PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb poslale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 70 (6654) TRST, petek, 24. marca 1967 DEJAVNOST TAJNIKA OZN V ZVEZI Z VIETNAMOM U Tantov pogovor s Fulbrightom in z drugimi ameriškimi senatorji Fulbright je ponovil, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje - Japonska vlada v stiku s hanojsko vlado NEW YORK, 23. — Glavni tajnik OZN U Tant, predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu William Fulbright ter deset senatorjev članov tega odbora se je včeraj sestalo in U Tant jim je obrazložil svoje stališče glede Vietnama. Po sestanku je Fulbright izjavil,.------------- da Je bil pogovor zaupen ter je' pri tem dobil nove ideje glede re- šitve v Vietnamu. Dodal pa Je, da po njegovem mnenju ne more OZN sedaj imeti koristne vloge za konec vojne. Ponovil je, da bi morale ZDA po njegovem mnenju Prekiniti bombardiranje Severnega Vi • .... Vietnama vsaj za več tednov in se Usmeriti h kompromisni rešitvi. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je tokijska vlada navezala stike s Severnim Vietnamom, da prouči mož. bost mirovnih pogajanj v Vietnamu. Dodal je, da stiki niso prinesli hobenlh otipljivih rezultatov. Ni pa hotel povedati, kdaj in kako so nar Vezali stike. Pripomnil pa je, da ho japonska vlada nadaljevala svoje napore za mir v Vietnamu. V zvezi z izmenjavo pisem med Johnsonom in Hošiminhom je predstavnik izjavil, da čeprav je bila Izmenjava negativna, je po mnenju Japonske vlade «značilno», da je bil navezan neposreden stik med Washingtonom in Hanojem. Japonska vlada upa, da bo ta vrsta stikov konec koncev pripeljala do mi. »ovnih pogajanj. Sevemovietnamski list «Nan Dani) Mše, da je bil namen objave pisem med Hošiminhom in Johnsonom ponovno dokazati korektno, Pravilno ter razumno ravnanje Severnega Vietnama. List dodaja, da So ZDA skušale izkoristiti Johnsonovo pismo Hošiminhu, da bi prikazovale svetovni javnosti, da so V teku neposredni stiki med Sever, him Vietnamom in ZDA. Agencija Nova Kitajska pa piše, da je konferenca na Guamu dala znak za še ostrejšo In širšo napadalno vojno v Vietnamu. Zatem na- ia Sovjetsko zvezo in jo obtožu-sklc Je, da sklepa sporazume z ZDA, medtem ko divja v Vietnamu vojna, ter da «sodeluje z ameriškim Imperializmom s pritiskom na viet- Je dovolila ZDA uporabljanje Hong Konga kot oporišča za napad na Vietnam. Na ta način je britanska vlada prekršila ženevske sporazume iz leta 1954 ter ogroža mir in varnost narodov v Aziji. Britanska vlada mora odpraviti to stanje, drugače bo morala nositi vso odgovornost za vse hude posledice, ki bi lahko sledile. V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi na raznih sektorjih, ameriški bombniki pa nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietnama. Predsednik britanske vlade Wil-son je izjavil v spodnji zbornici, da je njegova vlada za zmanjšanje vojaške dejavnosti v Vietnamu do takšne mere, da bi se lahko začela mirovna pogajanja. Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je Wilson rekel, da bo vlada nadaljevala napore, da bi pripravila vojskujoče se stranke v Vietnamu, naj začnejo pogajanja. Poudaril je, da Velika Britanija ne bo nikoli vojaško nastopila v Vietnamu. Wilson ni hotel komen>-ati izmenjave pisem med Johnsonom in Hošiminhom. Pripomnil je: ((Prepričan sem, da vse prizadete strani čutijo potrebo rešitve. Ni moja naloga reči, kaj vsaka od teh strani ima za častno rešitev. Jasno nam je znano ameriško stališče, manj nam je znano sedanje stališče Hanoja. Prepričan sem, da je v Hanoju želja, če bi se ustvarili pravični pogoji, udeležiti se konference in videti, ali se lahko doseže mir.n Nato je Wilson Izjavil, da Velika Britanija stalno išče način za konec vojne v Vietnamu, ter je obžaloval dejstvo, da med Kosigino-vim obiskom v Londonu ni njemu in Kosiginu uspelo doseči, da bi prizadete strani ((napravile tisti ko rak naprej«, ki bi bil potreben za jmperi; damski :o ljudstvo znotraj in zunaj«. Sevemovietnamska tiskovna agen. tija javlja, da je zunanje ministr- stvo obsodilo britansko vlado, ker Volkspartei Je sprejela predloge Italijanske vlade o avtonomiji bo-censke pokrajine in o drugih ukrepih za zaščito južnotirolske manjšine, vendar s pogojem, da se predhodno sprejmejo mednarodna jamstva na pogajanjih med Italijo in Avstrijo. Izvršni odbor je sprejel Ustrezno resolucijo, vendar z zelo tesno večino, saj je veliko število klanov zahtevalo, naj se najprej u-fedi vprašanje mednarodnih jamstev in šele kasneje naj se prične eazprava o »paketu«, V Ženevi je bila razorožitvena konferenca odložena do 9. maja, hkrati pa se je zaključilo 23. zasedanje komisije OZN za človeške Pravice, ki je razpravljala o smrtni kazni, o obsodbi vojnih zločincev, o suženjstvu, o rasni in verski diskriminaciji ter priporočila glavni skupščini OZN ustanovitev »Visokega komisariata za človeške pralce.« Ameriški delegat na razorožitveni konferenci je včeraj izjavil, da je Potrebno nekaj časa za razmišljanje ter da bi odbor lahko opustil obravnavo prepovedi širjenja jedrskega orožja, da bi se o tem bolje Pojasnila stališča prizadetih držav. Sovjetski delegat pa je za odložitev obtoiil Zahodno Nemčijo kot ene-8a glavnih krivcev. Vsi pa so poudarili, da se odložitev ne sme na boben način razlagati kot neuspeh. Ameriški delegat pa je dejal, da {•odo ZDA storile vse, da bi se delegati 9. maja t. 1. lahko vrnili v 'enevo s skupnim besedilom po-Sodbe. O možnosti pogajanj glede Vietnama so prišle včeraj izjave s treh strani. U Tant, Fulbright in deset fmeri kih senatorjev se je sestalo sklicanje konference Wilson je izjavil, da sta bila on ln Koslgln obveščena o Johnsonovem pismu Hošiminhu. Pripomnil J«, da Je med težavami, ki so nastale med Kosiglnovim obiskom v Londonu, bil strah Severnega Vietnama, da bi «sevemovi<5jnamski borci« bili odrezani brez opore. To je bil razlog, zaradi katerega so skušali začeti pogajanja, «s tem da bi po diplomatskih stikih odstranili bojazen na obeh straneh.« Komisija OZN za človeške pravice ŽENEVA, 23. — V Ženevi se je zaključilo 23. zasedanje komisije OZN za človeške pravice. Odobrili so vrsto priporočil. Zlasti so razpravljali o vprašanju smrtne kazni, o obsodbi vojnih zločincev, o suženjstvu in trgovini z belim blagom, o rasni in verski diskriminaciji ter o ustanovitvi visokega komisariata za človeške pravice. S tem v zvezi je komisija sprejela resolucijo, ki priporoča glavni skupščini OZN imenovanje visokega komisar- ja, katerega naloga bo pomogatl in ftovanjt spodbujati splošno spoštovanje človeških pravic in temeljnih svoboščin. Nove aretacije v Indoneziji DŽAKARTA, 23. — Tiskovna a-gencija Antara javlja, da so na pod. ročju Bandunga na zahodni Javi odkrili ((komunistično zaroto«) za organiziranje oboroženega upora proti vladi. Agencija dodaja, da so stranke. aretirali 16 voditeljev komunistične Pred vojaškim sodiščem v Džakarti se bo v kratkem začela razprava proti številnim časnikarjem, ki so obtoženi, da so vpleteni v poskus državnega udara iz leta 1965. Med obtoženci je tudi bivši ravnatelj agencije Antara. Na ne- kem drugem procesu pa bodo so- ....... Cia .................... dlli 200 članov komunistične stranke. V uradnih krogih so javili, da bo moral Sukamo v kratkem izprazniti vse vladne palače, ki so bile na njegovo razpolago. Umaknil se bo v svoj privatni dvorec v Bogo ru. LONDON, 23. — Pri sinočnjem gla sovanju v spodnji zbornici o konser- vativnem spreminjevalnem predlogu, naj bi razveljavili vladni sklep o blokadi zvišanja mezd nekaterih kategorij tiskarjev, se je okoli 30 laburističnih poslancev vzdržalo. Vendar pa je vlada prodrla s 168 glasovi proti 119. S PIČLO VEČINO NA ZASEDANJU 1ZVBŠNEEA ODBORA Volkspartei sprejema italijanske ponudbe vendar s pogojem mednarodnih jamstev Za resolucijo je glasovalo samo 29 članov, proti pa 24 ■ Izredni kongres se bo sestal šele po zaključku italijansko-avstrijsklh pogajanj o mednarodnih jamstvih BOČEN, 23. — Izvršni odbor SUdtiroler Volkspartei Je danes po dolgotrajnih zasedanjih z 29 glasovi proti 24 in dvema vzdržanima sprejel resolucijo, s katero sprejema italijanske ponudbe (paket), vendar pa postavlja kot pogoj sprejem mednarodnih jamstev. V resoluciji je rečeno, da Je po- krajinsko vodstvo Siidtiroler Volkspartei na številnih zasedanjih ponovno preučilo vse zaključke italijansko - avstrijskih pogajanj, ki so bila od 1961. leta po nalogu skupščine Združenih narodov, da se po- ravna spor o izvajanju pariške pogodbe. Izvršni odbor ocenjuje te zaključke kot ukrepe za izvajanje pariškega sporazuma, ki ima za cilj posebno in stalno zaščito nemške etnične skupine v Južni Tirolski, in to tudi na osnovi zadnjih pojasnil, ki jih, Je prejel po nalogu izvršnega odbora dr. Magnago v Rimu. Izvršni odbor priporoča pokrajinskemu kongresu, da sprejme ukrepe, ki jih predlaga vlada (paket) za novo ureditev pokrajinske avto- Z BLAGOJEVICEVE TISKOVNE KONFERENCE Avstrijski podkancler obišče Jugoslavijo Jug.-ital. pogajanja še vedno prekinjena Vprašanje je trenutno v pristojnosti obeh vlad - Dolg razgovor Pavičevič-Ducci ■ Glavni odbor SZDL Hrvatske obsoja ^Deklaracijo* Resolucija o idejnopolitičnih nalogah Zveze komunistov Slovenije BEOGRAD, 23. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bo obisk avstrijskega podkanclerja dr. Bocka, ki bo v aprilu obiskal Jugoslavijo, dobra priložnost za podrobno izmenjavo mišljenj in dogovora o načinu za konkretnejše gospodarsko sodelovanje posebno na področju industrij- Blagojevič Je dodal, da bi bilo obojestransko koristno, če bi se pogovarjali tudi o možnosti in oblikah sodelovanja v okviru EFTA, katere članica je Avstrija, in o sodelovanju obeh držav v okviru donavske komisije. Blagojevič Je nato obvestil novinarje, da je Jugoslovanska vlada sprejela predlog zahodnonemške vlade, da se konec aprila v Beogradu sestane mešani medvladni odbor, ki ga predvideva protokol, sklenjen med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo leta 1964. Zadnji sestanek odbora je bil aprila 1965 v Bonnu. Na vprašanje novinarjev o rezultatu obiska pomočnika državnega tajnika za zunanje zadeve Belov-skega v nekaterih evropskih drža zi s pobudo devetih evropskih držav, predlagatelju resolucije o evropskem sodelovanju na ravni vlad. V razgovorih je bila poudarjena pripravljenost teh držav, da vlože nadaljnje napore v iskanje poti za ske kooperacile, blagovnega pro- J-napredek evropskega sodelovanja, hrvaške, s soglasno sprejetim st meta trarsoorta in turizma »Kot vam je znano,« je poudarfi , P°m ostro obsodil «DeiUaracijo» — medJuSS in A vs trii o Blagojevič, «ml na skupino devetih J? ocenil kot poUtični udarec reak- med Jugoslavijo in Avstrijo. ne |ledamo kot na zaprt kiUb, tem-! oije po največji — pridobitvi revo- več kot na kolektivno pobudo de- j lucije; po bratstvu in enotnosti, vetih držav, ki je odprta vsem«. Glavni odbor Socialistične zveze Blagojevič je izrazil prepričanje,1 Hrvaške sodi, da je ((Deklaracija« ka za zunanje zadeve. Kot se je zvedelo, sta se pogovarjala «dolgo in prisrčno o oanosih med obema državama.« Fienuin glavnega odbora SZDL Hrvaške je sinoči v Zagrebu po živahni razpravi o ((Deklaraciji o nazivu in položaju hrvaškega književnega jezika«, ki jo je Socialistični zvezi poslal upravni odbor Matica hrvaške, s soglasno sprejetim skle- m nomlje in za večjo zaščito Južnotirolske etnične manjšine ter za boljše demokratično sožitje v pokrajini, pa čeprav «paket» ne vsebuje pristojnosti, ki bi bile potrebne za resnično avtonomijo. Izvršni odbor toplo poziva italijansko in avstrijsko vlado, da takoj stopita v stik na osnovi postopka, predvidenega leta 1964; da se dogovorita o zaključkih dvostranskih dogovorov in skupno z vsemi zaključki, doseženimi v notranjem okviru, tudi sporazumeta o učinkovitem mednarodnem Jamstvu. Sprejem takega jamstva spada v pristojnost obeh držav in jo Slldti-roler Volkspartei ima za nujen pogoj za uresničenje predvidenih ukrepov. Pokrajinski kongres se bo sestal, takoj ko bo mogoče priporočiti, da sprejme omenjeno učinkovito mednarodne jamstvo. lju Francoske Somalije, zakaj ne zapusti tega ozemlja?