GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ KS CENTER NOVO MESTO m TRGU LETO 1. SEPTEMBER 1987 ŠT. 1. NAŠE MESTO — Na okljuku reke Krke Je 1365. leta dal avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški sezidati mesto, ki ga Je poimenoval Rudolfswert (Rudolfovo). Ljudstvo pa je mesto od vsega začetka imenovalo Novo mesto. Danes Je to naSa krajevna skupnost. To bo naša prva skupna sobota! Praznovali bomo v soboto, 12. septembra, ob 16. uri na prostoru pred ekonomsko srednjo šolo v Ulici talcev Letos pripravljamo v naši krajevni skupnosti že tretje praznovanje krajevnega praznika v spomin na 8. september 1943, ko je bilo Novo mesto prvič osvobojeno. Za mesto prvega praznovanja smo si pred tremi leti izbrali Glavni trg, lani smo s krajevnim praznikom počastili otvoritev novega zaklonišča, letos pa smo si praznovanje zamislili nekoliko drugače. Po vzoru KS Mestne njive bomo med prvimi pripravili veselo srečanje krajanov, ki se mu po domače reče tudi veselica. Nemara boste rekli, da to ni potrebno, pa je. Kar pomislite: živimo sku- PROGRAM ZA MLADE KRAJANE so pripravili aktivisti DPM Center ☆ kolesarska tekma za vse starostne stopnje ☆ kotalkanje ☆ igre z žogo in tek v vrečah ☆ vlečenje vrvi BOGATE NAGRADE ZA NAJBOLJ ŠEI paj, pa se niti ne poznamo, srečujemo se na ulici, na stopnišču bloka, v trgovini, vsaka štiri leta na volišču, pa se niti ne pozdravimo, kaj šele, da bi malo pokramljali. V naši krajevni skupnosti je mnogo starejših občanov, ki potrebujejo pomoč ali vsaj dobro in lepo besedo. Skupaj bi jo našli, manj bi bilo osamljenih src, več nasmejanih in radostnih. Tudi zaradi tega pripravljamo to naše prvo družabno srečanje. Pridite vsi na to naše srečanje, starejši, mlajši in najmlajši! Za vse bo veselo. Na ta dan, v soboto, 12. septembra, bomo popoldan za promet zaprli Ulico talcev in Jerebovo, veseliščni prostor pa bomo uredili na ploščadi pred Ekonomsko šolo. V primeru, da nam bo ponagajalo vreme, bo naše prvo srečanje v kletni restavraciji Šolskega gostinskega centra (Vajenska šola). Prireditev smo si zamislili v treh delih: med 16. in 17. uro bomo pripravili kulturni program, posvečen praznovanju krajevnega praznika, v drugem delu smo pripravili športna tekmovanja za otroke, ki jih bodo vodili aktivisti DPM Center (nagrade za najboljše), tretji del pa bo vesel in družaben. Vsak krajan bo brezplačno dobil skodelico dobrega golaža, ostalo hrano in pijačo pa bo dobiti po najnižjih cenah. Za zabavo bo igral vodja ansambla Slavček s humoristom Lojzem Ambrožem. Takšna oblika praznovanja naj bi poslej postala tradicionalna. Že naslednje leto bomo praznovanje pripravili v Ragovem logu, kamor bomo prišli že po novem mostu. Takšna sobota je v naši krajevni skupnosti le ena in edina v letu, zato naj nihče ne zamudi priložnosti. Torej na svidenje v soboto popoldan na veseličnem prostoru pred poslopjem ekonomske šole! »Na trgu« izdaja svet Krajevne skupnosti Center. Prvo številko sta uredila in pripravila Janez Pavlin in Zvone Špelko. Grafična priprava DIC. Tozd Grafika, razmnožil Stane Opara. Glasilu na pot Postalo je kar moda, da mestne krajevne skupnosti za obveSčanje svojih krajanov snujejo svoja glasila. Pričeli so na Mestnih