstvo je v življenju vsake ženske normalno. Pogled v astrološko karto jasno pove, da boste zanosili v drugi polovici tega leta in da se bodo tedaj zgodile pomembne spremembe. Nakazano je, da se boste po določene nasvete morali odpraviti k zdravniku specialistu. Toda to je samo določena pot, da boste nekoč imeli tudi sami otroka. Tedaj se vam bo življenje spremenilo in pozabili boste na tisto, kar je slabo. Včasih so odločitve življenja zelo zahtevne in morate najti moč in energijo. V sebi skrivate določeno magnetično energijo in tako lahko zaživite v popolnosti. Bolj se boste morali poslušati v intuiciji in začutiti prave signale odločitev. Glede zdravja morate biti na omenje-
RUMENA: potencira vse druge barve - je kot svetloba. Pomaga vzbuditi navdih, je barva intelekta, moči volje, znanja, učenja, koncentracije in spomina, sonca, energije, veselja, brezskrbnosti, vitalnosti, vizua-lizacije in sprememb.
Povezana je s sončnim plete-žem - središčem psihe.
Uporaba za zdravje: primerna za rakava obolenja in opekline, krepi živce, um in mišice, za obnovo celic in boljšo prebavo, stimulira umske sposobnosti, prebudi voljo do življenja, spodbudi samozaupanje in optimizem.
Oblačila: odlična za vtis svetlobe in sončnosti, v kombinaciji z drugimi barvami poveča občutek harmoničnosti.
ZELENA: stabilizira, deluje vztrajno, obnavlja, daje prostor za življenje, svežino in sijaj. Uravnoveša človekove energije, poveča senzibilnost in sočutje, prinaša mir, počitek, ugodje in neguje, deluje blago na um in telo. Harmonizira telo, dušo in duha.
Je barva moči, zdravljenja, zmage, obilja, denarja, plodno-
na področja resnično bolj previdni in narediti tudi več za zdravi načini prehranjevanja. V veliki meri je za vas veliko breme tudi stres in obremenitve. Včasih se pretirano bremenite s tistim, česar ne morete imeti in tekmujete v prenesenem pomenu besede. Če si boste vzeli dovolj časa zase in za tiste stvari, ki vam nekaj pomenijo, se vam bo tudi zdravje vrnilo. Ginekološko boste občutljivi še tri mesece in v tem obdobju se bodo zadeve spravile v ravnovesje. Glede službe je tako, da imate dve možnosti, prva je ta, da ste najprej mati in greste kasneje v službo. In druga je obratna, da najdete službo in ste potem mati. Po mnenju planetov je bolje, da ste prvo mati in kasneje najdete službo. Res pa je, da boste pridobili priložnostno delo in vas tako ne bo strah. Pomembno je, da se sprejmete takšni, kot ste, in leto 2010 je za vas leto preobrata in možnosti za osebni razvoj. Želim vam mnogo izpolnjenih sanj!
Šifra: Dilema
Vprašanje: Večkrat poslušam vašo oddajo na Radiu Ptuj. Postavil sem vprašanje, zakaj mora biti človek optimist in ne pesimist. In kaj ima od tega. Hvala za odgovor!
Odgovor: Astrologija je stara več kot 5000 let. In je doživela mnogo vzponov in
sti in napredka.
Uporaba za zdravje: vlaži, zato ni priporočljiva za sveže rane. Z njo lahko čistimo in zdravimo vse organe, tako na fizični kot energijski ravni, očiščuje kot voda, predvsem za vroča stanja, deluje kot antibiotik, pomaga razgraditi bakterije in strupe, raztaplja in razkuži. Ustvarja harmonijo čustev in psihe, notranji mir. Močno deluje na srce, telo oskrbi s krvjo. Pri umski obremenjenosti se ob njej odpo-čijemo in obnovimo energijo.
Oblačila: Svetli odtenki zelene osvežujejo in izzovejo navdušenje, temnejši, smaragdni pa odslikavajo samozavest, zbranost in zrelost.
MODRA: je električna, hladi, blaži, razširja in krči. Deluje kot voda in zrak, je barva morja, kreacije, ustvarjanja in zavestne preobrazbe, jasne usmerjenosti, resnice in modrosti, miru, rela-ksacije in prepuščanja, ljubezni do sebe, milosti, simpatije, dobrote, zadovoljstva, izobilja in preskrbljenosti.
Uporaba za zdravje: Osveži telesni sistem, sprošča in umirja, je najmočnejši antiseptik
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
padcev.
Temelji na podlagi matematičnih zakonitosti in deluje po nekem scenariju, ki ga vodijo planeti. Pesimist je človek, ki vse na tem svetu vidi temno in optimist je človek, ki se veseli vsakega trenutka. Tako kot ne moremo vplivati na noč in dan, ki sta v naravi normalen pojav, je zelo težko vplivati na nekoga, kako bo deloval v svojem življenju. To je stvar vsakega posameznika in vendarle je lepše zreti v svetlobo novega dne kot v temo večera. Sleherni posameznik je sam tisti, ki lahko izdela načrt in najde veselje ter svetlo stran. Leto 2010 je leto, ko bo potrebno poiskati talent in tako lahko z njim nekdo tudi zasije. Verjeti v dobro pričara čarobnost in blagostanje in imamo seveda obratni princip. Toda tudi vam priporočam, da najdete v sebi iskrico zaupanja in omenjeno bo dobra popotnica za srečo. Seveda je normalno, da pridejo tudi obdobja težav - in če imamo vero, ki je tudi nujna, gredo zadeve po zelo harmonični poti naprej. Želim vam mnogo blagostanja in vse dobro!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
(infekcije). Barva je primerna za komunikacijo, jasno izražanje misli in vizualizacijo. Umiri močna čustva (jezo, agresijo, histerijo). Prepreči težave z govorom in grlom (zlasti vnetja), krepi dihala - za lajšanje težav pri otrocih (astma, norice, zlatenica).
Oblačila: Temnejši odtenki so bolj zadržani, svetlejši pa so primerni za ustvarjalnost in domišljijo. V modrih oblačilih smo videti brezbrižni in prijateljski, lahko pa ustvarimo vtis nekoga, ki je moder. Lahko jo nosimo in kombiniramo s svetlejšimi barvami, da dosežemo uravnotežen videz.
INDIGO: je kombinacija modre (prostor, pobožnost) in sledu rdeče (stabilizira in daje objektivnost), je električna, sprošča in osvobodi. Je močna zdravilna barva za duhovno in fizično raven. Je barva duha in višjega pridiha, barva prostora - več notranjega prostora za tiho razmišljanje.
Uporaba za zdravje: preveč indigo lahko povzroči depresijo in občutek ločenosti od drugih, deluje kot antibiotik in je
močan anestetik, deluje kot pomirjevalo, čistilec krvi, za raz-strupljanje telesa. Čisti psihične tokove, strahove, potlačitve in zavore, deluje na obsedenost in psihoze. Lajša pljučne težave, pomaga za boljši vid in sluh.
Oblačila: v indigo oblačilih laže meditiramo in dosežemo globljo raven zavesti, vzbuja intuicijo, uravnoveša možganski hemisferi in živčevje.
VIJOLIČNA: je barva transformacije, zmanjša občutljivost za bolečino, razstruplja, daje duhovni uvid, spodbuja navdih, ponižnost, tudi sanje. Barva duha in duhovne moči, meditacije, angelov, psihične moči in zdravljenja, inspiracije. Prinaša spanec, umiri stres in zmanjša seksualno aktivnost.
Uporaba za zdravje: ne upo-rabljajmo jo skupaj z rdečo, oranžno! Deluje kot antibiotik in antiseptik (očiščuje na vseh ravneh).
Primerna za hitro zdravljenje svežih ran, melanhonijo, histerijo, alkoholizem in druge odvisnosti. Učinkovita pri rakavih obolenjih.
Oblačila: vijolično oblečejo mehki in dojemljivi ljudje, pogosto s paranormalnimi sposobnostmi, delujejo za dvig polarnosti in jo topijo, da bi izboljšali svet.