« V zvezi z izidom glasovanja Je uporabili minister izjavil, da so »važna sredstva«, da so zagotovili večino «da». Somalskl zunanji minister pa Je sprejel včeraj francoskega poslanika v Mogadišu in mu obrazložil stališče svoje vlade do referenduma. Kakor je znano, so začeli franco- ski vojaki in pripadniki tujske le-takoj po referendumu preiskovati vse hiše v Džibutiju, kjer bi' gije vajo Somalci. Vse Somalce, ki so jih našli brez dokumentov, ali če njih dokumenti niso bili v redu, so poslali v koncentracijska taborišča z namenom, da jih izženejo v Somalijo. Sedaj je v bližini Džibuti-ja v taborišču 4000 Somalcev. So- matski predstavnik na meji je izja- vil, da ne morejo sprejeti nobenega od štiri tisoč Somalcev, ki so se- daj zaprti v taborišču v Džibutiju. da bo obisk državnega tajnika za zunanje zadeve Marka Nikežiča pri. hodnji mesec v Belgiji prispeval k vah je Blagojevič dejal, da je bil smoter teh obiskov napredek ev- ropskega sodelovanja in da so v razgovorih, ki jih je imel Belovski z zastopniki držav, ki Jih Je obiskal, obravnavali vprašanja v zve- nadaljnjemu razvoju belgijsko-jugo-slovanskih odnosov in nudil priložnost zunanjima ministroma, da izmenjata mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Na vprašanje našega dopisnika, kako kaže glede nadaljevanja prekinjenih jugoslo-vansko-italijanskih razgovorov za vansko-italijanskih razgovorov sklenitev novega trgovinskega sporazuma, je Blagojevič dejal, da nima ničesar dodati Izjavi, ki Jo Je v zvezi s tem dal na zadnji tiskovni konferenci, ko je na podobno vprašanje odgovoril, da Je to vprašanje trenutno v pristojnosti dveh vlad in da nima o tem ničesar povedati. Toda prav danes dopoldne Je Roberto Ducci, italijanski veleposlanik v Beogradu obiskal Mišo Pavi-čeviča, namestnika zveznega tajni- BRZOJAVKA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SARAGATA Danes počastitev žrtev nacističnega barbarstva v Rimu Ministrstvo za zdravstvo za Pričetek kampanje za varnost prometa ukinitev zakonov, ki prepovedujejo širjenje kontracepcijskih sredstev 1» Fulbright je povedal, da so go-vorili o Vietnamu, da pa po nje- govem mnenju OZN sedaj ne mole imeti koristne vloge za zaključek vojne. V Londonu pa je predsednik Wilson dejal v parlamentu, Ha zagovarja zmanjšanje vojaške Hejavnosti v Vietnamu, da bi se •lato lahko začela mirovna pogajanja, ter je obžaloval dejstvo, da •bed Kosiglnovim obiskom v Lon-bonu ni ne njemu ne Kosiginu u-»pelo doseči, da bi prizadete Strahi »napravile tisti korak naprej, ki *>i bil potreben za sklicanje konference«. Tretjo izjavo je dal pred- RIM, 23. — Jutri bo v Ardeatinskih jamah svečanost ob obletnici pokola, ki so ga izvršili nacisti. Ob tej priložnosti je predsednik republike Saragat poslal dr. Azzariti, predsedniku vsedržavnega združenja italijanskih mučeniških družin poslanico, v kateri se klanja spominu * " žrtev barbarskega nacizma. V Slavnik japonske vlade, ki je povedal, da je vlada navezala stike * Hanojem, vendar pa ni hotel povedati, kdaj in kako. Hkrati je ha-vlada obsodila Anglijo, ker bojska________________ „ _ Je dovolila vladi ZDA uporabljanje jlong Konga za napadalno oporišče na Vietnam, ker je s tem kršila ženevske sporazume. V Južnem Vietnamu se seveda spopadi nadaljujejo in ameriški letalci so tudi včerai bombardirali Severni Vietnam. Sukamo se bo v kratkem izselil h vladne palače in se umaknil v svoj *asebni dvorec v Bogoru. Na Javi pa so aretirali šestnajst voditeljev komunistične stranke, češ da so Pripravljali oborožen upor proti vladi. Somalski predstavnik je zahteval °d U Tanta, naj pošlje v Francosko Somalijo opazovalca OZN, da bi Prouči' polo/aj, ki je nastal po re lorendumu. Francoske oblasti so Uprle v taborišče 400 Somalcev, poslanici je nadalje rečeno, da je zgodovina obsodila režim, ki se je umazal s takimi zločini, istočasno pa so še dragocenejše ustanove, ki so izšle iz borbe za svobodo, in je še trdnejša naša odločitev, da jih bomo varovali in branili. Podobno brzojavko je poslal tudi predsednik vlade Moro. Zakladni minister Colombo je ob deseti obletnici podpisa rimske po- so razni strokovnjaki ter zdravniki in tudi strokovnjaki za verska vprašanja. Generalno ravnateljstvo za javno higieno in bolnišnice je odboru predložilo obširno poročilo, ki obravnava osnovna vprašanja, na katera bo moral odbor dati odgovore, da se omogoči ministrstvu sprejem u-streznih stališč. Poročilo predvsem kritično obravnava obstoječo italijansko zakonodajo in prepoved širjenja kontracepcijskih sredstev ter navaja predlo- godbe o evropski gospodarski skup-'ge za zakonsko ukinitev omejitev nosti izjavil za belgijski radio, da je šel proces gospodarske integracije že tako daleč, da si ni mogoče več zamisliti povratka. Sedaj je treba iti naprej in ustvariti enotno gospodarsko področje z jasnimi perspektivami politične enotnosti. Jutri se prične vsedržavna kampanja za varnost na cestah, ki bo trajala do 2. aprila in s katero hočejo preprečiti naraščanje nesreč, saj pride običajno pred prazniki in po njih do večjega prometa. V tej zvezi bodo mobilizirali vse policijske sile, prefekti pa bodo organizirali kampanjo v posameznih pokrajinah. Danes se je sestal posebni odbor vrhovnega zdravstvenega sveta, katerega je novembra imenoval minister za zdravstvo Mariotti, da prouči kontracepcijska sredstva in vsa vprašanja, ki so s tem povezana v odnosu na javno zdravstvo. Odboru predseduje prof. Seppilli in v njem Istočasno se navaja tudi sodba u-stavnega sodišča o protiustavnosti omenjenega zakona, ki nasprotuje členu 21 ustave. Med utemeljitvijo se sklicujejo na stališče 18. zasedanja svetovne zdravstvene skupščine, kjer se govori o prehitrem naraščanju prebivalstva na svetu. Zato prihajajo do zaključka, da je treba u-rediti svobodno osebno uporabo kontracepcijskih sredstev. Previsoka rodnost ima negativne posledice so cialnega in zdravstvenega značaja in ni mogoče zanikati dejstva, da se tudi v Italiji vedno obširneje izvaja omejevanje rojstev, vendar na neustrezne načine in pogosto s tajnimi splavi. Ta dejstva govore, da nepoznavanje modernih kontracep- cijskih sredstev, kot zahtevajo stoječi zakoni, predstavlja nevarnost za javno zdravstvo. Poročilo nato obravnava razne na čine in razna kontracepcijska sred stva in se prvenstveno ukvarja i splošno znanimi »tabletami Pincus«. Sedaj je v Italiji v prodaji kar devet tovrstnih preparatov, ki imajo sicer različne oznake, ki pa jih na široko uporabljajo za omejevanje rojstev. Poročilo obširno obravnava tveganje, ki ga predstavljajo te tablete ob sistematični uporabi za matere in za potomstvo, in se v tej zvezi sklicuje na podrobno proučitev v ZDA in ki jo je izdelala svetovna zdravstvena organizacija. O- menjajo se izkušnje tudi drugih držav, kakor na pr. Francije, ZDA in SZ. Poročilo nato zastavlja štiri vprašanja: glede ukinitve sedanjega zakona, o najboljših kontracepcijskih sredstvih, o nevarnosti teh sredstev in o ukrepih za vzgojo in nadzorstvo, ki morajo slediti ukinitvi omejitvenih ukrepov. Odbor je ustanovil štiri podkomisije, ki bodo odgovorile na omenjena vprašanja, nakar bo sledil daljši postopek za sprejem končnega stališča, ki ga mora odobriti vrhovni svet za zdravstvo na skupnem zasedanju vseh sekcij. kiji naperjena proti bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in da žali domovinska in socialistična čustva vseh narodov Jugoslavije posebno pa hrvaškega Način, kako je bila sprejeta, pa je Deklaracija groba politična zloraba samoupravnih demokratičnih pravic in svoboščin, ki so zajamčene v ustavi in zgled krajne družbene neodgovornosti tistih, ki so Jo pripravili, sprejeli ln objavili, kakor tudi zloraba znanstvenih ln kulturnih ustanov, katerih zastopniki so ((Deklaracijo« podpisali. Glavni odbor Socialistične zveze, Hrvaške poudarja potrebo nadaljnje ! borbe proti unitarističnim in biro-1 Iz besedila resolucije Jasno izhaja, da so sicer sprejeli »paket«, vendar istočasno tudi postavili pogoj učinkovitega mednarodnega Jamstva in da se bo izredni kongres — ki edini lahko dokončno sklepa — sestal šelg, ko se bodo zaključila italijansko • avstrijska pogajanja o jamstvih. Po zaključku Je predsednik dr. Silvius Mignago dejal novinarjem, da je prišlo do tako tesne večine j samo zato, ker še ni gotovosti, da bo uresničeno mednarodno jamstvo za izvajanje sporazuma. Številni | člani so želeli najprej počakati izid pogajanj med Rimom in Dunajem in nato sklepati o »paketu«, zaradi česar se je tudi večina za sprejem bistveno zmanjšal. Maenago pa je dodal, da današnji sklep vseeno predstavlja delanje dobre volje in lahko vpliva na rimsko vlado, da ugodno reši vprašanje mednarodnih jamstev Svoja izvajanja je Magnago zaključil z ugotovitvijo, da je ((povsem naravno, da Dunaj ne bo »prejel nobenega predloga, s katerim se ne bi mi strinjali«. Na današnjem zasedanju je nri-srvtVovhlo 55 delegatov od skuo-n'h 58. ki sestavljajo Izvršni odbor stranke. Sestali so se dvakrat in zasedanje je bilo zelo živahno. Posl. Dieti in njegova skupina sta se ostro norla resohinih 'n sta predložila drugačno besedilo, ki Da ni b'.'o ohievHeno Hoteli so preprečiti kakršen koli sklep, dokler se ne reši vnrašanje mednarodnih 'aips^ev. Njihovi napori so bili sicer neusnešni. vendar se je večina -ti Magnaga. ki je že tako dokaj tesna, še občutno skrčila pri zaročnem glasovanju z dviganjem rok. Gromikov pogovor s Thompsonom MOSKVA, 23. - Ameriški posla- poslaništva je izjavil, da sta nadaljevala posvetovanje o predlogih za začetek pogajanj, da bi ustavili izdelovanje »napadalnih« in »obrambnih« izstrelkov. Današnji Thompsonov pogovor z Gromikom je bil prvi v zvezi s prekinitvijo izdelovanja izstrelkov, potem ko je Johnson 2. marca javil, da je Kosigin sporočil pripravljenost posvetovati se o tem. Nacionalizacija jeklarske industrije v Veliki Britaniji LONDON, 23. - Spodnja zbornica je odobrila preteklo noč vladni načrt zakona o nacionalizaciji jeklarske industrije. Zakon ne določa datuma za nacionalizacijo, računajo pa, da jo bodo izvedli \ maja do oktobra. v času od Na podlagi zakona bo država znova nadzorovala lč največjih jeklarskih industrij v državi, ki proizva- jajo skupno dve tretjini celotne proizvodnje jekla v Veliki Britaniji. nik Thompson se je danes pogovar-1 Predstavnik vlade je izjavil, da bo-jal s sovjetskim zunanjim ministrom do morali za odškodnino izplačati 'AMI Gromikom. Predstavnik ameriškega | okoli 485 milijonov šterlingov. niiiimiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMHiimiiiiiiiiniuniMiiimMiMHiiiimiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiufUdiiiMnuiiiH Ženevska konferenca prekinjena do 9. maja Delegati nevezanih držav so kritizirali sklep o prekinitvi . Sovjetski delegat je izjavil, da jo glavni krivec za odložitev bonska vlada Po referendumu v Džibutiju ŽENEVA, 23. — Ženevska konferenca je prekinila svoje delo do 9. maja. Zasedala je 32 dni in to zasedanje je bilo med najkrajšimi. Pripominjajo pa, da sedSrije Zasedanje ne spada med «najmanj koristna«. Predlog za odložitev sta sporočila sopredsednika, ameriški delegat Foster in sovjetski delegat Rosin. Foster je takole opravičil predlog za odložitev: »ZDA so mnenja, da je potrebno temeljito posvetovati se v okviru zavezništev in zunaj njih, preden se odboru predloži skupno besedilo o vprašanju neširjenja jedrskega orožja.