URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XI V LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1954 Številka 33 VSEBINA: Odloki ljudskih odborov: 496. Odlok o ustanovitvi, načinu zbiranja In kreditiramju sredstev kreditnega sklada pri MLO Ljubljana. 497. Odlok o spremembi odloka o uvedbi mestnih taks In prometnega davka v mestu Ljubljana. 498. Odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti in o kategorizaciji stanovanj v okraju Kranj. 499. Odlok o ustanovitvi finančne inšpekcije OLO Kranj. 500. Odlok o ustanovitvi okrajnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš okraja Ljubljana okolica. 501. Odlok o načinu sklepanja kreditnih pogodb za dodelitev sredstev iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO Ljubljana okolica. 502. Odlok o kategorizaciji stanovanj in okoliših na območju okraja Ljutomer. 503. Odlok o ureditvi gozdarske službe v mestu Mariboru. 504. Odilok o ustanovitvi Uprave za gozdarstvo pri OLO Maribor okolica. 505. Odlok o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1954. 506. Odlok o poslovanju In uporabi sklada za kreditiranje investicij v letu 1954 za okraj Murska Sbota. 507. Odločba o razglasitvi mladinskega doma »Simona Kosa« v Tolminu za finančno samostojen zavod. 508. Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Trbovlje. 509. Odlok o ustanovitvi finančne inšpekcije ljudskega odbora mestne občine Kranj. 510. Odtok o dopolnitvi odtoka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka ljudskega odbora mestne občine Nova Gorica. 511. Odlok o vodenju poslovnih knjig v zasebnih in manjših družbenih gostiščih na območju mestne občine Novo mesto. 512. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 9. volilni enoti mestne občine Šoštanj. 513. Odlok o spremembi odloka o uvedbi mestnih taks In prometnega davka v občini Tržič. 514. Odlok o ustanovitvi finančne inšpekcije v občini Tržič. — Popravek. Odloki ljudskih odborov 496. Na podlagi 15. točke 65. člena in 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) v zvezi z določbami odloka o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev na območju glavnega mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 14/53) in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš na območju mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 2/54) ter po predlogu sveta za gospodarstvo MLO glavnega mesta Ljubljane izdaja mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana na podlagi sklepa 39. seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane z dne 23. julija 1954 ODLOK o ustanovitvi, načinu zbiranja in kreditiranju sredstev kreditnega sklada pri MLO Ljubljana 1. člen Ustanovi se sklad za kreditiranje graditve stanovanjskih hiš in komunalnih objektov na območju MLO Ljubljana — skrajšano: »Kreditni sklad«. 2. člen Po tem odloku se dovoljujejo iz kreditnega sklada posojila za graditev, popravila ter obnovo stanovanjskih hiš in komunalnih objektov. 3. člen Iz sredstev kreditnega sklada se dajejo posojila le za graditev tistih komunalnih objektov, ki so v neposredni povezavi z zgrajeno stanovanjsiko hišo ali zaključenim stanovanjskim naseljem. 4. člen Koristnike in pogoje posojil iz tega sklada določi MLO Ljubljana po pristojnem svetu. 5. člen Mestna hranilnica ljubljanska se pooblašča, da opravlja posle po tem odloku skladno z določbama svojega statuta in ustreznih pravilnikov. 6. člen Kreditni sklad iz 1. člena se formira zlasti iz: 1. zbranih razpoložljivih denarnih sredstev gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, zavodov ter drugih pravnih in fizičnih oseb; 2. sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki po odloku o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev za območje mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 14/53) ter po odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš na območju mesta Ljubljana (Uradni list LRS, št. 2/54) pripadajo mestnemu ljudskemu odboru Ljubljana in se s tem prenesejo v kreditni sklad po tem odloku: 3. sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš po odloku o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih MLO Ljubljana; 4. sredstev, ki jih za graditev Stanovanjskih hiš določi v družbenem planu MLO Ljubljana; 5. ter drugih sredstev, ki jih MLO Ljubljana in drugi državni organi ter ustanove namenijo za graditev stanovanj na območju MLO Ljubljano in jih prenesejo v kreditni sklad po tem odloku. 7. člen Vloge iz 1. točke 6. člena tega odloka obrestuje Mestna hranilnica ljubljanska z najmanj 3% in največ 7% letnimi obrestmi. Višina obrestne mere, ki jo določa pristojni svet MLO, je odvisna od roka dospelosti vlog. 8. člen ^ Posojila se dajejo pravnim osebam na utemeljeno prošnjo, ki so ji priložene potrebne listine, po posebni pogodbi med prosilcem posojila in Mestno hranilnico ljubljansko, kjer se določi rok vračila in obrestna mera. 9. člen Mestna hranilnica ljubljanska daje v kreditni sklad del svojih razpoložljivih sredstev za dolgoročna posojila po posebni pogodbi, ki jo sklene z mestnim ljudskim odborom Ljubljana. 10. člen Za dovoljena posojila se računajo obresti z najmanj 1% in največ 5% letno obrestno mero. Obresti se stekajo v kreditni sklad. Pri najemanju posojil imajo prednost tiste pravne in fizične osebe, ki vlagajo sredstva v kreditni sklad. V primeru, da več vlagateljev zaprosi za posojilo kot skupni investitor (stanovanjska zadruga, stanovanjska skupnost), se štejejo za enega prosilca posojila. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem prenehajo veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delitvi sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev MLO Ljubljana (Uradni list LRS, št. 2-18/54) ter določbe odloka o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev na območju mesta Ljubljane (Uradni list LRS, št. 14-7/53), kolikor so v nasprotju s tem odlokom, ter odločba MLO Ljubljana G št. 5369/2-54 z dne 11. 'VI. 1954, kolikor se nanaša na potrditev pravilnika o poslovanju kreditnega sklada za gradnjo stanovanj in komunalnih objektov pri Mestni hranilnici ljubljanski. Taj n št. 848/1/54 Ljubljana, dne 23. julija 1954. Predsednik MLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 497. Na podlagi 8. točke 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52), 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), v skladu s 44. členom uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55-474/53) in po pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana po sklepu XXXV. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 11. junija 1954 izdal ODLOK o spremembi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka 1. člen V odloku o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 35-417/53) se v II. delu pod A. taksna tarifa, točka 5 tarifne številke 6 in pod C — tarifa prometnega davka, tarifna številka 4 in tarifna številka 9 v celoti ukinejo. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Tajn št. 749/1-54 Ljubljana, dne 11. junija 1954. Predsednik MLO: Dr. Marjan Dermastia 1. r. 498. Okrajmi ljudski odbor Kranj je na podlagi drugega odstavka 15. člena, 15. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 4., 14., 19., 32., 33., 43. in 92. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 52-432/53) na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. maja 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti in o kategorizaciji stanovanj Stanovanjske skupnosti 1. člen Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajoč,i-mii zemljišči, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružna last ali last družbenih organizacij, ter zasebnih hiš, ki se vključijo v stanovanjske skupnosti, ustanovi vsak občinski ljudski odbor eno stanovanjsko skupnost. 2. člen Kolikor jih lastniki sami s pogodbo ne izročijo, se zasebne hiše z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Kot manjša stanovanja se Štejejo največ dvosobna stanovanja z običajnimi pritiklinami. Ne vključijo se tudi hiše z več kot tremi manjšimi stanovanji, če njihova stanovanjska površina ne presega površine hiš z dvema ali tremi manjšimi stanovanji. Kot stanovanja se ne štejejo: 1. kletna in podstrešna stanovanja, 2. stanovanja VII. kategorije in 3. stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija izloči kot neprimerna za prebivanje. Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši je treba upoštevati gradbeni načrt in ne poznejše zasilne preureditve. 3. člen Samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in poslopja, namenjena za prenočišče delavcev, se ne vključijo v sta-vanjsko skupnost. 4. člen Upravni organi stanovanjskih hiš, katere so last splošnega ljudskega premoženja, zadrug, zadružnih in družbenih organizacij, ter zasebni lastniki hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, morajo stanovanjske hiše izročiti pristojnim stanovanjskim skupnostim v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki. Izročiti jih morajo v takem stanju in obse- gu, v kaikržnem so bile, ko je začela veljati uredba o upravljanju stanovanjskih hdž. 5. člen . 