Čudoviti svet barv nam je odprt s svojo mavrično paleto, da si z njim odpremo naše zavedanje, naš pogled na svet.
Skozi prizmo barv lahko vizu-aliziramo tisto, ki nam je v danem trenutku najbolj potrebna. Mnogokrat intuitivno oblečemo barvo, ki jo potrebujemo za ta dan, včasih pa si lahko z barvo poslabšamo razpoloženje, pa niti sami ne vemo, kako.
Iz svojih izkušenj sem spoznala, da so na oblačilih usidrane tudi naše stare energije. Oblačilo, ki smo ga nosili, ko smo bili jezni, užaljeni, razočarani, nevede nosi te naše slabe občutke ...
Preizkusite: en dan, ko se boste zjutraj zbudili veseli, vedri, polni energije in ustvarjalnosti, oblecite kakšno staro oblačilo, ki vas bo spominjalo na nek dogodek.
Slabe energije, kot so strah, frustracije, jeza, razočaranja ... so tako močne, da ostanejo v prostoru in na predmetih . Zato je dobro, da večkrat prezračimo prostor, počistimo prah iz predmetov in zavestno prečistimo oblačila.
Včasih pa niti to ni dovolj - temeljito odstranimo tisto, kar nas je oviralo in naredimo prostor, da se nas dotaknejo nove dobre energije, pozitivne vibracije.
Barvna terapija je še ena od možnosti, kako si lahko sami, ali s pomočjo terapevta, ki to izvaja, izboljšamo svoje življenje in zdravje.
Milena De Viktory -
društvo Feniks 051413 354
Duševno zdravje
Razvoj za vsako ceno?
Nova gripa naj bi bila še ena od vrste farmacevtskih zlorab. O tem naj bi govorili tudi v parlamentu EU. Ali nismo ljudje pogosto poskusni zajčki za marsikatero stvar, ker tako zahteva razvoj, se sprašuje Tine. Mora svet resnično napredovati za vsako ceno?
Ne glede na to, da se bo o tem govorilo v parlamentu EU, se zdi, da je to tudi za našo državo pomembna tema, saj je šel davkoplačevalski denar za nabavo cepiva, ki je in bo verjetno ostalo neporabljeno, povrhu vsega pri nas nabavljeno s pogodbo, ki v nekih delih ni dostopna javnosti, pa še proizvajalec ni odgovoren za morebitno škodo, ki bi lahko nastala pri posameznikih po cepljenju.
Res čudno ravnanje z denarjem vseh nas, saj bi tako škodo spet morali plačati mi vsi, saj država upravlja z našim denarjem.
Če bodo izsledki razprave v evropskem parlamentu pokazali, da gre dejansko za zlorabe in verjetnost korupcije in bo o tem sprejeta resolucija, naš DZ tega ne bo obravnaval, saj so kljub demokraciji pri nas dandanes, glede na izkušnje iz lanskega leta, zaščiteni tisti, ki so trenutno na oblasti, bolj kot najbolj redka vrsta živali v naši državi.
Res je pandemijo razglasila Svetovna zdravstvena organizacija na osnovi mnenja neodvisnih ekspertov, katerih možne povezave s farmacevtsko industrijo pa še nihče ni raziskal.
Napredek v svetu pa mora biti odvisen od zadovoljnega, dobrega in varnega življenja malih ljudi in ne veljakov ali lobijev iz preteklosti, ki so transformirani v sedanjost v preobleki besed in ne dejanj v korist in dobro malih ljudi.
Mag. Bojan Šinko
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Barve in zdravje (2. del)
Pomen barv in vpliv na naše počutje, zdravje ...
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Slo POP novice
Skupina Voyage je v začetku novega leta na radijske postaje poslala najnovejšo skladbo - single Barva rdeče, ki je delo basista skupine Sebastjana Kukovca, aranžerjev Sebastjana Ku-kovca, Davida Tomana in Mitje Mithansa ter producentskih rok Mitje Mithansa.
Barva rdeče je skladba, s katero so Voyage ponovno zasedli zmagovalne stopničke na Festivalu FeNS 2009. Skladba se v svoji temi dotika doživljanja barve, ki pri posamezniku spodbuja različne občutke ljubezni, sovraštva, agresije, strasti... •k-k-k
Z odličnega albuma Coto prihaja na radijske postaje drugi singel. Tokrat gre za uspešnico Tina, ki jo je v originalu izvajala skupina Bazar, zdaj pa je Zdenko Cotič - Coto k sodelovanju povabil Boštjana Dermola.
Prva skladba z albuma, na katerem je Zdenko Cotič stopil v ospredje in skupaj z aranžerjem inproducentom Janom Ple-stenjakom deset znanih slovenskih uspešnic preoblekel v svežo podobo, je bila Črta v sodelovanju z Neisho. Že nabor skladb samih je odličen, nov pristop in sodelujoči vokali pa poskrbijo, da je album Coto dejansko eden najboljših domačih albumov v zadnjem času.
•k-k-k
Rok Kosmač ostaja stalnica na slovenski glasbeni sceni s svojim posebnim umetniškim izrazom, katerega zaščitni znak sta nedvomno njegov prepoznavni glas in pa črne ter bele tipke, iz katerih že leta izvablja lepe, čutne, spevne melodije. Tako se tokrat predstavlja z novim singlom Se lahko ljubim. Kot je pri Roku že stalnica, sta glasba in besedilo v celoti njegovo avtorsko delo. Še lahko ljubim je skladba hitrejšega ritma, ki predstavlja spremembo in pozitivni premik v Rokovem ustvarjanju. Avtor priredbe, Frenk Nova, je k aranžmaju pristopil celovito in dovolj kreativno, da se končni izdelek lahko pohvali z izrazito dinamiko, gibljivostjo in živahnostjo.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 9,;ANIK|IORVAT - SAMO TI 8. ROK KOSMAČ-ŠE LAHKO LJUBIM 7. ZORAN PREDIN In GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 6. FOXSITEENS - MODRE OČI 5. COTO & NEISHA - ČRTA 4. SAŠA LENDERO - ZATE 3. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 2. TABU - 42 1. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
MI2 tudi v besedi in sliki
Pri založbi Litera je izpod peresa Mohorja Hudeja izšla biografija zasedbe MI2, ki so jo fantje prejšnji teden predstavili v Mariboru, Celju in Ljubljani. Knjigo, polno zabavnih anekdot, so izdali ob bok zbirki njihovih besedil, ki nosi ime Pesmarica.
Pravzaprav niso razmišljali ne o avtobiografiji, ne o biografiji, stvar se jim je enostavno zgodila. »Smo si pa ob prebiranju Mohorjevega teksta morali priznati, da je v delo vnesel novo dimenzijo in kvaliteto in da bi bila knjiga, če bi jo pisali sami, osiromašena za tisti pogled od strani, v katerem se je lotil opisovanja in analiziranja tako nas, kot glavnih akterjev, kot tudi dogajanja in razmer v letih našega odraščanja, pa tudi glasbe in glasbene scene, ki nas je obdajala,« pravijo člani zasedbe MI2. Z izdajo biografije pa se ni zaključilo njihovo glasbeno ustvarjanje. Ravno nasprotno. »Vsekakor ne zaključujemo našega glasbenega ustvarjanja in delovanja, čeprav smo to ob izidih
prejšnjih plošč že dvakrat nakazali in tudi sama biografija ni namenjena temu, da nam postavi spomenik ob koncu naše glasbene poti. Dejstvo je, da ni nastala na
našo pobudo, ampak je šlo za ponudbo založbe Litera, ki je menila, da se nam je v minulih petnajstih letih zgodilo že dovolj zanimivega, da bi bilo to vredno zapisati v knjigi.