njivah, posnemali pa so jih že v KS Bršljin, Šmihel, Dr-ska, Majde Šilc, Ločna-Mač-kovec, Birčna vas in še kje. Danes smo se jim s prvo številko pridružili tudi v naši krajevni skupnosti. Tudi pri nas smo mnenja, da tako velika družina, kot je krajevna skupnost, lahko živi, dela in ustvarja le, če so njeni krajani dobro, pravilno in pravočasno informirani. Obveščanje prek oglasnih desk, pisnih in ustnih obvestil, še posebej pa po poti »rekla-kazala«, ne opravlja več svoje vloge. Ime glasila naše krajevne skupnosti smo izbrali po pesmi velikega slovenskega pesnika Dragotina Ketteja, ki mu je navdih za mnoge pesmi dalo prav Novo mesto. Med vsemi je pesem Na trgu ena njegovih najlepših. Novorojenček je sedaj pred vami. Prva številka je posvečena predvsem praznovanju letošnjega krajevnega praznika. Njene sestrice bodo gotovo vsebinsko bogatejše in bodo najmanj trikrat na leto prinesle na svetlo tudi kaj takšnega, kar vas bo razveselilo, razjezilo ali pa celo užalilo. Sicer pa boste vse naslednje številke pomagali krojiti tudi sami, saj je glasilo vaše, zato želimo, da vanj dopisujete tudi vi. Na vaše prispevke, tudi krajše literarne spise, bomo z veseljem čakali v pisarni krajevne skupnosti, Glavni trg 7. Upajmo, da prva številka ne bo tudi zadnja. JANEZ PAVLIN PROGRAM PRAZNOVANJA Zbiranje krajanov med 15. in 17. uro ob igranju ansambla Slavček. ☆ Nastop harmonikarskega zbora glasbene šole Marijana Kozine pod vodstvom Zdravka Hribarja ☆ Pozdravni govor predsednika KK SZDL Franca Hribernika ☆ Pevski zbor o. š. Katja Rupena zapoje pod vodstvom Marjane Dobovšek ☆ Recitirajo učenci o. š. Katja Rupena ☆ Plesna šola Borisa Vovka izvaja Ples klovnov ☆ Nastop Gorjanskih tabornikov s skečem ir Program čarovnika Mlster Leea iz Pirana Po izvedenem programu bosta za razpoloženje skrbela ansambel SLAVČEK in humorist LOJZE AMBROŽ 'b -5"/MA 26?> MOST SE ŽE GRADI — Težko pričakovana gradnja mostu v Ragov log je končno stekla. Pontonlrska enota JLA je postavila zasilni most in splav, ki ga sedaj že uporabljajo delavci Geotehnike pri vrtanju in betoniranju nosilnih stebrov bodočega mostu. Letos zaradi pomanjkanja sredstev ne bo narejenega kaj več, že naslednje leto pa bo po vsej verjetnosti po novem mostu že mogoče priti v ta nepozabni mestni park. (Vse fotografije: Janez Pavlin) 0 gradnji mostu Z referendumom smo se skupaj s KS Mestne njive in KS Majde Šilc tudi krajani KS Center Novo mesto odločili, da bomo zbrali sredstva in gradili most v Ragov log. Organizacijo in investicijsko poslovanje je prevzela Skupnost mestnih krajevnih skupnosti v okviru mestnega programa. Predsednik gradbenega odbora je Karel Hace iz naše krajevne skupnosti, ki hkrati vodi nadzor nad gradnjo. Člani odbora so še Anton Žerjal, Jože Derganc, Anton Šporar, Ciril Atelšek in Stane Šuln. Most smo zaradi dotrajanosti porušili poleti 1986, gradbena dela za novega pa smo začeli 1. septembra 1987. Prvo betoniranje je bilo opravljeno že 7. septembra, hkrati pa je bila podpisana pogodba z GIP Pionir Novo mesto, ki opravlja ta dela s svojimi podizvajalci. Sredstva za prvo gradbeno fazo (piloti in stebri) so plačana, zmanjkalo pa nam bo denarja za drugo gradbeno fazo, torej za vzdolžne nosilce, ker moramo obveznost plačati v celoti pred začeto gradnjo druge faze, mi pa bi želeli še v letu 1987 končati 70% gradnje. Problem je v tem, ker lahko pričakujemo sredstva šele v marcu 1988, torej po zaključnem računu. Kaj smo naredili v naši krajevni skupnosti — Od pomembnih nalog v zadnjih \l/p&č-ftdveh letih, ko vodijo delo nov-✓ ^oizvoljeni organi v KS Center mesto, je potrebno najprej ^ '.