Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 65 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink UDK 303.628 Ve~razse`nostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v dru`boslovnih anketnih raziskavah POVZETEK: Avtorja se v članku ukvarjata z vsebino in naravo kognitivnih predstav, ki jih anketiranci oblikujejo in uporabljajo pri odgovarjanju na anketna vprašanja. V izhodišču analize sta dve hipotezi: (1) latentne spremenljivke v anketnem vprašalniku nastopajo kot enodimenzionalni kontinuum; (2) vrstni red vprašanj vpliva tako na kognitivne pred- stave o merjeni dimenziji, kot tudi na faktorsko strukturo odgovorov. Rezultati analize potrjujejo utemeljenost obeh hipotez, ob tem pa je treba dodati, da na odgovore vpliva tudi vsebina merjenega koncepta in kontekst v katerem poteka raziskava. KLJUČNE BESEDE: merjenje, lestvice, kognitivne strukture, vpliv vrstnega reda vpra- šanj 1. Uvod Učinke konteksta na odgovore v anketah običajno ne prepoznamo neposredno, ampak jih lahko le predpostavimo. Opredelimo jih kot tiste spremembe v odgovorih na anketna vprašanja, ki so posledica značilnosti vprašalnika ali anketnih okoliščin; če teh učinkov ne bi bilo, bi bili odgovori drugačni (“čisti” glede na kontekst). Ključ za razumevanje učinka konteksta pa je naša umišljena predstava oziroma model o načinu procesiranja informacij, ki jih pri oblikovanju svojega odgovora upošteva anketiranec. Na odgovore anketirancev lahko torej vplivajo formalne značilnosti instrumenta (npr. vrstni red vprašanj, tip lestvic itd.) ali pa specifično okolje anketnega intervjuja, ki ga tvorijo osebnostni, kulturni in socialni konteksti akterjev in ki v anketi eksplicitno ali implicitno sodelujejo. Ob tem je za raziskovalce pomembno in tudi najpogostejše vprašanje, ali so učinki konteksta “občasna motnja”, ali pa gre za sistematično in resno napako, ki lahko zmanjša pomen anketno pridobljenih rezultatov (ugotovitev). Četudi metodološka literature navaja številne primere raziskovanja kontekstualnih učinkov, pa gre v večini primerov za eksperimentalne študije, ki so bile “narejene” za dokazovanje kontekstualnih učinkov. To dejstvo sicer ne zmanjšuje njihove veljavno- sti, ostaja pa odprto naslednje vprašanje: kako pogosto in na kakšen način se učinek konteksta pojavlja v neeksperimentalnih okoliščinah. Raziskovalci pogosto navajajo znano študijo Schumana in Presserja (1981), v kateri sta opisala vpliv konteksta pri raziskavi stališč v neeksperimentalnih “običajnih” okoliš- činah. Na osnovi analiz rezultatov raziskave DAS (Detroit Area Study) ugotavljata, da 66 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink je verjetnost pojavljanja učinka konteksta le neznatno večja od naključja. Do podobnih ugotovitev pride Smith (1988) z analizo odgovorov v raziskavi GSS (General Social Survey). Smith ugotavlja, da na primer slučajna rotacija vprašanj “proizvede” učinke konteksta v štirih odstotkih primerov. Te ugotovitve o nizkem in naključnem vplivu konteksta na odgovore pa so lahko tudi zavajajoče. Tourangeau, Rips in Rasinski (2000) dokazujejo, da je pogostost vpliva konteksta večja, kot je mogoče sklepati na osnovi že opravljenih analiz odgovorov raziskav. Po njihovem mnenju raziskovalci pogosto spregledajo, da je pogoj za pojav učinka kon- teksta konceptualna povezanost vprašanj, zato vsebinska heterogenost raziskav pogosto prikrije pojav učinka. V nadaljevanju prispevka preverjava pojavnost učinka konteksta z dvema različnima anketnima situacijama, tako v “spodbujeni” eksperimentalni situaciji (anketa v razredu), kot tudi v “naravnem” okolju javnomnenjske raziskave. V prvem eksperimentu pre- verjava klasični učinek lokalnega konteksta na anketne odgovore, t.i. vpliv vrstnega reda vprašanj. V drugem poskusu pa testirava vpliv konteksta v primeru konceptualno sorodnih vprašanj oz. trditev, ob predpostavki, da sama vsebina raziskave vpliva na “prepoznavanje” merjenega pojava (globalni kontekst). 2. Problem Standardna zasnova družboslovnih anket za operacionalizacijo konceptov vključuje (razvija) predvsem dva tipa vprašanj, ki ju na opisni ravni imenujemo “dejstvena” in “subjektivna”. Anketiranci imajo praviloma manj težav z oblikovanjem odgovorov na dejstvena vprašanja, kot z oblikovanjem odgovorov na “subjektivna” vprašanja. Sled- nja od njih ne zahtevajo zgolj prepoznave in povezovanja dejstev, temveč predvsem ustvarjalno procesiranje informacij. To spoznanje je spodbudilo razprave o tem, ali je teoretično dopustno opazovati latentne spremenljivke, ki so v ozadju »subjektivnih vprašanj«, na t.i. enodimenzionalnem kontinuumu, s pomočjo sestavljenih lestvic, ki vsebujejo niz bipolarnih (nasprotujočih) trditev, s katerimi naj anketiranci soglašajo oz. ne soglašajo. Bipolarne lestvice so dolgo časa veljale (in še vedno veljajo) kot ustrezno orodje za operacionalizacijo teoretičih modelov, ker na razmeroma enostaven način zbližujejo izražanje kognitivnih predstav, ki jih imajo anketiranci o objektu raziskovanja, s koncepti, ki jih imajo (o tem objektu) raziskovalci. Značilna zasnova bipolarnih lestvic pa sama po sebi sproža številna metodološka vprašanja. Predvsem kognitivni psihologi so ob primerih “zgrešenih” meritev opozarjali na dejstvo, da je lahko instrument sam, torej bipolarna lestvica trditev, objekt kognitivnih predstav, ki jih oblikujejo anketiranci o raziskavi sami in o kontekstu, v katerem poteka raziskava. Za raziskovalce bi torej spre- jetje predpostavke, da kognitivne predstave igrajo ključno vlogo v modelih procesiranja informacij, hkrati pomenilo še sprejetje domneve, da te predstave neposredno vplivajo na oblikovanje odgovorov na anketna vprašanja in posledično (lahko) zmanjšujejo veljavnost meritev. Eksperimentalne ugotovitve o tem metodološkem problemu, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, opozarjajo na pomembnost upoštevanja tako globalnega Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 67 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah (kulturnega in socialnega), kot tudi lokalnega (značilnosti instrumenta) konteksta, v katerem poteka raziskovanje. Klasični pristopi v družboslovnem raziskovanju obravnavajo »subjektivna« stališča respondentov kot latentno spremenljivko, ki jo je v merskem smislu mogoče zajeti z bipolarno lestvico. Uporaba bipolarnih lestvic je utemeljena s socialnopsihološkimi modeli stališč, ki temeljijo na predpostavki, da so kognitivne strukture, ki “podpirajo” oblikovanje odgovorov s pomočjo bipolarnih lestvic, tako enodimenzionalne kot kon- tinuirane. Termin “enodimenzionalnost” se nanaša na ocenjevanje ene (posamezne) dimenzije v nizu lastnosti, ki jih ima objekt ocenjevanja (latentna