Člani MI2 z biografijo skupine
Foto: Miro Majcen
Po krajšem prigovarjanju in razmisleku smo pristali in veseli smo, da smo se odločili tako. Ali bo kdaj sledilo nadaljevanje? Kdo ve. Če bo pot naprej tako zanimiva, kot je bila do sedaj, morda,« meni Jernej Dirnbek in dodaja: »Največ nam pomenijo odzivi tistih, ki so biografijo že uspeli prebrati in do sedaj res nismo zabeležili niti ene same negativne kritike. Očitno je takšno delo, ki poleg opisa nastajanja in delovanja neke glasbene skupine ponudi tudi prerez življenja določene generacije, ki je okusila samoupravni socializem, Jugoslavijo, nastanek svoje države, se učila demokracije in kapitalizma, zašla v njegov turbo izrodek in dočakala re-cesijsko streznitev, pravo.«
Po literarnem podvigu se MI2 vračajo k svojemu pr-vinskemu poslanstvu - glasbi. Zdaj lahko že zagotovo napovejo, da bo novi album, na katerem bo 14 skladb, izšel aprila tega leta. So v zaključni fazi snemanja, sledi še dokončna obdelava zvoka, oblike ter vsega ostalega, kar še sodi zraven.
MZ
Filmski kotiček
Knjiga odrešitve
Vsebina: V svetu, ki ga je opustošila apokalipsa, se samotni bojevnik Eli poda na pot odrešitve človeštva. S sabo nosi knjigo znanj, s katero lahko znova zgradi civilizacijo, toda njegova pot je posejana s številnimi ovirami. Na vsakem koraku ga pričaka nezaupanje ljudi in krvoločni roparji, simbol moči, ki ga nosi, pa zamika tudi tirana manjšega mesta. Da bi se dokopal do knjige, nad Elija pošlje vse svoje sile, a ne računa na njegovo odločnost in mojstrsko znanje vihtenja orožja.
»Zvezdniški vstop« je izraz,
Book of Eli
Igrajo: Denzel Washington, Gary Oldman, Mila Kunis, Malcolm McDowell Režija: Albert in Allan Hughes
Scenarij: Gary Whitta Žanr: apokokaliptična drama
Dolžina: 118 minut Leto: 2010 Država: ZDA
ki hollywoodskim scenaristom nažene strah v kosti. To je namreč prizor, ki v film vpelje nov lik, ki pa ga igra kakšna filmska zvezda. Ker so slednje zaljubljene vase, pri mnogih filmih zahtevajo, da je njihov prvi prizor dramatično silovit in vizualno tako učinkovit, da občinstvo kar vzdihne »Oh, kakšen frajer je ta in ta igralec.« Seveda je lahko v filmu le en takšen prizor (njihov), kajti zvezde tekmecev ne prenesejo. Scenaristi si zato pogosto pulijo lase. Primer takšnega prizora je recimo Shatnerjev prvi prizov je Zvezdnih stezah 2 (1982) ali pa v Boju za kri (Willem Dafoe), ki je trenutno še v kinu.
Edini režiserski problem filma Knjiga odrešitve je namreč ravno ta prizor, ki sta ga režiserja raztegnila na kar 45 minut, čeprav že je po prvih dveh minutah jasno, da je Denzel Washington hud »ma-derfaker«. Če to odmislimo, je njuna režija prvovrstna in odlična. Posledice apokalipse še nikoli niso bile tako dobro prikazane, škoda le, da film pade na nos zaradi zgodbe.
Čeprav se dogaja v prihodnosti, gre v resnici za navaden vestern, kar pa avtorji na srečo niti ne skrivajo (eden od zlikovcev si ves čas filma žvižga glasbo iz vesternov Sergia Leoneja).
A nič za to. Težava filma leži drugje. Predmet poželenja, za katerim se pehajo vsi junaki in antijunaki, je namreč Biblija. V prikazani postapokalipsi bi bila takšna knjiga brez vrednosti, saj nove generacije ne vedo več niti, kaj je TV, a kljub temu se vsi pehajo zanjo in jo imajo za edini steber morebitne ponovne izgradnje civilizacije. Takšna premisa bo kliknila le z gledalci, ki so tako goreči katoliški verniki, da hodijo že po robu fundamen-talizma. Za vse ostale pa bo film v tem trenutku izgubil
vso verodostojnost. A tudi če bi avtorji to premiso do konca filma podajali na razmeroma nevtralen način, pa konec vse uniči. Ta je namreč tako neverjeten in nelogičen in nerazumljiv, da je pravzaprav osupljivo, kako bi lahko vanj kdorkoli verjel. Kdo ve, morda pa je v tem bistvo vere. Da verjameš tudi takrat, ko vsa logika, smisel in razum izginejo. Film Knjiga odrešitve zato od gledalca zahteva ravno to: da slepo veruje v katoliškega boga. Le takšnim gledalcem bo film dogajal in najbrž bo zato postal dokaj priljubljen med katoliško mladino. Če je vaš svetovni nazor le malce drugačen, v filmu ne boste mogli začutiti končne katarze oz. bo izzvenela v prazno.
Matej Frece
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplacniske telefonije - preverite stanje na vasem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operatega (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
SESTAVIL
EDI KLASINC
COP LAS NAD ČELOM
Štajerski TEDNIK
KRAJ POD DONAČKO GORO
HARMONIKAR (LOJZE)
DALMATINSKA ANA
POGANJANJE CIM
NASA GORA (1833 m)
SEVALNA NAPRAVA, SEVALNIK
NASA ALPSKA SMUČARKA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERISKI TENISAČ
SUM. BOGINJA PLODNOSTI
GRŠKA MUZA
AVSTRIJSKI SMUČAR
NEDORASEL FANT, DEČEK
MOHAMEDOV STRIC
CELOTNI OBSEG
NAS POLITIK
MUSLIMANSKO ŽEN. IME
KRASKA KOTANJA
BAKHOVA PALICA
GERM. PRVI ČLOVEK
DREVESNA SKORJA
DRŽAVA OB PERZIJSKEM ZALIVU
PRERAČUNLJI-VEC
ROMSKO ŽENSKO IME
POSODA ZA MLEKO
NASA GORA
OREL V NEMSKI POEZIJI
PRAVI PRIIMEK MIRE MIHELIČ
VNETI DELI TELESA
NAMIGOVANJE ALUZIJA
BAJESLOVNI LETALEC
VERSKI ODPADNIK
VRSTA HRASTA
JELEN DAMJAK
EVA NOVSAK
MNOŽINSKI OSEBNI ZAIMEK
ZMRZNJENA ROSA
LJUBLJANSKI NAKUPOVALNI CENTER
MESTO V ANDALUZIJI
Ugankarski slovarček: ASK = germanski prvi človek v paru z Emblom; JAEN = mesto v Andaluziji; KOLEŠA = slovenski politik (Viktor, 1884-1946); KUKMA = čop las nad čelom; MURNOVEC = gora v
Sloveniji, visoka 1866 m; POLAJNKO = slovenski slikar (Jože, 1915-2003); RZENIK = gora v Sloveniji, visoka 1833 m; TIMA = muslimansko žensko ime. ,
■|\I3 Je>|| seqy o|6Aes eiue>|!0 o|niu >j|uezy
'eujisuA 'jenes 'eiep 'Tue 'sejeu luomiu 'od 'ese|o^ 'Ae}!|e>| 'osAoujniAl '|sse§v 'suv '}ue|n>j|e>j 'e^aien| 'qop 'sosju 'aojadois 'o^uieioj 'oe|d 'jeAB|/\| 'e|nA0 'eiu>jn>j :ouAejopoA la^uezu)) a) Aaijsau
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 30. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Slovenske Gorice). NEDELJA, 31. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 01. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 02. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Goldi). SREDA, 03. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). ČETRTEK, 04. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PETEK, 05. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
Polna Luna (30. januar) prinaša v začrtani vsakdan veliko svežine in novosti. Zdrava mera previdnosti ne bo odveč v ljubezni. V življenju je že tako, da ne more biti vse po vaše. Temeljit premislek pričara novo in svežo energijo. Sprostili se boste v pogledu službe.
Sn BIK
Zelo dejavni boste v pogledu komunikacije. Spoznali boste nove oblike učenja in pridobili različne informacije. Drugim boste radi pomagali s praktičnimi nasveti. Na delovnem mestu boste z eno besedo blesteli. Imeli boste nove projekte. Srečno roko bo razbrati tudi pri nakupovanju.