-nr*, Vtteniti, da se je začela realizirati 6tapnja mostu v Ragov log, kar je opflazloženo v posebnem prispev- > Ustrezno in dovolj kvalitetno smo izvedli postopke volitev, za y a kar imata zasluge KK SZDL in njen predsednik Franc Hribernik. Pomemben je bil tudi sprejem srednjeročnega načrta 1986—1990 naše krajevne skupnosti, kjer smo med drugim v program razvoja napisali, da bomo asfaltirali pot na Žago, uredili kaskadne stopnice na Loki, uredili komunalne instalacije v Vrhovčevi, uredili Župančičevo sprehajališče, pločnik pri Oberču, dokončali Pugljevo, urejali kanalizacijo in razsvetljavo, pločnike in ceste, namestili oglasne table, pridobili in opremili prostor KS Čenter, uredili in opremili otroško igrišče in seveda dokončali most v Ragov log. PEŠ POT NA LOKI — Med deli, ki smo jih v krajevni skupnosti naredili v letošnjem letu, so tudi stopnice in peš pot na Loki. — tudi načrti za ureditev Vrhovčeve ulice. Novomeški Elektro je v letošnjem letu spravil z drogov v okolici Kapitlja in na Glavnem trgu skoraj polovico vseh električnih vodov, že v naslednjem letu bodo delavci Elektra delo nadaljevali. Zato si v krajevni skupnosti Center SKS in Sob Novo mesto prizadevamo ob koordinaciji tajnika SKS, da bi v občini našli sredstva za dokončanje mostu, ki bo po sedanjih cenah verjetno stal v željeni izvedbi več kot 300.000.000 novih dinarjev. Vsi krajani, združeno delo, družbenopolitična skupnost, učenci, si moramo prizadevati, da bomo ta sredstva čimprej zbrali. Ta most namreč ni samo rekreativnega pomena, to je most za šolo v naravi, most do mestnih pljuč, most, ki gaje nekoč to mesto že postavilo, ker gaje nujno potrebovalo. Predvidevamo, da bo gradnja končana najkasneje do prihodnje jeseni, kar pa je odvisno predvsem od finančnega stanja. ZVONKO ŠPELKO Do sedaj je bila že asfaltirana pot na Žago, izvedene kaskadne stopnice na Loki in tik pred koncem je ureditev Pugljeve ulice. V kratkem bodo narejene stopnice pri Oberču (načrti so že) in končno bo letošnjo jesen saniran prostor v Pugljevi ulici, kjer so bile včasih sanitarije. Pridobili smo nov prostor na Rotovžu, kjer bo v bodoče možno za KS Center organizirati uradne ure za krajane, saj je ta prostor dodeljen samo naši KS in se lahko v njem sestajamo v manjšem številu od delegacij do manjštevilnih družbenopolitičnih organizacij ali vodstvenih organov. Kot povsod je tudi pri nas velik problem zbrati dovolj denarja za vse načrte in želje. Resje, da hranimo na žiro računu nekaj denarja, vendar bo v celoti porabljen za most v Ragov log in še za most ga bo veliko premalo. Narejeni so načrti za ureditev otroškega igrišča, v izdelavi pa so ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Prva svoboda je traj Zavezniško izkrcanje na Siciliji je napovedovalo, da se bo italijanska vojska kmalu vdala. Ih resje 8. september 1943, ko je bila