0 vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost izda odločbo svet za komunalne zadeve ozirama svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 6. člen Po pravnomočnosti odločbe o vključitvi prevzame hišo ob navzočnosti lastnika ali zastopnika orga-ga upravljanja v stanovanjsko skupnost 3-članska komisija, ki jo določi občinski ljudski odbor in v kateri je tudi šef uprave stanovanjske skupnosti. O prevzemu se sestavi zapisnik, ki mora obsegati popis hiše in opis stanja, v katerem je hiša. Hišni sveti 7. člen Hišni sveti imajo: v hišah z več kot 10 stanovanji 7 članov, v hišah s 6 do 10 stanovanji 6 članov, v hišah z manj kot 6 stanovanji 3 člane. V hišah z enim stanovanjem ali dvema stanova-ftjema, ki so last splošnega ljudskega premoženja, so člani vsi uživalci stanovanja in podstanovalcd. 8. člen Člane hišnega sveta izvolijo vsako leto v mesecu januarju vsi polnoletni uživalci stanovanj in podsta-novalci z navadno večino glasov na sestanku, na katerem je navzočih vsaj V« volilnih upravičencev. Če se ugotovi, da na sestanku za izvolitev članov hišnega sveta ni zadostnega števila volilnih upravičencev, se opravijo volitve ne glede na število navzočih volilnih upravičencev na ponovnem sestanku, ki mora biti najpozneje v 8 dneh po prvem sestanku. 9. člen Volilni upravičenci posamezne hiše odločijo sami o tem, ali naj bodo volitve članov hišnega sveta javne ali tajne. Javno se voli z dvigom roke za posameznega kandidata, tajno pa z listki na podlagi razmnoženega seznama kandidatov, na katerem podčrtajo volilni upravičenci imena kandidatov, ki jih želijo izvoliti. Enako se izvolita tudi zastopnik hišnega sveta za svet stanovanjske skupnosti in predsednik hišnega sveta. tO. člen Hišni sveti se sestajajo po potrebi, najmanj pa vsaj enkrat v 2 mesecih. Sestanek skliče predsednik oziroma Vs članov hišnega sveta. Hišni svet odloča z večino glasov vseh na sestanku navzočih članov. O sestanku se piše v posebno knjigo kratek zapisnik z navedbo sklepov. Knjigo hrani predsednik hišnega sveta, ki skrbi, da se izvajajo sklepi in da je o njih obveščena tudi uprava stanovanjske skupnosti. Sveti stanovanjske skupnosti 11. člen Svete stanovanjske skupnosti sestavljajo zastopniki vseh hišnih svetov. V tistih stanovanjskih skupnostih, kjer je število hišnih svetov večje kot 50, izvolijo zastopniki hišnih svetov izmed sebe največ do 50 članov sveta stanovanjske skupnosti. Svet stanovanjske skupnosti se mora prvič sestati najkasneje v 15 dneh po izvolitvi vseh hišnih svetov. Na prvem sestanku izvolijo člani predsednika, podpredsednika, tajnika ter 3 člane poravnalnega sveta. Način volitev je isti kot za volitve članov hišnih svetov, volitve pa vodi 3-članska volilna komisija. Pri volitvah mora biti navzočih Vs vseh članov sveta stanovanjske skupnosti. Ce na prvem sestanku za izvolitev ni navzočih Vs članov, se opravijo volitve ponovno v 10 dneh ne glede na število takrat navzočih članov sveta stanovanjske skupnosti. 12. člen Sestanki sveta stanovanjske skupnosti so po potrebi, najmanj pa na 3 mesece. Sklicuje jib predsed-niik ali pa najmanj Vs članov sveta stanovanjske skupnosti. O vsakem sestanku se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o datumu, kraju sestanka, številu navzočih in sprejete sklepe ter imena oseb, kolikor so bile na sestankih opravljene volitve. Po en izvod zapisnika se mora poslati upravi stanovanjske skupnosti in stanovanjski inšpekciji. Svet stanovanjske skupnosti sprejema sklepe in odloča z večino glasov vseh navzočih članov. Kategorizacija stanovanj 13. člen Za določitev novih najemnin po stanovanjski tarifi, ki jo bo pozneje predpisal okrajni LO Kranj, se popišejo in razvrstijo vsa stanovanja na območju občin po kakovosti v 7 kategorij z ustreznim številom točk za vsako kategorijo, in sicer: I. kategorija stanovanj od 100—110 točk, II. kategorija stanovanj od 86— 99 točk, III. kategorija stanovanj od 71— 85 točk, IV. kategorija stanovanj od 56— 70 točk, V. kategorija stanovanj od 41— 55 točk, VI. kategorija stanovanj od 26— 40 točk, VII. kategorija stanovanj do 26 točk. V VII. kategorijo spadajo tudi stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija šteje za neprimerna za prebivanje. 14. člen * Stanovanja se razvrstijo v kategorije s točkovanjem posameznih prvin, ki so obsežene v 32. postavkah razpredelnice 15. člena tega odloka. 15. člen Razpredelnica za točkovanje stanovanj Zap. št. Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke 1. Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje, razgledi neugodna 1 srednja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd. močan 0 srednji 3 brez 5 3. Razvid (orientacija) stanovanjskih prostorov neugoden 1 srednji 2 dober 4 Zap Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena št. točke 4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja neugoden 0,5 srednji 1 ugoden 1,5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 0.5 dober 1 6. Uporabnost dvorišča, vrta in parka ne 0,5 deloma 1 v celoti 1,5 r. Odtoki (kanalizacija) brez 0 pomanjkljiva 1 dobra 1,5 8. Starost stavbe (ozir. stanovanja) zgrajena do 1900 0 zgrajena 1900—1914 2 zgrajena 1915—1940 4 zgrajena po 1940 5 9. Vpliv nadstropij, če ni dvigala nad V. nadstr. 0 II. nadstr. 2,5 V. nadstr. 1 I. nadstr. 3 IV. nadstr. 1.5 pritličje 3.5 III. nadstr. 2 10. Lega (položaj) stanovanja kletno, tla nad Im pod nivojem 0 I. nadstr. 8 kletno, tla od 0—1 m pod nivojem 1 podstrešno stanovanje 2 navadno stanovanje 6 11. Zasnova (koncept) stanovanja nepraktična 1 zadovoljiva 4 sodobna 7 12. Razmerje površin sob in kuhinje do pritiklin površina 1:1 0 površina 2:1 1 površina 3:1 3 površina 4:1 5 13. K-vudratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnina toSh d»,5 ’-i0 pritiikl. m m 0 1 2 10—15 15—20 20—25 m2 m2 m2 3 4 5 za vsakih nadaljnjih 10 m2 še 1 točka 14. Dnevna razsvetljava brez oken 0 pomanjkljiva 1 dobra 3 15. Višina prostorov do 2,4 m 0.5 2,4—2,8 m 3 2,8—3,2 m 2 nad 3,2 m 1 16. Oskrba z vodo vodnjak 0,5 vodovod izven stanovanja 1 vodovod 1 iztok 3 več iztokov 4 17. Kopalnica 4 brez kopalnice 0 kad in peč ali prha 5 kad, peč in umivalnica 6 bogato oprem, kopalnica 8 18. Stranišče suho zunaj stanov. 1 WC za več stanovanj skupaj 2 WC V stanovanju 4 19. Električna napeljava brez 0 pomanjkljiva 1 zadovoljiva 2 sodobna 3 20. Plin ne 0 da 2 21 Ogrevanje prostorov brez peči 0 nezadovoljivo ogrevanje 1 lončene pat. peči 2 centralna kurjava 5 22. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanje 0 delno pomanjkljiva 2 zadovoljiva 4 Zap. št. Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke 23. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen . . (obokani) strop ^ 0 2 masiven strop 3 24. Obvarovanje (izolacija) proti vlagi vlažno — 2 mestoma vlažno 0 suho stanovanje 2 25. Kakovost ometa, slikarije in opleskov suha in zanemarjena 0 normalna kakovost 2 zelo solidna in trpežna 3 26. Kakovost tal v sobah in kuhinji mehki les 1 deščična tla in ksilolit 3 linolej, klobuč., parketne plošče 4 27. Kakovost tal v pritiklinah opeka beton 0.5 teraco tlaki, naravni ka-ksilolit, beton- men, keram., sike plošče linolej 1.5 2 lesene obloge 28. Obloge sten. stranskih štorov in kuhinje bre2 Plesk £en 0 1 2 29. Kakovost mizarskih izdelkov slaba 1 pomanjkljiva 3 zadovoljiva 6 30. Okenski zasloni brez platneni zastonj, poliknice lesene rebrače (rolete) 0 1 2 31. Pri stanovanjih, ki so v lesenih zgradbah, z značajem barake, se odbije 10 točk 32. Ce je delilna stena tanjša med stanovanji od 25 cm se odbijejo 3 točke. Svet za gospodarstvo OLO Kranj se pooblašča, da izda za uporabo te razpredelnice potrebna navodila za razlago. 16. člen Glede na krajevno lego stanovanj se območje občin okrajnega ljudskega odbora razdeli na 2 okoliša: a) sedeži občin, b) okoliške vasi. 17. člen Za popis stanovanj in izvedbo kategorizacije so pristojni sveti za komunalne zadeve oziroma za gospodarstvo občinskih ljudskih odborov. 18. člen Vsi organi za upravljanje hiš, katere so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih ali družbenih organizacij, zasebni lastniki ter stanovalci morajo omogočiti uradnim osebnim popis in kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati za to vse potrebne, popolne in resnične podatke in zaradi njih preveritve omogočiti dostop v vse hiše in vse stanovanjske prostore. Prehodne in končne določbe 19. člen Stanovanjske skupnosti prevzamejo najpozneje do 1. julija 1934 upravljanje vseh stanovanjskih hiš, ki spadajo po 1. in 2. členu tega odloka v njihovo upravo. Prve volitve hišnih svetov se opravijo v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Sestanke zaradi izvolitve hišnih svetov in prve sestanke svetov stanovanjske skupnosti skličejo občinski ljudiki odbori. Volitve hišnih svetov izvede ljudski odbornik v svoj volilni enoti po pooblaščencih, ki jih določi za vsako hišo. Prvi sestanek sveta stanovanjske skupnosti prične in vodi do izvolitve predsednika pooblaščeni član občinskega ljudskega odbora. Do organiziranja uprave stanovanjske skupnosti vodijo tajništva občinskih ljudskih odborov vse administrativne zadeve svetov, stanovanjskih skupnosti, kakor jih določa uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. 