DVOJČKA
Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Vsekakor ne boste smeli iskati bližnjic. Pričakovati je, da vas bo označevala ustvarjalna energija in da boste zadevam v celoti kos. Sreča v ljubezni bo posledica trdega dela preteklosti. Svojih občutkov ne ignorirajte, ampak jih izražajte.
RAK
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. V tišini boste dobili odgovore na svoja vprašanja. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Razbrati bo potrebno, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. V ljubezni bo več nenavadnosti in svoje prave občutke zadržujete zase.
LEV
Ne boste smeli dvomiti in si ustvarjati dvojnosti. Čustveno neravnovesje bo posledica stresa. Bolje bo, da se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Konec januarja boste naredili zaključke in tisto, kar je neuporabno, bo odšlo. Moč ljubezni prinaša prijetnosti in povečano radost.
DEVICA
Najbolj srečni boste na področju denarja. Našli boste poti do skritih znanj intako napredovali. Prav gotovo bo čas namenjen temu, da naredite zaključke. Sprostila vas bo narava in sveži zrak. Vsekakor boste blesteli v vseh oblikah komunikacije. Najbolj skrivnostni boste v ljubezni - kaže se novost.
TEHTNICA
Izpolnjenost boste našli, ko boste na morebitne probleme pogledali iz svetlega zornega kota. Odgovornost na delovnem mestu bo velika. Izoblikovali boste dobra pogajalska izhodišča. Drobni premiki v ljubezni vam bodo vlivali zaupanje in dokazali pravilnost vaših odločitev.
ŠKORPIJON
Imeli boste možnost in se odpravili na neko pot. Globoko v sebi najdete moč in oporo. Spremljala vas bodo skrita znanja, ki bodo vezana na svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Pričakovati je, da se bodo točke usode obrnile v vašo korist. Prvi dnevi februarja prinašajo spontane pogovore.
STRELEC
Zrno modrosti boste držali v svoji dlani. Narediti boste morali določen prerez in doreči bobu bob. Če boste le želeli, boste našli upanje in vero. Na delovnem mestu sledi odločitev. Pri tem poslušajte razum. Glas srca je tisti, ki vam bo pomagal v ljubezni. Vrstili se bodo uspehi.
KOZOROG
Uspelo vam bo živeti lastne sanje. Na področju denarja bo bučno in zanimive. Štele bodo izključno modre odločitve. Pričakovati je tudi nekaj novosti in zdelo se bo, da se staro zaključuje. Klic narave bo naravni eliksir in sprostitev. Bodite tudi telesno aktivni in se veselite zime.
VODNAR
Notranji nemir se bo ojačal. Najbolj težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Skozi pogovor boste uvideli, kaj morate še spremeniti. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje vam bodo ogledalo. Skozi njihovo pomoč boste lahko rasli, tako na osebni kot duhovni ravni.
RIBI
Zaupanje bo tisto, ki prinaša veselje in skladnost. Nadaljevalo se bo obdobje kreativnosti in navdiha. Seveda boste morali biti odločni v službi. Prava priložnost prihaja kmalu. V ljubezni bo občutiti romantiko in povečano čustveno skladnost. Sreča vas čaka v pogledu denarja^Srečen dan: četrtek.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija radia Ptuj. V četrtek ob 18.CC!
KNJIŽEVNICA
GRSKI OTOK
PETER OBLAK
NEVENKA
Nagradno turistično vprašanje
Ptujsko bodo preplavile maske
Na Ptujskem že bolj ali manj vse diši po pustu. Kurentova dežela bo oživela takoj po svečnici, 2. februarja. Številnim pustnim prireditvam na Ptuju se bodo pridružili tudi fašenki.
V Cirkulanah in Markovcih ga bodo pripravili 13. februarja, v Dornavi in Vidmu 15., v Cirkov-cah in Bukovcih pa 16. februarja. Prva pustna povorka na Ptuju bo že 6. februarja, ko se bodo že enajstič zapored predstavili
tipični slovenski pustni liki in maske. Tega dne bo oblast v mestu prevzel enajsti princ karnevala Bernard Ptujski, ki bo mestu vladal vse do 16. februarja, ko se bo za letos pust poslovil.
Na dvorišču Ptujske kleti bo 6.
Foto: Črtomir Goznik
februarja zadišalo po kurji obari, ki jo bo 22 tekmovalnih ekip kuhalo za dober namen. 7. februarja bo Ptuj prvič v svoji zgodovini gostil 50 slovenskih pihalnih godb in ma-žoretk, ki se bodo po sprevodu po ptujskih ulicah in trgih predstavile še z zaključnim skupnim nastopom na Mestnem stadionu. Peta tradicionalna otroška povorka bo 12. februarja, ki bo povezala učence osnovnih šol iz Ptuja in okolice. 50. jubilejna pustna in karnevalska po-vorka pa bo 14. februarja, v kateri bodo sodelovale številne domače in tuje etnografske in skupine, ki se jim bodo pridružile tudi pustne skupine podjetij, ustanov, šol in nekaterih drugih. Vodja projekta 50. Kurentovanja Klavdija Petek je povedala, da bo na osrednji nedeljski povorki sodelovalo najmanj 3000 mask, skupaj pa na vseh prireditvah najmanj 12 tisoč. Od tujih skupin 14. februarja na Ptuju pričakujejo skupine iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Bolgarije, Srbije, Makedonije in Hrvaške. Med najlepše karnevalske skupine bodo letos
razdelili skupaj za devet tisoč evrov nagrad. Nagradili bodo najmanj deset izstopajočih skupin. Zadnja organizirana povorka v okviru 50. kurentovanja bo 15. februarja, ko se bodo na Ptuju srečale najmlajše ma-škare slovenskih in hrvaških vrtcev. Tudi v tej povorki naj bi sodelovalo najmanj 50 skupin. Častni pokrovitelj letošnjega kurentovanja je predsednik vlade RS Borut Pahor.
V okviru že tradicionalnega sejma Turizem in prosti čas, ki se je končal v nedeljo, 24. januarja, so se odmevno predstavili tudi Ptujčani, tokrat je bil poudarek na jubilejnem, 50. Kurentovanju. Prvič pa so na tem sejmu predstavili tudi edinstven projekt, ki mu ni para v svetu, Turizem v zidanicah, v okviru katerega sodeluje 28 zidanic. Povezane so v konzorciju Turizem v zidanicah, v okviru katerega je obiskoval-
cem na Dolenjskem in v Beli krajini na voljo okrog 150 novih ležišč.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje nismo prejeli pravilnega odgovora, prvo kurentovanje na ptujskih ulicah in trgih je leta
1960	organiziralo Zgodovinsko društvo Ptuj v sodelovanju z mar-kovško etnografsko skupino. Pritegnilo je več kot 5000 ljudi. Že leta
1961	pa je bilo gledalcev več kot 10 tisoč. Organizatorji jubilejnega, 50. Kurentovanja pričakujejo, da si bo letošnje pustne prireditve ogledalo kar 250 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. Danes vprašujemo, kdaj so na Ptuju pričeli izbirati prince karnevala. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v grand hotelu Primus na Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 5. februarja 2010.
Na letošnji vrteški povorki, ki bo 15. februarja, pričakujejo najmanj petdeset skupin najmlajših maškar, na toliko skupin pa računajo tudi v povorki pihalnih godb in mažoretk, ki bo 7. februarja.
Pošta Slovenije • Prve letošnje znamke
7 priložnostnih in ena redna znamka
Pošta Slovenije bo danes izdala sedem novih priložnostnih in eno redno poštno znamko z motivi valentinovo, stare prekmurske noše, pesnika Stanka Vraza, XXI. zimskih olimpijskih iger v Van-couvru, kitajskega horoskopa in mozirskih pustnakov.
ne poštnine za prednostno pisemsko pošiljko prvega masnega razreda, do 20 g, v mednarodnem prometu.