objavljena brezpogojna kapitulacija italijanskih vojaških sil, presenetil tudi italijansko divizijo Iso-nzo v Novem mestu. Na ta dan je mesto doživelo enega najveličastnejših trenutkov v vsej svoji zgodovini. Po več kot dveh letih okupacije je doživelo opojno radost svobode. Takoj zvečer, 8. septembra, ko je Italija objavila kapitulacijo, je vsa organizacija novomeške Osvobodilne fronte skupaj z narodno zaščito pričela razoroževati italijanske vojake in prevzela oblast v mestu. Dan kasneje je prišel v mesto odposlanec XV. divizije Edo Mihevc s skupino 25 borcev Šlandrove brigade. V poslopju sodišča se je z generalom Guidom Cerrutijem pogajal o izročitvi orožja partizanski vojski. Pogajanja niso uspela v celoti, saj so bili Italijani pripravljeni izročiti le manjši del orožja. Vendar so bili 11. septembra dokončno razoroženi in ta dan je mesto zapustil še zadnji italijanski vojak. Svobodo so na trgu proslavili z veličastnim zborovanjem, na katerem so govorili predstavniki najožjega vodstva OF Boris Kidrič, Josip Vidmar, Edvard Kocbek in Jože Rus. Izrazili so priznanje Novomeščanom, ki so prvi dotlej osvobodili večje slovesko mesto. Na koncu sta tisočglavo množico Predstavljamo vam naše vodstvo SEZNAM DELEGATOV SKUPŠČINE krajevne skupnosti CENTER Jože Lampret, Muzejska 10/a, Dušan Durini, Glavni trg 15, Jože Muhič, Hladnikova 5, Fani Raj-mer, Prešernov trg 4, Ivan Pezelj, Pugljeva 4, Marija Prešeren, Muzejska 1, Franc Oprešnik, Šolska 4, Štefan Seničar, Kosova 3, Janez Gašperšič, Vrhovčeva 2, Rudi Pintar, Jerebova 3/a, Karel Hace, Ul. talcev 4/a, Drago Hmeljina, C. kom. Staneta 13, Zvonko Špelko, Jerebova 20, Janko Škrabi, Jerebova 20, Nada Kruljac, Vrhovčeva 10. DELEGATI SKUPŠČINE KS IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Mira Dančulovič, Bojan Arh, Jože Kruljac, Mojca Papič, Slavko Judež, Hedi Križ, Zdenka Vidic, Fani Rahne, Matilda Padevski, Ivo Pezelj, Franc Hribernik, Franc Škof, Marko Vajovič, Željka Bra-čika. ČLANI SVETA KS CENTER: Zvonko Špelko, predsednik, Karel Hace, podpredsednik, Dušan Durin, Janez Gašperšič, Tomislav Murn, Marko Brkič, Rudi Pintar, Marija Prešeren, Stojan Jakovljevič, Nada Kruljac, tajnica. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA Člani predsedstva KK SZDL i Novo mesto — center Franc Hribernik, Ljubljanska 5 (predsednik), Jožica Janc, Jerebova 8, Rudi Simonič, Cesta komandanta Staneta 32, Tončka Sintič, Vrhovčeva 4, Udovič Danica, Jerebova 12, Tomaž Smolič, Vrhovčeva 8, Nikola Padevski, Glavni trg 18, Ivan Pezelj st., Pugljeva 4, Marko Vajovič, Jerebova 16, Franc Škof, Jerebova 10, Milan Uhan, Jerebova 3a, Zvone Špelko, Jerebova 20, Štefan Seničar, Ko- PRVA OSVOBODITEV — Prihod šlandrove brigade na pogajanja o prevzemu oblasti ob kapitulaciji italijanske vojske. (Foto: arhiv Dolenjskega muzeja) »st************-*************************************** ala dvainštirideset dni na Glavnem trgu pozdravila še vodja britanske vojaške misije major Jones in verski referent pri Glavnem štabu dr. Metod Mikuž. Še isti večer so partizanski umetniki v prosvetnem domu priredili miting. Na njem sta sodelovala tudi Matej Bor in Bogdana Stritarjeva. Takoj po italijanski kapitulaciji je odšlo v partizane več tisoč