spremenljivka). Kon- tinuiranost v tem smislu označuje neprekinjenost v intenzivnosti, ki povezuje skrajna pola latentne spremenljivke. Kognitivna struktura z lastnostmi enodimenzionalnosti in kontinuiranosti naj bi torej dopuščala oblikovanje recipročno antagonističnega mnenja (odmik od enega pola pomeni premik k drugemu). Na podlagi takšne predpostavke so bipolarne lestvice sestavljene iz niza trditev, ki izražajo celoten kontinuum merjene dimenzije. Če bi merili npr. »subjektivno« dimenzijo “ne/strpnost”, potem bi bipolarna lestvica na enem polu vsebovala trditev, ki izraža skrajno mero nestrpnosti, na drugem polu pa trditev, ki izraža skrajno mero strpnosti. Že zgodnje raziskave pa so razkrile težavo: da koncept enodimenzionalnosti la- tentne spremenljivke ni primeren za ocenjevanje kompleksnih družbenih pojavov. Raziskovalci bi imeli težave, če bi npr. želeli izmeriti »subjektivno« stališče o tem, ali je smrtna kazen moralno opravičljiva ali ne. Meritev takšnega stališča je mogoča le, če respondenti kombinirajo ocene različnih dimenzij smrtne kazni (etičnih, pravnih, kulturnih, zgodovinskih itd). Podobno “nalogo” imajo po Ostromovem (Ostrom et al. 1992) mnenju anketiranci vsakokrat, ko ocenjujejo lastnosti objektov, ki se glede na lastnosti razlikujejo, vendar ne nujno izključujejo (primer merjenja kompleksnega »subjektivnega« stališča). Ostrom kot primer neučinkovite lestvice za to navaja klasično ameriško “predsedniško” vprašanje, ki meri konzervativnost ali liberalnost predsedni- škega kandidata. Lestvica vključuje dve “pola” navidez istega kontinuuma – liberalno in konzervativno, ki naj bi ju respondenti prepoznali kot izključujoči lastnosti, vendar številne raziskave kažejo nasprotno. Novejši pristopi v socialni psihologiji (predvsem kognitivne teorije) rekonceptualizi- rajo klasične psihofiziološke modele mnenjskih predstav. Tradicionalno bipolarno mnenj- sko strukturo nadomeščajo z vpeljavo dveh ločenih dimenzij v semantični mreži. Bistvo tega pristopa je težnja po prepoznavi ločenih kognitivnih predstav, ki jih sproži anketno vprašanje. Anketiranec “razpolaga” z dvema vrstama kognitivnih predstav: s tistimi, ki se nanašajo na objekt ocenjevanja, in s tistimi, ki se nanašajo na instrument merjenja (lestvico, kot je na primer že omenjena stopnja konzervativnosti ali liberalnosti predsednikov). “Naloga” anketiranca je, da pred odgovorom najde najvišjo stopnjo ujemanja med obema vrstama predstav, kognitivnimi predstavami o instrumentu in kognitivnimi predstvami o objektu ocenjevana. Če ostanemo pri primeru ocenjevanja predsednika na lestvici konzervativno-liberalno, lahko domnevamo, da skrajna pola lestvice tega vprašanja sprožita ločeni kognitivni strukturi oziroma predstavi (prototip konzervativnega ali prototip liberalnega predsednika). Naloga anketirancev je določiti, 68 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink katera od prototipnih predstav sama zase (ali pa obe hkrati) najbolj natančno opisuje predsednika. Verjetnost, da anketiranci za ocenjevanje objektov kljub navidez enodimenzional- nemu bipolarnemu spraševanju uporabljajo za navajanje odgovora ločene kognitivne kategorije, ki lahko “podpirajo” oba pola lestvice (hkrati konzervativno in liberalno), je spodbudila teoretike stališč k domnevi, da so lahko latentne kognitivne strukture dualistične in ločene. Ločene so kategorije, ki so vsebinsko povezane z obema poloma lestvice, vendar so medsebojno neodvisne. Vsaka ne pomeni nujno negacije oziroma inverzne lastnosti kategorije drugega pola. Dualistične pa so kategorije, ki so povezane, vendar ne nujno recipročno antagonistične. V primeru konzervativno – liberalno lahko anketiranec svoja stališča opiše kot ne-konzervativna, vendar ne hkrati kot liberalna. Torej ne govorimo več o eni dimenziji na bipolarnem kontinuumu konzervativno-libe- ralno, ampak o dveh ločenih dimenzijah – konzervativno in liberalno. Spoznanje, da kognitivne strukture v anketirancu samem lahko uravnavajo procesi- ranje informacij v mnenjskih anketah, je hkrati razširilo razumevanje učinkov konteksta v javnomnenjskih raziskavah. S tem prehajamo na obravnavo problema, kako anketi- ranec dojema instrument sam. Tourangeau in Rasinski (Tourangeau in Rasinski 1988) tako dokazujeta, da spreminjanje vrstnega reda vprašanj (pozicije) sproža spremembe v kognitivni strukturi anketirancev (te spremembe pojasnjujeta z različno dostopnostjo in obsegom iz spomina priklicanih informacij glede na samo strukturo anketnega in- strumenta). Rezultati raziskav te vrste pa nakazujejo še ugotovitev, da učinki vrstnega reda niso nujno rezultat pasivnih procesov v anketnem dialogu (značilnosti instrumenta), temveč tudi aktivnega posega anketirancev. Upoštevajoč povedano sva se avtorja odločila za izvedbo eksperimenta, s katerim bi lahko potrdila oz. zavrnila tezo o t.i. dualnosti lestvic, ki merijo kompleksne spre- menljivke kot so npr. nacionalizem, nestrpnost, avtoritarnost, itd. Hkrati s tem sva želela preizkusiti še vpliv spreminjanja vrstnega reda vprašanj (pozicije lestvic) na sprožanje sprememb v kognitivni strukturi anketirancev (vpliv na dostopnost in količino infor- macij pri oblikovanju odgovora). Zanima naju torej vpliv »kompleksnih« spremenljivk (objektov) in vpliv merskega instrumenta (vrstnega reda trditev) na kognitivne procese pri anketirancu. Za analizo vplivov »kompleksnosti« spremenljivke na kognitivne procese pri anke- tirancih sva uporabili faktorsko analizo, ki jo Kerlinger (Kerlinger v Ostrom et al. 1992) “priporoča” kot primerno orodje za prepoznavo in ločevanje bipolarno kontinuiranih na eni in dualno diskontinuiranih latentnih kognitivnih struktur na drugi strani. Tako naj bi pri bipolarni kontinuirani strukturi stališč posamezne trditve med obema poloma oblikovale le en faktor. Nasprotno pa naj bi bil pri dualistični diskontinuirani strukturi stališč bolj verjeten dvo ali večfaktorski izid (za vsak pol kontinuuma posebej). Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 69 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah 3. Zasnova raziskave Z raziskavo sva želela v drugačnih okoliščinah preveriti ugotovitve, do katerih je prišel Ostrom s sodelavci na podlagi poskusa, ki ga je opravil z dvema skupinama štu- dentov (Ostrom et al. 1992: 297-311). Izhodišče Ostromovega poskusa je t. i. “Donaldov primer”, znan iz socialnopsiholoških raziskav, ki opisuje povprečen dan v življenju na- mišljene osebe z imenom “Donald”, ki v sebi združuje pozitivne in negativne lastnosti “povprečneža”. V originalnem eksperimentu so raziskovalci testirali več hipotez z vnaprej pripravljenim testom ocenjevanja lastnosti imaginarne osebe na predpostavki enodimenzionalnega kontinuuma “prijazno - neprijazno” (zlobno). Za ta namen je Ostrom uporabil posebno proceduro, ki je vključevala kratko predstavitev Donalda, ki ji je sledila t. i. “moteča zgodba”. Naloga moteče zgodbe je bila izničiti učinek pred- hodnosti (recency). Ostrom je v izvedbi svojega eksperimenta uporabil tri različne nize vprašanj. Vsi trije so vključevale istih dvanajst trditev, s pomočjo katerih so respondenti izrazili svoje vtise o ciljni osebi. Šest trditev je ustrezalo latentni dimenziji “prijazno - neprijazno” (zlobno), preostalih šest trditev pa je bilo konstrukcijsko irelevantnih. Ostrom je uporabil enajststopenjske lestvice soglasja, predstavljene na dveh straneh vprašalnika s po šestimi trditvami. Nizi v Ostromovem eksperimentu se med seboj razlikujejo glede na položaj rele- vantnih in irelevantnih trditev. Pri naključni razvrstitvi je dvanajst trditev razvrščenih po naključnem vrstnem redu s tremi relevantnimi in tremi irelevantnimi trditvami na vsaki strani. V “tri-šest-tri” (3-6-3) nizu so prve tri trditve na prvi strani relevantne za en pol lestvice (prijazno-neprijazno), zadnje tri trditve pa so relevantne za nasprotni pol lestvice. Srednjih šest trditev je v tem nizu irelevantnih. Niz “šest-šest” (6-6) v tem primeru zahteva vse relevantne trditve na eni strani. Raziskava je opravljena v dveh korakih oz. v obliki dveh ločenih anketnih posku- sov: a. V prvem poskusu sva ohranila osnovno strukturo eksperimenta, ki ga je opravil Ostrom s sodelavci: preizkušala sva hipotezo o vplivu vrstnega reda trditev na vzpostavljanje dualnosti oz. bipolarnosti merjene latentne dimenzije. V raziskavi je sodelovalo 355 rednih študentov drugega letnika FDV (dobili smo 337 vprašalnikov z veljavnimi odgovori na vsa vprašanja), ki so bili predhodno seznanjeni z namenom anketiranja in splošno vsebino vprašalnika. Zaradi eksperimentalnih zahtev smo skupino sodelujočih razdelili na tri podskupine tako, da so respondenti vsake podskupine odgovarjali na svojo verzijo vprašalnika.1 b. Z drugim poskusom pa sva želela preveriti nekatere hipoteze, do katerih sva prišla na podlagi prvega preizkusa. Zanimal naju je problem “prepoznavanja” merjenega pojava. Zato sva v tem preizkusu izločila možen vpliv bipolarnosti (vse trditve so istosmerne) in raziskovala le vpliv zaporedja trditev na “prepoznavanje” (oblikovanje) dvodi- menzionalnosti merjenega koncepta. Tokrat je bil preizkus opravljen jeseni 2003 v okviru raziskave Slovensko javno mnenje (SJM 2003/3 in SJM 2003/4) (več glej v Toš in skupina 2004a, 2004b). Dobili smo 1777 vprašalnikov z odgovori na vsa relevantna vprašanja (anketirana sta bila 2002 polnoletna prebivalca Slovenije). Tako 70 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink kot v prvem primeru so bili tudi tokrat anketiranci razdeljeni v tri podskupine, tako da je bila vsaka podskupina anketirana z eno od treh verzij vprašalnika (vprašalnik je bil dodan k vprašalnikoma rednih raziskav SJM2003/3 in SJM 2003/4).2 4. Analiza in rezultati a. Eksperiment med {tudenti FDV: vrstni red in dualnost ali bipolarnost lestvice »tolerantnosti«? Anketiranci so s pomočjo petstopenjske lestvice izražali svoje soglašanje oziroma nesoglašanje s skupino dvanajstih trditev, pri čemer je šest trditev v konstruktu izražalo latentno dimenzijo tolerantnosti (“nestrpno - strpno”), in sicer konkretno v odnosu do priseljencev v Sloveniji, preostalih šest trditev pa je bilo konstrukcijsko irelevantnih. Položaj konstrukcijsko relevantnih itemov (trditev) smo glede na verzijo vprašalnika spreminjali na način Ostromovih nizov, tako da so v prvi verziji prve tri trditve izražale koncept netolerance in zadnje tri trditve koncept tolerance. Vmesnih šest trditev, ki je ločevalo oba bloka trditev, je bilo konstrukcijko irelevantnih (niz 3-6-3). V drugi verziji vprašalnika je vseh šest konstrukcijsko relevantnih trditev nastopalo v bloku, ki je združeval koncepta “netolerentno - tolerantno”. Šest konstrukcijsko irelevant- nih trditev je v tem primeru nastopalo ločeno, na drugi strani vprašalnika (niz 6-6). V tretji verziji vprašalnika je vseh dvanajst trditev nastopalo v naključnem vrstnem redu s tremi relevantnimi in tremi irelevantnimi trditvami na vsaki strani vprašalnika ne glede na koncept. Lestvica, s katero merimo hipotetično bipolarni pojav tolerantnosti (odnos do pri- seljencev na kontinuumu nestrpno – strpno), je sestavljena v obliki Likertove lestvice in je bila uporabljena na naslednjem nizu trditev: a. pol “nestrpnost” pokrivajo tri trditve: - Priseljenci zasedajo delovna mesta ljudem, ki so bili rojeni v Sloveniji. (x1) - Kadar je malo možnosti za zaposlitev, bi morali imeti prednost Slovenci. (x2) - Število priseljencev v Sloveniji bi bilo treba zmanjšati. (x3) b. pol “strpnost” (“odprtost”) pa predstavljajo te tri trditve: - Zaradi priseljencev postaja Slovenija bolj odprta za nove ideje in kulture. (x4) - Priseljenci na splošno koristijo slovenskemu gospodarstvu. (x5) - Beguncem, ki so v svoji deželi trpeli zaradi političnega pritiska lahko dovolimo, da ostanejo. (x6) Glede na “trisekvenčne” pogoje, v katerih nastopajo trditve, smo oblikovali te pred- postavke: - v primeru, ko so trditve razvrščene v “blok nizu” (3-6-3, 6-6), pričakujemo, da bo aktiviranje konstrukta (ne)tolerantnosti intenzivnejše, kot če trditve nastopajo v naključnem vrstnem redu. Združevanje relevantnih trditev v blok namreč povečuje verjetnost, da bodo trditve spodbudile aktiviranje latentne kognitivne strukture. - blok niza lahko spodbudita aktiviranje bodisi ločenih kognitivnih struktur (niz3-6-3) bodisi enotne bipolarne dimenzije (niz 6-6). Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 71 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah Predhodne raziskave, ki jih je opravil Ostrom, nakazujejo verjetnost nastopa tako bipolarnosti kot hkratnega nastopa obeh oblik (bipolarnosti in dualnosti). Predvidevanja raziskovalcev nadalje sugerirajo tudi domnevo, da vrstni red zastavljenih vprašanj vpliva na oblikovanje faktorske strukture. Blok trditev, razvrščenih v niz 3-6-3, naj bi tako “podpiral” dvodimenzionalno (dua- lno) faktorsko strukturo, bipolarno enofaktorsko strukturo pa naj bi oblikovale trditve, razvrščene v nizu 6-6. Ostrom ob predpostavki dualnosti pričakuje oblikovanje podobnih faktorskuh struktur za oba blok niza (3-6-3 in 6-6). V primeru, ko bi niz 6-6 izražal zgolj bipolarno strukturo, Ostrom pričakuje enodimenzionalno faktorsko strukturo. Glede na Ostromov eksperiment bi morali v obeh pogojih grupiranih relevantnih trditev (“blok niza” 6-6 in 3-6-3) s pomočjo eksplorativne faktorske analize dobiti dva relevantna faktorja (dualnost oz. dvodimenzionalnost), pri naključni razvrstitvi šestih relevantnih