« Dodal je. da bodo med odmorom storili vse. da se bodo maja lahko vrnili v Ženevo s skupnim besedilom pogodbe. željo, da bi mogli pri nadaljevanju dela imeti pred seboj skupno pogodbo. Pripomnil je, da pogodba ne bo smela nikakor biti tak dokument, ki naj bi ga sprejeli ali ovrgli. Odbor mora imeti možnost svobodnih pogajanj. IT ‘ - kretskim centralističnim tendencam NEW YORK, 23. - Predstavnik in zahteva, da se ugotovi politična odgovornost pobudnikov »Deklaracije«. Številni delovni kolektivi lz Zagreba, med njimi tovarn «R. Končar« ln »Prvomajske«, so danes na mitingih nastopili proti načenjanju vprašanja in sejanju razdora med jugoslovanskimi narodi. Glavna točka dnevnega reda VII. seje CK ZK Slovenije, katere se je udeležil v imenu predsedstva CK ZKJ tudi Edvard Kardelj, je bila razprava in sprejem reeoluoije o idejno-političnih nalogah Zveze' komunistov Slovenije. V obrazložitvi predloga resolucije je Mitja Ribičič poudaril, da je resolucija osnovni dokument za politično usmeritev in dejavnost komunistov, in dodal, da se morajo komunisti zavedati, da so v političnem življenju še vedno prisotne birokratične ln etatistične koncepcije. Med negativnimi pojavi v slovenski družbi je Ribičič omenil tudi pojave neoklerlkallzma in neobelogardizma in poudaril, da se ne sme dovoliti, da se klerikalna stremljenja in miselnost vrinejo v demokratične ustanove, v kulturo, vzgojo in kritiko ln v poskusu raz- vrednotenja moralnih norm družbe. Komunisti se morajo prav tako o- stro zoperstaviti nacionalističnim in šovinističnim stremljenjem In stališčem, ki niso v skladu s programiranimi in ustavnimi načeli jugoslovanske družbe. Po obširni razpravi, v katero sta posegla tudi Edvard Kardelj, ki U OZN je sporočil, da Je somalski Na današnji seji so nato govorili predstavniki Švedske, Indije, Mehi predstavnik zahteval od glavnega tajnika OZN, naj pošljejo v Francosko Somalijo opazovalce OZN, da proučijo tamkajšnje stanje. V Mogadišu Je somalski minister za informacije v zvezi z de Gaullo-vo izjavo po referendumu v Francoski Somaliji izjavil: «Cn francoska vlada ne pričakuje nobene koristi od svoje navzočnosti na ozem- e, Brazilije in ZAR. Švedski pred stavnik je izjavil, da se ne upira odložitvi in da priznava, da je potrebno nekaj časa za »razmišljanje«. Pripomnil pa je, da se odložitev ne sme tolmačiti kot neuspeh dela sedanjega zasedanja. Poudaril je, da bi odbor lahko opustil proučevanje vprašanja neširjenja jedrskega orož ja v pričakovanju, da se bolje razjasnijo stališča prizadetih držav, in nadaljevati proučevanje drugih s sprejet, je govoril sovjetski pred-‘V da MEDNARODNA VOHUNSKA MREŽA je predloženo resolucijo ocenil kot pomemben dokument v sedanji dobi Zveze komunistov Slovenije, ln Jože Smole, ki se je dotaknil vprašanja mednacionalnih odnosov, Je CK soglasno sprejel resolucijo. Jože Smole Je izrazi] mnenje, da se mednacionalni odnosi ne morejo reševati z Javnimi in pisanimi deklaracijami. Smole se Je kritično ozrl na Javno pismo _ Združenja književnikov Slovenije, Penkluba in o slovenskem pro- drugih ustanov gramu televizije in dejal, da so posledice, ki so nastale pokazale, da to ni pot za rešitev vprašanja, ki je izključno materialnega značaja. B. B. V Rimu so se zaključila pogajanja za obnovitev delovne pogodb-za uslužbence mestnih podjetij za čistočo. Nova delovna pogodba predvideva zvišanje osebnih prejemkov za 2.8 odstotka in nekatere druge ugodnosti, tako da se bodo prejemki v celoti povečali za 3 odstotke. Opolnoči se je začela štiridnevna stavka uslužbencev avtobusnih podjetij s koncesijami, ki se bo zaključila v nedeljo, 26. marca. Stavko so proglasili, ker se niso pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbo. Vsedržavna sindikalne organizacije tekstilcev so proglasile novo 24-urno stavko, ki bo 31. marca. NEW ORLEANS, 23. — Državni pravdnik v New Orleansu Jim Gar-rison je odredil aretacijo lastnika nekega' bara Gordona Novela v okviru svoje preiskave o zaroti za umor predsednika Kennedyja. Novel bi se moral javiti sodišču na zahtevo Garrisona, da ga zaslišijo. pa je odpotoval V Columbia v' državi Ohio, namesto da bi Včeraj prišel pričat. Na zahtevo Garrisona je sodnik J ukazal, da se mora Novel vrniti v New Orleans in položiti 50.000 dolarjev kavcije. Ce ne bo tega storil, ga bodo aretirali in ga bodo pripeljali v New Orleans. Sovjetski diplomat Jurij Pavlenko, Id so ga Italijanske oblasti izgnale pod obtožbo, da Je bil vpleten v odkrito vohunsko dejavnost, na rimskem letališču z ženo in s sinom RIM, 23. — Tiskovni urad mini- strstva za obrambo Je objavil danes' naslednje sporočilo: »Novica, ki so Jo razširile nekatere tuje ti- skovne agencije ln ld so Jo obja-nekateri Italijanski večerni U- vili sti, češ da so v znani primer vohunstva Ringi di vpleteni nekateri ATO, Je b: brez vsake pod- častniki NA' lage.» Pred dnevi so namreč v Turinu aretirali padalca Rinaldija, njegovo ženo Angiolo Mario Antonlolo ln šoferja Armanda Girarda pod ob-tožbo, da ao bili povečani s vohunsko mrežo, ki Je delovala po vsej Evropi za račun Sovjetske zveze. S tem v zvezi so izgnali sovjetske ga diplomata Jurija Pavlenka, ki ga obtožujejo da je bil Je včeraj 1 povezan z vo- odpotoval ■ le- vedsko tezo je zatem ponovil in podprl indijski predstavnik, ki je tudi poudaril, da bi v tem času odbor lahko razpravljal o drugih vprašanjih jedrske razorožitve. Isto so ponovili tudi predstavniki Mehike, Brazilije in ZAR. Ko je bil predlog za odložitev stavnik Rošin, ki je poudaril, da se odložitev ne sme na noben način tolmačiti kot neuspeh ženevskih pogajanj. »Sovjetska zveza, je izjavil Rošin, želi nagel sporazum, da se prepreči širjenje jedrskega orožja na svetu. Vendar bo sklenitev pogodbe hitrejša, če ne bomo vztrajali pri istočasni rešitvi drugih pro- blemov.« O) tej priložnosti je ugotovil, da je Zahodna Nemčija eden glavnih krivcev za odložitev. Med prekinitvijo se bodo države jlartice NATO posvetovale, ip prav tako skupina osmih nevezanih držav ter socialistične države. Ameriški predstavnik Foster je sporočil, da se bo e1 vrnil v Washington na posvetovanja s svojo vlado ter da se bo udeležil prihodnjega zasedanja sveta NATO tem povezanih vprašanj. Izrazil je I v Parizu. talom lz Rima v Moskvo skupno ti svojo ženo ln s svojim sinom. Dva ciprska časopisa pišeta danes, da Je bilo središče mednarodne vohunske mreže, ki so jo odkrili v Italiji, v ciprski prestolnici Nikoziji. Pozneje js predstavnik ciprske vlade sporočil, da so izvršili nekaj aretacij v zvezi z odkritjem mednarodne vohunske mreže. NI mano, koliko ljudi so aretirali. Vreme včeraj: naj višja temperatura 15.8, najn-tja 7.4, ob 19. url 13.4, vlaga 59 odst., zračni tlak 1013.2 raste, brez verra, nebo 1 desetinko po ©blateno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje. Tržaški dnevnik INTERVJU ODBORNIKA STOPPERJA O NAČRTOVANJU Deželam zagotovljen precejšnji vpliv pri izbirah državnega gospodarskega načrta Dežela pripravlja lastni načrt, s katerim bodo tudi natančno določili, kako se bo financiral na podlagi člena 50 deželnega statuta V kratkem času so na vsedržavni ravni dozoreli trije temeljni ukrepi, ki se tičejo načrtovanja: poslanska zbornica je odobrila petletni načrt; dokončno so odobrili zakon o ureditvi ministrstva za proračun in za načrtovanje; v senatu pa so predložili zakonski osnutek o postopku vsedržavnega načrtovanja. V zvezi z vsem tem Je dal deželni odbornik za načrtovanje Stop-per intervju o pomenu teh ukrepov in o pomenu, ki jih imajo za našo deželo. Ko so vprašali Stopparja za mnenje o odobritvi državnega gospodarskega načrta, je odbornik med drugim odgovoril, da bo načrt o-mogočil osredotočenje obveznosti glede izbir za uresničenje smotrov gospodarskega in družbenega napredka. S tem je prvi načrt stvarno u-resničil ustavna načela, ki upoštevajo svobodo izbire potrošnikov, delavcev in delodajalcev ob istočasni prebroditvi gospodarskih in družbenih neravnovesij. Načrt je dokaz, da je država sposobna načeti osnovna vprašanja s sodobnih stališč ter usmerjati gospodarstvo v prid družbenim potrebam. Kar se tiče vpliva, ki ga bo imel načrt na našo deželo, in perspektiv, ki jih odpira, je Stopper de-Jal, da je za novi načrt značilno, da ne vsebuje kot prvotni napotkov glede teritorialne ureditve. To je pozitivni dejavnik, kajti izbire bodo prepuščene deželi, ki bo sestavila svoj deželni razvojni načrt. Zaradi tega so teritorialno razčlembo načrta odložili za naslednjo fazo, tako da bodo prej dežele in deželni odbori za načrtovanje v prihodnjih mesecih razpravljali z ministrstvom za proračun in načrtovanje, da se bodo upoštevale potrebe raznih dežel in uskladile s celotnimi zadolžitvami države. Na vsak način upošteva načrt nekatere osnovne potrebe, ki Jih Je nakazala dežela Furlanija - Julijska krajina, to je večjo udeležbo podjetij z državno udeležbo, ustanovitev industrijskega kompleksa za predelovanje bakra na področju Ausa-Como ter priznanje prednosti pri zgraditvi avto cest, ki bodo povezovale deželo z mednarodnimi prelazi. Glede odnosa med deželo In vsedržavnim načrtovanjem tudi v zvezi z ustanovami, ki jih predvideva državna zakonodaja, je odbornik Stopper rekel, da zagotavlja ta zakon o ureditvi ministrstva za proračun in načrtovanje ter zakonski osnutek o postopkih načrtovanja, zadosten element za pregled nad celoto. Načrtovalna politika ne sme imeti pred seboj samo smotra, da bi postal gospodarski sistem bolj učinkovit in racionalen, marveč mora tudi služiti za odstranitev teritorialnih neravnovesij ter pomanjkanje storitvenih služb. Načrtovanje se lahko omeji na bolj smotrn raz- zitiven poseg v parlamentu v podporo spreminjevalnim predlogom, o katerih so se sporazumele vse dežele s posebnim statutom, da bi zboljšale vladni osnutek o postopkih načrtovanja, tako da bi dežele bile bolj učinkovito soudeležene pri vseh fazah priprav programskih dokumentov v zvezi z večjimi pristojnostmi v izvršilni fazi neposredno glede predmetov, za katere so pristojne dežele, kakor tudi glede pooblastil za dejavnosti, ki pripadajo državi. Naši deželi je s tem priznana tudi posebno poslanstvo zlasti glede mednarodnega posredovanja. V kratkem bo pripravljen tudi deželni načrt, za kar so poskrbeli strokovnjaki naše dežele. Pri tem bodo tudi lahko natančno določili, kako se ho izvajal člen 50 deželnega statuta v zvezi s finansiranjem načrta. Na koncu je Stopper dejal, da je naša dežela gle-de študijev o načrtovanju že dosegla raven starejših dežel ter bo lahko tudi mnogo doprinesla k gospodarski in demokratični rasti države. Uspela stavka uslužbencev avtobusov Včeraj se je začela po vsej drža-vi in tudi v Trstu štiridnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, ki imajo v koncesiji razne krajevne in medkrajevne proge. Stavkali so skoraj vsi uslužbenci, saj je odpeljal samo avtobus na progi Trst-Meran. Počival je ves promet zasebnih avtobusov v mestu, na progah v okolico, v druga mesta in v inozemstvo, kar je seveda precej prizadelo zlasti vse tiste, ki se vozijo v mesto z avtobusi na delo ali po opravkih. Seveda bo moral marsikdo tudi spremeniti program izleta za veliko noč, ker bo trajala stavka do vključno nedelje. Včeraj zjutraj so se delavci sestali na enotni skupščini ter poverili sindikatom nalogo, naj poskrbe za nadaljevanje stavke. voj v državah, ki so že dosegle velik gospodarski napredek. Pri nas pa mora skrbeti tudi za bolj racionalno razdeljevanje dobrin. Zato mora biti načrtovanje tudi centralizirano, da se lahko doseže u-ravnovešen razvoj, po drugi strani pa je treba tudi omogočiti dovoljno razčlenitev, da se omogoči deželam zadostno udejstvovanje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v vladnem načrtu je deželam zagototov-ljena precejšnja udeležba pri načrtovanju, hkrati pa tudi njihova avtonomija. Le na ta način se lahko doseže skladnost med potrebami dežel In splošnimi zadolžitvami države, tako da ne morejo bolj razvite dežele oporekati posegov v korist manj razvitim področjem. Nadaljnja jamstva za kvalificirano udeležbo dežel pri načrtovanju je zagotovljeno s predpisi o udeležbi dežel v meddeželni posvetovalni komisiji ter v CIPE (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje). Na vprašanje o bližnjih perspektivah za akcijo dežele je odbornik dejal, da je treba smatrati kot po- Bologna - predsednik «Zveze istrskih skupnosti* Časopisna agencija ANSA sporo-volili pos' KOMEDIJA «SAJ NI ZARES» SINOČI V KULTURNEM DOMU Nenavadno lepa uprizoritev SG za stoletnico Pirandellovega rojstva Dognana režija Jožeta Babiča in odlične kreacije vseh nastopajočih ča, da so izvolili poslanca Bologno za predsednika «Zveze istrskih skupnosti«, l;i jo bodo ustanovili v prihodnosti. Gre za organizacijo, ki ----------------- -------------- r---------------- naj bi združevala v družabnem, zgo- italijanska odrska dela in s tem pri- HAtrlnclrhtVl in lrnltlimnm L rt 1, „ 1.