20. člen Za izvajanje tega odloka, izvzemši navodil za uporabo razpredelnice za točkovanje, lahko izdaja tajništvo za gospodarstvo OLO Kranj v primeru potrebe natančnejša navodila. 21. člen Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din: 1. kdor ob popisovanju stanovanjskih prostorov da netočne podatke; 2. kdor ovira popisovalca stanovanjskih prostorov pri zbiranju uradnih podatkov; 3. popisovalec, ki nevestno ali pomanjkljivo opravi poverjene mu popise stanovanjskih prostorov; 4. kdor odstrani ali nameroma pokvari in spremeni instalacijske naprave, pritikline in vodnjake ali pri- krije lastništvo teh. pritiklin ter zataji njih uporabo po stanovalcih, kolikor ni dejanje kaznivo po drugih predpisih; 5. hišni lastnik, ki ovira prevzem hiše v upravo s tanovam jske sku p nos ti; 6. kdor pred volitvami ali na samih volitvah one-mogača izvolitev hišnega sveta ali oseb, navedenih v 2. odstavku 11. člena, oziroma oseb, navedenih v 9. členu. 22. člen Ta odlok ne velja za območja ljudskih odborov mestnih občin Kranj, Tržič in Škofja Loka. 23. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 3598/1-54 Kranj, dne 27. maja 1954. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. t. 499. Na podlagi 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 18-89/52) ter drugega odstavka 3. člena uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43-367/53) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji obeh zborov dne 22. junija 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi finančne inšpekcije okrajnega ljudskega odbora Kranj 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Kranj se ustanovi okrajna finančna inšpekcija. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Kranj. 2. člen Okrajna finančna inšpekcija opravlja: a) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o finanč- nem poslovanju gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov; ✓ b) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo finančne obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko delavnostjo; c) nadzorstvo nad delom organov državne uprave glede izvajanja predpisov o ugotavljanju, obračunavanju in pobiranju dohodkov iz gospodarstva in od prebivalstva. 3. člen Na območju mestnih občin s samostojnimi pravicami, pri katerih se z dovoljenjem Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in odlokom ljudskega odbora mestne občine ustanovi finančna inšpekcija, opravlja ta vse v 2. členu tega odloka navedene naloge. Okrajna finančna inšpekcija ima pravico, zahtevati od finančnih inšpekcij ljudskih odborov mestnih občin s posebnimi pravicami, da opravijo določene zadeve iz njene pristojnosti in ji o tem poročajo ter ji poročajo o izvršitvi posameznih važnih nalog iz pristojnosti teh inšpekcij. Okrajna finančna inšpekcija lahko v posameznih primerih neposredno opravi naloge finančne inšpekcije tudi na območju mestnih občin s posebnimi pravicami. 4. člen Finančna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor v sporazumu z republiškim državnim sekretarjem za gospodarstvo. 5. člen Inšpektorji finančne inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ima pravico, dajati smernice, navodila in naloge finančni inšpekciji glede opravljanja zadev iz njene pristojnosti. Načelnik tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora neposredno nadzoruje delo inšpekcije ter ji lahko daje naloge v zvezi z opravljanjem inšpekcije. 6. člen Ta odlok velja takoj. Št. 3519/1-54 Kranj, dne 22. junija 1954. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 500. Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na podlagi drugega odstavka 15. člena, 5. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z drugim odstavkom 26. člena in 35. člena uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4-30/54) na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1954 in na seji okrajnega zbora dne 26. maja 1954 sprejel in dopolnil na seji obeh zborov dne 30. julija 1954 ODLOK o ustanovitvi okrajnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš 1. člen Iz investicijskega sklada gospodarskega plana OLO Ljubljana okolica se izloči del sredstev ter se ustanovi poseben sklad za gradnjo stanovanjskih hiš. 2. člen Namen sklada za gradnjo stanovanjskih hiš je povečanje stanovanjskega sklada na območju okraja Ljubljana okolica, posebno v mestih in industrijskih središčih. 3. člen Sredstva tega sklada so zagotovljena z družbenim planom OLO Ljubljana okolica za leto 1954 v znesku 70 milijonov dinarjev. V ta sklad se lahko stekajo tudi prostovoljni prispevki gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov z območja okraja Ljubljana okolica, ki jih ti vplačujejo iz svojih skladov za prosto razpolaganje. Organizacije in zavodi imajo sorazmerno z višino vplačanega prostovoljnega prispevka pravico do uporabe ustrezajočega števila stanovanj za svoje delavce in uslužbence. Ta pravica se jim zagotovi s pogodbo, ki jo sklenejo z ljudskimi odbori mestnih občin oziroma z občinskimi ljudskimi odbori. 4. člen Posojila iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš se bodo v prvi vrsti dajala ljudskim odborom mestnih občin oziroma občinskim ljudskim odborom, gospodarskim, zadružnim in družbenim organizacijam ter zavodom na območju okraja Ljubljana okolica za graditev stanovanjskih blokov kakor tudi zasebnikom, ki imajo namen graditi oziroma dograditi stanovanjsko hišo na območju okraja Ljubljana okolica. Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica pooblašča Narodno banko FLRJ — centralo za LR Slovenijo, podružnico Ljubljana 610, da daje posojila na podlagi tega odloka po poprejšnji privolitvi Sveta za komunalne zadeve OLO Ljubljana okolica ter nadzoruje uporabo posojila. 5. člen Zasebniki, ki lahko prosijo za posojilo, so: delavci in uslužbenci gospodarskih organizacij in združb, uradov, ustanov ter zadružnih in družbenih organizacij kakor tudi uživalci osebnih in družinskih pokojnin in invalidnin. Koristniki posojila ne morejo biti osebe, ki so že sami ali pa so njihovi družinski člani, pri katerih stanujejo, lastniki ali solastniki stanovanjske hiše, ne glede na to, ali je stanovanjska hiša po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) vključena ali ni vključena v stanovanjsko skupnost. 6. člen Ljudski odbori mestnih občin oziroma občinski ljudski odbori morajo dograditi stanovanjske bloke v času do treh tet, zasebni graditelji pa v dveh letih in pol. Po preteku tega časa lahko OLO Ljubljana okolica prepusti dograditev stanovanjskega bloka oziroma stanovanjske hiše drugemu ponudniku. Zasebnemu investitorju pa odvzame po 11. členu uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 25/54) pravico do brezplačnega uživanja dodeljnega sveta, če gradi hišo na zemljišču splošnega ljudskega premoženja, oziroma mu s takojšnjo zapadlostjo odpove kredit. 7. člen Posojilo zasebnemu koristniku za graditev stanovanjske hiše ne sme presegati 800.000 din, za dograditev stanovanjske hiše pa ne sme presegati 500.000 din. Najmanjša obrestna mera se določi z 1% na leto. Odplačilni rok posojila znaša za graditev stanovanjske hiše do 30 let in za dograditev do 20 let. Posojilo se odplačuje v mesečnih obrokih, obresti pa se plačujejo polletno za nazaj. 8. člen Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka ter postopek za dajanje posojil iz okrajnega sklada za gradnjo stanovanjskih hiš izda svet za komunalne zadeve OLO Ljubljana okolica. 9. člen Za razpis posojila, za zavarovan je vrnitve posojila za primer neizpolnitve obveznosti pogodbenih strank in drugih tehničnih pogojev se smiselno uporabljajo ustrezne določbe: uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev do uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 23-233/51), navodila za izvajanje te uredbe (Uradni list FLRJ, št. 36-360/51), uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4-30/54) in navodila Narodne banke FLRJ, ki jih predpiše s posebnim pravilnikom po 4. členu tega odloka pooblaščena podružnica Narodne banke FLRJ, ter drugih predpisov, ki bodo še izšli v zvezi z dajanjem olajšav za zidanje stanovanjskih hiš. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. II-2-6708/1-54 Ljubljana, dne 30. julija 1954. Podpredsednik OLO: Ing. Gašper Muha I. r. 501. Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 5. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter v zvezi z uredbo o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4-30/54) in v skladu z XX. poglavjem odloka o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1954 je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na seji zbora proizvajalcev dne 22. maja 1954 in na seji okrajnega zbora dne 26. maja 1954 sprejel in dne 30. julija 1954 dopolnil. ODLOK o načinu sklepanja kreditnih pogodb za dodelitev sredstev iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO Ljubljana okolica 1. člen Po določbah tega odloka se dovoljujejo iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO Ljubljana okolica krediti za gospodarske investicije gospodarskim, zadružnim in drugim družbenim organizacijam, občinam ter kmetom in obrtnikom za pospeševanje njihove delavnosti. 