Novomeščanov, živahno življenje v mestu pa je trajalo do 14. septembra, ko je mesto prizadelo bombardiranje šestih nemških letal. Porušenih in poškodovanih je bilo na desetine hiš, ubitih 29 meščanov in pet partizanov. Osem nemških letal je 3. oktobra 1943 že drugič bombardiralo svobodno w i i ★ ★ mesto. Njihov cilj je bil središče ★ mesta. Umrlo je 28 meščanov, * samo v ženski bolnišnici je bilo 16 ★ žrtev. Po tem bombardiranju je J bilo mesto takšno, kot da bi * izumrlo. Svoboda je trajala še do J 21. oktobra 1943. Takrat je ★ Nemcem po hudih bojih uspelo * prebiti položaje enot 15. divizije, * ki so ščitile osvobojeno ozemlje. * Iz Kostanjevice so po dolini Krke * prodrli do Novega mesta. Tu so * sovražnike pričakali le tisti, ki res * niso mogli zapustiti mesta, ter * ljudje, ki so se udinjali okupato- * rju. Druga svoboda je prišla šele 8. * maja 1945. * Po knjižici J Zdenka Puclja * »Osvoboditev Novega * mesta« * sova 3, Dušan Fortuna, Kidričev trg 1, Janez Pavlin, Jerebova 20 ☆ ☆ ☆ Osnovna organizacija ZK — sekretar Ivan Pezelj Krajevna organizacija ZZB — predsednik Franc Škof Društvo prijateljev mladine — predsedhik Janez Pavlin OO ZSMS životari le s predsednikom Markom Vajovičem Načelnik narodne zaščite — Milan Mrak Poveljnik civilne zaščite — Rodoljub Cvetkovič Predsednik komiteja za SLO — Ivan Pezelj Predsednik KO ZRVS — Milan Uhan Predsednik KO RKS — Dušan Fortuna DELEGACIJE IN DELEGATI V KRAJEVNI SKUPNOSTI CENTER Delegacija ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE Novo mesto: Jože Lampret, Muzejska ulica lOa, predsednik, Jože Muhič, Hladnikova ulica 5, namestnik, Miroslav Cvar, Jerebova 3, Eva Gosak, Jerebova 8a, ing. Karel Hace, Ulica talcev 4b, Rudolf Pintar, Jerebova 3a, Milan Mrak, Jerebova 3. Združena delegacija za IZOBRAŽEVANJE, KULTURO, TELESNO KULTURO IN RAZISKOVANJE Janko Škrabi, Jerebova 20, Igor Šuln, Jerebova 20, namestnik, Peter Cigler, Muzejska 14, Irena Gostiša ml., Defranceskijeva 2, predsednica, Gordana Grahek, Šolska 15, Vlasta Lampret, Muzejska 10 a, Zoran Leko, Pugljeva 5, Janez Pavlin, Jerebova 20, Jelka Pintar, Jerebova 3a Združena delegacija za STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, ZAPOSLOVANJE, INVALIDSKO ZAVAROVANJE Silva Murn, Ulica talcev 4, predsednica, Rudi Barbo, Jerebova 4, namestnik, Irena Blažič-Kovič, Jerebova 20, Jože Ficko, Jerebova 3, Janez Durini, Glavni trg 15, Stojan Jakovljevič, Glavni trg 20, Ciril Rahne st., Cesta kom. Staneta 10, Rudi Simonič, Cesta kom. Staneta 32 Združena delegacija za OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO VARSTVO, ZDRAVSTVENO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO Breda Hace, Ulica talcev 4b, predsednica, Ljubica Murn, Ulica talcev 4, namestnica, Jelka Florjančič, Jerebova 8, Franc Pavlako-vič, Jerebova 8a, Ivan Pezelj st., Pugleva 4, Martin Pezderšek st., Breg 15, Stana Podobnik, Pugljeva 1, Zvone Špelko, Jerebova 20, Danica Udovič, Jerebova 12. v':' f ZVONE ŠPELKO Najbolj si želim most Med najbolj delavnimi v vodstvu naše krajevne skupnosti je gotovo Zvone Špelko, predsednik sveta KS, zato smo ob izidu prve številke našega glasila o krajevnih problemih pokramljali prav z njim in mu zastavili nekaj vprašanj. Kako so krajani zadovoljni z odločanjem? »Mislim, da je osnovni problem premajhna množičnost pri delu in odločanju. Res je, da je ocena morda pesimistična, saj so bili v zadnjih dveh letih tudi nekateri uspešni poskusi, s katerimi smo pritegnili krajane, da so z večjim zanimanjem sodelovali pri posameznih akcijah.