* . . «_ . _ 1. . Slovensko gledališče v Trstu, ki ima v svojih vsakoletnih repertoarjih že po načelu vsaj eno italijansko gledališko delo, prav gotovo ni moglo mimo za italijansko dramaturgijo tako pomembnega jubileja kot je 100-letnica rojstva velikega pisatelja, kritika in dramaturga Lui-gija Pirandella. Naše gledališče je sicer že v prejšnjih sezonah uprizorilo nekaj njegovih del (spomnimo se samo na izredno uspelo u-prizoritev njegovega «Henrika IV.* z Radom Nakrstom v naslovni vlogi), toda stoletnica rojstva tako plodnega in tako pomembnega avtorja, ne samo v italijanskem temveč tudi v svetovnem merilu, nikakor ni mogla in smela mimo gledališča, ki ima poleg drugih tudi to izrazito poslanstvo, da našemu občinstvu sistematično posreduje tudi dovinskem in kulturnem pogledu vse italijanske državljane, ki so nekoč bivali na področju Istre.« Novoustanovljeno združenje se bo zavzemalo za odpravo begunskih taborišč, za zagotovitev delovnih mest prizadetih ter za gradnjo zavetišč za stare in bolne begunce. speva k medsebojnemu spoznavanju, spoštovanju in tistemu kulturnemu sožitju, katerega glasniki so vedno in povsod bili prav najbolj eminentni kulturni ustvarjalci s svojimi u-niverzalnimi stvaritvami. In Pirandello spada med take SEJA OBČINSKEGA ODBORA Posredovanje pri ministrih za plačilo dolgov INAM bolnicam Občina bo najela tri posojila za važna javna dela, med katerimi je tudi popravilo Ul. Battisti Tržaški občinski odbor Je na svoji zadnji seji pooblastil župana, da posreduje pri ministru za delo in socialno zavarovanje Boscu ter pri ministru za zdravstvo Mariottiju, naj se zanimata, da bodo bolniške blagajne plačale združenim bolnišnicam dolgove, ki znašajo okrog 2 milijardi lir. To posredovanje je zahteval predsednik upravnega sveta združenih bolnišnic odv. Morge-ra. Kot smo že svoj čas pisali, so združene bolnišnice v denarni stisti zaradi neizpolnjevanja plačilnih obveznosti bolniške blagajne INAM in drugih za zdravljenje njihovih članov v bolnišnici. Zaradi tega so združene bolnišnice v velikem zaostanku pri plačevanju zdravil in drugih obveznosti do raznih dobaviteljev, od katerih so mnogi prekinili celo dobavo zdravil bolnišnici. Poleg tega tudi bolnišniški zdravniki ne dobivajo redno prispevkov, ki jim pripadajo na sprejetega bolnika v bolnišnico in so svoj čas zagrozili s stavko, če to in druga vprašanja normativnega značaja ne bodo čimprej rešena. Odbor Je na seji sklenil najeti tri večja posojila za nekatera nuj- na javna dela. Poročilo o najetju posojil je podal odbornik za finance in proračun dr. Verza, ki je povedal, da bodo najeta posojila takole uporabili: 42,5 milijona lir za okrepitev javne razsvetljave v Ul. Svevo, Ul. Baiamonti in Ul. Sa-lata; 23 milijonov za ustanovitev štirih delovnih središč za brezposelne delavce; 80 milijonov pa za prvi obrok del pri ureditvi Ul. Battisti, ki je v zelo slabem stanju. S tem denarjem bodo najprej uredili pločnike in kanalizacijo. Odbornik za Javna dela Mocchl pa je obrazložil nekaj sklepov za javna dela, sicer: za nakup zemljišč za nadaljevanje tretjega in zadnjega obroka del pri gradnji nove, .rocojske, ceste, za kar bodo porinili k milijonov lir; 21 milJjbnbv ' lir 1 bo-'občina porabila za gradnjo vhodne ceste v rocolsko šolo in za popravilo tega šolskega posloo.ja; 42 milijonov lir bo občina porabila za dohodno cesto k ljudskim hišam v Ul. Flavia; 2,5 milijona lir pa za ureditev cvetlične grede na Trgu De Gasperi. muiiiiiiiiimiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiMiimiiiiiiiiii SMRTNE POSLEDICE NESREČE NA DELU Umrl je delavec, ki je padel na dno suhega doka v Arzenalu 39-letni Ivan Maver iz Žavelj je nameščal močne luči na zgornjem robu doka, ko je izgubil ravnotežje in strmoglavil v globino Na nevrokiruškem oddelku bolnišnice je včeraj podlegel poškodbam 39-leitni delavec Ivan Maver iz 2avelJ, Ul. Monte San Giovanni 29, ki se Je ponesrečil 6. t. m. v Tržaškem arzenalu, kjer je padel v notranjost suhega doka. Maver j a so ranjenega na dnu doka našli delovni tovariši in eden teh, 49-let-ni Giovanni Medizza iz Ul. della Guardia 8, ga je v delodajalčevem avtu spremljal v bolnišnico. Nihče ni videl kako se je pripetila nesreča. Kot so kasneje ugotovili agenti s pomorskega komisariata, je Maver na robu doka nameščal močne svetilke, ki naj bi osvetljevale dno doka, kjer so delavci opravljali popravljalna dela. Pri delu pa se je zelo verjetno počutil slabo, izgubil ravnotežje, strmoglavil na dno doka in se pobil po glavi, čelu in desni nogi ter si verjetno zlomil desno lopatico. Pri nesreči je Maver izgubil spomin in zadobil možganski pretres. Kasneje so nastopile komplikacije, vse zdravniške nege so bile zaman in včeraj, nekaj minut po polnoči Je nesrečnik izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Laboratorij za higieno in proiilakso v februarju Pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso je opravil v februarju letos mnogo dela. Kemični odde. lek je izvršil 197 analiz, od katerih 172 kemičnih in 25 z drobnogledom. Vsak dan so tudi pregledovali vodo iz nabrežinskega in štivanskega vodovoda ter analizirali vzorce vode z raznih področij vodovodne mreže, zlasti pa iz novih napeljav. Pregledi so vedno dali ugoden rezultat. Povprečna dnevna potrošnja vode je znašala v februarju 123.401 kub. m. Poročilo laboratorija pravi nadalje, da Je nadzorstvo nad kruhom tudi dalo povoljne rezultate. Kar se moke tiče, so našli dva vzorca, ki msta ustrezala predpisom, ker Je vsebovala preveč pepela, oziroma ker je bila preveč vlažna. Laboratorij Je seznanil z zadevo pokrajinske zdravstvene Oblasti. Ugotovili so tudi, da en vzorec testenin ni ustrezal navedenemu razmerju med trdim in mehkim žitom. Vsi vzorci maščob, to Je olja, kakor tudi surovega masla, ki so Jih pregledali z dvema metodama,, •o bili v skladu s predpisi. Labo- ratorij ni ugotovil tudi nobenega prekrška, kar se tiče rib in kon-serv z zelenjavo, medtem ko so ugotovili en prekršek v zvezi s penečim se vinom. Pokrajina Je preko sanitarnih redarjev poskrbela za obiske v šestih občinah, kjer so opravili 6 inšpekcij in prevzeli 190 vzorcev. Tudi v februarju je carina zaprosila za mnenje kemičnega laboratorija glede pristnosti raznih uvoženih živil. Zdravniško - njikrografski oddelek Je v februarju pregledal 2.237 vzorcev, da bi ugotovili morebitne infekcije ali mikrobe. V ambulatoriju priključenega zavoda proti pasji steklini so pregledali v februarju 932 oseb, ki so jih ugriznili psi, in štirinajstim so dali injekcije proti pasji steklini. DELO KOMISIJ DEŽELNEGA SVETA Razprava o zakonskem osnutku o ukrepih v prid trgovini Vsako leto bo dežela prispevala 250 milijonov lir SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primera, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefonirati na štev. 90-2.75. Pobuda za seznanjanje s cestnini zakonikom Podžupan prof. Lucio Lonza In odbornik za mestno policijo in prehrano prof. Redento Romano sta sprejela na županstvu voditelje Združenja uporabnikov cest, ki so predlagali pobudo, da bi vsak dan po tisku in radiu razlagali in tolmačili sedanje predpise in tiste, ki jih bodo v kratkem izdali, glede za-konodaje o cesteščina, ki bo izvolila novega tribuna. Povratek odbornika Giusta iz Ljubljane Iz Ljubljane se je vrnil deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, ki se je v torek na vabilo slovenske vlade in Narodne galerije udeležil otvoritve razstave slikarja Josipa Tominca. Odbornik Giust Je po pozdravu ravnateljice Narodne galerije dr. Cevc na kratko spregovoril in poudaril aktualnost goriškega umetnika. Rekel je, da je bil Josip Tominc človek z evropsko miselnostjo in je s svojo umetnostjo spregovoril u-niverzalni jezik. Njegovo delo ni bilo le poslanica umetnosti, marveč tudi bratstva. Ob splošnem o-dobravanju je odbornik Giust izrekel željo o okrepitvi kulturnih izmenjav glasnike. Iz njegovih del, pa naj bodo to novele, romani (II fu Mattia Pascal) in še zlasti drame in komedije, dihajo izrazito občečloveške lastnosti, ki nam jih posreduje na svojstven način skozi prizmo svojega nazora o umetnosti (pirandeli-zem) v katerem pojasnjuje svoj občutek za nasprotja (sentimento del contrario), za istočasno dvojnost komičnega in tragičnega, v katerem z bistrino svojega intelekta in izvirnostjo svoje filozofije obravnava jalovost iluzij, nezmožnost uresničevanja naših želja in večno razpetost ljudi med tem kar si želijo in tem, čemur se morajo podrejati. Tudi v komediji (toda komediji samo po zunanji formi) «Saj ni zares» (Ma non e una cosa seria) je v o-spredju prav ta filozofska tematika, čeprav je tu Pirandello še ni razvil z vso tisto umetniško silo, ki je značilna za njegova kasnejša odrska dela, predvsem za komedijo *&est oseb išče avtorja» in dramo tHenrik IV.*. Tako kot druga pa odraža tudi to njegovo delo izreden občutek za odrsko situacijo, za odrski dialog in za nadrobno psihološko in vnanje obdelovanje oseb. Delo je režiral Jože Babič z očitnim dobrim poznavanjem filozofskih in odrskih prvin Pirandellove dramaturgije ter z izbrušenim posluhom za pravo mero med komedijo in dramo, kar je pri postavljanju Pirandellovih del še posebno važno. Dogajanje teče gladko, dinamično, posamezne osebe pa so postavljene z dognano in skrbno razčlenjeno karakterizacijo. Skladni z režijo so kostumi Anje Dolenčeve in pa scena Uroša Vagaje, ki se je s pridom po-služil vrtljivega odra. V režiserskem in scenskem okviru so tudi člani našega gledališkega ansambla ustvarili kolektivno ubrano in zelo prijetno predstavo, ki bo gotovo še pridobila na sproščenosti pri reprizah. Zlasti nekateri liki pa nam bodo ostali še posebej v spominu kot izjemno lepe umetniške kreacije. V prvi vrsti velja to za vseskozi prepričljivo notranjo in zunanjo podobo Gasparine Torrette Lidije Ko-zlovičeve, za v maski in mimiki izvirno in toplo Lukeševo tolmačenje tragikomične pojave gospoda Banan ce, za majhno toda nenavadno simpatično Martinuzzijevo kreacijo fesorja Virgadama in tudi za vlogo Nalezljive bolezni V razdobju od 13. do 19. občini zabeležili naslednje t.m. so tržaški število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 5, meningitis 1, ošpice 3, malarija 1 (izven občine), norice 36, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 169 (3 izven občine), rdečke 3, nalezljivo vnetje jeter 8, akutni sklepni revmatizem 1. Izjava tribunata o vprašanjih univerze Predvčerajšnjim je zasedala skupščina Tribunata-predstavniškega telesa študentov tržaškega vseučilišča. Skupščina je z veliko večino glasov odobrila poročilo tribuna in članov odbora. V sporočilu, ki je bilo objavljeno po zasedanju, predstavniki tribunata dolžijo odgovorne politične o-blasti dežele ter akademske oblasti za zastoj, ki je nastal na področju tržaškega vseučilišča. Po mnenju študentske organizacije, bi moralo tržaško vseučilišče postati vse-deželna višješolska ustanova ter se znebiti svojega sedanjega ozkega mestnega značaja. V poročilu tribunata se poudarja potreba, da se zagotovi vsem (bodisi iz mesta, ali pa z dežele) pravica do izobraževanja. Hkrati se tudi kritizirajo razni pojavi lokalnega patriotizma ........................................................ TRAGIČNO DEJANJE MLADEGA ČLOVEKA Vrgel se je pod kolesje lokomotive ki je kar štirikrat zapeljala čezenj Hudo ranjenega in v predsmrtni nezavesti ga je v predoru pod cesto pri kamnolomu Faccanoni našel pregledovalec proge V železniškem predoru pod držav-10 cesto blizu kamnoloma Facca-ai nji no noni Je včeraj zjutraj ob tiru, ležal hudo ranjen neznan mladenič. Ranjenca je okrog 7. ure našel Roberto Zucchetti z Vrdelce Timigna-no, ki vsako Jutro pregleduje železniške tire v neposredni bližini železniške postaje na Vrdeli in hitro poklical bolničarje RK. Hudo ranjenega neznanca so nemudoma odpeljali v bolnišnico in ga s strogo pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi globokih ran po čelu in desni strani obraza, zmečkane desne noge in predsmrtne nezavesti. O zadevi so bili takoj obveščeni agenti železniškega komisariata, ki so u- vedli preiskavo. Ti so pri mladeniču našli pismo, na podlagi katerega so ugotovili, da gre za 30-letnega pleskarja Nerea Majcna iz Androne San Cilino 17. Majcen se je po vsej verjetnosti že predsinočnjim podal do železniškega predora z namenom, da se vrže pod vlak. To je tučji storil. Agenti so namreč ugotovili, da ga je kar štirikrat povozila električna lokomotiva, ki je vlekla tovorne vagone s postaje pri Sv. Andreju na Opčine in nazaj. Na lokomotivi, ki je zadnjič peljala proti Opčinam ob 7,15 zjutraj, so policisti zasledili krvave madeže na srednjem in zadnjem delu. Nesreče se nihče od železničarjev ni zavedel in nesrečnika Je šele zjutraj našel Zucchetti. Skozi okno se je vrgla Bolna in živčna se je včeraj popoldne 44-letna upokojenka Daniela Vaiencich izTstrske ulice 40 (Vatikan) odločila za usodni korak in se vrgla skozi okno svojega stanovanja v petem nadstropju. Nesrečnica je strmoglavila na asfalt pred hišo in bila na mestu mrtva zaradi prebitja lobanje. Prihiteli so bolničarji RK, toda vse Je bilo že zaman. Truplo so odpeljali v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem. Vse potrebne formalnosti so opravili karabinjerji. o pr wot_ Memma Speranze Staneta Starešiniča. Prav tako dopadljive in tudi v detajlih skrbno izdelane like so podali še Rado Nakrst (Grizzoffi), Mira Sardočeva (učiteljica Terrasi), Alojz Milič (Magnasco), Zlata Rodo-škova in Miranda Caharija (Lolet-ta Festa in Fanny Martinez), Silvij Kobal (Vico Lamama), Stane Raztresen (Celestino) in Leli Nakrsto-va (Rosa). Občinstvu. je predstava zelo ugajala in ni štedilo z aplavzi tako po vsakem dejanju kot ob zaključku, ko so morali nastopajoči večkrat 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,,mm,4„l„il„liimillllllllui|||||||||||||||||||||||||||||||| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V patruljnem avtu kvesture je žalil policijske agente Potrjena kazen francoskemu avtomobilistu, ki je do smrti povozil pešca Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsd, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Rachelli) se je moral zagovarjati 33-letni Marcello Lenzini iz Ul. Beccaria 3, ki je bil obtožen, da je sramotil javne funkcionarje ter da je bil pijan. Lenzinijev primer spada v vrsto nočnih dogodivščin prijateljev alkohola, ki kolovratijo še ob 4. zjutraj po mestu ter iščejo odprte lokale. Taka prilika se je nudila Len-ziniju 10. marca letos nekaj pred 4. uro zjutraj. Moški Je zašel tedaj v bar Martini na Trgu Vene-zia. Rogovilil je ter prisilil lastnika bara, da ga je spodil iz lokala. Potem pa se je spet vrnil tja. Slučajno pa so se tedaj pripeljali mimo prav policisti patruljnega avtomobila tržaške kvesture, ki so slišali kričanje in vpitje. Stopili so v lokal in povabili Lenzinija naj gre z njimi na sedež kvesture. Med potjo pa Je mladenič razgrajal ter žalil agente. Prvotne obtožbe so bile še hujše: dolžili so ga namreč, dn se je celo upri javnim funkcionarjem. Sodniki so ga sodili za nekoliko blažje prekrške, ln sicer le za sramotitve in za pdjanost. Za te prekrške so mu prisodili 6 mesecev zapora ln 6.000 lir denarne kazni. Tudi na obravnavi je Lenzini priznal sramotitev javnih funkcionarjev, odločno pa je zanikal obtožbo upora. • * • Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Salimben) so obravnavali primer nenamernega umora, ki ga Je zagrešil francoski državljan Jean Claude Faugeres, star 26 let iz Toulusa. Prometna nesreča, ki Je terjala življenje 61-letnega Beniamina Del Negra iz Torviscose, se je pripetila 28 septembra 1964 ob 18.45 na državni cesti št. 14 v bližini naselja Savoiano di Torviscosa. Del Negro je prav tedaj prečkal cesto, držeč z rokami svoje kolo. Francoski avto, ki se je tedaj pripeljal z veliko hitrostjo, je trčil vanj ter ga odvrgel na pokrov. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. Policijske oblasti so ugotovile, da Je bil lastnik avta šoferjev brat, ki se je tudi vozil v avtomobilu. Videmsko kazensko sodišče je 20. aprila lani spoznalo Faugeresa za krivega ter ga je obsodilo na 4 mesece zapora in mu odvzelo šofersko dovoljenje za 6 mesecev. O odškodnini zasebni stranki bi morali razpravljati na pristojnem civilnem sodišču. Kazen Je bila pogojna. Proti razsodbi se Je Faugeres pri. tožil, trdeč, da je bil kriv nesreče prav Del Negro. Svoj priziv je obsojenec utemeljil z dejstvom, da gre v tem primeru za cesto, kjer ni nobene omejitve hitrosti. Ce je torej prišlo do nesreče, je treba to pripisati prav žrtvi, ki Je neprevidno prečkala cestišče. Prizivni sodniki pa niso bili tega mnenja, temveč so potrdili prvotno razsodbo. Oče s traktorjem zadel v hčerko Včeraj popoldne so na ortopedski oddelek bolnišnice s prognozo okre. vanja od 10 do 20 dni sprejeli 8-let-no šolarko Ano Vigon iz Zgonika 36 zaradi velike rane po desnem stopalu z verjetnimi kitnimi poškodbami. Mala Ana je stala na dvorišču pred hišo, kjer Je njen oče Miroslav obračal traktor, da bi ga spravil pod lopo. Pri ritenski vožnji je iz zadnjega dela traktorja štrleče železo zadelo Ano, ki je tedaj bila za vozilom. Komaj se je zavedel nesreče, Je oče hčerki takoj priskočil na pomoč in jo odpeljal v bolnišnico. Vespist jo je podrl Ko je včeraj zjutraj 47-letna Evelina Verani iz Ul. San Sergio 10 pred avtobusno postajo prečkala Trg Stare mitnice, jo Je z vespo TS 35545 podrl 18-letni Marcello Cheresinich iz Ul. Carmelitani 1,2. Pri nesreči se je Veranijeva pobila po zatilniku in levi nogi ln se bo morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti 8 dni. priti pred zaveso in ko so bili deležni tudi številnih šopkov cvetja. Naš gledališki kolektiv pa se je z njo nadvse častno oddolžil avtorjevemu spominu in svojemu umetniškemu poslanstvu. j. k. Otvoritev razstave Avgusta Černigoja Vsaka razstava, ki jo pripravi tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, predstavlja določeno presenečenje. Tako je tudi z njegovo razstavo, ki jo je včeraj odprl v fo-yerju Kulturnega doma, kjer je na tri stene razobesil okoli 40 svojih najnovejših del, ki kažejo Černigoja kot likovnika v dokaj drugačni luči, kot smo ga videli na njegovi zadnji razstavi, da ne govorimo o prejšnjih. Pravzaprav bi mogli tu dodati, da se je ta neugnani tržaški (ikovnik v nekem smislu vrnil za več desetletij nazaj v dobo, ko je v prvem desetletju po prvi svetovni vojni začel uvajati v Trstu konstruktivistično smer, ki pa je morala zaradi nerazumevanja in tedanjih razmer kmalu usahniti. Ker bi mogli tudi dela sedanje Černigojeve razstave označiti kot konstruktivistična, smemo trditi, da je hotel umetnik s tem poudariti svoj lep jubilej — 40-letnico svojega javnega likovnega uveljavljanja v Trstu. Ce je bil to Černigojev namen, smemo reči, da je v tem uspel in je njegova razstava vsekakor zani Pliva. Tega mnenja so bili tudi številni Černigojevi tovariši in prijatelji, ki so prišli na sinočnjo otvoritev. Razstava bo odprta dva tedna in občinstvu priporočamo, da si jo ogleda. Posebno se priporočamo obiskovalcem gledaliških predstav, da se ustavijo v fogerju. Zahteva po 20 uslužbencih za deželno upravo Na zahtevo deželne uprave je prva komisija deželnega sveta odobrila sklep, da bo prosila državno upravo, da ji da na razpolago 20 uslužbencev. Po nedavni razsodbi ustavnega sodišča je dežela sklenila, da bo odslej jemala v službo predvsem uslužbence državnih in drugih javnih uradov. Medtem hitijo v deželnih uradih na poti k uresničenju deželnega načrta. V preteklih dneh je bil pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju sestanek, na katerem. BP, se domenili o uskladitvi raznih raziskav hi študij, da se pripravijo dokumenti, ki jih bodo predložili posvetovalnemu odboru za deželno načrtovanje ter kasneje deželnemu odboru in svetu. Poleg predsednika Berzantija so se udeležili sestanka podpredsednik Giacometti, ki mora skrbeti za deželni urbanistični načrt, deželni odbornik za načrtovanje Stopper ter strokovnjaki, ki skrbe za pripravljanje deželnega načrta. Sklenili so, da bodo poverili koordinacijo raznih raziskav dr. Archibugiju. Hkrati bodo na-vezali stike z organi, ki skrbe za pripravo vsedržavnega načrta. Pustili so samo ogrodje vespe Na komisariatu pri Sv. Soboti se je predvčerajšnjim zglasil 19-letni Lucio Schiraldi S Trga Respighi 5 in službujočim agentom povedal, da so neznanci nekega dne v tem mesecu prišli v notranjost garaže IACP v Ul. Paisiello 7 in z njegova vespe TS 29213 odnesli sklopko, vztrajnik, škatlo prestav, izpušno cev ln električno aparaturo. Ukradeni predmeti so vredni približno 35.000 Ur. V teku je preiskava. Danes, PETEK, 24. marca Simon Sonce vzide ob 6,02 In zatone on 18.21. Dolžina dneva 12.19. Luna vzide ob 16,14 m zatone ob 5.34. Jutri, SOBOTA, 25. marca .Ozn. M. D. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LUIGI PIRANDELLO SAJ NI ZARES (Ma non fe una cosa seria) komedija v treh dejanjih Prevod: SMILJAN SAMEC Scenograf: UROŠ VAGAJA Kostumograf: ANJA DOLEN- ČEVA Režija: J02E BABIC V soboto, 25. t. m. ob 21. url (abonma prva ponovitev to invalidski) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri V ponedeljek, 27. t.m. ob 16. uri (abonma nedeljski popold. in okoliški) V sredo, 29. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V četrtek, 30. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 2. aprila ob 16. url Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 11 oseb. UMRLI SO: 86-letna Maria Moset-tlg vd. Rassini, 73-letna Olga Pardu-bltski vd. Fabris, 62-letni Pietro Co-laretti, 67-letna Carla Furlani vd. Lauro, 77-letna Eugenia Cecchetti por. Oloccolanti, 54-letna Bernarda Pizzi-ga por. Valenti, 57-letrai Marcello Ml- scolinl, 65-letna Maria Bucovaz vd. Brandolin, 38-letnl Giovanni Maurl, 87-letna Enrica Valle vd. Miani, 56-letna Crhstina Reslnovich vd. Cok. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina. A117GEA, Ul. Glnnastica 6: Al Lloyfl, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Spon-za, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8 30) Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossettl 33; AUa Madonna del Mare, Largo Plave 2; Sant’Anna, Er-ta di S. Anna 10. Fotografije sprejema slovenskih šolnikov na konzulatu SFRJ in 20-letnice Slovenske trgovske akademije so na o-gled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu 734265. Vozni red avtobusov za pone-deljski okoliški abonma: I. avtobus: Prečnik 15.05, Mav-hinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vi-žovlje 15.20, Sesljan 15-25, Nabrežina 15.30. II. avtobus: Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30. III. avtobus: šempolaj 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.56, Samatorca 15.00, Salež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mah Repen 15.15, Briščikl 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA (Komisija za doraščajočo mladino) priredi v petek, dne 31. marca ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 predavanje Otrok v domačem okolju Predaval bo profesor peda-gike Milojko Vidmar iz Ljubljane. Vljudno vabljeni vsi, ki jito je pri srcu vzgoja otrok. Gledališča Verdi V četrtek 30. t.m. bo prva Pjf* stava baleta «Labodje Jezero« kovskega, katerega bo izvajal Len don’s Festival Balet, ki bo s tem ** ključi! operno sezono v Verdiju, z. radi velikega povpraševanja se že rfes začne prodaja vstopnic ZS' štiri predstave, ki bodo vsak da od 30. marca do 2. aprila. Za PrV predstavo velja abonma A za Pa ter in lože in B za galerije. • * • Do 31. t.m. sprejemajo pri gledališki blagajni abonmaje za simfonir no sezono, ki se prične 6. aprila • konča 1. junija. Vsega skupaj bo koncertov. Posebno ugodni abonmsJ veljajo za študente. Nazionale 15.30 »Grand Prlx» Metro-color. James Garner, Eva Mar-Saint, Yves Montand, Franeois* Hardy, Antonio Sabato, Toshtro Mifune. Excelsior 15.00 «La blsbetica dom»' ta« Technicolor. Richard Burtom Elizabeth Taylor. . Penice 16.00 «H ritorno del Magn»1-c! Sette« Technicolor, Yul Bryn’ ner, Robert Fulier. Eden 16.00 »Come rubare la coron* d’Inghilterra» Technicolor. Domin1-que Boschero. . Grattacielo 16.00 «La Bibbla« Technj-color. Michael Parks, Ulla Bergri0, John Huston, Stephen Boyd, Rltz (Ulica San Krancesco 10) 15.30 »Non stuzziicate la zanzata« Technicolor. Rita Pavone, Tedov Reno, Giulietta Mašina. Aiabarda 15.30 »La coniessa di Hon* Kong« Technicolo'. Zadnji Chaph' nov film. Sophla Loren, Mario11 Brando. Filodrammatico 15,30 «Come rubare un milione d! dollan e vivere ,e' lici« Technicolor. Audrey Hepburn-Peter OToole, Moderno 16.30 «Miao... miao... ari1' ba... arriba...« Speedy Gonzales ln maček Slivestro. Barvne risanke. Zadnji dan. Cristallo 16.45 «Due assl nella man1' ca» Technicolor. Virna Lisi, Tony Curtis. Garibaldi 16.30 «1 pirati di Tortuga” Fied Richardson. Technicolor. Aurora 16.30 »Tre uomini in (Uga»- Capitol 16.30 »The Eddye Chapma11 story» Technicolor. Cristopher Ph1111 mer. Homy Schnayder, Yul Bryn-ner. Impero 16,30 «L'arcldiavolo» Vlttorlo Veneto 15.30 «Khartoum« " Technicolor. Richard Johnson. /deaie 16.00 »Le spie vengono dal 5*" mifreddo« Technicolor. Franco Fran chl, Cicplo Ingrassla. Astoria (Unca /.uriini rilobus St 1* Danes počitek. Jutri ob 16.00 «' giovani leonl« Technicolor. Marički Brando, Montgomery Clift. Astra 16.00 »FBI operazione ga-tto«. Abbazia 16.00 «La montagna dei sette falchl« Technicolor. Alan Ladd- BOGATO IZBIRO SPECIALITET PRAZNIČNE DNI VAM NUDIJO MARKET • KOPER • SEŽANA • NOVA GORICA • KRANJSKA GORA PODROBNA ANALIZA ZADNJIH VOLITEV Smo zares na koncu večletne politične trdnosti v Indiji? Stranka kongresa je imela doslej tolikšno večino, da ji opozicija ni mogla ovirati poti ■ Danes se je njena večina nevarno skrčila Čeprav so volitve v Indiji časovno že nekoliko odmaknjene, niso prav nič manj aktualne, kot so bile takoj po objavi rezultatov, kajti gre za dogodek, ki bo verjetno imel daljnosežne posledice. Do pred nedavnim je tričetrtinska vladna večina v indijskem parlamentu potiskala predstavnike opozicijskih strank nekako v kot in z lahkoto izglasovala vsak zakon, ki si ga Je zamislila. Ko so pri izglasovanju zakonov, proračunov in obračunov šteli glasove, Je za vladno stranko kongresa, ki je razpolagala s 358 glasovi, glasovalo vedno, ali vsaj v pretežni ve-člni primerov, nad 350 poslancev, vsa opozicija — kakih 10 strank — pa je imela le 136 glasov. Stranka kongresa je torej imela večino, s kakršno si je lahko privoščila menjavati tudi ustavo in izglasovanja kakršnih koli zakonov, saj Je bilo nemogoče, da bi se opozicija temu uprla in so poslanci opozicije pogosto bili podobni bolj statistom, ki so dogajanja v parlamentu le opazovali, ker vpliva nanj in na njegovo delo niso mogli imeti. V sedmih dneh, ko so se v Indiji vršile volitve, pa je prišlo do rezultatov, ki bodo temeljito spremenili dosedanjo prakso v indijskem osrednjem parlamentu. Ocene o rezultatih volitev so bile doslej zelo različne, vendar so se vse strnjevale na mnenje, da je stranka kongresa pretrpela poraz. Odslej stranka kongresa ne bo imela več izredne večine., kot Jo je imela doslej, kajti zadnje volitve so ji prinesle le 278 mest v parlamentu, opozicija pa se je s prejšnjih 136 mest povzpela na 243. Sicer ima stranka kongresa v Parlamentu še vedno absolutno večino, toda za indijske politične razmere, za indijsko tradicijo, ta večina ni več tako gotova in zato ni redko slišati, da se je določena doba indijske politike končala, ali vsaj da smo na koncu 20-letnega ciklusa, ko je stranka kongresa bila absolutni gospodar. Podoba volilnih rezultatov v po-.fameznih indijskih zveznih državah ta' vtis še potrjuje. Morda je' 'tu stanje celo še bolj kritično. »V i dosedanji zgodovini neodvisne Indije Je bil doslej zabeležen le en primer, da si kongresna stranka ni tudi v posameznih državah zagotovila absolutne večine. Bilo je to V državi Kerala, kjer je kongresna stranka izgubila večino pred desetimi leti. Tedaj so tu zmagali komunisti. Današnja slika v Indiji je povsem drugačna. Danes je v Indiji kar osem držav in dve pokrajini, v katerih stranka kongresa nima absolutne večine. V šestih državah (Kerala, Zahodna Bengalija, Radža-stan, Madras, Orisa in Bihar) in v sami metropoli, v Novem Delhiju, kongresna stranka ne more priti v vlado niti v koalicijskih kombinacijah. Osrednja indijska vlada je do Bedaj po strankini ali tudi upravni liniji brez težav izvajala politiko kongresne stranke. Odslej bo morala računati na odpor. Indijske zvezne države imajo namreč zelo široko avtonomijo in zato ni težko predvidevati, s kakšnimi težavami se bo morala otepati osrednja vlada, ko bo hotela svojo politiko izvajati v posameznih zveznih državah in avtonomnih pokrajinah. V resorjih notranje politike, kmetijstva, šolstva, zdravstva, industrije, zemljiških odnosov in krajevne samouprave imajo indijske zvezne države zelo široko kompetenco Na vseh teh področjih bodo levičarske vlade v Kerali in Bengaliji, desničarska vlada v Orisi, avtonomistična vlada v Madrasu in dokaj pisane koalicijske vlade v ostalih državah mogle izvajati politiko, ki nujno ne bo mogla ali morala biti v skladu z željami vlade v Novem Delhiju. Pri tem pa Je treba dodati še nekaj, da je k tem rezultatom močno pripomogla zapletena indijska volilna aritmetika, ki Je pravzaprav produkt same kongresne Vtem ko šef stranke Kamaradž poudarja nezaupanje, ki da so ga stranki kongresa izkazali volivci, so manj pesimistično razpoloženi voditelji kongresne stranke ohranili hladno kri. Ti se tolažijo, da se je na terenu, kjer Je kongresna stranka izgubila večino, število glasov za njihovo stranko povečalo. Po mnenju teh ljudi je kongresna stranka še vedno najmočnejša stranka v Indiji. Matematično govorjeno Je to tudi res. Neproporcionalni volilni sistem, ki gre na roko večini in popolnoma ignorira manjšino, je na dosedanjih volitvah koristil kongresni stranki. V prejšnjem parlamentu Je kongresna stranka z 48 odst. glasov dobila kar malo manj kot 75 odst. poslancev. Toda ta zakon o' volitvah, ki je doslej šel na roko kongresni stranki, se je izkazal sedaj v svoji drugi luči. Zato se optimisti kongresne stranke s tem le tolažijo, vendar pa ne prepričajo. Kongresna stranka more v parlamentih posameznih zveznih držav, ki štejejo skupno 3457 poslanskih mest, računati le s 1649 svojimi glasovi. V primerjavi s predzadnjimi volitvami, ko je od 2842 poslanskih mest dobila kar 1759 poslanskih mest, so sedanji rezultati dokaj skromni. Tega vtisa ne more ublažiti niti dejstvo, da se število glasov za kongresno stranko ni zmanjšalo v tolikšni meri. In prav v tem je vodilna in doslej vladajoča stranka postala žrtev svojega lastnega volilnega zakona. Morda bi mogel primer Kerale najboljše prikazati te odnose: v tej zvezni državi je kongresna stranka pri zadnjih volitvah dobila 2.200.000 glasov, kar je za 1,8 odst., več kot jih je dobila pri predzadnjih volitvah. Toda 2,2 milijona glasov sta ji dala komaj 9 poslanskih mest, medtem ko je o-poziclja s 4 milijoni glasov dobila 121 poslanskih mest. Polarizacija sil v indijskem političnem življenju je sedaj postala očitna. Dve komunistični stranki, ki sta v prejšnjem parlamentu imeli skupno 29 poslanskih mest, imata sedaj skupno 41 poslancev: Dve socialistični stranki 36, tako da more izrazita levica sedaj računati z najmanj 77 glasovi in ne več z 48. Ce k tem «uradnim» levičarskim glasovom dodamo še kakih 10 neodvisnih poslancev leve smeri imamo sedaj kar 87 levičarskih glasov v parlamentu na mesto prejšnjih 48. Tisti, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem indijskih volitev, pripisujejo ta uspeh levice dejanskemu opredeljevanju volivcev za programe naprednejših indijskih sil. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ MARI« UDOR V OBČINSKI Odkar se je Barbara Bouchet pojavila v enem izmed filmov Jamesa Bonda, je njena cena visoko poskočila in danes se hollywoodska In tudi druga filmska podjetja kar tepejo zanjo S slikarsko zanimivimi olji go stuje v Občinski galeriji petin tridesetletni Goričan Mario Tu dor, ki pa te od leta 1959. delu je v Milanu. V Trstu smo ga bo Ije spoznali na razstavi pred dva najstimi leti in po delih nagraje nih na razstavi cerkvene umetno sti in univerzitetnih razstavah Prejel pa je takrat tudi nagrade ePonterosso« in trikrat zapore doma one na mednarodnem bie nalu mladih ter še drugod. Raz stavljal je v Avstriji in Italiji na važnejših prireditvah. Tako npr na padovski razstavi Treh Be nečij, na trienalu v Milanu, na mednarodnem bienalu umetnosti v Bologni itd. Je torej Tudorjeva dejavnost precej razgibana. To izpričuje tudi značaj slik na sedanji razstavi, na kateri nam slikarja *» katalogu predstavlja Garibaldo Marussi, znani kritik tržaškega porekla. Dvajset olj je Tudor porazdelil v tri skupine, ki se vrste od živahnobarvnih do velikih črnih platen, poslikanih ti srebru. Prvi vtis, ki nam ga podobe posredujejo, je vtis abstraktne umetnosti. Pri bližnjem opazovanju pa spoznamo, da so barvno zgrajene iz delov prirode, predvsem rastlinstva. To nam potrjujejo tudi njih naslovi, taki, kot npr. «Cvetje v potoku», «V mraku«, «Ob luninem svitu«, «V viharju«, «Na rožasti podlagi«, »Citrone s Sicilije«, pa še «Balkon z rdečo cvetlico«, sLatnik v cvetu« itd. Med svojstveno, napredno stiliziranimi vejami, listi, cvetkami in sličnim, pa se pojavljajo tudi živali, ptice, pes in mačka. Posebnost Tudorjevega slikanja je vnašanje slike v sliko. V mnogih podobah namreč izstopa iz sredine svetlejše polje četverokotnika, v katerem se ponavlja le-polnost obkrožujoče zasnove. Prefinjenost barv, usmerjena v živahno, kot bodisi v temno umirjeno skladnost, navidez preprosta, a stroga oblikovnost ter uravnoteženi potek igre črt, teh v zadnjih štirih mesecih naslikanih podob, jasno govore o široki umetniški razgledanosti njihovega tvorca, ki se mu po prijetni urejenosti razporedbe pozna tudi študij arhitekture. Poveže pa Mario Tudor cvetlice iz tujih logov v tako pristno domač šopek slikarskega občutja, da je Marussijeva prispodoba o vzporejanju nastrojeni Tudorjevih slik s Tominčevimi, povsem utemeljena. MILKO BAMBIČ ........mn..................nuni..................n...imuni..............imun.min.m""1""""."iiuiiminnuu........ BERLINSKI ARHITEKT IMA ŠE VELIKE NAČRTE... V 10-nadstropnem nebotičniku v Berlinu 125 tisoč kokoši-nesnic Najsodobnejša farma na svetu - Vse po tekočem traku - Nič ne gre v izgubo - Sedanja farma bo «postavila» še drugo, podobno mi imele »lepše življenje«, jim stalno posredujejo — glasbo. Toda ne gre niti za klasično niti za sodobno glasbo, pač pa kokošim posredujejo z magnetofonskih trakov kokodakanje. Strokovnjaki so ugotovili, da kokoši več nesejo, če poslušajo kokodakanje. Nove glasove, ki si jih je v precejšnji meri zagotovila tudi desnica, pa pripisujejo bolj nezadovoljstvu do politike kongresne stranke kot pa resničnim simpatijam volilnih upravičencev do desničarskih programov. Toda tudi če ne upoštevamo tega, moramo ugotoviti, da je stranka velike buržoa-zije dobila kar 42 poslanskih mest, stranka hinduističnih verskih fanatikov pa 35. To se pravi, da se Je precejšnji del Indijskih volivcev opredelil v desno in razpolaga sedaj desnica kar s 77 glasovi, medtem ko jih je prej imela le 32. To so bolj aritmetični znaki stanja, ki se označuje kot poraz kongresne stranke. Čeprav je stranka kongresa še vedno največja in najmočnejša politična sila v Indiji, so tl rezultati znak konca določenega razdobja. Dolgo časa je bila Indija politično najbolj trdna država med vsemi bivšimi kolonialnimi deželami Azije in Afrike, ki so postale neodvisne po koncu druge svetovne vojne. Kaže, da je s to trdnostjo konec. Mnogi trdijo, da je temu vzrok tudi dejstvo, da v Indiji ni več velikega Nehruja. Stranka kongresa pa si je, kot smo videli, sama izpodkopavala temelje, ko je izglasovala zakon, ki je nekoč bil njej v prid, danes pa so ga izkoristili voditelji opozicijskih strank. B. Z. Kadar stopi gospodinja v mesnico, Je vedno v strahu, kaj bo kupila: za mesarjevim hrbtom visijo čudovito lepi kosi mesa, ko pa bo s tem lepim mesom postregla možu m družini, bodo ljudje ob mizi začeli vihati nosove, ker meso nima ^poštenega« , okusa. V zadnjih letih j? to čedalje pogostejši primer, ker redijo vedno več živine na industrijski način z vsemi ustreznimi posledicami. Meso nima več pristnega okusa, včasih je celo malo manj kot neužitno. Toda to ne velja le za govedo, ne velja le za teleta, velja tudi in morda še prej za kurje meso odnosno za piščance, ki so bili nekoč poslastica, danes pa že malo ne manj vredno meso. Ko se človek loteva tega vprašanja, mu strokovnjaki odgovorjajo, da druge poti ni, ker da naraščajoče število ust zahteva takšno sodobno proizvodnjo. Iz Nemčije nam prihaja primer, ki bo vse dosedanje primere še prekosil. V industrijskem predelu zahodnega Berlina je neki inženir zgradil — tovarno jajc. V mnogih mestih obstajajo zakoni, ki prepovedujejo v mestu ali vsaj v določenih delih mesta rejo živali in perutnine. V berlinski industrijski četrti pa Je zrasla tovarna jajc, farma s 125.000 kokoši. Vredno je ustaviti se pri tej svojevrstni »tovarni«, saj gre za farmo, na kakršne ne naletimo nikjer drugje po svetu. Berlinski arhitekt Guenther Gede je stranke. I .................................................. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne spu-1 TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) ščaite se v tvegane finančne posle. Neka napaka bi se znala močno ma-v. J. _A„ui: —ii—11— ščevati. Zato bodite previdni. Pre- Ne boste se to naj ne vp. poet iliva čutili najbolje, toda na vaše razpolo- ženje. ; (od 21.4. do 20.5.) S p: ____ boste prišli daleč. Uredite svoje čustvene odnose z osebo, ki jo imate radi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojim početjem boste izzvali nekega tekmeca. Ni priporočljivo. Prijetno razpoloženje v ožji družbi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo ploden dan za ljudi, ki se ukvarjajo s trgovino. Več previdnosti z mlajšimi ljudmi, ki vzamejo vse zares. LEV (od 23.7. do 22.8.) Le s prisotnostjo duha boste rešili zadevo. Preveč obljub dajete in to se vam pozneje maščuje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Usmerite svoje energije le v eno delo, ker boste sicer zašli v težave. Skušajte biti čimbolj jasni, da ne bo zamere. več ste samosvoji, kar škoduje vašemu ugledu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odpovedati se boste morali nekemu dobičku ali gmotnemu uspehu nasploh. Ne zapirajte se vase. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vsako novost temeljito proučite, preden se je lotite. V družini skušajte ustvariti praznično razpoloženje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) poslih bo šlo kar dobro, pa čeprav uspehi ne bodo izredni. Neka oseba se zanima za vas. Pobuda je na vaši strani. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Stopite v akcijo, da vas kdo ne spodnese. Čaka vas nekoliko mučna čustvena zadeva, ki ste si jo pa sami nakopali. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izogibajte se velikim stroškom, ki jih trenutno ne zmorete. Neka oseba bo razu mela vaše težave. dolgo let razmišljal, kako bi stlačil čim več kokoši na čim ožjem prostoru, in kako bi ta «kumik» uredil, da bi zaposlil čim manj delovne sile. Njegovo načelo je bilo, da bi investicijska sredstva bila sicer nekoliko večja, obratna pa čim manjša in bi zato dobiček v dogjednepi „$ašu bil čim višji. In tako je nastal v industrijskem predelu Berlina 10-nad-stropni nebotičnik, v katerem živi in »proizvaja« 125.000 kokoši. V to farmo ali bolje «tovamo jajc« pridejo kokoši, ko so stare od 19 do 20 tednov, torej v starosti, ko začno nesti. V farmo jih berlinski arhitekt pripelje z drugih farm. že doslej so te kokoši živele v posebnih razmerah, ki se niti od daleč ne morejo primerjati z normalnimi življenjskimi razmerami kokoši na podeželju. V farmah, kjer so doslej živele; niso videle črvov, niso videle smetišča, celo niti peska ali prahu. Živele so pač življenje sodobne vzorne farme. Odslej bodo živele na še ožjem prostoru. Svoje življenje pa bodo končale ko bodo stare 76 tednov, ne da bi sploh kdaj spoznale, sploh videle petelina. V posebnih tesnih prostorih bodo živele in nesle jajca, dokler bo njihova nes-nost najboljša, nato jih bodo ubili, primemo očistili, zavili v najlonsko vrečko in kokoši bodo odhajale na tržišča Zahodne Nemčije, kjer Jih bodo kupovale nemške gospodinje. Desetnadstropni nebotičnik — farma je baje višek tovrstne sodobne industrijske proizvodnje prehrambenega blaga. Nad 125.000 kokošmi bo bdelo le nekaj čuvajev. Hrano bodo kokoši dobivale pred kljun, po tekočem traku pa bodo v drugo smer odhajali njihovi odpadki in njihova proizvodnja — jajca. Ko že govorimo o tekočih trakovih, bomo povedali, da se kokoši v nebotičniku — farmi ne bodo mogle zaradi tesnobe niti okrniti in bodo morale biti vedno obrnjene proti tekočemu traku, na katerem bo stalno hrana. Drugi tekoči trak pod kletkami bo odvažal ali odstranjeval odpadke, ki se bodo med potjo sušili in na koncu tekočega traku padali v vreče, tako da bo kot stranski proizvod farme tudi — odlično gnojilo. Tretji tekoči trak pa bo odnašal sveža Jajca, ki bodo še topla prispela skozi cevi do strojev, ki Jih bodo po velikosti sortirali v šest vrst. Ti stroji bodo mogli sortirati in zaviti v posebne zaboje po 12.500 jajc na uro. Seveda pa imajo na razpolago kokoši dobro preračunano hrano. Silos, ki je v sami zgradbi, more sprejeti do 300 ton primerne piče. Ta je sestavljena tako, da vsebuje vse potrebne sestavine, ki jih potrebuje kokoš, da bi čim več nesla. In koliko jajc znese kokoš v takšilih razmerah? Po računih nemškega arhitekta inpo dosedanjih izkušnjah, da vsaka kokoš v povprečju po 250 jajc na leto. Skoraj neverjetno je, da morejo kokoši noč in dan sedeti v svojih kletkah in izpolnjevati vse, ker se od njih zahteva, in sicer jesti, piti, se gojiti in nesti jajca. Ker gre za farmo velikega obsega in nad vse moderno, bodo v tekočo vodo, ki bo kokošim vedno na voljo, dodajali tudi razne hranljive sestavine ali pa zdravila, če bi to bilo potrebno. Berlinski arhitekt Ima smisel tudi za reklamo. Na sliki ga vidimo, ko kaže glavni proizvod svoje farme — jajce, v ozadju pa je njegov «kurnik», ki se vzpenja v 10 nadstropij in šteje kar 125 tisoč kokoši. Prvih nekaj dni po svojem prihodu v nebotičnik-farmo, bodo kokoši dobivale posebne obroke vitaminov. Veterinarka, ki je zaposlena v tej farmi, pravi, da morajo kokoši, preden se navadijo, prebiti določen odpor, vzdržati določene napore. Čeprav ima veterinarka na skrbi zdravje 125 tisoč živih bitij, je zadeva ne zaskrbljuje, ker so higienske razmere v farmi izredno popolne in se vsaka žival, preden Jo posadijo v kletko, pregleda. Poleg tega nimajo živali farme nobenega stika z zunanjim svetom, da bi se mogle okužiti. Kljub temu obstaja za vsak primer na farmi tudi oddelek za bolne kokoši, v katerem bi mogli naseliti posamezne kokoši, če bi se pokazal kak znak bolezni. Kako Je farma moderno in vsestransko urejena, nam povedo tudi naslednji podatki: kletke in oddelki v formi imajo neonsko razsvetljavo, ki na umeten način ustvarja letne čase. Mlada kokoš potrebuje veliko spanja, zato v prvih tednih gorijo neonske luči le po osem ur na dan. Za kokoš Je tedaj zima. Nato se dnevi podaljšajo, dokler ne dosežejo 16 ur svetlobe. Tudi z ventilatorji sl pomagajo pri ustvarjanju »letnih časov«. V poletnih mesecih se ventilatorji, ki so nameščeni v majhnih okroglih oknih nebotičnika, vrtijo hitreje kot pozimi, tako da Imajo kokoši v farmi primemo temperaturo. Da bi kokoši v nebotičniku far Zdi se, da ima organizator te forme še velike načrte. Po njegovih računih se bo v doglednem času ob sedanjem nebotičniku — farmi pojavil še nov nebotičnik-farma, ki ga pa bodo »zgradile« same kokoši. To se pravi, da bo z dobičkom, ki ga bo ustvaril s sedanjo farmo, mogel postaviti novo farmo. Njegovi računi so zelo enostavni: poleg neposrednega proizvoda — jajc, kokoši zagotavljajo še druge dohodke, in sicer gnoj sam, ki gre močno v promet, meso in perje. Skratka se ne izgubi prav nič. Prei smo omenili, da v nekaterih mestih z zakonom prepovedujejo rejo živali in tudi kokoši. To Je do neke meje tudi razumljivo, saj je znano, da ima reja živine tudi svoje negativne plati. Med drugim tudi neprijeten smrad. Glede tega so najhujše neprijetne posledice — kumikov, kajti iz kumikov močno zavdar-ja. Ogromna farma v Berlinu pa je znala rešiti tudi ta problem. Sosedi nebotičnika se sploh ne zavedajo, da živi v njihovi bližini 125.000 kokoši na zelo ozkem proštom. To so uredili tako, da posebne izpušne cevi odvajajo smrad v višino. Berlinski arhitekt upa, da se mu bo načrt popolnoma obnesel. Za sedaj računa že z drugim ne-botičnikom-farmo, hkrati pa se ukvarja z zamislijo, da bi zgradil v mestu tudi neko podobno farmo, v kateri pa ne bi redil ‘lio&ofi, iffiS.pa kraVf-mol^i Tekma Centro Giovanile Študenti — Bor bo jutri na odprtem igrišču CGS ob 17. uri. —edson— NAumums Drevi Mariborčani proti Boru in Soffitti Drevi ob 20.30 bo na stadionu «Prvi maj« mednarodni turnir v na. miznem tenisu z udeležbo ekip Invalida (Maribor), Maribora, tržaške Soffitte in Bora 15:4, 15:1, 15:13) LESTVICA ACEGAT Gasilci GO 'lurnaco CSI Videm Olimpija Kras ACLI Trst Torriana 4 4 0 12 0 * 4 3 1 10 5 » 4 3 1 9 5 » 4 2 2 7 6 * 4 2 2 7 7 4 4 2 2 7 7 4 4 0 4 3 12 g 4 0 4 2 12 0 Prihodnje kolo: (27. 3. 1967) Turriaco - Kras, Torriana - gasilci GO, ACLI Trst - CSI Videm, Olimpija - ACEGAT. • • * V ženski B ligi je prvo mesto prevzela šesterka FARI Trst, ki J® tudi v nedeljo zmagala. Njen na' sprotnik je bila goriška AGI, ki J® trenutno na dnu lestvice. FARI J® tako postavil močno kandidaturo za prvo mesto. Breg Je tokrat odšel domov praznih rok. Po dolg1 in izenačeni borbi, v katero je P°" segel na koncu še sodnik, J® Sacile osvojil dve zelo pomembni točki, ki mu dopuščata še miš®* na prvo mesto. Mlada Borova s®j sterka je v nedeljo izgubila pro« Porziu iz Vidma. Videli smo pr®' cejšen napredek v igri, kar dopU' šča dobre upe za bodočnost. Izidi tretjega kola: .. •Porzio - Bor B 3:2 (15:3, 15:1». 