trditev pa en faktor. Ostromovi rezultati namreč potrjujejo enofaktorsko rešitev v nizu “naključna razvrstitev trditev” (Ostrom et al. 1992: 303) in dvofaktorsko rešitev v “blok” nizih (3-6-3 in 6-6). Rezultate potrjuje vzorec faktorskih uteži (faktorska struktura), ki nakazuje dualnost v obeh blok sekvencah, ko tri trditve oblikujejo en faktor in tri drugega. Faktorski strukturi blok nizov se ne razlikujeta značilno in obe izražata podporo dualnosti. Tudi niz 6-6, ki bi glede na Ostromove predpostavke lahko aktivirala bipolarno strukturo, podpira dvodimenzionalno rešitev. Bipolarnost pa je v Ostromovem primeru prisotna pri naključni razvrstitivi trditev, ki oblikuje en faktor. Primerjava rezultatov eksperimenta, ki ga je izvedel Ostrom s sodelavci, in eksperi- menta, opravljenega na FDV, razkriva nekatere značilne razlike. V najinem primeru sva opravila analizo glavnih komponent (tako kot Ostrom) in faktorsko analizo (metoda glavnih osi), ki sta dali vsebinsko identične rezultate. Če pogledamo rezultate faktorske analize (Tabela 1) ugotovimo, da so ravno nasprotni kot Ostromovi. Če (tako kot Ostrom) upoštevamo kriterij lastne vrednosti, ki naj bo večja od 1, potem v obeh “blok” nizih dobimo po en faktor kot najboljšo rešitev (ki vsebuje vseh šest trditev, relevantnih za koncept “netolerantno-tolerantno”), v situaciji “naključne razvrstitve” pa dva faktorja, ki med sabo le zmerno korelirata (r = -0.315). Pri tem ne gre za faktorja, ki predstavljata oba nasprotna pola, amapak je z visoko utežjo na drugem faktorju le ena trditev. Res pa je, da na podlagi pogleda na diagram lastnih vrednosti lahko v vseh treh situacijah sklepamo o smiselnosti enega faktorja. To je ugotovil tudi sam Ostrom, saj je bil tudi pri njegovi analizi diagram lastnih vrednosti v vseh treh situacijah zelo podoben, tako da je o številu faktorjev sklepal le na podlagi dejstva, ali lastna vrednost faktorjev dosega vrednost 1 (Ostrom et al. 1992: 303). Tudi če preizkusimo dvofaktorsko rešitev v obeh grupiranih situacijah, v nobenem primeru ne moremo govoriti o dveh faktorjih, ki bi se oblikovala kot dva pola s po tremi trditvami: v grupirani situaciji 6-6 ima pet trditev najvišje uteži na prvem faktorju in le ena na drugem faktorju, v situaciji 3-6-3 pa imajo štiri trditve najvišje uteži na prvem faktorju in dve na drugem. V obeh primerih pa je korelacija med faktorjema dokaj močna (v prvem primeru 0.560, v drugem primeru pa 0.699). 72 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink a) Situacija 3 - 6 - 3 (n = 115) - en faktor z lastno vrednostjo nad 1 (izhodi{~na lastna vrednost = 3.347, pojasnjena varianca = 55.8%) - faktorska matrika (faktorske ute`i): 1. faktor x3 - [tevilo priseljencev v Sloveniji bi bilo treba zmanj{ati x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta rojenim v Sloveniji x2 - Prednost pri zaposlitvi bi morali imeti Slovenci x4 - Zaradi priseljencev Slovenija bolj odprta za nove ideje... x5 - Priseljenci na splo{no koristijo slovenskemu gospodarstvu x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo v Sloveniji 0.836 0.799 0.688 -0.653 -0.635 -0.476 - drugi faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 0.795; pojasnjena varianca = 13.3% b) Situacija 6 - 6 (n = 98) - en faktor z lastno vrednostjo nad 1(izhodi{~na lastna vrednost = 2.962; pojasnjena varianca = 49.4%) - faktorska matrika (faktorske ute`i): 1. faktor x3 - [tevilo priseljencev v Sloveniji bi bilo treba zmanj{ati x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta rojenim v Sloveniji x2 - Prednost pri zaposlitvi bi morali imeti Slovenci x5 - Priseljenci na splo{no koristijo slovenskemu gospodarstvu x4 - Zaradi priseljencev Slovenija bolj odprta za nove ideje... x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo v Sloveniji 0.874 0.760 0.705 -0.550 -0.458 -0.353 - drugi faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 0.881; pojasnjena varianca = 14.7% c) Naklju~na razvrstitev (n = 124) - dva faktorja: 1. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 2.873; pojasnjena varianca = 47.9% 2. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 1.043; pojasnjena varianca = 17.4% - rotirana matrika - po{evnokotna rotacija (faktorske uteži): 1. faktor 2. factor x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta rojenim v Sloveniji x3 - [tevilo priseljencev v Sloveniji bi bilo treba zmanj{ati x2 - Prednost pri zaposlitvi bi morali imeti Slovenci x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo v Sloveniji x4 - Zaradi priseljencev Slovenija bolj odprta za nove ideje... x5 - Priseljenci na splo{no koristijo slovenskemu gospodarstv 0.788 0.738 0.672 -0.561 -0.420 0.002 -0.090 0.095 -0.135 -0.106 0.261 0.928 - korelacija med faktorjema: -0.315 Tabela 1: Rezultati eksploratorne faktorske analize (glavne osi) za preizkus dualnosti (oz. dvodimenzionalnosti) bipolarnih lestvic ({tudenti FDV 1996)* Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 73 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah Rezultati faktorske analize torej ne podpirajo Ostromovih ugotovitev o večji dualnosti pri obeh grupiranih situacijah. Za dodatno potrditev takšne ugotovitve sva opravila pre- izkus s potrjevalno faktorsko analizo (CFA) v okviru programa Lisrel 8.51 (Jöreskog in Sörbom, 2001). Vse analize sva opravila na podlagi korelacijskih matrik šestih rele- vantnih trditev, prav tako pa so vsi rezultati prikazani v standardizirani verziji. Izhajala sva iz Ostromovih ugotovitev ter iz rezultatov prikazane faktorske analize in za vse tri razvrstitve relevantnih trditev preizkušala dve možni različici modelov: a) model dveh faktorjev (teza o dualnosti strukture bipolarnih trditev) - nestrpnost (ξ1) in strpnost (ξ2) in b) model enega faktorja, ki predstavlja bipolarni kontinuum nestrpno- strpno (ξ) (Slika 1). Preizkušala sva torej po dva modela za vsako razvrstitev relevantnih trditev in pri tem primerjala rezultate preizkusov vseh šestih modelov ob istem številu prostostnih stopenj (df). Pri dvofaktorskem modelu sva sicer izhajala iz domneve, da med obema latentnima dimenzijama (strpno, nestrpno) ni korelacije, vendar meniva, da je takšna predpostavka preveč omejujoča, zato sva možnost te povezave vključila tudi v model (vendar s prekinjeno črto) (Slika 1). Slika 1: Splo{na hipoteti~na merska modela za lestvico “nestrpno – strpno” V obeh grupiranih situacijah se je izkazalo, da dobimo dobro ujemanje (“fit”) dvo- faktorskega modela (teza o dualnosti) s podatki le v primeru, ko dopustimo korelacijo δ1 x1 – Priseljenci zasedajo delovna mesta δ2 x2 – Prednost pri zaposlitvi Slovenci δ3 x3 – Število priseljencev zmanj{ati δ4 x4 – Zaradi priseljencev nove ideje… δ5 x5 – Priseljenci koristijo gospodarstvu δ6 x6 – Beguncem dovoliti, da ostanejo φ21 b. dvofaktorski model a. enofaktorski model δ1 x1 – Priseljenci zasedajo delovna mesta δ2 x2 – Prednost pri zaposlitvi Slovenci δ3 x3 – Število priseljencev zmanj{ati δ4 x4 – Zaradi priseljencev nove ideje… δ5 x5 – Priseljenci koristijo gospodarstvu δ6 x6 – Beguncem dovoliti, da ostanejo λ1 nestrpno-strpno (ξ) λ2 λ3 λ4 λ5 λ6 nestrpnost (ξ1) strpnost (ξ2) λ11 λ21 λ31 λ42 λ52 λ62 74 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink med obema faktorjema (“poloma”). V takšnem primeru sta korelaciji med obema pol- oma pri obeh “blok nizih” visoki, saj je (standardizirana) vrednost φ v obeh primerih večja od 0.8 (Tabela 2a in Tabela 2b). To pomeni, da je pri obeh grupiranih situacijah bolj smiselno razmišljati o enofaktorski rešitvi. Za oba blok niza sva namreč prav tako ugotovila dobro prileganje enofaktorskega modela s strukturo podatkov (Tabela 2a in Tabela 2b). Nekoliko manj jasna pa je slika pri situaciji naključne razvrstitve trditev, kjer se kot smiselen nakazuje tudi model z dvema faktorjema (nasprotno kot pri Ostro- mu), ki pa zopet med sabo dokaj močno korelirata (čeprav šibkeje kot pri obeh blok sekvencah) (Tabela 2c). Primerjava ujemanja modelov s podatki tudi kaže, da je to ujemanje bistveno slabše pri situaciji naključne razvrstitve trditev. Tabela 2a: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dualnosti bipolarnih lestvic - blok niz 3-6-3 ({tudenti FDV 1996)* * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev Z analizo torej ugotavljava večjo verjetnost enodimenzionalnosti koncepta “netoler- antno-tolerantno”, hkrati pa lahko potrdiva obstoj korelacij med merskimi napakami pri posameznih manifestnih spremenljivkah, kar lahko navaja k sklepu, da poleg ugotovljene latentne dimenzije (kontinuum netolerantno-tolerantno) nastopajo (obstajajo) še druge neugotovljene latentne dimenzije, ki povzročajo deformacijo čistega modela. Rezultati kažejo, da je za dobro prileganje modela potrebno dopustiti več korelacij med merskimi napakami pri modelu za situacijo naključne razvrstitve relevantnih trditev. Torej je v takšni situaciji večja verjetnost, da se v meritev zamišljenega koncepta prikradejo vplivi drugih latentnih dimenzij, ki se skrivajo za irelevantnimi trditvami. Iz tega lahko sklepamo, da je aktiviranje konstrukta “ne-tolerantnosti” pri situaciji naključne razvrstitve trditev manj intenzivno kot pri obeh blok nizih. trditve: enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 nestrpnost- strpnost (ξ) nestrpnost (ξ1) strpnost (ξ2) x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta x2 - Prednost pri zaposlitvi Slovenci x3 - [tevilo priseljencev zmanj{ati x4 - Zaradi priseljencev, nove ideje... x5 - Priseljenci koristijo gospodarstvu x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo 0.656 0.765 0.854 -0.660 -0.635 -0.476 0.430 0.586 0.730 0.436 0.403 0.226 0.718 0.818 0.834 - - - - - - - - - - - - 0.703 0.672 0.507 0.516 0.668 0.696 0.495 0.452 0.257 δx21 = 0.132 df = 8; χ2 = 7.213 (P = 0.514) RMSEA = 0.000; AGFI = 0.946 φ21 = -0.880 df = 8; χ2 = 8.333 (P = 0.402) RMSEA = 0.019; AGFI = 0.938 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 75 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah Tabela 2b: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dualnosti bipolarnih lestvic - blok niz 3-6-3 ({tudenti FDV 1996)* * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev Tabela 2c: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dualnosti bipolarnih lestvic - naklju~na razvrstitev ({tudenti FDV 1996)* * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev S to ugotovitvijo lahko po najinem mnenju tudi pojasnimo razlike v rezultatih Ostromovega eksperimenta in eksperimenta, ki smo ga izvedli na FDV. Ostrom z “do- trditve: enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 nestrpnost- strpnost (ξ) nestrpnost (ξ1) strpnost (ξ2) x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta x2 - Prednost pri zaposlitvi Slovenci x3 - Število priseljencev zmanj{ati x4 - Zaradi priseljencev, nove ideje... x5 - Priseljenci koristijo gospodarstvu x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo 0.656 0.765 0.854 -0.660 -0.635 -0.476 0.430 0.586 0.730 0.436 0.403 0.226 0.718 0.818 0.834 - - - - - - - - - - - - 0.703 0.672 0.507 0.516 0.668 0.696 0.495 0.452 0.257 δx21 = 0.132 df = 8; χ2 = 7.213 (P = 0.514) RMSEA = 0.000; AGFI = 0.946 φ21 = -0.880 df = 8; χ2 = 8.333 (P = 0.402) RMSEA = 0.019; AGFI = 0.938 trditve: enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 nestrpnost- strpnost (ξ) nestrpnost (ξ1) strpnost (ξ2) x1 - Priseljenci zasedajo delovna mesta x2 - Prednost pri zaposlitvi Slovenci x3 - Število priseljencev zmanj{ati x4 - Zaradi priseljencev, nove ideje... x5 - Priseljenci koristijo gospodarstvu x6 - Beguncem dovoliti, da ostanejo -0.863 -0.764 -0.648 0.489 0.333 0.459 0.745 0.583 0.420 0.240 0.111 0.211 0.876 0.763 0.636 - - - - - - - - - - - - 0.655 0.443 0.486 0.768 0.418 0.404 0.429 0.197 0.237 δx54 = 0.217; df = 8; χ2 = 16.807 (P = 0.043) RMSEA = 0.095; AGFI = 0.886 φ21 = -0.780 df = 8; χ2 = 20.212 (P = 0.010) RMSEA = 0.111; AGFI = 0.864 76 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink kazano” dualnostjo zavrača predpostavko, po kateri so latentne spremenljivke zgolj enodimenzionalne in “kontinuirane”. Rezultati meritev Ostromu omogočajo sklep, da respondenti oblikujejo predstave o “psihometričnem instrumentu” in da te predstave oblikujejo (vplivajo na) odgovore v nadaljevanju anketiranja. Pri tem Ostromovi rezultati po najinem mnenju izražajo “čistost” (transparent- nost) psihometričnega instrumenta, ki je respondentom (sodelujočim v eksperimentu) omogočil razmeroma preprosto prepoznavo konstrukta, kar v laboratorijskih pogojih psihometričnega testiranja potrdi dvodimenzionalnost oziroma dualnost struktur. Rezultati eksperimenta, opravljenega na FDV (enodimenzionalnost konstrukta in obstoj verjetnosti merjenja splošnejših latentnih dimenzij, ki se skrivajo v ozadju merjenega konstrukta), pri tem ne zavračajo Ostromovih ugotovitev, pač pa problem dimenzionalnosti postavljajo kot problem vsebinskega koncepta (teoretske zastavitve). Respondenti so se v okoliščinah, ki simulirajo anketno situacijo, bolj kot na (tehnične) lastnosti instrumenta odzvali na vsebino trditev. b. SJM 2003/3-4: dvodimenzionalna lestvica “negativnega” nacionalizma Na podlagi rezultatov prvega eksperimenta sva dopolnilia Ostromovo tezo o vplivu lastnosti merskega inštrumenta (bipolarnost in vrstni red trditev) na “prepoznavanje” oz. oblikovanje dimenzij merjenega koncepta s tezo o vplivu vsebine oz. samega merjenega koncepta. Zato