« Kakšen je vaš predlog za boljše delo? »Sedaj, ko imamo svoje prostore, bomo lahko razpisali mesto polprofesionalnega predsednika sveta KS, ki bo želel delati in bo za to dobil ustrezno nagrado.« Katere probleme je do sedaj reševal svet krajevne skupnosti? »Največ problemov predstavlja specifika mestnega jedra in starejša populacija prebivalstva. Število prebivalcev iz leta v leto pada, saj nas je sedaj že manj kot 1200. Tudi zaposlenih krajanov je vedno manj. Novih stanovanj ne gradimo, pa tudi starih pogosto ne obnavljamo.« Kaj pa promet? »Ob novi ureditvi parkiranja na Glavnem trgu je nekaj manj prometne zmede, zato pa so z avtomobili zasedene mnoge ulice v središču mesta. Želeli bi rešiti tudi vprašanje kolesarskih stez, pločnikov za ceste in prometne ureditve ulic. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi se mestno jedro enkrat za vselej otreslo prometa in bi bilo namenjeno le pešcem in dostavnim vozilom. Tako bi bilo manj strupenih plinov, hrupa in bi se v mesto spet vrnilo življenje.« Kaj želite povedati na koncu? »Želim, da bi nam čimprej uspelo narediti nov most v Ragov log. Potem bi bilo življenje v mestu mnogo lepše in bolj zdravo'.« J. P. Zelena luč za kabelsko TV na I Račun za postavitev običajnega stebra s štirimi navadnimi televizijskimi antenami (LJ1, LJ2, ZG1, ZG2) na streho enodružinske hiše v Novem mestu bi bil v sredo, 9. septembra 1987 približno tak: 4 antene 60.000 din drog 6 m 35.000 din 20 m kabla 9.000 din ojačevalec 30.000 din pribor 24.000 din delo 40.000 din SKUPAJ 198.000 din Za ta denar je moč dokaj zanesljivo gledati prvi televizijski program RTV Ljubljana z oddajnika na Gorjancih, ostali trije programi pa so v različnih delih mesta, v različnih vremenskih okoliščinah, ob različnih elektromagnetnih in elektrostatičnih motnjah, ter ob različnih časih tudi različno dobro/slabo vidni. Noben posta-vljalec takih anten glede na našteto namreč ne more jamčiti res kakovostnega signala za Ljubljano 2 in oba Zagreba. Se bolj nezanesljivi so Koper in obe Avstriji. Če popravil, zamakanja zaradi lukenj v strehi, vetra, žleda, strele in podobnih ujm sploh ne naštevamo! Zakaj tak uvod? Marsikdo je namreč julija letos ob napovedani ceni za priključek na omrežje kabelske televizije vzdihnil: oh, kako drago! V ceni pa je bilo vštetih 14 televizijskih in 6 radijskih programov ter poseben kanal za domačo, mestno televizijo. Če bi za tako ponudbo sploh lahko uporabili navadne antene po 15.000 din in jih upoštevali v gornjem računu, bi to pomenilo z • delom vred še 170.000 din več, ali skoraj okroglih 370.000 din! CENE NISO BILE NA POČITNICAH! Marsikdo se potem še zamisli: kaj pa pravzaprav rabim televizijo, saj je skoraj nikdar ne gledam. Slab izkoristek vložka torej? Primerjamo ga lahko s telefonom, ki je tudi slabo izkoriščen: včasih vam tudi po tri dni ni treba vzeti V SOBOTO TUDI ČAROVNIK Tik pred izidom našega novega glasila