9:15, 14:16, 15:11) •FARI Trst - AGI B 3:0 (15:10» 15:12, 15:11) •Sacile — Breg 3:2 (15:6, 13:1®» 5:15, 15:4, 15:5) LESTVICA FARI Trst 3 3 0 9 4 ® Sacile 2 2 0 6 2 « Breg 3 2 1 8 5 4 Porzio 3 1 2 7 8 ' Bor B 2 0 2 3 6 » AGI B 30309« Prihodnje kolo (27. 3. 1967): Sacile Porzio, AGI B Bor B* FARI Trst - Breg. • • • V promocijski ligi je prvo mesto prešlo v roke bazoviške Zarje, ki je v nedeljo porazila Porzio B-Corridoni pa je presenetljivo odpravil s 3:0 drugo postavo tržaškega FARI V sredo pa so Nabrežin-ke odpravile Breg. Izida tretjega kola: « Zarja-‘Porzio B 3:2 (15:7, 15:13» 9:15, 5:15, 15:9) . Corridoni - 'FARI Trst B 3:0 (15:10, 15:12, 16:14) . Breg — Sokol 3:1 (15:16, 15:'» 0:15, 15:13) LESTVICA a • S Zarja 3 3 0 9 2 J Sokol 2 2 0 6 1 * Porzio B 3 2 1 8 5 4 Corridoni 2 1 13 3' Breg B 3 0 3 2 9 0 FARI Trst 3 0 3 1 9 0 Prihodnje kolo (27. 3. 1967): BARI Trst B - Breg B, Corn-doni - Porzio, Zarja - Sokol. f. * .....immiiiiiiiii.. „„•••* BOKS V sedmi rundi kolu 11 11 10 6 11 5 10 5 11 5 10 4 10 0 794:546 4 591:553 6 590:585 5 496:528 6 519;568 6 416:471 1 9 440:532 (2al ne moremo nuditi popolne lestvice, ker federacija javlja rezultate s precejšnjo zamudo). V nedeljo bodo borovci zaradi velikonočnih praznikov počivali, nato bodo prihodnjo nedeljo, 2 a-prila, nadoknadili prvenstveno tekmo z Libertasom lz Gorice. Toda že Jutri bodo plavi zopet na igrišču. Odigrali bodo namreč prijateljsko tekmo s tržaško peterko CLAY PREMAGAL FOLLEYA S K. O- NEW YORK, 23. — Cassius Clay Je danes ponovno ohranil svoj naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Proti vsakemu pričakovanju se Je s Folleyem dvoboj predčasno končal. Clay Je počasi začel, a v četrti rudni se Je poslužil svojih nevarnih udarcev cer je spravil Zoro Folleya za 8 sekund na tla Kasneje se je še resneje lotil nasprotnika, katerega je v sedmi rundi s silovitimi jabi popolnoma zmedel, tako da mu Folley sploh ni mogel več odgovarjati. Svetovni prvak ni hotel več odlašati ln je z dvema silovitima udarcema po glavi prisilil Folleya k predaji. Iz-zivač je padel kot snop in šele ko je sodnik prišel pri štetju do šest je počasi vstal in se opotekajoč od. nil na vrvi. Jasno je, da Je sodnik brez oklevanja dvignil Clayu roK“ v znak zmage ravno v trenutku, ko Je gong naznanil konec štetja-Knock out ali tehnični k. o.? Sodnik je bil jasen. k. o. Dvoboja, ki je bil v Madison Square Gardenu, si Je ogled®1” 13 780 ljudi, ki so prinesli v blagajno nad 147 milijonov lir To J® pravcati rekord za «tempel boksa”, v katerem ne bo več dvobojev, k«” go bodo letos podrli in na tsten* 4H:U:!:!:iiiiiiiii::l!!iilfi!ilIH!!!!:iH!!R!!!!KlHmiBI8iiHnii!U!!B:ifiIHSiniHlfiH!IUiS-!ii5S!3Š!i!!;l!!iiH!!:Ui:i:i8l!iiHii:ii:! CARLO LEVI © BESEDE SO Emi S polj so se vračali kmetje kakor ptice, ki kažejo pot od tleč in se nenadoma zaženo, brž ko so nas videli v bližini eoriča brez glaviča. V spoštovanju so se ustavili nekaj kokov stran in nas pozdravili, ne da bi nas vprašali, kdo smo: lober dan, tovariši.* »Carnevale je bil doslej zadnji,* Je rekel Alfio, «med kme- ki so ga ubili na fevdu mafije. Ti veš, da je seznam teh teh letih zelo dolg. Dve leti je bil Camevale od tukaj daleč oč, v Montevarchi, kjer je delal Ko se je vrnil, se je pri-la reforma. Odvzeli so sedemsto hektarov zemlje, toda sa- 0 dvesto hektarov so razdelili in novi lastniki zemlje so ■ejeli vrsto «opozoril» mafije in zato niso upali, da bi lahko (kaznovani uživali prejeto zemljo. Nekaterim so požgali slam-ite stoge, drugemu so razbili vrata, ali pa so mu ukradli •obnico. koze ali plug. Mafija in fevd se branita in toliko >lj silovito, kolikor bolj je bitka izgubljena. Komaj se je 1 Carnevale vrnil, že je pričel z zasedanjem zemlje, da bi ko uporabil zakon: in zavoljo tega je doživel eno razpravo eno obsodbo. Po tem Je delal pri gradnji ceste med Scia-i in Caccamo, kasneje pa v kamnolomu pri gradnji drugega ra med Termini in Trabio, za tisti tir, zaradi katerega smo . morali ustaviti na železniškem prelazu. Tudi tisti kamno m, tam zgoraj v Glardinacciu. Je kneginjina last, dela pa pravi j a neka tvrdka iz Bologne: toda tisti, ki lahko tod po-mjajo vse, pa so krajevni zakupniki, povezani z mafijo. Car- nevale Je bil tajnik stavbnih delavcev in je zahteval osemurni delavnik po pogodbi, medtem ko so delali enajst ur dnevno, in plačilo zaostalih mezd. Pisal je v Palermo, skliceval shode in napadal mafijo, ponovno so mu spet grozili in ga končno ubili medtem ko je šel na delo. Umor_so, da tako rečem, potrdili s simboličnim načinom umorov mafije: streli v obraz, da bi truplo iznakazili v znamenje zaničevanja; in naslednjega dne tatvina štiridesetih kokoši za tradicionalno pojedino. Toda vse se je končalo z molkom kakor že tolikokrat. Oblasti so se pretvarjale, kakor da raziskujejo, toda nihče ni nič govoril Govoričili so, kot že tolikokrat ob takih prilikah, o osebnem prestopku, o osebnih vzrokih, zaradi časti, zaradi koristi ali zavoljo maščevanja. Toda to pot se prvikrat v zgodovini Sicilije ni tako zgodilo. Mati Salvatora je spregovorila, prijavila Je razločno in Jasno mafijo sodišču v Palermu. To Je pomembno dejstvo, ker Je prelomilo pritisk nekega zakona, nekega običaja, katerega oblast Je bila sveta. Marsikaj se je zares spremenilo. Za dne Camevalove smrti Je bila vas ustrahovana, nihče si ni upal iti niti pogledat mrtvega, ki je zapuščen ležal v mrtvašnici. Prijava pa Je pregnala strah, na pogrebu so bili vsi, vsi so se čutili enotni in da so na pravični poti kot bi bili v sredini sveta.* Spustili smo se po lastnih stopinjah: vrnili smo se na cesto ln po nekaj minutah prispeli v Sciaro. Neka cesta Jo prečka ter se dviga in pada od enega vrha k drugemu, na sredini pa jo prekinja trg z orlom na spomeniku padlim in nesmiselna cerkev sezidana v holandsko-gotskem slogu na mestu starodavne cerkve. Od te poti se vzpenjajo proti gradu in spuščajo proti dolini prečne ulice, široke, strme in kamnite, kakor globeli in struge hudournikov. To so gmajne, proge, kamnite reke, ki ugonabljajo dolino. Ko smo se vzpenjali med kozami, osli in kravami ter med nizkimi kajžami iz kamenja, smo videli grad. n kateremu so se vse kajže prlmlka-le. In ko smo si grad ogledali od blizu, Je bil videti kot skromen gradič, skoraj gosposka vila, ki je zapuščena ln razpa- da; toda visoka skala z vrhom, na katerem je zgrajen in bodeča živa meja lz indijskih figovcev, ki ga obdaja, dajejo gradiču vojaški in roparski videz, kot nekakšna posebej ležeča in nezavzetna skala, kraj, ki ločuje po krvi in prezira. In ko si prispel na vrh, kakšen čudovit mir! Polja pojemajo vse do gore San Calogero, ogrnjene v meglice, vzvišen mir se širi čez polja, nekakšen nedotaknjeni pastoralni čar se sklada z drevjem, rastlinami, skalami, zlatom slame, sinjo daljavo vse do votlega neba. Ko se Je vsa vas, ki obdaja grad, pokazala od spodaj, Je bila kakor odprta knjiga in pogledu ni bilo nič prikrito. V negibnosti polj je bil videti najrahlejši gib ptice, živali ali kristjana popolnoma čist. Vse ceste Scia-re, vse hiše, vsa vrata vseh hiš, vsa stopnišča pred hišami, vse osebe, ki so sedele na stopnicah si videl vsako posebej kakor na veliki sliki brez senc. Kdor stoji tukaj gori ne potrebuje tolmačev in vohunov in ima že samo s pogledom vse gospostvo. Ve za slehernega, kdo vstopi ali pa gre ven, kdo je odšel na delo in kdo se ni od tam vrnil, kdo je prižgal luč in kdo Je Jedel, kdo je pomolzel kravo in kdo je zaprl vrata. In kdor biva spodaj, na onih pragih, v onih hišah, vedno čuti nad seboj oči tega vgnezdenega roparskega ptiča. V eni teh ulic, ki peljejo navzdol, v ulici na spodnjem delu vasi, ki je neke vrste skalnati vdor, ki strmoglavlja proti dolini, Je hiša Salvatora Camevala in njegove matere France-sce Serie; tjakaj prideš z glavne ceste, potem ko se povzpneš po visokih in ozkih stopnicah. Neki starec Je stal na pragu z nagubanim obrazom, ožganim od sonca in z obledelimi lasmi na glavi: že navajen obiskov, nam je kar namignil, naj vstopimo. Vstopili smo v eno samo ozko in dolgo sobo, ki Je dobivala svetlobo od vrat, s podstrešjem na spodnjem delu, z opečnato pečjo za kruh v bližini vhoda, z nekaj orodja, prislonjenega ob gol in z apnom pobeljen zid in s posteljo pod podstrešjem v bližini stene. V bližini postelje je sedela na stolu s črnim šalom na glavi, sama mati Francesca To je ženska petdesetih let, zavoljo vitkega telesa in videza še mladostna, še vedno lepa s svojimi ostrimi črnimi očmi, s temnobelo bar- pravil proti kotu, kamor se je zvr- | mestu zgradili moderno stavbo. vo kože, s črnimi lasmi, z belimi tenkimi ustnami, z majhnimi in ostrimi zobmi, z dolgimi, vtis zbujajočimi in govoreč'" mi rokami: to je bila nekakšna trda lepota, vsa obrisana, **■ lovita, temna kot kamen, neusmiljena in na videz nečloveška-Vprašala je Alfia, ali sem jaz Salvatorov tovariš ali prijatelj« pozvala nas Je, naj sedemo v njeno bližino ob belo postelj-ki Je bila Salvatorova in pričela je pripovedovati Govoril® Je o smrti m življenju svojega sina kot da bi spet povze'8 razgovor, ki je bil z našim prihodom komaj prekinjen. Govorila je, pripovedovala, umovala, razpravljala, obtoževala, vs8 nagla in natančna, menjavala narečje z italijanščino v svoji obsežni pripovedi in logičnem tolmačenju ln bila je v ten* vsa in celovita, v tem neprestanem razgovoru brez kraja: * * v razgovoru o svojem življenju kmetice, o svoji preteklosti za' puščene žene in kasneje vdove, o svojih letih dela, o smrt* svojega sina, o osamljenosti, o hiši, o Sciari, o Siciliji in 0 vsem življenju, ki je bilo zaobseženo v tem silovitem urejenem toku besedi. Nič drugega ni obstajalo izven nje in z8 njo kot ta proces, za katerega sama zbira dokaze in ga sa' ma razvija naprej sedeč na stolu ob postelji: proces prot* fevdu, proti suženjskim kmečkim razmeram, proces proti mafiji in državi. Sama se popolnoma Istoveti s svojo pravdo 1° ima tudi svoje dobre lastnosti- ostra je. pazljiva, nezaupljiva, prekanjena, spretna, ukazovalna in neizprosna. Tako se je ta žena naredila v enem samem dnevu: in solze niso bil® več solze, temveč besede, in besede so postale kamenje. Pripovedovala je s trdoto in natančnostjo sodne razprave, z boko in popolno gotovostjo, kakor tisti, ki je nenadoma Prl' spel do neke trdne točke, na katero se lahko opre, do g010-vosti: do tiste gotovosti, ki Ji Je posušila jok in Jo napravil® neusmiljeno in to Je pravica Resnična pravica, pravica, ki ima kakor resničnost svoja lastna dejanja, kakor odločitev, ki smo Jo sprejeli enkrat za vse odločitve in od katere n) povratka: ne pravičnost sodnikov, uradna pravica. Tej Francesca ne zaupa ln Jo prezira: ta pravica je del krivice, ki Je v stvareh. (NAttalielmnit iiedtl UREDNIŠTVU: TRAT - UL MONTECCH1 «, II., TELEFON 93-808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: 1R81 - UL SV FRANČIŠKA *t 20 - reret.m 47 338 »5 823 - NAROČNINA: mesečna BOO ur - vnaprej, četrtletna 2 250 Ur polletna 4 400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinariev) - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega ttskB Trsi 11 5374 — SFRJ- AD1T D2S Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Ni- 'H banki v Ljubljani — 501 3-270/1 - OGI.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enegB st ,pca trgovski 150 rinenčno upra - 25o smrtnic« -fti lir - Mali -la« 40 Ur beseda - Oglasi ržs.ške 81 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokra.‘In Italije pri »Socletš PubbUcltš Italiana* — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKI) - I»nn a ih tiska Založništvo tržaškega iške Trst