sva v nadaljevanju opravila nov preizkus tako, da sva izločila možen vpliv bipolarnosti (vse trditve so istosmerne) in raziskovala le vpliv zaporedja trditev na “prepoznavanje” (oblikovanje) dvodimenzionalnosti koncepta “negativni naciona- lizem”. Tudi tokrat je bila uprabljena Likertova lestvica, s katero sva merila stopnjo netolerance v obliki negativnega nacionalizma, ki sva ga hipotetično razčlenila na dve dimenziji: ksenofobija in protekcionizem. Tukaj je bila vsaka dimenzija predstavljena s po tremi trditvami, ki so bile v vprašalniku kombinirane s šestimi irelevantnimi trdit- vami. Lestvica je sesatvljena takole: a. dimenzijo “protekcionizem” predstavljajo te tri trditve: - Slovenija bi morala omejiti uvoz tujih proizvodov, da bi zaščitila lastno gospodarstvo. (x1) - Tujcem ne bi smeli dovoliti nakupa zemlje v Sloveniji. (x2) - Slovenske televizijske postaje bi morale dajati prednost slovenskim filmom in oddajam. (x3) a. dimenzijo “ksenofobija” pa pokrivajo te tri trditve: - Zaradi priseljencev se povečuje število kaznivih dejanj. (x4) - Ljudje, ki niso slovenske narodnosti, ne bi smeli opravljati javnih funkcij. (x5) - Mešanje ljudi, ki pripadajo različnim narodom in kulturam, prinaša samo težave. (x6) Zopet sva najprej opravila faktorsko analizo (metoda glavnih osi), ki je tokrat dala podobne rezultate do katerih je prišel Ostrom s sodelavci v pogojih bipolarnosti inštru- menta: v obeh blok nizih se kaže jasna dvodimenzinalna rešitev, v situaciji naključne razvrstitve trditev pa se je kot bolj smiselna nakazovala enodimenzionalna rešitev. Če tudi tokrat (tako kot Ostrom) upoštevamo kriterij lastne vrednosti, ki naj bo večja Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 77 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah od 1, potem v obeh “blok nizih” dobimo dva jasno prepoznavna faktorja, v situaciji “naključne razvrstitve” pa le en faktor (Tabela 3). V obeh “blok nizih” se dobljena faktorja pokrivata z izhodiščno operacionalizacijo dveh dimenzij (protekcionizem in ksenofobija), hkrati pa je v obeh primerih korelacija med faktorjema srednje močna (obakrat presega vrednost 0.5). Tabela 3: Rezultati eksploratorne faktorske analize (glavne osi) za preizkus dvodimenzionalnosti lestvice negativnega nacionalizma (SJM 2003/3-4) a) Situacija 3 - 6 - 3 (n = 603) - dva faktorja: 1. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 2.845; pojasnjena varianca = 47.7% 2. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 1.044; pojasnjena varianca = 17.4% - rotirana matrika - po{evnokotna rotacija (faktorske ute`i): 1. faktor 2. faktor x5 - Tisti, ki niso Slovenci naj ne opravljajo javnih funkcij x6 - Me{anje ljudi razli~nih kultur prina{a te`ave x4 - Zaradi priseljencev se pove~uje {tevilo kaznivih dejanj x1 - Omejiti uvoz tujih proizvodov za za{~ito slo. gospodar. x3 - Prednost slovenskim filmom in oddajam na TV x2 - Tujcem ne dovoliti nakupa zemlje v Sloveniji 0.802 0.701 0.661 -0.063 0.008 0.146 -0.092 0.083 0.040 0.746 0.577 0.522 - korelacija med faktorjema: 0.588 b) Situacija 6 - 6 (n = 583) - dva faktorja: 1. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 2.768; pojasnjena varianca = 46.1% 2. faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 1.097; pojasnjena varianca = 18.3% - rotirana matrika - po{evnokotna rotacija (faktorske uteži): 1. faktor 2. faktor x5 - Tisti, ki niso Slovenci naj ne opravljajo javnih funkcij x6 - Me{anje ljudi razli~nih kultur prina{a težave x4 - Zaradi priseljencev se pove~uje {tevilo kaznivih dejanj x1 - Omejiti uvoz tujih proizvodov za za{~ito slo. gospodar. x2 - Tujcem ne dovoliti nakupa zemlje v Sloveniji x3 - Prednost slovenskim filmom in oddajam na TV 0.776 0.701 0.661 -0.120 0.146 0.078 -0.062 0.083 0.040 0.821 0.525 0.512 - korelacija med faktorjema: 0.544 c) Naklju~na razvrstitev (n = 593) - en faktor z lastno vrednostjo nad 1(izhodi{~na lastna vrednost = 2.881; pojasnjena varianca = 48.8%) - faktorska matrika (faktorske uteži): 1. faktor x6 - Me{anje ljudi razli~nih kultur prina{a težave x2 - Tujcem ne dovoliti nakupa zemlje v Sloveniji x5 - Tisti, ki niso Slovenci naj ne opravljajo javnih funkcij x4 - Zaradi priseljencev se pove~uje {tevilo kaznivih dejanj x3 - Prednost slovenskim filmom in oddajam na TV x1 - Omejiti uvoz tujih proizvodov za za{~ito slo. gospodar. 0.751 0.649 0.646 0.637 0.501 0.481 - drugi faktor: izhodi{~na lastna vrednost = 0.916; pojasnjena varianca = 15.3% 78 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink Rezultati faktorske analize govorijo v prid tezi, da pri unipolarni lestvici tehnična značilnost inštrumenta (zaporedje relevantnih trditev) vpliva na “prepoznavanje” možnih dimenzij latentne spremenljivke, ki jo merimo. To se kaže tako, da se pri blok nizih ob- likujeta dva faktorja, ki se ujemata s teoretskimi predpostavkami o večdimenzionalnosti pojma nacionalizem, medtem ko pri situaciji naključne razvrstitve trditev do tega ne pride, saj se oblikuje le en smiseln faktor. Tudi te rezultate sva preverila s potrjevalno faktorsko analizo (CFA) na podlagi korelacijske matrike šestih prikazanih relevantnih trditev. Za vse tri razvrstitve relevantnih trditev sva preizkusila dve možni različici modelov: a) model dveh faktorjev (teza o dvodimenzionalnosti koncepta “negativni nacionalizem”) - protekcionizem (ξ1) in ksenofobija (ξ2) in b) model enega faktorja, kjer smo predpostavljali enodimenzionalnost koncepta negativni nacionalizem (ξ). Tudi tokrat sva preizkušala po dva modela za vsako razvrstitev relevantnih trditev (Slika 2) in pri tem primerjala rezultate preizkusov vseh šestih modelov ob istem številu prosto- stnih stopenj (df). Slika 2: Splo{na hipoteti~na modela za lestvico negativnega nacionalizma Za vse tri razvrstitve se je izkazalo, da lahko sicer ob dopuščanju korelacije merskih napak dobimo dobro ujemanje modela s podatki tako za enofaktorski kot za dvofaktorski model (Tabele 4a, 4b in 4c). Vendar pa je treba opozoriti tudi na konkretnejše rezultate, δ1 x1 – Omejiti uvoz tujih proizvodov δ2 x2 – Tujcem ne dovoliti nakupa zemlje δ3 x3 – Prednost slov. filmom in oddajam δ4 x4 – Zaradi priselj. ve~ kaznivih dejanj δ5 x5 – Na javne funkcije ne “neslovenci” δ6 x6 – Me{anje razli~. ljudi prina{a težave φ21 b. dvofaktorski model a. enofaktorski model δ1 x1 – Omejiti uvoz tujih proizvodov δ2 x2 – Tujcem ne dovoliti nakupa zemlje δ3 x3 – Prednost slov. filmom in oddajam δ4 x4 – Zaradi priselj. ve~ kaznivih dejanj δ5 x5 – Na javne funkcije ne “neslovenci” δ6 x6 – Me{anje razli~. ljudi prina{a težave λ1 neg. nacionalizem (ξ) λ2 λ3 λ4 λ5 λ6 protekcionizem (ξ1) ksenofobija (ξ2) λ11 λ21 λ31 λ42 λ52 λ62 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 