Naj ob koncu dodamo, da bodo v Pošti Slovenije naslednje letošnje poštne znamke izdali marca 2010; in sicer dve redni znamki z velikonočnima motivo-
ma ter priložnostno poštno znamko ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici, nato pa še priložnostne poštne znamke iz serij Turizem, Rastlinstvo in Srednjeveški samostani v Sloveniji.
-OM
Nova voščilna znamka z vrednostjo 0,30 evra je tokrat namenjena ljubezni, oz. bližnjemu valentinovemu in je tako kot že nekaj let doslej izdana s perforacijo v obliki srca v mali poli po 10 znamk. Nova znamka iz serije Ljudske noše, gre za osmo iz te serije, z vrednostjo 0,26 evra, prikazuje žensko in moško praznično nošo iz leta 1891 prekmurskih Slovencev, ki so tedaj živeli v Železni županiji. V seriji znamenite osebnosti so tokrat izdali znamko z vrednostjo 1,10 evra, s katero želijo zaznamovati 200-letnico rojstva pesnika Stanka Vraza, s pravim imenom Jakob Fras. Gre za slovensko-hrvaškega pesnika in enega najpomembnejših
predstavnikov Ilirskega gibanja, katerega pesniški opus v slovenščini je precej obsežen, a večinoma žal še v rokopisni obliki.
Nova znamka iz serije folklora-maske z vrednostjo 1,60 evra tokrat prikazuje pustnake, značilne maske iz Mozirja, ki imajo dolgo tradicijo v tem kraju, saj prvi pisni viri govorijo, da so bili mo-zirski pustnaki aktivni že leta 1891.
Med priložnostnimi znamkami so izdali tudi dve znamki na temo XXI. zimskih olimpijskih iger, ki se bodo začele 12. februarja v Vancouvru. Znamki sta natisnjeni v mali poli šestih znamk, prva v vrednosti 0,40 evra, prikazuje veleslalomska vrata s progo v ozadju,
druga, z vrednostjo 0,45 evra, pa hokejsko palico in pak, na obeh pa sta olimpijska znaka in napis Vancouver 2010.
Zaradi vedno večjega zanimanja za kitajski horoskop so se odločili, da mu bodo namenili novo serijo poštnih znamk. Prva znamka iz te serije z vrednostjo 0,92 evra pa prikazuje znamenje tigra, saj bomo prav na valentinovo leta 2010 vstopili v leto tigra.
Po vzoru drugih držav pa so se tudi v Pošti Slovenije odločili za izdajo znamke, ki v svoji ceni vključuje tudi vrednost za dodatno storitev prenosa pošiljke. Prva med njimi je redna znamka z oznako D + PREDNOSTNO (PRIORITY), ki velja za oznako plača-

W: jßAcijo

OAO SLCvfchllA
Foto: M. Ozmec
V prvi letošnji seriji je Pošta Slovenije izdala sedem priložnostnih in eno redno poštno znamko, ki velja za oznako plačane poštnine za prednostno pisemsko pošiljko prvega masnega razreda v mednarodnem prometu.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
Z-L-U-B
Pustni ples v Grand Hotelu Primus
6.2.2010 ob 19. uri v Klubu Gemina XIII s skupino Black & White
Cena s samopostrežno večerjo 35 €, pri nakupu 10 ali več vstopnic cena 25 €. Pri nakupu karte s tem kuponom vas pogostimo s Primusovo tortico!
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje, savno ¡n fitnes z malico,	¿^t
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €	Termalni
r	1	Ttaatftnj
Pestra izbira malic v restavraciji Zila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. wQd (Malica v restavraciji Zila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00
Termalni Park
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-5 0 6 ali www.terme-ptuj.si
petek • 29. januarja 2010
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEBlUK 21
UfM BARVO ^
AVTODELI - PNEVMATIKE - PLATIŠČA za osebna in tovorna vozila
K sodelovanju vabimo Prodajalec v trgovini z avtodeli - Ptuj m/ž Poslovodja v trgovini z avtodeli - Ptuj m/ž
O podjetju
Bartog d.o.o. je eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju distribucije pnevmatik, nadomestnih delov in dodatne opreme za vse vrste vozil.
Opis delovnega mesta
Zaradi širitve poslovanja In odprtja nove poslovalnice na Ptuju vabimo v svoj kolektiv nove sodelavce.
Pričakujemo
-	izobrazbo tehnične ali trgovske smeri
-	poznavanje prodajnega programa (avtodeli, pnevmatike)
-	poznavanje računalniških programov s področja nadomestnih delov (TecDoc)
-	urejen videz In samostojen nastop
-	komunikativnost, sistematlčnost, fleksibilnost
PISNE PRIJAVE Z ŽIVLJENJEPISOM IN Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU
POGOJEV POŠLJITE DO 10.3.2010 NA NASLOV:
Bartog d.o.o. Trebnje - kadrovska služba
Obrtniška 18
8210 TREBNJE
ali po elektronski pošti:
mirjana.praznlk@bartog.si
ob nakupu kuhinje vam
PODARIMO
Kamnito delovno ploščo ali Gospodinjske aparate ali Veliki gotovinski popust
KUHINJ
NOVO!
pri uveljavljanju 25% popusta ob nakupu kuhinje Panles vam nudimo 20% popusta pri aparatih Bosch in Siemens.
Salon kuhinj Panles - Maribor
Tržaška cesta 65, 2000 Maribor Tel.: 00 386 2 33 25 246 gsm: 00 386 31 365 246 e-mail: panles.kuhinjemb@siol.net
Salon kuhinj Panles - Murska Sobota
Obrtna ulica 26, 9000 Murska Sobota Tel.: 00 386 2 53 41 038 gsm: 00 386 31 365 199 e-mail:panles. kuhinjems@siol.net
Salon kuhinj Panles - Ptuj
Belšakova 2, 2250 Ptuj tel.:00 386 2 79 80 260
gsm: 00 386 41 233 645 e-mail: panles.kuhinjept@siol.net
Mali oglasi
STORITVE
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
AVTO ELEKTRIKA BOŠTJAN KOKOT, s. p., iz Trgovišča 21 vam nudi servis vozil, popravila zaganjačev in al-ternatorjev, električna popravila osebnih in tovornih vozil, delovnih strojev ter kmetijske mehanizacije, servisiranje av-toklim ter delo na terenu. Informacije na št. 031 727 543.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
^fntlumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 B, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 14. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
Perpetuum Jazzile Športna dvorana Race Nedelja, 7.2.2010 ob 19:00
r -	Prodaja vstopnic:
^^¡L , Vr	Petro lovi bencinski servisi,
-j, * , jf	poslovalnice Big Banga
■j v--/t	Info pisarna Europark
Prireditvenik
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
V KROJAŠKEM salonu Senior JOY izposojamo fantovske, birmanske in obhajilne obleke, na voljo več kot 90 oblek. Tel. 041 743 990.
KMETIJSTVO
PRODAM psičke nemške ovčarje. Telefon 031 744 408.
NESNICE rjave, stare 13 tednov, prodam, 3,50 evra, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM otavo v štirioglatih balah. Telefon 02 751 39 91.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Telefon 031 550 863.
PRODAMO kravo simentalko, brejo v devetem mesecu, možna menjava za neplodno kravo ali telico, z doplačilom. Telefon 041 240 003.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM bukova drva z dostavo. Možen razrez. Tel. 041 914 263.
PRODAMO odojke in večje svinje od 120 do 160 kg. Stojnci, 766 37 61.
PRODAM teličko simentalko, staro 15 dni. Tel. 031 833 974.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01 in 031 845 522.
PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, po 3,60 € za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV, telefon, balkon, klet. Telefon 031 244 748.
PRODAMO poslovno-stanovan-jsko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 622 341.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
PRODAM klavirsko harmoniko, lepo ohranjeno, 96 basov, 1 2 registrov, znamke Hohner. Tel. 761 43 21.
PRODAM nova vhodna vrata, opremljena z varnostno zaporo Europa, ali menjam za odojke. Tel. 031 238 294.