2. člen Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij iz 1. člena se formira iz sredstev, predvidenih v 1. členu XX. poglavja družbenega plana OLO Ljubljana okolica za leto 1954. Narodna banka FLRJ, podružnica 610 v Ljubljani, določi v sporazumu z gospodarskim svetom OLO Ljubljana okolica glede na razpoložljiva sredstva prej omenjenega sklada za kreditiranje, višino sredstev, ki se bodo dala posameznim vrstam prosilcev, in pa za katere namene se bodo dali ti krediti. 3. člen Zahteve za kredite iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij OLO Ljubljana okolica preveri strokovna komisija Narodne banke FLRJ, podružnica 610 v Ljubljani, dovoljuje pa kredite upravni odbor podružnice Narodne banke 610 v Ljubljani v soglasju s smernicami gospodarskega sveta OLO Ljubljana okolica. 4. člen Prosilci predložijo strokovni komisiji Narodne banke FLRJ, podružnici 610 v Ljubljani, utemeljene prošnje za investicijske kredite. Prošnji prilože investicijski elaborat, sestavljen po določbi 10. člena uredbe o začasnem finansiranju investicij v letu 1953 (Uradni list FLRJ, št. 2-8/53) ter potrdilo, da je elaborat revidirala pristojna revizijska komisija in po- trdil pristojni organ. Investicijski program mora biti sestavljen po določbah 3. člena uredbe o izdelavi in potrditvi investicijskega programa (Uradni list FLRJ, št. 5-56/54). Za rekonstrukcijo, adaptacijo in razširitev obstoječih podjetij prilože prosilci prav tako investicijski elaborat, ki obsega smiselne podatke iz 1. Odstavka tega člena. Za opremo je treba prošnji priložiti ponudbo ali predračun in amortizacijski načrt. Pri uvozni opremi je treba razen dinarske vrednosti navesti tudi vrsto in znesek deviz. V vsakem primeru mora biti priložen prošnji sklep delavskega sveta o tem, da gospodarska organizacija lahko najame posojilo. 5. člen Strokovna komisija podružnice 610 Narodne banke v Ljubljani preveri in oceni družbeno in gospodarsko utemeljenost investicij na podlagi dokumentacije in pogodb v zvezd z investicijami. Po odobritvi kredita da upravni odbor podružnice 610 Narodne banke v Ljubljani ta kredit na razpolago prosilcem iz razpoložljivih sredstev okrajnega sklada za kreditiranje investicij. 6. člen Na podlagi odobritve iz 5. člena sklene kreditni zavod s prosilcem kreditno pogodbo. Kreditna pogodba mora obsegati razen višine kreditov, odplačilnih rokov 'in obrestnih mer, ki jih določi svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica, tudi druge pogoje dogovora o investicijskem kreditu, in sicer predvsem: 1. določitev tranš za črpanje kreditov; 2. čas pričetka odplačevanja kreditov; 3. rok dovršitve objekta; 4. sprejem tehle obveznosti koristnika kredita: a) da bo kredit porabil edinole za določeni namen; b) da bo priložil k nalogom za izplačilo iz odobrenega posojila opravičilne dokumente, iz katerih se lahko ugotovi namen izplačila; c) da bo vračal izrabljeni kredit z obrestmi vred v roku zapadlosti v polletnih anuitetah in da bo plačal stroške in provizijo po predpisih banke; č) da bo obvestil banko o morebitni odtujitvi osnovnih sredstev; d) da bo osnovna sredstva, nabavljena iz kredita, zavaroval pri Državnem zavarovalnem zavodu do popolne stvarne vrednosti in da bo znesek izkupička kakor tudi znesek vrednosti morebitne poškodbe objekta, za katero se ne dobi odškodnina pri Državnem zavarovalnem zavodu, takoj položil pri banki kot odplačilo posojila. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 6931/2-1954 Ljubljana, dne 30. julija 1954.' Podpredsednik OLO: Ing. Gašper Muha 1. r. 502. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) ter 19. in 20. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/53) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na skupni seji obeh zborov dne 11. avgusta 1954 sprejel ODLOK o kategorizaciji stanovanj in okoliših na območju okraja Ljutomer 1. člen Stanovanja na območju okraja Ljutomer se po kakovosti, udobju in drugih okolnosti, ki vplivajo na kakovost stanovanj, razvrstijo v sedem kategorij: I. kategorija stanovanj od 100—110 točk, II. kategorija stanovanj od 86— 99 točk, III. kategorija stanovanj od 71— 85 točk, IV. kategorija stanovanj od 56— 70 točk, V. kategorija stanovanj od 41— 55 točk, VI. kategorija stanovanj od 26— 40 točk, VII. kategorija stanovanj do 25 točk. V VII. kategorijo spadajo tudi stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija šteje kot neprimerna za bivanje. 2. člen Stanovanja se razporedijo v kategorije s točkovanjem posameznih prvin (vrednot), ki so obsežene v 31 postavkah razpredelnice 3. člena tega odloka. 3. člen Razpredelnica za točkovanje stanovanj Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke 1. Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenja, razgledi neugodna 1 srednja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd. močan 0 srednji 3 brez 5 3. Razvid (orientacija) stanovanjskih prostorov neugoden 1 sredn ji 2 dober 4 4. Dostop do stanovanj in ureditev vhodnega Okolja neugoden 0,5 srednji 1 ugoden 1.5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 0,5 1 dober 1 šff’ Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke 6. Uporabnost dvorišča, vrta im panka ne 0,5 deloma 1 v celoti 1.5 7. Odtoki (kanalizacija) brez pomanjkljiva 0 1 dobra 1.5 8. Starost Stavbe (oz. stanovanja) zgrajena do 1895 1 1895—1914 2 1915—1940 4 po 1940 5 9. Vpliv nadstropij III. nadstr. 2 II. nadstropje 2,5 I. nadstr. 3 pritličje 1,5 10. Lega stanovanja (položaj) klet. stanov, tla nad 1 m pod nivojem 0 kletno stanov, tla 0—1.00 m pod nivojem terena 1 podstrešno stanovanje 2 navadno priti, stanovanje 6 I. nastropje 8 11. Zasnova stanovanja nepraktična 1 zadovoljiva 4 sodobna 7 12. Razmerje stanovanjskih površin do pritiklin površina 1:1 0 površina 2:1 1 površina 3:1 3 površina 4:1 5 13. Kvadratura kletnih prostorov, za katere ne plačuje najemnina brez takih do 5 m, 5_10 m> 10—15 m’15—20 m’ 20—25m> se pritiklin 0 1 2 3 4 5 za vsakih nadaljnjih 10 m* še 1 točka 14. Dnevna razsvetljava brez oken 0 pomanjkljiva 1 dobra 3 15. Višina prostorov do 2.40 m 0.5 2.40—2.80 p 2.80—3.20 m 2 preko 3.20 m 1 16. Oskrba z vodo , . , vodovod vodovod vodnjak zunaj stanov_ i izt<>k 0,5 1 3 V primeru večje oddaljenosti pitne vode 100 m odbi je po 1 točka vodovod več iztokov 5 : se za vsakih 17. Kopalnica brez 0 kad in peč ali prha 5 kad in peč in umival. 6 sodobno oprem, kom pl. kopalnica 8 18. Stranišče suho, stranišče zunaj stanov. 1 WC za več stanovanj skupaj 2 WC v stanovanju 4 19. Električna napeljava brez 0 pomanjkljiva 1 zadovoljiva 2 sodobna 3 20. Ogrejevanje prostorov brez peči 0 nezadovolj. ogrevanje 1 lončene in patent, peči 2 central, kurjava top. zrak 5 21. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanje 0 delno pomanjkljiva 2 zadovoljiva 4 22. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen strop 0 lesen strop 2 masiven strop 3 23. Izolacija proti vlagi vlažno — 2 mestoma vlažno 0 suho stanovanje 2 £ap. št. Opis vrednosti, ki se točkujejo Ocena točke 24. Kakovost ometa, slikarije in opleskov suha in normalna solidno zanemarjena kakovost trpežno 0 2 3 25. Kakovost tal v sohaah in kuhinji ilovnata mehki deščična tla linolej, tla les ksitoLit parket — 113 4 26. Kakovost tlakov v pritiklinah ilovnata tla 0 opeka beton 0.5 teraco tlaki ksilolit bet. plošče 1.5 naravni kamen, keramični, linolej 2 lesene obloge 27. Übloge sten. stranskih prostorov in kuhinje ^rez oljnati plesk keram. plošče naravni kamen 0 1 2 28. Kakovost mizarskih izdelkov 29. Okenski zasloni slaba 1 brez 0 pomanfcljiiva zadovoljiva 5 6 platneni zastori, polfcnice 1 lesene rebrače (rolete) 2 30. Stanovanjem, ki so v lesenih zgradbah z značajem barak se odbije 10 točk. 31. Ako je delilna stena med stanovanjem tanjša od 25 cm se odbijejo 3 točke. Za uporabo te razpredelnice bo izdal Svet za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora Ljutomer potrebna navodila in tolmačenja. 4. člen Glede na krajevno lego stanovanja se območje okraja Ljutomer razdeli na dva okoliša (cone). 5. člen Prvi okoliš obsega mesto Ljutomer, Gornja Radgona brez zunanjih vaških naselij, naselje zdravilišča Slatina Radenci in naselji Križevci ter Boreča. Ljudski odbor mestne občine Ljutomer in Gornja Radgona, ter občinski ljudski odbor Radenci in Križevci izvršijo tozadevo razmejitev med prvim in drugim okolišem. Drugi okoliš obsega vsa zunanja vaška naselja v prvem okolišu naštetih krajev ter ostala naselja občinskih ljudskih odborov: Apače, Bučkovci, Ceza-njevci, Ivanjkovci, Ivanjci, Kostanj, Kog, Razkrižje, Veržej, Videm ob Ščavnici in Vinski vrhovi. 6. člen Stanovanjsko tarifo bo predpisal okrajni ljudski odbor Ljutomer posebej. S tarifo bo določena cena za stanovanje v okviru kategorizacije glede na točke, površino in okoliš posameznega stanovanja. 7. čl en Za izvedbo tega odloka je pristojen Svet sa komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora Ljutomer. 8. člen Stanovalci morajo omogočiti uradnim osebam kategorizacijo svojih stanovanjskih prostorov in jim dati za to potrebne podatka. 9. člen Kdor prekrši 8. člen tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 1-3435/32-54 Ljutomer, dne 11. avgusta 1954. Predsednik OLO: Bogomir Verdev 1. r. 503. Na podlagi 15. točke 65. člena in 117. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 12. točke navodila o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, št. 15-55/54) izdaja mestni ljudski odbor Maribor po sklepu XXXVI. seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dae 3. avgusta 1954 ODLOK o ureditvi gozdarske službe v mestu Mariboru 1. člen Pri mestnem ljudskem odboru Maribor se ustanovi mestna uprava za gospodarstvo kot gozdarski organ mestnega ljudskega odbora. 2. člen Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se na območju mesta, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč, za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. usmerja pogozdovanje in izkoriščanje gozdov na območju mesta sporazumno z urbanističnimi organi in v skladu z urbanističnimi pespektivami in regulacijskim načrtom mesta; 5. pripravlja predloge za sestavo mestnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 6. daje strokovna mnenja o zadevah s področja gozdarstva in hudourništva; 7. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 8. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje in za gozdarsko prosvetno delo med ljudstvom; 9. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 10. opravlja vse druge Upravne in operativne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost mestnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu mestnega ljudskega odbora Maribor. 3. člen Naloge mestnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim gospodarjenjem z gozdovi, ki so splošno ljudsko premoženje na območju mesta, opravlja mestna uprava za gozdarstvo, razen tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, s katerimi po 3. odstavku 24. člena zakona o gozdovih gospodarijo občinski ljudski odbori. 4. člen V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja mestna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge: 1. izdela predlog predračuna dohodkov in izdatkov sklada; 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz mestnega sklada za gozdove. 5. člen Mestno upravo za gozdarstvo vodi šef uprave, ki ga imenuje mestni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev mestnega ljudskega odbora. Sef je odgovoren za delo neposredno svetu za gospodarstvo. 6. člen Mestna uprava za gozdarstvo se vzdržuje iz mestnega gozdnega sklada. Kolikor sredstva iz tega sklada ne bi zadostovala za kritje, se primanjkljaj krije z dotacijo. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna mestnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef mestne uprave za gozdarstvo. 7. člen Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ mestna gozdarska 'komisija. Sef uprave mora zaslišati mestno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta za obnovo, gojitev, sečnjo in izkoriščanje gozdov ter za gozdne graditve. 8. člen Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo mestnega ljudskega odbora potrebno število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih. Za varstvo gozdov jim je dodeljeno primerno število gozdnih čuvajev. Revirje določi mestna uprava za gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave mestnemu ljudskemu odboru. Odločbe o službenih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik mestnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. 9. člen Občinski ljudski odbori na območju mesta upravljajo občinske gozdne sklade. Občinski ljudski odbori v sestavi mesta predložijo vsako leto upravi za gozdarstvo mestnega ljudskega odbora predračun občinskega gozdnega sklada v potrditev in opravljajo investitorske naloge pri delih, za katera jih pooblasti uprava za gozdarstvo mestnega ljudskega odbora. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih mestni upravi za gozdarstvo potrebne predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov, in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. 10. člen Mestna uprava za gozdarstvo je pod nadzorstvom sveta za gospodarstvo mestnega ljudskega odbora. 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. P-št. 4514/3-54 Maribor, dne 3. avgusta 1954. Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r. 504. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z II. točko navodila o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, št. 15/55-54) izdaja okrajni ljudski odbor Maribor okolica na skupni seji obeh zborov dne 3. julija 1954 ODLOK o ustanovitvi Uprave za gozdarstvo pri OLO Maribor okolica 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Maribor okolica se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora. 2. člen ' Uprava za gozdarstvo pri okrajnem ljudskem odboru Maribor okolica zlasti: 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva; 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje; skrbi za gozdarsko-prosvetno delo med ljudstvom; 8. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. stavlja predloge okrajnemu LO v zvezi z ustanavljanjem žagarskih in lesnopredelovalnih obratov in podjetij, ki se bavijo z nego, vzgojo, varstvom in urejevanjem gozdov ter prometom z lesom; 10. lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanje, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom; 11. opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora. 3. člen Okrajno upravo za gozdarstvo vodi šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor. Šef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo. Šef uprave je lahko samo gozdarski inženir z 10-letno prakso in strokovnim izpitom ali gozdarski tehnik s 15-letno prakso in strokovnim izpitom. V izjemnih primerih pa je lahko praksa skrajšana. 4. člen Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število usluž,bencev. Sistemizacijo mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Uslužbence uprave za gozdarstvo nastavlja predsednik okrajnega ljudskega odbora na predlog šefa uprave. Gozdne revirje in logarske okoliše določi Uprava za gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. 6. člen Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje v breme okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo. 7. člen Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija, ki jo imenuje okrajni ljudski odbor. Sef uprave se mora posvetovati z okrajno gozdarsko komisijo v vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti se mora posvetovati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. 8. člen Občinski ljudski odbori gospodarijo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so gospodarili do uveljavitve zakona o gozdovih. Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim družbenim planom. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<. Št. 1-3307/1 Maribor, dne 3. avgusta 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 3. člen Stalno teresko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših. 505. Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) izdaja okrajni ljudski odbor Murska Sobota odlok o družbenem planu okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota, ki je bil sprejet na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO dne 23. aprila 1954 in ki se glasi: ODLOK o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1954 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1954, ki se glasi: Prvi del PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA OKRAJA MURSKA SOBOTA V LETU 1953 1. poglavje Skupni družbeni produkt Skupni družbeni produkt po cenah, predvidenih za leto 1954 po posameznih preteklih letih, je znašal 1952 1953 v tisočih dinarjev 3,647.512 3,823.570 na enega prebivalca v dinarjih 38.790 40.500 na enega prebivalca v indeksih 100 105 Povečanje družbenega produkta po posameznih panogah, izraženo v indeksih, je bilo: 1952 1953 Industrija 100 105 Kmetijstvo 100 102 , Gozdarstvo 100 111 Gradbeništvo 100 113 Promet 100 107 Trgovina 100 114 Gostinstvo 100 124 Obrt 100 109 Skupaj gospodarstvo 100 105 II. poglavje Spremembe v razvoju gospodarstva v letu 1953 Industrija n) Povečanje industrijske proizvodnje v letu 1953 je bilo v indeksih v primeri z letom 1952 takšno: 112 Proizvodnja nafte 102 117 Kovinska industrija 190 121 Industrija gradbenega materiala 108 122 Lesna industrija in izkoriščanje gozdov 111 124 Tekstilna industrija 103 127 Živilska industrija 95 b) V letu 1953 zaznamujejo vse panoge, razen živilske industrije, povečanje industrijske proizvodnje. Sprostitev objektivnih ekonomskih zakonov in poglabljanje demokracije sta se odrazila v gospodarskem življenju. Na večjo proizvodnjo je vplivalo tudi večje število zaposlene delovne sile, saj je bilo to število povečano za 6,2 odstotka. Razen tega je na večjo proizvodnjo vplivala tudi višja storilnost. c) V proizvodnji nafte se je znižala proizvodnja surove nafte v primeri s proizvodnjo leta 1952 za 11%, proizvodnja zemeljsikega plina pa se je zvišala za 282% in pri gazolinu za 14%. Kovinska industrija je zvišala, predvsem na račun večjega števila zaposlene delovne sile in z racionalnejšo izrabo razpoložljivih kapacitet, proizvodnjo za 90%. Industrija gradbenega materiala zaznamuje v proizvodnji zidakov zvišano proizvodnjo za 2 milijona komadov ali 53% v primeri z letom 1932, pri strešnikih pa povečuje