79 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah ki vendarle kažejo na določene učinke vrstnega reda trditev. Ujemanje enofaktorskega modela s podatki pri obeh blok nizih je bistveno slabše, kot to velja za dvofaktorski model. Prav tako vidimo, da je ujemanje enofaktorskega modela s podatki pri situaciji naključne razvrstitve boljše kot pri obeh blok nizih, medtem ko velja za dvofaktorski model ravno obratno – naključna rzavrstitev pomeni slabše ujemanje modela s podatki. Torej je za blok niza bolj smiselna dvofaktorska rešitev, za situacijo naključne razvr- stitve pa enofaktorska rešitev. Podobno lahko tudi iz korelacij med faktorjema (φ21) pri dvofaktorskih modelih sklepamo, da je za naključno razvrstitev trditev bolj smiselna enofaktorska rešitev, saj je korelacija precej višja (φ21 = 0.866) kot pri obeh blok nizih (0.624 oz. 0.573). Razen tega pa tudi korelacije med merskimi napakami (δxij) kažejo na smiselnost dvofaktorske rešitve pri obeh blok nizih: za dobro ujemanje enofaktorskega modela s podatki smo morali pri obeh blok nizih dopustiti korelacije med merskimi napakami trditev znotraj iste merjene dimenzije (konkretno gre za protekcionizem), ni pa bilo nobene korelacije med merskimi napakami za trditve, ki sva jih uvrstila na raz- lični dimenziji (Tabela 4a in Tabela 4b). Za situacijo naključne razvrstitve trditev smo za dobro ujemanje modela s podatki morala dopustiti korelacije med napakami, vendar v tem primeru ne moremo govoriti o sistematičnih korelacijah “znotraj” posameznih dimenzij, ampak gre za korelacije napak med “protekcionističnimi” in “ksenofobnimi” trditvami. Tabela 4a: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dvo/enodimenzionalnosti lestvice “nacionalizma” - blok niz 3-6-3 (SJM 2003/3-4) * * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev trditve enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 neg. nacionalizem (ξ) protekc. (ξ1) ksenofob. (ξ2) x1 - omejiti uvoz tujih proizvodov x2 - tujcem ne dovoliti nakupa zemlje x3 - prednost slov. filmom in oddajam x4 - zaradi priselj. ve~ kaznivih dejanj x5 - javne funkcije ne »neslovenci« x6 - me{anje razl. ljudi prina{a težave 0.417 0.490 0.401 0.679 0.701 0.799 0.177 0.240 0.161 0.461 0.492 0.639 0.661 0.653 0.578 - - - - - - - - - - - - 0.755 0.655 0.881 0.337 0.426 0.334 0.570 0.429 0.776 δx21 = 0.190; δx31 = 0.205 df = 7; χ2 = 35.660 (P = 0.000) RMSEA = 0.083; AGFI = 0.942 φ21 = 0.624 δx64 = -0.135 df = 7; χ2 = 9.302 (P = 0.232) RMSEA = 0.023; AGFI = 0.985 80 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink Tabela 4b: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dvo/enodimenzionalnosti lestvice “nacionalizma” - blok niz 6-6 (SJM 2003/3-4) * * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev Tabela 4c: Rezultati potrjevalne faktorske analize (Lisrel) za preizkus dvo/enodimenzionalnosti lestvice “nacionalizma” - naklju~na razvrstitev (SJM 2003/3-4) * * Izhodišče je korelacijska matrika, prikazana je standardizirana rešitev trditve enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 neg. nacionalizem (ξ) protekc. (ξ1) ksenofob. (ξ2) x1 - omejiti uvoz tujih proizvodov x2 - tujcem ne dovoliti nakupa zemlje x3 - prednost slov. filmom in oddajam x4 - zaradi priselj. ve~ kaznivih dejanj x5 - javne funkcije ne »neslovenci« x6 - me{anje razl. ljudi prina{a težave 0.362 0.465 0.403 0.684 0.710 0.762 0.134 0.217 0.162 0.467 0.503 0.581 0.603 0.754 0.669 - - - - - - - - - - - - 0.685 0.717 0.767 0.363 0.568 0.448 0.469 0.514 0.588 δx21 = 0.241; δx31 = 0.218 df = 7; χ2 = 32.254 (P = 0.000) RMSEA = 0.079; AGFI = 0.945 φ21 = 0.573 δx32 = -0.166 df = 7; χ2 = 9.875 (P = 0.196) RMSEA = 0.027; AGFI = 0.983 trditve enofaktorski model dvofaktorski model lambda - x R2 lambda - x R2 neg. nacionalizem (ξ) protekc. (ξ1) ksenofob. (ξ2) x1 – omejiti uvoz tujih proizvodov x2 – tujcem ne dovoliti nakupa zemlje x3 - prednost slov. filmom in oddajam x4 - zaradi priselj. ve~ kaznivih dejanj x5 - javne funkcije ne »neslovenci« x6 - me{anje razl. ljudi prina{a težave 0.594 0.623 0.491 0.621 0.691 0.762 0.352 0.388 0.241 0.385 0.477 0.581 0.554 0.684 0.528 - - - - - - - - - - - - 0.658 0.702 0.745 0.307 0.468 0.278 0.433 0.493 0.555 δx51 = -0.221; δx61 = -0.132 df = 7; χ2 = 21.090 (P = 0.004) RMSEA = 0.058; AGFI = 0.965 φ21 = 0.866 δx51 = -0.137 df = 7; χ2 = 19.950 (P = 0.006) RMSEA = 0.056; AGFI = 0.967 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 81 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah Rezultati torej nakazujejo možnost ujemanja s podatki tako za enofaktorski model kot za dvofaktorski model, vendar ob nujnem dopuščanju korelacij med merskimi napakami za posamezne trditve. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se za merjenima konceptoma ob negativnem nacionalizmu (ki je skupen obema) skriva še ena splošnejša latentna dimenzija, zaradi katere smo morali dopustiti nekatere - na prvi pogled ne- logične - korelacije med napakami. Tudi tokrat (tako kot v primeru meritve leta 1996) moramo opozoriti na možnost učinkovanja irelevantnih trditev, ki so bile povzete iz lestvice avtoritarnosti. Nacionalistična stališča v obliki protekcionizma in ksenofobije pa se napajajo tudi z avtoritarnostjo. 5. Razprava Izhodišče obeh poskusov je predpostavka o prisotnosti učinka konteksta na anketne odgovore kot posledica manipuliranja vrstnega reda trditev. Rezultati prvega primera (študenti FDV) ne omogočajo potrditve te predpostavke, medtem ko ugotovitve drugega poskusa (SJM) omogočajo sklep o vplivu konteksta. Na ta načina lahko hrati pritrdimo avtorjem, ki poudarjejo pomen upoštevanja konteksta za razumevanje raziskovalnih ugotovitev (npr. Tourangeau, Presser, Singer 2003), kot tudi tistim, ki menijo, da ti učinki niso tako pogosti kot bi bilo mogoče sklepati na osnovi eksperimentalnih ugotovitev (npr. Smith 1988). Rezultati prvega poskusa zavračajo Ostromovo predpostavko dualnosti, saj se ne glede na vrstni red vprašanj vedno kot boljša ponuja enofaktorska rešitev – bipolarnost. To ugotovitev pojasnjujeva s prevlado učinka globalnega konteksta nad lokalnim. Anketiranci so se v večji meri odzvali na vsebino vprašalnika, kot na njegove tehnične posebnosti in hkrati s tem vnašali svoje predstave o merjenem konceptu. Pri tem moramo upoštevati, da so bili anketiranci (študenti FDV) “občutljivi” za problem ne-tolerance. Rezultati drugega poskusa utrjujejo predpostavko prevlade pomena vsebine v an- ketnih raziskavah (globalni kontekst), hkrati pa potrjujejo verjetnost vpliva tehničnih posebnosti instrumenta (lokalni kontekst) na odgovore anketirancev. Konkretno: anke- tiranci so “prepoznali” dvodimenzionalnost koncepta “negativni nacionalizem”, ko