PRODAM kurentijo za odraslega. Tel. 041 749 744.
UGODNO prodam gostinsko napo, delovni pult, reg. nblagaj-no Optima, servirni voziček, 20 kosov tapeciranih stolov. Telefon 041 245 054.
SAMOPLAČNIŠKAZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/ 830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Petek, 29. januar
18.00 Slovenja vas, gasilski dom, košicenbal 20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven Ptuj, CID, tečaj španščine, italijanščine, znakovnega jezika gluhih, literarna delavnica ... Ptuj, CID, na ogled je razstava Glasba
Sobota, 30. januar
7.00
9.00
Gorišnica, smučarsko tekmovanje na Rogli za prvaka in prvakinjo občine Gorišnica, prijave na telefon 031 751 627 Podvinci, dvorana gasilskega doma, izdelava rož iz papirja, organizira skupina pustnih oračev Podvinci 10.00 Markovci, prostori župnijske dvorane, 9. ocenjevanje pustnih
krofov, izbrali bodo naj krof občine Markovci v letu 2010 18.00 Hajdoše, gasilski dom, 56. redni letni občni zbor PGD Hajdoše
18.00 Draženci, dom vaščanov, občni zbor Društva gospodinj Draženci
Kicar, dvorana doma, občni zbor PGD Kicar Cirkulane, zbiranje pred lovskim domom, pohod ob polni luni
17.00 Hajdina, lovski dom, občni zbor Lovskega društva Borisa Kidriča
19.00 Destrnik, kulturni dom, monokomedija Teater ni klošter (gledališče ni samostan)
Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven Ptuj, CID, metal koncert, »Amber Lillies« Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama Vikend 2 in izven Črna na Koroškem, park kralja Matjaža, tekmovanje v gradnji snežnih gradov, 18. gradovi kralja Matjaža
18.00 17.00
19.30 20.00 20.00
Nedelja, 31. januar
9.00 do 17.00 Spuhlja, dvorana, sejem korantove opreme 16.00 Cirkulane, dvorana, monoigra Anica, v počastitev slovenskega kulturnega praznika 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla,
4. glasbeni večer, Duo Fla-Via Črna na Koroškem, park kralja Matjaža, tekmovanje v gradnji snežnih gradov, 18. gradovi kralja Matjaža
Ponedeljek, 1. februar
20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama študentski in izven
Torek,2.februar
20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
Kino Ptuj
29., 30. in 31. januar ob 16.40 Stara mačka - komedija. Ob 18.20 Avatar - domišljijski spektakel. Ob 21.10 Art program: Povračilo - drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Alpski večer, druženje mu-zikantov Alpskih dežel, nastopajo: Igor in Zlati zvoki, ansambel Alpski kvintet, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Mira Klinca, Ansambel Robija Zupana, ansambel Rosa. Vabljeni pred male ekrane._
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, teleskopi, etacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.d.j.unident.doo.hr; dr. Borde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
BIMiliUMiJiMil M	
IC 02/228011	f\ SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po 0038549 372-605
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
M) M [MIML^iMD©^
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent. med. na Tratah na Ptuju
RADIOPTUJ
89,8* 98,2 °I04t3
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka	Barva	Letnik Cena(€)
liliH»»»^»^^!!!»!!!
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V

LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V FIAT STILO 1.4 OPEL CORSA 1.3 TDI, 3V FIAT GRANDE PUNTO 1.3 JTD CITROEN JUMPER dv. kabina
KREDIT
		
SREBRNA	2005	9.190
T. MODRA	2000	42.990
BELA	2001	2.990
SIVA	2003	7.990
SV. MODRA	2004	4.990
BELA	2006	5.590
SV. MODRA	2008	7.990
BELA	2001	5.990
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!

Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
SPORED ODDAJ
PETEK 22.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani SOBOTA 23.1.
8.00 Oddaja občine Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 24.1.
8.00 Imamo se fajn
9.00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Praznični večer OOZ Ptuj 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destrnik PONEDELJEK 25.1. 8.00 Praznični koncert KD Videm 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
bmw318ti compact	1997	2.750,00	klima	kov. zelena
seat cordoba vario 1,6	2000	2.950,00	serv. knjiga	kov. vij0la
volkswagen touran 1,9tdi concept.	2007	12.300,00	serv. knjiga	kov. Črna
vw passat 1,9tdi trendline limuz.	2005	9.900,00	tempomat	kov. srebrna
honda hr-v1,64x4avt.	1999	5.500,00	klima	kov. srebrna
skoda octavia 1,9tdi glx	1998	3.690,00	serv. knjiga	k0v.b0rd0
peugeot 206 2,0 hdisw	2003	4.960,00	serv. knjiga	kov. b. rdeča
volkswagen golf 1,9 tdi iv	1998	4.150,00	klima	kov. zelena
peugeot 307 2,0 hdi xt	2002	4.300,00	serv. knjiga	kov. siva
renault espace 2,2 dciauthen.	2003	6.850,00	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 407 2,0 hdisw	2005	8.500,00	pan. streha	kov. siva
renault megane 1,6 ert	1996	1.570,00	serv0 volan	kov. srebrna
seatleon 1,6-srstella	2000	3.650,00	serv. knjiga	rdeča
daewootacuma 1,ssx	2002	3.590,00	prvi last.	kov. zelena
citroen xsara 2,0 hdi exclusive	2004	4.900,00	prvi last.	kov. sv. modra
peugeot 2061,41 xt	2002	3.800,00	prvi last.	kov. siva
peugeot 607 2,2 hdi titan pack	2004	9.390,00	avt.deu. klima	kov. modra
fiat punt01,2 sx	2001	2.330,00	cityserv0	kov. sivo modra
volkswagen golf 1,9 sdi	1998	2.990,00	serv0 volan	bela
volkswagen sharan 1,9 tdi	2004	9.900,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renault espace 2,0 dciexpr.	2007	10.500,00	serv. knjiga	kov. siva
audi a6 2,4 v6 limuz.	1998	3.990,00	avt.deu. klima	kov. t. modra
c5 2,0 hpiexlu. limuz.	2001	3.590,00	avt. klima	kov. srebrna
citr0enc41,616v vtr pack	2006	7.700,00	prvi last.	kov. zlata
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avte
O/HckUvž d.o.o.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA €	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2006	13.200,00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDI A6 AVANT 2.7 TDI	2005	15.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW320 D LIMUZINA	2006	16.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN BERLINGO 1.6 i 16 V	2007	7.450,00	KLIMA	SREBRN
FIAT STILO 1.6 16 V DYNAMIC	2003	3.980,00	PRVI [AST.	KOV. MODRA
FORD FOCUS C-MAX 1.6 CD TI TREND	2007	9.980,00	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.500,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLIO 1.5 DCI STORIA 5 VRAT	2006	5.350,00	KLIMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONF.EXPRE.	2006	9.350,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	12.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW GOLF V 1.9 TDI TRENDLINE 5 VRAT	2007	10.400,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI CONFORT KARAVAN	2001	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PJSSJT 2.0 TDI LIMUZINA DSG COMFORT. 2006		11.770,00	AVT. KLIMA	BELA
VW TOURJN 1.9 TDI MATCH	2006	11.280,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
v OKNA	
	1
VRATA	
ROLETE	
OKENSKE POLICE	
ZIMSKI VRTOVI	
GARAŽNA VRATA	
STEKLENE FASADE	
eacoNT
"Dota šetedd nêve^njc Tel.: 02741 l3M,&m:04131«S0S
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlašajte in izberite iz našega programa oken in vrat po posebej ugodni zimski ceni.
BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož
belcoriTdoo@siol.net, www.belcont.si
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok
SPOMIN
Danes, 29. januarja 2010, mineva leto, odkar je od nas odšel in nas pustil same dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Gornjec
IZ JURŠINCEV 55
Težko je pozabiti človeka, ki nam je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno. Pogrešamo te!
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le trud in delo tvojih rok ostaja, nič več ni tvojega smehljaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo, hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Marije Kozel
IZ DOBRINE 58
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali lajšati našo bolečino. Iskreno hvala za darovano cvetje, sveče ter svete maše.