smo izvedeli, da bo na našem prvem družabnem srečanju, v soboto popoldan nastopil tudi priznani mednarodni mojster čarovnij Ml-STER LEE iz Pirana. Predstavil se bo z nadvse zanimivim programom čarovniških spretnosti. Ne zamudite priložnosti! slušalke v roke. Današnja povprečna cena priključka za telefon pa se vrti okrog 600.000 din... Na vprašalnik o zanimanju za kabelsko televizijo smo se odzivali počasi — največ odgovorov je prišlo usklajevalnemu odboru v roke 2. septembra. Pravijo, da zaradi počitnic! V času počasnega odgovarjanja na vprašalnik je inflacija pojedla okrog 10 odstotkov dinarja, kar pomeni zdaj 385.000 din za priključek namesto takratnih, zdaj že zgodovinskih 350.000 dinarjev. Čez mesec ali kaj bo ta znesek okrog 423.500 dinarjev. Več kot polovica opreme je namreč iz uvoza. Kako rešiti, kar se še rešiti da? Takoj kupiti opremo in še ta mesec začeti! Odgovor je karseda preprost za tistega, ki ima denar pri roki, nekaj dražji za tistega, ki bo kupnino zmogel šele v več obrokih. V krajevni skupnosti Center smo imenovali odbor za gradnjo kabelskega omrežja. V njem so Milan Uhan, Stojan Jakovljevič, Karel Hace, Tomaž Smolič in Nikola Padevski. Milan Uhan in Stojan Jakovljevič sta naša predstavnika v gradbenem odboru vozlišča LEVI BREG, oba pa sta že dejavno sodelovala na prvem sestanku tega odbora v torek zvečer. Skl Na trgu II 26620/1987 201507652,1 H Z I b u z lA M n n M 9 O Z O u m s r z m n C0BISS O Skupni odbor vozlišča je namreč že določil nekaj najvažnejših podlag za sestavo pogodbe z naročniki priključkov: + pogoj za vključitev katerekoli soseske iz naštetih krajevnih skupnosti v kabelsko omrežje je vsaj polovica prijavljenih gospodinjstev, tir I. faza gradnje obsega strnjena naselja Plava laguna, Mestne njive, V brezov log in del Centra med Cesto herojev, Cesto kom. Staneta in sodiščem, II. faza pa strnjena naselja Pod Trško goro, ulica Bršljin, Cegelnica in staro mestno jedro, ☆ kupili bomo opremo za sprejem 8 satelitskih in najmanj 6 zemeljskih televizijskih programov ter 6 radijskih UKV programov, •ir cena bo enaka za priključek v bloku in v zasebni hiši — razen če se v bloku prijavijo za priključke vsa gospodinjstva, •ir izhodiščna cena za podpis pogodbe in plačilo v septembru 1987 je 400.000 din. Pri podpisu pogodbe oktobra bo cena za najmanj 9 odstotkov višja, za podoben odstotek pa se bo zviševala tudi vsak mesec pozneje, če ne bo inflacija preskočila zdaj ustaljene rasti, ■ir odbor bo omogočil tudi odplačilo prispevka za priključek na 6 obrokov, •ir obresti pri obročnem odplačevanju za pogodbe podpisane v septembru 1987 bodo nižje od komercialnih in znašajo 110 odstotkov letno, •ir preuči naj se možnost plačila za priključek z deviznih računov občanov, •ir odbor predlaga naj Skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto zastopa vse štiri krajevne skupnosti kot investitorje v kabelsko omrežje levi breg. ZAŽIVELI SO ŠTIRJE ODBORI Ta torek zvečer so se v Plavi laguni v sejni sobi krajevne skupnosti Ločna—Mačkovec sestali pooblaščeni predstavniki štirih mestnih skupnosti z levega brega Krke, kjer so z anketo zbrali zadostno število prijav za priključke in ustanovili gradbeni odbor za televizijsko kabelsko omrežje