proizvodnjo za 3%. Lesna industrija povečuje s polno izrabo kapacitet polnojarmenika v Murski Soboti proizvodnjo za 10%, vendar na splošno proizvodnja te panoge pada. Tekstilna industrija zaznamuje lahno povišanje za 60.000 m2 ali 3%, vendar je bilo v proizvodnji dežnikov zaradi nihanja cen povečanje manjše, kot bi lahko bilo ob normalnih razmerah. Živilska industrija zaznamuje v proizvodnji mesnih izdelkov padec za 10%, kar je posledica suše v letu 1952. Zaradi dobre letine v letu 1953 pa se je povečala proizvodnja mlečnih izdelkov ter se zvišala nad povprečje 1951/52. Kmetijstvo Vrednost ustvarjenega družbenega produkta v letu 1953 je znašala 1.318,841.000 dinarjev, to je za 7,2% več kakor v letu 1952. Tolikšno povečanje sicer ni realen odraz večje proizvodnje v kmetijstvu, ker je bila v letu 1952 močna suša, vendar je pripisati povečanje družbenega produkta tudi splošnemu povprečnemu povečanju proizvodnosti v kmetijstvu. Mraz v maju je prizadejal velikansko škodo predvsem rži in vinogradom. V drugih kmetijskih panogah je bila letina nadpovprečna. Cene kmetijskih pridelkov so bile pri živini in živalskih produktih višje od povprečnih cen v letu 1952, pri poljskih pridelkih, predvsem pri krompirju in pšenici pa so bile nižje. Sadja je bilo malo in to le v nekaterih delih okraja. Oskrbovanje s kmetijskimi potrebščinami je bilo v letu 1953 znatno boljše kakor v letu 1952. Poraba umetnih gnojil je narasla od 1511 na 3179 ton, prav tako je močno povečana preskrba s kmetijskimi stroji in orodjem. Pomanjkanje cementa je zavrlo individualne in družbene kmetijske gradnje, pomanjkanje investicijskih kreditov pa je vzrok, da se v melioracijah Prekmurja ni ničesar naredilo oziroma so bila opravljena le manjša vzdrževalna dela. V letu 1953 se je začela načrtna obnova vinogradov in urejanje novih plantažnih nasadov. Obnovljenih je bilo 11 hektarjev vinogradov (žlahtna trta), predvsem na državnem posestvu v Lendavi, urejeni pa so bili tudi plantažni nasadi v Čepincih in pri Gradu. Izboljšala se je kakovost plemenske živine z uvozom štirih plemenskih bikov, v osemenjevanju je bilo 2600 novih osemenitev. Z izpopolnjeno zasedbo eksponiranih veterinarjev se je omejilo širjenje nalezljivih bolezni, predvsem svinjske in kokošje kuge, pa tudi rdečice, medtem ko se je zvišala jalovost pri kravah in ob koncu leta 1953 pojavila tudi nalezljiva ohromelost prašičev. Odkup kmetijskih pridelkov je bil orguniziva^ po kmetijskih zadrugah, odkupnih podjetjih in odkupnih postajah. V škodo blagovno-denarnih lazrne-rij so bile cene za nekatere kmetijske pridelke nesorazmerno visoke. Slaba stran organizacije odkupa pa je bila predvsem v prevelikem številu nakupovalcev in prekupčevalcev. Kmetijske zadruge zaznamujejo predvsem napredek v finančni osamosvojitvi, v ustanavljanju novih strojnih odsekov in večjem zanimanju za kmetijsko proizvodnjo za varstvo rastlin. Blagovni promet Skupni blagovni promet v letu 1953 je znašal v okraju 1 milijardo 625 milijonov dinarjev, in se je povečal od blagovnega prometa v letu 1952 za 13%. Od doseženega blagovnega prometa odpade na odkup 23%, na prodajo industrijskih proizvodov pa 77%. Potrošnja na enega prebivalca se je zvišala od 13.900 dinarjev v letu 1952 na 14.840 dinarjev v letu 1953 ali za 6,8%. Na povečanje kupne moči sta vplivala predvsem povečanje sklada za plače pri delavcih in nameščencih in višja kupna moč kmečkega prebivalstva. Pri slednjem se je kupna moč povečala za 3%, to pa zaradi povečanja kmetijske proizvodnje in deloma zaradi zvišanja nekaterih odkupnih cen (živine, živalskih produktov in lesa). Na povečanje blagovnega prometa je vplivala tudi večja poraba mlevskih izdelkov in maščob v prvem polletju zaradi večjega povpraševanja kmečkega prebivalstva. Sortiment blaga v trgovski mreži se je razširil in povečal, predvsem z izbiro blaga široke potrošnje in kmetijskih potrebščin. Primanjkovalo je predvsem gradbenega materiala in suhega rezanega lesa, v 4. trimesečju pa tudi premoga. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V OKRAJU MURSKA SOBOTA V LETU 1954 III. ipogilavje Industrija 1 Razvoj industrijske proizvodnje v letu 1954 bo dosežen z: a) obratovanjem novih kapacitet in večjim izkoriščanjem sedanjih, b) povečanjem proizvodnje v predelovalni industriji, c) boljšo preskrbo industrije s surovinami. 2 Predvideva se povečanje industrijske proizvodnje za 17 odstotkov. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje se predvideva tole povečanje: proizvodnja nafte 118,9 kovinska industrija 110 industrija gradbenega materiala 109 lesna industrija in izkoriščanje gozdov 90 tekstilna industrija 105 živilska industrija 103 3 Glede na splošen dvig industrijske proizvodnje »e predvideva povečanje števila zaposlenih za 70. 4 Da bi se dosegel predvideni dvig proizvodnje, bodo morali organi delavskega samoupravljanja usmeriti napore predvsem na: a) maksimalno izkoriščanje kapacitet, b) prilagoditev proizvodnje vsakokratnim potrebam domačega in tujega tržišča, z iskanjem novih možnosti za izvoz, c) uvedbo skrajnega varčevanja in racionalnosti poslovanja ter večjo storilnost dola in prizadevanje za uspešno prodajo svojih izdelkov. 5 Za proizvodnjo nafte se predvideva, da bo narasla za 18,9 odstotka. To povečanje je izraženo predvsem v proizvodnji plinov, na katere odpade 15%, medtem ko se bo proizvodnja surove nafte povečala za 11 tisoč ton. Na povečano proizvodnjo bo predvsem vplivalo dokončanje investicijskih objektov na novi degazolinaži in pa nabava novih kompresorskih strojev. Pričela se bodo nova raziskovanja na področju vasi Filovci in Ivanci ter nadaljevala v ljutomerskem in čakoviskem okraju. Pospešiti se mora dograditev začetih gradbenih objektov in izboljšati tehnični in delovni pogoji. Ker pa črpa podjetje visokokvalitetno surovo nafto, mora urediti tudi cene nafti, da bi s tem zagotovilo potrebna denarna sredstva za nemoteno proizvodnjo in nova raziskovanja. 6 Kovinska industrija predvideva povečanje v proizvodnji poljedelskih strojev in orodja za 40% ter drugih poljedelskih potrebščin, zmanjšuje pa proizvodnjo predmetov široke potrošnje. Zaradi še vedno obrtnega načina proizvodnje si mora industrija preskrbeti več strojne opreme in zvišati kvalificiranost obstoječe delovne sile. Industrija predmetov široke potrošnje mora skrbeti za še boljšo izdelavo teh predmetov. 7 V industriji gradbenega materiala se predvideva le manjše povečanje v proizvodnji zidakov. Opekarna v Nemčavcih mora v tem letu obnoviti dimnik, opekarna v Lendavi obnoviti peč, opekarna v Puconcih pa dokončati začeta dela na skladiščih. Ledavske opekarne naj izkoristijo možnosti v kvalitetni glini in plinu ter se lotijo poizkusnega proizvajanja klinker opeke. Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih mora dokončati začete objekte v letu 1953 in doseči proizvodnjo 7800 ton. 8 V lesni industriji se predvideva zmanjšanje proizvodnje. Z dograditvijo sušilnice v Murski Soboti naj se zagotovi obrtniškim lokalnim potrebam dovolj suheha rezanega lesa. 9 V tekstilni industriji se predvideva povečanje proizvodnje konfekcijskega blaga za 3% in v proizvodnji dežnikov za 9%. Naloga industrije konfekcije je obnova strojnega parka in zgraditev prikrojevadnice. 10 Živilska industrija predvideva povečanje za 3%. Povečana proizvodnja je posledica pridobitve novih kapacitet z dograditvijo tovarne mlečnega prahu. Proizvodnja mesnih izdelkov ostane na isti višini kakor v letu 1953. Proizvodnja zahteva zboljšanje kakovosti in sortimemta. Z novimi kapaoitetami v mlekarski industriji se mora še bolje organizirati odkup mleka na območju celega okraja in uvesti čvrstejša kontrola nad vrednostjo mleka. Razširiti se mora avtomobilski prevozni park. Z uvedbo proizvodnje novega artikla se mora pravočasno zagotoviti tržišče, razen tega pa se mora zboljšati kakovost sirarskih izdelkov in s tem povečati njihova vrednost. Kolektiva obeh industrij morata voditi politiko zniževanja cen. IV. poglavje Kmetijstvo Plan za lete 1954 predvideva povečanje družbenega produkta, ker jemlje za podlago povprečno letino. Na povečanje družbenega produkta v kmetijstvu bo vplivala boljša preskrba z umetnimi gnojili, temeljitejša akcija za zatiranje škodljivcev in zboljšanje staleža plemenjakov ter povečanje mlečnosti in večja poraba kakovostnega semenskega blaga. V poljedelstvu bo delo za zvišanje pridelka osredotočeno predvsem na izbor dobrega semenskega blaga in nabavo elitnih semen (pšenice, rži, krompirja, koruze, krmilnih semen), s tem da bodo to semensko blago dobavila državna kmetijska posestva ali pa semenska služba LRS. Okrajni ljudski odbor bo za razliko v ceni med merkantilnim in semenskim semenom regresiral 660.000 dinarjev. Kmetijska služba bo v letu 1954 organizirala setvene, gnojilne in škropilne poizkuse zaradi prepričevanja o vrednosti posameznih sort, načinu dela, gojitvi, učinku umetnih gnojil in pomembnosti varstva rastlin. S tem bodo ustvarjeni temelji za pospeševanje poljedelstva, ki ga predvideva okrajni desetletni perspektivni plan. v , Zaradi splošnega pomanjkanja apna se bo popularizirala kalcifikaoija kislih zemljišč ter poraba saturacijskega mulja in ostalih apnenih snovi. Boljša preskrba