Hvala župnikoma g. Cirilu Čušu in g. Štefanu Zveru ter ministrantom za spoštljivo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Antonu Kolarju in Janezu Vodušku za besede slovesa.
Hvala kolektivu Perutnine Ptuj, Eurovalu, OŠ Gorišnica ter Slorestu in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Je ljubezen, družina, sreča, pride smrt, žalost in neizmerna bolečina. So sanje in upanje, da to ni res,
pride nov dom in spoznanje, da bile so le sanje. Ni več ljubezni, ni sreče, ostane le upanje boleče ...
SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 28. januar 2005, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati in dedi
Istok Kaisersberger
IZ KRAIGHERJEVE 23 NA PTUJU
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov prerani dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo. Z žalostjo v srcu: žena Marica, hči Simona s sinom Nikom, sin Iztok z ženo Gordano in hčerko Lano
Življenje naše se je spremenilo,
nič več ni tako, kot je bilo.
Hiša, dvorišče, travniki in gorica,
vse pusto - prazno se nam zdi
odkar tebe, dragi ata, več med nami ni.
Ostali so spomini, dejanja
in trdo delo tvojih rok,
ki spremlja nas povsod.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar je v tihi zimski noči za vedno zaspal naš dragi ata
Franc Mlakar
IZ ZAKLA 17, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali poklonite cvet.
Zahvala tudi vsem, ki se udeležujete svetih maš, ki se darujejo zanj, in vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Maksa Tjukajeva
S PTUJSKE GORE 108
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč in darovane sveče ter cvetje, za izrečeno sožalje ob težkih trenutkih.
Zahvaljujemo se gospodoma duhovnikoma za opravljen obred in darovane maše, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Prav vsem še enkrat iskrena zahvala - BOG PLAČAJ.
Majda, sin Željko, oče Viktor, sestra Marta in brat Marjan z družinama
Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala, sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
SPOMIN Štefanija
1935 - 2000
Stanislav
1939 - 2007
Novak
IZ GABRNIKA 21
Hvala vsem, ki se ju spomnite, jima poklonite cvet ali lepo misel ter prižgete svečko.
Vajini najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
V SPOMIN
27. januarja minevajo tri leta žalosti, odkar te ni več med nami, draga žena, mama, babica in prababica
Ana Pintarič
IZ AŠKERČEVE ULICE 4, PTUJ
Hvala vsem, ki Vas pot vodi k njenemu grobu, in vsem, ki se je spominjate s cvetjem in svečami.
Vsi njeni
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi. Kjer koli si, naj angel čuva te, kjer koli si, nate bomo mislili mi vsi.
ZAHVALA
V 79. letu nas je tiho zapustila naša najdražja žena, mama, tašča, oma, sestra, svakinja in teta
Ivana Veselič - Veseličeva oma
IZ VIDMA PRI PTUJU 72
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli besede tolažbe in sožalje, darovali za svete maše, vence in sveče. Hvala g. župniku za molitev in opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete pesmi, g. Janku Kozelu za ganljive besede, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in vsem dobrim ljudem, ki ste se prišli poklonit ljubljeni omi.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste vedno spominjali.
Draga oma, za vedno boš ostala v naših srcih.
Tvoji najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Anice Ivančič
IZ HRASTOVCA 19
se iskreno zahvaljujemo vsem bratom, sestram ter ostalim sorodnikom in znancem, ki ste darovali denarne prispevke, cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala gospe Marti za poslovilne besede, gospodu župniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen obred in darovano mašo, pogrebnemu zavodu Mir, podjetju ADK Dolane ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Francika z družino, sin Franc s hčerko Evo, sin Smiljan z družino ter bratje in sestre
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
Jožefa Stipetiča
IZ ILČEVE ULICE 12
NAZADNJE VAROVANCA DOMA UPOKOJENCEV PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izraženo sožalje.
Zahvaljujemo se g. patru za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Turnišče in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame in sestre
Antonije Petek,
rojene Tašner
IZ ŽABJAKA 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Za pomoč se posebej zahvaljujemo družinam Menoni, Petek - Bezjak, Šešerko in Kociper. Hvala g. župniku Marjanu Maruclju za opravljen obred, Veri Kokol za molitev in besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke, Mikiju Prstcu za odigrano melodijo Il Silenzio, dr. Šaškovi in reševalcema, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj ter zastavonoši Društva upokojencev Rogoznica.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan s Tanjo in hčerka Darinka
Kako srčno si si želela, da še med nami bi živela, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storila si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dobre sestre in tete
Rozalije Kozel
IZ PODLEHNIKA 84
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v lepem številu in z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo duhovnikoma od sv. Trojice za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, g. Žeraku, govornikoma g. Janezu Arnušu in g. Petru Fegušu za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala velja družinam Trafela, Jelen, Mlakar in Prevolšek iz Tržca.
Žalujoči: sestri Anica in Marija ter nečaka Irena in Tonči z družinama
Kje si, ljubi sin, mož, ati, dedek zlati? Kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni? Prazen dom je, dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo boli.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že tri leta počiva naš dragi sin, mož, ati in dedi
Feliks Fridauer
ZAGREBŠKA C. 78 roj. 11. 5. 1941 - 3. 1. 2007
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, rožo ali svečo postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Tvoji najdražji: mama, žena Štefka, hčerki Anica in Jožica z družinama, vnuki Anja, Aleš in Natalija
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. (France Prešeren)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in tasta
Lojzeta Vebra
(13. 12. 1927 t 16. 01. 2010)
se vsem, ki ste našega dragega Lojzeta pospremili na zadnji poti, iskreno zahvaljujemo. Hvala govornikom g. Slavku Vesenjaku - predstavniku sokrajanov občine Gorišnica, g. Mirku Toplaku - predsedniku Zveze borcev Gorišnica, g. Slavku Rižnarju - predsedniku PGD Gajevci-Placerovci, in g. Francu Mešku za zahvalne besede.
Zahvaljujemo se članom PGD Gajevci-Placerovci in ge. Ivani Janžekovič za zadnji pozdrav. Hvala predstavnikom Kmetijske zadruge Ptuj, g. dr. Kolesarju in vsem, ki ste Lojzeta v težkih trenutkih obiskovali in mu pomagali.
Vsi njegovi
Hvala ti, mama, za rojstvo - življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, vtkane v trpljenje. Zdaj naj se spočije izmučeno srce, zdaj naj se spočijejo tvoje zdelane roke, zaprte so tvoje utrujene oči. Mama, naj večna ti lučka gori!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, tašče in babice
Matilde Pihler
IZ MOSTJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti do zadnjega počivališča, nam darovali za sveče, sv. maše, dar za župnišče in nam izražali sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, g. Jožetu Petroviču in ge. Mariji Filipič za ganljive besede slovesa, ge. Veri Kokol za molitev in besede zahvale, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvala velja tudi sodelavkam internega in kirurškega oddelka SB Ptuj - pisarna in sodelavkam podjetja Boxmark iz Kidričevega. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom in drugemu medicinskemu osebju SB Ptuj, ki so kakorkoli sodelovali pri njenem zdravljenju, Naši ambulanti, Miro Lasbaher, iz Juršincev in reševalnemu podjetju Modmed.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala!	- . „. .... . , ,
Žalujoči vsi, ki si nas imela rada
Gruškovec • Žalostni pogled na pogorelo hišo
Ogenj, ki je vzel iskrice veselja v otroških očeh
Skoraj popolnoma nova hiša Hrženjakovih v Gruškovcu 85 kaže te dni, srede mrzle zime, hudo žalostno podobo; pred nekaj dnevi je namreč popolnoma zgorelo ostrešje z mansardo, kjer je oče Rado Hrženjak za svoje tri otroke urejal otroške sobice: »Pa tako smo se vsi skupaj še ob novem letu veselili vselitve, moji trije so komaj čakali...«z grenkobo v glasu pove oče Rado.