je struktura ankete to jasno nakazovala v obeh blok nizih. Če pa so bile trditve razvrščene naključno, do “prepoznave” dvodimenzionalnosti ni prišlo. Prepoznavanje je najbolj prisotno v nizu 6-6, kjer so vse relevantne trditve zbrane na isti strani in tudi urejene glede na merjeni dimenziji, kar je omogočilo neposredno primerjavo. Rezultati eksperimenta omogočajo oblikovanje dveh sklepov: 1. respondenti oblikujejo latentne predstave o merskem instrumentu, kar vpliva na proces odgovarjanja oz. izbor modalitet; 2. ugotovitve eksperimenta potrjujejo predvsem vpliv lokalnega kontekst t.j. vrstnega reda vprašanj, na prepoznavanje merjenega koncepta oz. na konsistentnost odgo- varjanja. Rezultati imajo tudi neposredne implikacije za raziskave: klasični pristop, ki iz- haja iz predpostavke, da so latentne spremenljivke enodimenzionalne in kontinuirane (merjene na bipolarni lestvici), je mogoče v nekaterih primerih uspešno nadomestiti z 82 Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 Samo Uhan in Mitja Hafner Fink modelom dualnosti Pri tem izhajamo iz domneve, da anketiranci za ocenjevanje objektov uporabljajo ločene, medsebojno neodvisne kognitivne kategorije, ki lahko podpirajo oba pola lestvice hkrati. Kot verjetna se kaže tudi domneva, da je problem dimenzio- nalnosti lestvic problem vsebinskega koncepta oz. teoretske zastavitve; anketiranci se pri oblikovanju odgovorov nedvomno opirajo na kontekst raziskave. Hewstone in Young (Hewstone in Young 1988) v svoji raziskavi ugotavljata, da eno- dimenzionalne mnenjske lestvice uspešneje napovedujejo ravnanje ljudi kot bipolarne dvodimenzionalne lestvice. Ugotovitev nalaga razmislek o uporabi bipolarnih lestvic v anketnih raziskavah. Rezultati različnih študij dopuščajo sklep, da anketiranci v pri- meru izražanja vrednotnih orientacij bolj verjetno oblikujejo ločene kognitivne pred- stave objektov ocenjevanja (npr. tolerantno – netolerantno, konzervativno – liberalno, z različnimi intetzitetnimi stopnjami). Uporaba ločenih unipolarnih lestvic ima lahko v teh primerih dodatno prednost. Npr., politični kandidati se lahko razlikujejo glede na stopnjo nezaupanja, ne pa glede na stopnjo zaupanja. Slednje lahko pomeni, da zaupanje kot kognitivna struktura za anketiranca pri ocenjevanju kandidata ni relevantna. Možen sklep za načrtovalce kampanj bi lahko bil, da pozitivna kampanja ni smotrna in da ima v konkretnem primeru prednost negativna kampanja. Rezulat potrjujejo tudi, da je učinek vrstnega reda vprašanj odvisen predvsem od konstrukta, ki ga v procesu odgovarjanja oblikujejo anketiranci. Ostrom (Ostrom et al. 1992) pri tem opozarja, da ankete ponavadi omogočajo oblikovanje različnih konstruktov oz. predstav (npr. demografske, stališčne, informacijske), vendar je dejstvo “preklap- ljanja” iz konstrukta v konstrukt samoumevno za raziskovalce, ne pa za anketirance. Anketiranci lahko na osnovi menjajočih vsebinskih sklopov oblikujejo v sebi neko tezo o namenu ankete, pri tem pa glede na hitro menjavanje tem uporabljajo povsem neustrezne latentne predstave na osnovi predhodnih odgovorov. To dejstvo pa brez dvo- ma vpliva na veljavnost rezultatov, kar bi morali raziskovalci izdatneje upoštevati. Zahvala Zahvaljujeva anonimnim recenzentom za koristne pripombe ter dr. Janezu Štebetu za skrbno branje prve verzije teksta in za koristne pripombe. Opombe 1. Anketa je bila izpeljana v študijskem letu 1995/96. Zajeti so bili vsi študenti, ki so v izbranem tednu bili prisotni na vajah pri predmetu Metodologija družboslovnega raziskovanja, ki so se izvajale v osmih skupinah za vse študijske smeri. Lahko torej rečemo, da smo z anketo zajeli celotno populacijo rednih študentov drugega letnika FDV, ki so sodelovali pri pouku. Izvedeno je bilo torej skupinsko anketiranje v razredu. Pri tem je vsak študent dobil eno od verzij vprašalnika, ki ga je samostojno izpolnil in oddal v posebej pripravljen “nabiralnik”. 2. Anketiranci so sami izpolnili anketni list, ki je bil priložen osnovnemu vprašalniku SJM. Oblika priloženega anketnega lista je bila v osnovi enaka kot pri prvi raziskavi. Družboslovne razprave, XXI (2005), 49/50: 65-83 83 Večrazsežnostne lestvice in vplivi konteksta na odgovore v družboslovnih anketnih raziskavah Reference Ostrom, Thomas M., Andrew L. Betz, and John J. Skowronski (1992): Cognitive Representation of Bipolar Survey Items. V N.Schwarz & S.Sudman (eds.): Context Effects in Social and Psychological Research. Springer-Verlag, New York Jöreskog, Karl & Sörbom, Dag (2001): LISREL 8.51. Scientific Software International, Inc. Hewstone, M., & Young, L. (1988): Expectancy-value models of attitude: measurement and com- bination of evaluations and beliefs. Journal of Applied Social Psychology, 18, 958-971. Schuman, Howard, Stanley Presser (1981): Questions and Answers in Attitude Surveys: Experi- ments in Question Form, Wording, and Context. New York: Acadaemic Press. Smith, Tom W. (1988): An Analysis of Context Effects Related to Rotation Design. GSS Meth- odological Report No. 55. Chicago: NORC Toš, Niko in skupina (2004a): Slovensko javno mnenje 2003/3: Nacionalna in mednarodna varnost; vojaški poklic [datoteka kodirne knjige]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Arhiv družboslovnih podatkov [izdelava, distribucija], november 2004. URL: http://www.adp.fdv. uni-lj.si/opisi/sjm034.xml (izpis: junij 2005) Toš, Niko in skupina (2004b): Slovensko javno mnenje 2003/4: Razumevanje vloge državljana (Mednarodna raziskava ISSP) [datoteka kodirne knjige]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Arhiv družboslovnih podatkov [izdelava, distribucija], november 2004. URL: http://www. adp.fdv.uni-lj.si/opisi/sjm034.xml, (izpis: junij 2005) Tourangeau, R., & Rasinski, K. A. (1988): Cognitive processes underlying context effects in attitude measurement. Psychological Bulletin, 103, 299-314. Tourangeau, Roger, Lance J. Rips, Rasinski, K. (2000): The Psychology of Survey Response. New York: Cambridge University Press. Tourangeau, R., E. Singer, S. Presser (2003): Context Effects in Attitude Surveys. Effects on remote Items and Imapact on Predictive Validity. Sociological Methods & Research, Vol.31, No. 4, 486-513 Uhan, Samo (1998): Prava in neprava mnenja. Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana Naslova avtorjev: Dr. Samo Uhan, doc. Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Email: samo.uhan@guest.arnes.si Dr. Mitja Hafner-Fink, doc. Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Email: mitja.hafner-fink@fdv.uni-lj.si Prejeto marca 2005, sprejeto za objavo julija 2005. Članek je po mnenju uredništva uvrščen v kategorijo izvirni znanstveni članek s kvantitativno argumentacijo.