s cementom bo kmetijskim gospodarstvom omogočila urejevanje gnojišč in ginoj-ničnih jam ter graditev silosov. To bo omogočilo prehod na pridelovanje krmilnih rastlin, s čimer se bo zvišala krmilna baza. Posamezne delavnosti kmetijstva bodo dosegle v letu 1954 tole proizvodnjo: Realizacija 1953 Plan 1954 Indeks 1953/54 1. poljedelstvo 2,254.575 2,400.000 110 2. sadjarstvo 19.112 235.000 1350 3. vinogradništvo 55.899 61.000 111 4. živinoreja 855.978 900.000 105 5. postranska delavnost 52.425 55.000 106 Državna posestva, ki imajo dobro organizirano proizvodnjo, bodo imela v novem gospodarskem sistemu pogoje za nadaljnji razvoj. Njihova naloga mora biti v tem letu zvišanje hektarskih donosov, nadaljnja razširitev pridelovanja semen in vzreja plemensko živine. Zemljišča iz sklada splošnega ljudskega premoženja bodo uporabljena za ustanovitev nadaljnjih zadružnih posestev v Kramarovcih in Salovcih. Zaradi propadanja sadjarstva, ki ga uničuje ameriški kapar, se mora akcija za zatiranje tega škodljivca še bolj učvrstiti in razširiti. Podpreti je treba drevesnico v Gradu, ki naj proizvaja sadni material StraJjO? za obnovo sadovnjakov po predpisanem sadnem izboru. Obnovi in zasadi naj se nadaljnjih 10 hektarjev plantažnih nasadov v Salovcih, Prosenjakovcih in Rogašovcih. Drevesnice in kmetijske zadruge se morajo pri obnovi ravnati po sadnem izboru, ki je določen za Prekmurje. Iz proračuna okrajnega ljudskega odbora bo finansirano pospeševanje sadjarstva z zneskom 690.000 dinarjev. Kej so nasadi trt izrojeni in pomešani s samorodnico in ker ima okraj izrazite vinogradniške lege, . je obnova vinogradništva nujno potrebna. V ta namen se mora na državnem posestvu v Lendavi v tem letu urediti trsnica za pridobivanje cepljenk in napraviti matičnjak za podlage, ki so bile nabavljene v tujini. Za pomoč trsnici je predvideno v proračunu 300.000 dinarjev. Obnoviti je treba nadaljnjih 10 hektarjev vinogradov v izrazitih vinogradniških legah ter dati za pomoč 200.000 dinarjev iz proračunskih sredstev. Pri obnovi se je treba držati določenih glavnih sort za Prekmurje. V letu 1954 je treba posvečati še več pažnje in skrbi uničevanju škodljivcev, predvsem pa koloradskega hrošča, ameriškega prelca, gobarja, trtnega hrošča in ameriškega kaparja. Za uspešno zatiranje bo treba v tem letu preskrbeti zadostno količino zaščitnih sredstev, pravočasno je treba popraviti in pripraviti vse škropilnice ter zagotoviti dovolj proračunskih sredstev. Organizirati je treba preglede okužb po koloradskem hrošču in ameriškem kaparju ter poskrbeti za pravočasno odpravljanje prvih okužb. Stanje v konjereji je zadovoljivo in niso predvidene posebne izpremembe. Nekaj žrebcev je treba zamenjati z lažjo vrsto. V letu 1954 bo treba v reji goveje živine še nadalje skrbeti predvsem za selekcijo živali, posebno glede na mlečnost. Pomanjkanje plemenjakov bo treba odpraviti z nabavo 80 mladih plemenjakov, ki imajo rodovnik. Umetno osemenjevanje s središčema v Murski Soboti in Lendavi bo treba še nadalje polagoma razširjati, vendar kljub povečanemu številu novih osemenitev še vedno vzdrževati zadostno število plemenjakov. Število osnovne črede rodovniških krav se mora zvišati od 2538 na 3000 glav. Z uvozom kvalitetnih plemenskih svinj iz tujine je podana osnova tudi za napredek v prašičereji. Zaradi tega naj se poveča število rodovniških svinj na 400 ter nabavi 100 plemenskih merjascev, za katere je treba predvideti proračunsko subvencijo. V tem letu naj se začne načrtno uvajanje štajerske pasme v perutninarstvu. Kmetijske zadruge naj zato sprožijo kar najobširnejšo akcijo za zamenjavo valilnic jajc čiste štajerske pasme ter naj se subvencionira nastala razlika v ceni. Organizirajo naj se štirje plemenski sejmi rodovniške živine, razen tega naj se v jeseni začnejo ločeni sejmi za merjasce, mod letom pa tudi ločeni sejmi za rodovniške krave. Da bi se kar najbolj z a vrl a uporaba zakotnih biikov, naj občinski ljudski odbori izvajajo okrajni odlok o pavšalni skočnini, kmetijske zadruge pa skrbijo, da bodo rejci plemenske živine lahko dobili po zmernih cenah tudi potrebna močnata krmila. Čeprav je v okraju kmetijska šola, odziv učencev ni bil zadovoljiv. Z ustrezno propagando naj se to število ob jeseniškem vpisu poveča vsaj za 50%. 'V zatiranju živalskih kužnih bolezni in varstvu živali je treba posvetiti posebno pozornost prepreče- vanju novih, izbruhov svinjske ohromelosti in svinjske kuge. Zato se mora poostriti veterinarska kontrola nad prometom svinj iz okuženih ali ogroženih območij. Zaradi visokega odstotka jalovosti bo treba v tem letu organizirati več množičnih pregledov, predvsem na območju bivšega lendavskega okraja ter s pomnožitvijo veterinarskega kadra pri Veterinarskem zavodu v Murski Soboti preiti na sistematično zdravljenje. Tuberkulinizirati se mora v letu 1954 20.000 glav goveje živine ter z uporabo kreditov in subvencij izločiti vsaj 10% bolnega staleža. V. poglavje Gozdarstvo Okraj Murska Sobota ima skupno 24.675ha gozdne površine, kar tvori 26% vseh zemljišč. Gozdovi so zelo izčrpani in bo zato treba v letu 1954 sečnjo omejiti na najnujnejše lokalne' potrebe. Če primerjamo prirastek z zalogo, dobimo tole sliko: sedanja zaloga po hektarju povprečno 95 m* normalna zaloga po hektarju 135 m3 sedanji prirastek po hektarju 1,75 m3 normalni prirastek po hektarju 2,20m3 Da hi se obvarovali gozdovi in čimbolj omejila sečnja lesa, bo treba v letu 1954 predvsem poskrbeti za tele splošne stvari: a) znižati porabo drv za kurjavo s povečano porabo premoga in zemeljskega plina; b) organizirati trgovsko mrežo, ki bo prodajala čimveč rezanega lesa in finalnih proizvodov lesne industrije, proizvedenih na drugih območjih; c) omejiti število odkupnih podjetij za les na minimalno potrebno količino ter ta podjetja kontrolirati, da bodo zaposlovala dober strokovni kader, ki bo z lesom pravilno manipuliral. V okviru gozdnih gojitvenih del bo gozdarska služba pogozdila 16 ha novih in starih posekov, razen tega bodo pogozdovali na tistih območjih, kjer bo ugotovljen izpad pogozditve v prejšnjih letih zaradi majhnih padavin. Za pogozdovanje se bo porabilo 240.000 sadik raznih drevesnih vrst, 128.000 kosov rdečega bora, 48.000 kosov črne jelše, 5000 kosov rdečega hrasta, 4000 kosov kanadske topole idr. Porabilo se bo 1800 kg semen, predvsem domačega kostanja, belega gabra, klena in javorja. Gozdno seme se bo uporabilo na goričkem predelu, ki ima pretežno čiste iglaste sestavine. Razen pogozdovanja bo izvršeno čiščenje mladih kultur na površini 50 ha. Med letom je treba popraviti gozdno komunikacijo v dolžini 0,5 km na relaciji Mačkovci—Stan jevci ter gozdno pot na relaciji Gor. Petrovci—Stanjevci. Iz sklada za obnovo gozdov je treba popravili mostove v Stanjevcih, Peslkovcih, Neradnovcih, Luoovi, Boreči, šulimcih in Ženavljah. VI. poglavje Gradbeništvo V gradbeništvu se bodo v letu 1954 povečala dela za 9%. število zaposlenih bo ostalo nespremenjeno. Na račun zmanjšanja kapitalne graditve pri proizvodnji nafte v Lendavi se bodo grnxlili objekti družbenega standarda in izvajale investicije na prosvetnih in zdravstvenih ustanovah. V letu 1954 se je treba lotiti izdelave projektov za graditev nove bolnišnice v Murski Soboti in nekaterih osnovnih šol VII. poglavje Gostinstvo Zaradi povečanja celotne gospodarske delavnosti se predvideva tudi povečanje prometa v gostinstvu. Z izvajanjem nove uredbe se bo izpremenila struktura v gostinstvu, vendar ni računati na znatnejše zmanjšanje gostinskih obratov. Likvidirani bodo zasebni gostinski obrati v Murski Soboti in Lendavi, tista zakupna gostišča na podeželju, ki nimajo družbenih osnovnih sredstev, pa bodo prešla v privatni sektor. Nov način formiranja plačilnega sklada v gostinskih podjetjih in obratih bo pripomogel k ustvaritvi čimivečjega prometa. še 5% zaposlenega nekvalificiranega kadra bo moralo v letu 1954 pridobiti potrebno kvalifikacijo. Zadružni gostinski obrati se bodo morali skladno z novo uredbo reorganizirati tako, da bodo poslovali le tam, kjer so za to podani objektivni pogoji in kjer bodo gostilne razpolagale z lastnim inventarjem. Zarodi nerazvitega turizma se morajo v letu 1954 z raznimi propagandnimi sredstvi popularizirati znamenitosti Prekmurja in urediti nekatere turistične postojanke. Da bo gostinstvo opravilo naloge, ki jih predvideva družbeni plan, mora predvsem: a) urediti in popraviti gostinske prostore; b) skrbeti za dobro postrežbo; c) skrbeti za kvaliteto jedil in pijač ter razširiti izbor vin; č) skrbeti za razvedrilo gostov; d) skrbeti za propagando in reklamo; e) prizadevati si, da se kar najbolj znižajo cene gostinskih storitev. Vlil. poglavje Obrt Število obrtnih obratov se je v preteklih letih zniževalo zaradi tega, ker na mesto starejših obrtnikov niso stopali mlajši, ker so bile likvidirane nerentabilne krajevne delavnice in ker je bila davčna politika nesorazmerna. Zaradi padca obrtne proizvodnje v prejšnjih letih se v letu 1954 predvideva povečanje. Za nadaljnje širjenje socialističnega sektorja obrti bo s pravilno davčno politiko treba izenačiti državne in zasebne obrtne obrate, pri tem pa bolj paziti na upravljanje obrtnih delavnic po delovnih kolektivih in