Zagorelo je v četrtek malo pred poldnevom. Še sreča, da sta bila skupaj z ženo doma in sta se poslavljala od tasta, ki je bil na obisku: »Ko sva se vračala v hišo, sva zagledala dim, niti vrat nisva več mogla prav odpreti, naenkrat je bilo vse v vedno gostejšem dimu. Takoj sem klical gasilce na pomoč, ker se z vodo iz pipe ni dalo reševati nič, je že preveč gorelo. Pa tudi hidranta ni tu nikjer v bližini. Razlog za požar, kot pravijo, je bil v dimniku, zgoraj, pri 'škatli'. Zelo, zelo moram pohvaliti vse gasilce, ki so bili skoraj takoj tu, drugače bi verjetno pogorelo do tal. Res so bili fantje na mestu, še cesto so si morali sproti posipati, ker je ravno snežilo in je bila v te hribe težko prevozna,« Rado povzema nesrečno četrtkovo dopoldne in še nekajkrat pohvali izjemno hiter odziv in pomoč kar petih prostovoljnih gasilskih društev, ki so prihitela na pomoč: »To so bili naši gasilci iz Cirkulan, pa iz Stojncev in Bu-
kovcev, pa še iz sosednjih hrvaških občin Donje Voce in Višnji-ce, saj hiša stoji točno na meji med obema državama. Posebej se želim zahvaliti še podjetju Em-grad iz Hajdine, kjer sem zaposlen, za razumevanje stiske in za ponujeno pomoč ter še zlasti direktorju podjetja Petru Emer-šiču, ki mi nesebično pomaga z nasveti in strokovno pomočjo pri urejanju vse potrebne dokumentacije.«
Kako točno je gašenje potekalo, se Rado ne more spomniti, saj je od šoka ob pogledu na goreči dom za nekaj časa izgubil zavest: »Strašno je gledati, ko ti gore vse, v kar si vlagal vsa leta. Hiša je skoraj nova, pred petimi leti sva jo z ženo začela graditi in jo počasi zdaj zaključevala. Ni nam bilo lahko, sam sem v službi, žena je doma, imava tri šoloobvezne otroke, stare od devet do 14 let. Sebi sva trgala od ust, nič si nisva privoščila in čisto vse sva vlagala v dom, za naju in za otroke. Pozno jeseni sem
Hrženjakova hiša v Gruškovcu 85 je ostala brez strehe in ostrešja.
nabavil ves gradbeni material za dokončno ureditev mansarde; vse sem si spravil na podstrešje, od izolacijskega materiala, knauf plošč, radiatorjev, keramike
Ognjeni zublji so uničili tudi popolnoma ves pripravljen material mansardi.
Foto: SM
za ureditev treh otroških sobic v
in celo že opremo za dve sobici smo spravili gor. Čez zimo, do konca februarja, bi počasi uredili mansardo s tremi sobicami za otroke in še kopalnico, zdaj nam je pa čisto vse vzel ogenj, čisto vse, še obleko, ki smo jo imeli spravljeno na podstrešju. Zgorelo je do konca, vse ... nič več ni, nekaj ožganih ostankov je neuporabnih. Poglejte, kakšno razdejanje ...« Miru se ob pogledu na res popolnoma razdejano, golo podstrešje, ki ga od neba zdaj ločuje le tanka plastična plahta nad zažganim tramovjem, glas kar zadrgne nekje globoko v grlu.
Ko se spet zbere, še pove: »Na srečo sem imel vplačano vsaj tisto minimalno zavarovanje za hišo, saj veste, kako je, ko gradiš. Komaj plačaš vse nujne položnice, pa otroci potrebujejo veliko. Upam, da bom dobil toliko, da bomo lahko na novo prekrili hišo in mogoče še popravili fasado. Se pa kar bojim, kaj bo
pokazalo mnenje statika, ki je bil tudi že tukaj, saj so nam spo-kali skoraj vsi osnovni zidovi v hiši, verjetno zaradi vročine. Ne predstavljam pa si, kako spet urediti sobice za otroke. Zgorelo mi je za 12.000 evrov materiala, ki sem si ga pripravil.«
Hrženjakovemu gospodarju gre malo težko z jezika, ampak na koncu vseeno pravi: »Če bi mogoče kdo imel kakšen gradbeni material, ki ga ne potrebuje, bi lepo prosil, če bi nam ga lahko podaril. Karkoli takšnega, da lahko uporabimo, tudi novi radiatorji so zgoreli. Ne prosimo za denar, ker vemo, da ga danes nima nihče, samo za kakšen gradbeni material za notranja dela. Vse bomo sami naredil, znamo delati in radi delamo, nihče ni len, le nič nimamo, da bi lahko začeli.«
Če kdo lahko ali želi pomagati Hrženjakovim, lahko pokliče na GSM 070 810 914.
SM
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo čez dan pa znova zmerno pooblačilo. V severovzhodni Sloveniji bo zapihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -15 do -9, na Primorskem okoli -4, najvišje dnevne -6 do -2, na Primorskem do 4 stopinje C.
V soboto bo oblačno. Po nižinah Primorske bo občasno deževalo, drugod snežilo.Tudi v nedeljo bo oblačno. V notranjosti bo sprva občasno še rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. Popoldne ali proti večeru se bo delno zjasnilo.
Roman ZemljariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Piuj TEL: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inrd@zerox.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
Brez vozniške in z ukradenimi predmeti
25. januarja ob 1. uri so policisti Policijske postaje Ruše v bližini Limbuša ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 35-letni moški iz Maribora. V postopku so ugotovili, da je vozil motorno vozilo v cestnem prometu brez izpita. Zaradi večkratnih kršitev cestnoprometnih predpisov so mu zasegli osebni avtomobil in bodo zoper njega uvedli prekr-škovni postopek. Moški je v vozilu prevažal štiri letne pnevmatike s platišči in ojačevalnik za glasbeni stolp. Policisti so ugotovili, da predmeti izvirajo iz vloma v kletni boks stanovanjskega bloka v Bistrici ob Dravi, ki ga je storil slabo uro pred tem. V vozilu sta se nahajali tudi registrski tablici, ki sta bili odtujeni dne 23. 1. 2010. Predmete so policisti zasegli in moškega pridržali in kazensko ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu.
Dva zadrogirana v avtu
22.	januarja ob 14.45 so policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov v Mariboru ustavili 28-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Celja. Opravili so postopek za prepo-znavo znakov oziroma simptomov, ali je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Preizkus je bil pozitiven, zato so odredili strokovni pregled. Pri 20-le-tnem sopotniku iz Celja pa so našli sedem PVC-zavitkov, v katerih so bili sivozeleni delci rastlin in tobaka. Policisti so predmete zasegli, po opravljenem preliminarnem testu bodo izvedli ustrezni ukrep.
Tatovi množično na delu
V	noči z 22. na 23. januar je neznani storilec vlomil v stanovanje na Pragerskem. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša več kot 6000 evrov.
V	isti noči je drugi neznanec vlomil v stavbo na Partizanski cesti v Mariboru. Iz notranjosti je odtujil električne kable. Premoženjska škoda znaša okoli 2400 evrov.
23.	januarja ponoči je neznani moški na Trgu revolucije v Mariboru pristopil do 25-letne ženske iz Maribora in jo dvakrat posprejal s sprejem, nato prijel ročaj torbice, ki jo je imela s seboj, in jo poskušal odtujiti. Ženska torbice ni izpustila, zato je moški močneje potegnil za torbico, zaradi česar je ženska padla. Ležečo na tleh jo skupaj s torbico vlekel nekaj časa. Ker mu torbice ni uspelo iztrgati iz njenih rok, jo je izpustil in pobegnil neznano kam. Policisti zbirajo obvestila s ciljem izsleditve storilca.
Oče treh šoloobveznih otrok Rado Hrženjak: "Zgorelo je čisto vse, kar sem nakupil za ureditev podstrešja, ves gradbeni material, radiatorji, oprema za dve otroški sobi ..."
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aeratvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Foto: SM
Foto: SM