v tem delu mesta. Dovolj poguma so namreč zbrali v Bršljinu, na Mestnih njivah, v Ločni—Mačkovcu in v Centru. Za predsednika odbora so izvolili Alojza Puclja z Mestnih njiv, za njegovega namestnika pa Jožeta Prosinečkega iz Mačkovca. Tako lahko opišemo, da je 8. septembra 1987 okrog devetih zvečer — po dveh urah temeljitega tehtanja — tudi zares stekla akcija za gradnjo prvega vozlišča za kabelsko televizijo na Dolenjskem. Čeprav je lep kupček denarja za gradnjo dolgo stiskal okrog srca pogumne može iz vseh štirih gradbenih odborov, je končno prevladalo prepričanje, da prav povsod pa le nočemo biti na repu razvoja. Kabelska televizija je namreč mnogo več kot gola zabava. POGUM IN PAMET Da pogum velja, dokazujejo desettisoči kabelskih priključkov v Sloveniji. Da sta za pogum potrebna razgledanost in znanje, priča več kot 20.000 zadovoljnih gledalcev samo v mariborskih krajevnih skupnostih. Veliko vzo-čno omrežje, po katerem naj bi se zgledovala vsa Slovenija, gradijo skupno slovensko kabelsko mrežo. Najtežje je začeti — zato velja vse priznanje levemu bregu in vsa spodbuda njegovemu gradbeč-nemu odboru vsaj zato, da ne bo prehitro obupal. Spodbuda bo seveda čimveč podpisanih pogodb. Čimprej. Naše vozlišče bo potem lahko vzorec za vsa druga na Dolenjskem. Tisti, ki zdaj manj tvegajo, bodo pač pozneje morali nadoknaditi s precej več denarja. KDAJ ODGOVORI NA VSA VPRAŠANJA Ostaja še vrsta odprtih vprašanj, ki jih ni bilo mogoče rešiti ta teden — predvsem tista v zvezi s stanovanjskimi razmerji v blokih. Rešitve so možne v sporazumih z lastniki stanovanj, s stanovanjsko skupnostjo, v skladih skupnosti stanovalcev, s povečano najemnino in podobno. O nekaterih rešitvah bo razpravljala še ta mesec Skupščina stanovanjske skupnosti. Stanovalci blokov, dogovorite se pravočasno z vašimi delegati za to skupščino, da bodo lahko tja odločno prenesli vaše želje in zahteve! Druga skupina vprašanj je tehnične narave: od dvomov, kateri televizorji so uporabni za sprejem kabelske televizije, do vprašanj, koliko televizorjev je mogoče poganjati iz enega priključka. In še zlasti, kje bodo tekli glavni kabli. Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s posebnim biltenom za kabelsko televizijo, z razgrnitvijo lokacijskega načrta, s prispevki v Dolenjskem listu, s pojasnjevanji na zborih občanov, s posebej usposobljenimi propagandisti v stanovanjskih blokih — največ pa bo povedala pogodba o naročilu priključka, iz katere bodo razvidne vse možnosti in obveznosti od zagotavljanja kakovosti do roka za vključitev v omrežje, od števila obrokov za prispevek do vzdrževalnine za vozlišče in omrežje. Posebej pa bodo predstavljene tudi vse možnosti za dopolnjevanje z novimi programi in drugimi ugodnostmi, ki jih bo omogočal priključek na kabel. Geslo gradbenega odbora za vozlišče levi breg je: ne dopustimo, da bi nas čas povozil! Naj postane tudi naše! M. MOŠKON Izid prve številke našega glasila so omogočili: ☆ gostinsko podjetje Metropol ☆ tovarna zdravil KRKA ☆ trgovsko podjetje EMONA—DOLENJKA ☆ trgovsko podjetje MERCATOR tozd STANDARD NOVO MESTO ☆ trgovsko podjetje NOVOTEHNA Novo mesto ☆ lesni kombinat NOVOLES Novo mesto—Straža ☆ Lojze RABZELJ, Bife, Cesta komandanta Staneta