na družbeno kontrolo v obratih socialističnega sektorja. Zaradi omejitve zaposlene delovne sile v privatnem sektorju obrtništva bo treba posebno paziti na to, da se ne bo razvilo šušmanstvo, predvsem v gradbenih strokah obrti. Zato je treba organizirati državne ali zadružne obrtne obrate zidarske in tesarske stroke ter talko zagotoviti zadostno število teh obratov za zadovoljitev potreb individualnih gradenj. Ker nekatere obrtne stroke nazadujejo, je treba s pravilno propagando ob vključevanju novih vajencev vplivati predvsem na to, da bo odstotek vključitve v teh strokah čimvečjii. Da se bo razvila svobodna konkurenca, se morajo ustanoviti še novi obrati nekaterih kritičnih obrtnih strok. Državnim obrtnim obratom, ki nimajo lastnih osnovnih sredstev ali pa jih imajo samo en del, drugega pa izposojenega od zasebnikov, je treba s krediti zagotoviti nabavo teh sredstev. IX. pog.lavje Trgovina V letu 1954 se predvideva promet v trgovinah in trgovskih podjetjih v višini 1.700,000.000 dinarjev, kar je za 50 milijonov več, kakor je znašal ustvarjeni promet v letu 1953. Porast bo nastal zaradi povečanja kupne moči. Število zaposlenih v trgovskih podjetjih in trgovinah bo v glavnem ostalo isto kakor v letu 1953, povečailo se bo le za število novo kvalificiranih delavcev. Z družbenim planom 1954 se za državna trgovska podjetja in trgovska podjetja zadrdžnih zvez in kmetijskih zadrug določa plačilni sklad v odvisnosti od ustvarjenega prometa. Ta način nagrajevanja bo pripomogel k temu, da se bodo cene v trgovini znižale, zboljšala pa kakovost trgovskih storitev in razširil Sortiment blaga. Družbeni plan določa odstotek na podlagi realizacije prometa v letu 1953 in obračunskega sklada plač ter se bo ta odstotek sukal od 1 do 8% glede na različnost strok. 'trgovina z udeležbo pri dobičku v letu 1954 izpada, ker je njena naloga, da brez posebnega dobička posreduje blago potrošniku po kar najnižji ceni. V letu 1954 se mora najti pravilnejša oblika za odkupovanje kmetijskih pridelkov, kar naj se skuša doseči tako, da bodo čimveč teh pridelkov odkupovale kmetijske zadruge. S smotrno določitvijo odstotkov za plače naj se čimbolj omeji nakup oval s ki aparat grosističnih podjetij za odkup kmetijskih pridelkov in živine. Razvoj trgovine v letu 1954 naj temelji predvsem na tehle postavkah: a) vpeljava sistema udeležbe pri dohodku delovnih kolektivov na podlagi opravljenega blagovnega prometa; b) pospeševanje prometa z izvoznim blagom, predvsem z gozdnimi sadeži, zdravilnimi zelišči, izdelki domače obrti itd. c) smotrna uporaba kreditov, zlasti glede višine ter koeficienta obračanja; č) odprava nepotrebnih posredovalcev v blagovni izmenjavi; d) uvedba efektivne medsebojne konkurence z ustanavljanjem novih trgovin državnega sektorja po gospodarsko močnejših središčih, reorganizacijo sedanje trgovske mreže in povečanjem števila zaposlenih; e) odkup kmetijskih pridelkov po kmetijskih zadrugah. X. poglavje Investicije V letu 1954 se bo del sredstev porahil za gospodarske, drugi del pa za negospodarske oziroma proračunske investicije. Višina gospodarskih investicij bo odvisna od sredstev, s katerimi bo razpolagal okrajni kreditni sklad. Iz njega se bodo predvsem finansirale investicije V elektrifikaciji podeželja in dajali krediti gospodarskim organizacijam za nujno potrebna obnavljanja strojnega parka in drugih naprav. Proračunske investicije v letu 1954 se nasproti investicijam v letu 1953 desetkratno povečujejo. Sredstva dajejo možnost za popravilo in razširitev nekaterih šol, za obvarovanje lendavskega gradu, za ureditev poslovnih prostorov nekaterih občin in za nabavo prevoznih sredstev osemenjevalni postaji in rešilni postaji v Murski Soboti. V tem okviru so predvidena tudi sredstva za izdelavo projektov za novo bolnišnico, v Rakičanu, ki jo bodo pričeli graditi v letu 1955, in za načrte nekaterih šol, ki jih bodo prav tako pričeli graditi v tem letu. XI. poglavje Družbeni produkt, narodni dohodek in njuna razdelitev Razdelitev dohodka (v 000 din) Skupni dohodek 920.793 obresti od osnovnih sredstev 264.270 obresti od obratnih sredstev 54.842 prometni davek 22.500 obračunski sklad za plače 325.178 prispevek za socialno zavarovanje 143.705 Skupaj 810.495 Dobiček 110.298 zvezni davek od dobička 55.149 rezervni sklad 22.640 Skupaj 77.789 Ostanek za razdelitev med OLO in gospodarska podjetja 32.509 od tega delež gospodarskim podjetjem 8.049 delež OLO 24.460 Struktura skupnega družbenega produkta po panogah za leto 1954 Stroka Skupni družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Sklad za plače Presežek dela Industrija 1,476.123 850.816 625.307 176.375 448.932 Kmetijstvo 1,392.752 72.514 1,320.238 1,058.327 261.911 Gozdarstvo 29.357 2.786 26.571 8.370 18.201 Gradbeništvo 41.205 3.138 38.067 21.900 16.167 Promet 50.659 15.955 34.704 18.669 16.035 Trgovina 172.430 15.467 156.963 76.431 80.532 Gostinstvo 58.614 5.673 52.941 21.428 31.513 Obrt 427.540 67.(122 360.118 196.223 163.895 Skupaj 3,648.680 1,033.771 2,614.909 1,577.723 1,037.186 Struiktura družbenega produkta po panogah (brez zadružnih organizacij in zasebnih proizvajalcev) Stroka Skupni družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Sklad za plače Presežek dela Industrija 1,476.123 850.816 625.307 176.375 448.932 Kmetijstvo 50.878 9.916 40.962 25.565 15.397 Gozdarstvo 29.357 2.786 26.571 8.370 18.201 Gradbeništvo 41.205 3.138 38.067 21.900 16.167 Promet 50.659 15.955 34.704 18.669 16.035 Trgovina 139.725 12.200 127.525 52.000 . 75.525 Gostinstvo 18.188 2.000 16.188 7.700 8.488 Obrt 101.510 35.000 66.510 31.000 35.510 Skupaj 1,907.645 931.811 975.834 341.579 634.255 Skupni družbeni produkt po panogah V 000 din Indeks Indeks Stroka 1952 1953 1954 1952 = 100 1953 = 100 Industrija 1,329.570 ' 1,398.224 1,476.123 106 107 Kmetijstvo 1,294.578 1,318.841 1,392.752 102 105 Gozdarstvo 30.740 33.640 29.357 110 88 Gradbeništvo 35.422 38.699 41.205 108 111 Promet 36.540 38.736 50.659 106 135 Trgovina 127.556 145.725 172.430 114 119 Gostinstvo 39.640 42.000 58.614 109 138 Obrt 367.592 391.274 427.540 108 109 Skupaj 3,261.638 3,407.139 3,648.680 105 107 Narodni dohodek V 000 din Indeks Indeks Stroka 1952 1953 1954 1952 = 100 1953 = 100 Industrija 564.272 588.234 625.307 105 106 Kmetijstvo 1,270.520 1,290.304 1,320.238 102 102 Gozdarstvo • 27.240 30.216 26.571 111 86 Gradbeništvo 31.642 35.870 38.067 115 109 Promet 26.512 28.839 34.704 107 121 Trgovina 116.254 133.677 156.965 114 117 Gostinstvo 32.570 40.800 52.941 124 130 Obrt 294.728 320.908 360.118 109 112 Skupaj 2,363.738 2,468.848 2,614.909 105 106 Struktura družbenega produkta po panogah zadružnih organizacij in zasebnih proizvajalcev za leto 1954 V 000 din Stroka Skupni družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Sklad za plače Presežek dela Industrija — — Kmetijstvo 1,341.874 62.598 1,279.276 1,032.762 246.514 Gozdarstvo Zajeto v kmetijstvu Gradbeništvo — — — — — Promet — — — — — Trgovina 32.705 3.267 29.438 24.431 5.007 Gostinstvo 40.426 3.673 36.753 13.728 23.025 Obrt 326.030 32.422 293.608 165.223 128.385 Skupaj 1,741.035 101.960 1,639.075 1,236.144 402.931 Struktura presežka dela za leto 1954 (družbeni sektor) V 000 din Stroka Presežek dela Socialno zavaro- vanje Obresti od osnovnih sredstev Obresti od kredita Dpp Rezervni sklad Ostane Industrija 448.932 79.368 245.993 34.552 7.600 13.643 67.776 Kmetijstvo 15.397 10.226 4.723 4.290 — 1.708 5.550 Gozdarstvo 18.201 3.766 446 255 — 102 13.632 Gradbeništvo 16.167 9.855 974 1.200 — 680 3.458 Promet 16.035 8.415 3.379 541 — 180 3.526 Trgovina 75.525 23.400 4.980 13.200 2.500 5.280 26.165 Gostinstvo 8.488 3.465 540 200 3.400 770 113 Obrt 35.510 13.950 7.060 1.400 9.000 560 3.540 Skupaj 634.255 152.445 268.089 55.638 22.500 22.923 112.660 Tretji del GOSPODARSKI INSTRUMENTI OKRAJA XII. poglavje Višina rezervnega sklada podjetij 1 ■Vise gospodarske organizacije morajo od dobička, po odtegnitvi zveznega davka od dobička, prenesti v svoje rezervne sklade 2% od stalnih obratnih sredstev. Pri trgovskih podjetjih in trgovinah se isti odstotek uporablja za povprečna obratna sredstva. XIII. poglavje Delež okraja pri dobičku gospodarskih organizacij 1 Okrajnemu ljudskemu odboru pripada del dobička, ki ga ustvarijo gospodarske organizacije, potem ko so odvedle po zveznem družbenem planu določeni odstotek ustvarjenega dobička za potrebe federacije in ko so izpolnile obveznosti iz 1. točke XII. poglavja družbenega plana. 2 Dobiček, ki ostane po odtegnitvi zveznega davka od dobička in rezervnega sklada, se deli tako, da pripada gospodarskim organizacijam naslednji delež v odstotkih: 1. panoga: Industrija: . 1 Stroka 111 Proizvodnja električne energije 20 Stroka 112 Proizvodnja nafte 20 Stroka 117 Kovinska industrija 20 Stroka 121 Industrija gradbenega materiala Opekarna Nemčavci 40 Opekarna Lendava 30 Opekarna Puconci 20 Stroka 122 Lesna industrija 20 Zadružna žaga Murska Sobota 80 Stroka 124 Tekstilna industrija 20 Strdka 127 Živilska industrija 20 »Mlekop romet< Murska Sobota 80 2. panoga: Kmetijstvo 100 3. panoga: Gozdarstvo 20 4. panoga: Gradbeništvo 20 5. panoga: Promet 50 6. panoga: Trgovina (brez udeležbe) 0 7. panoga: Gostinstvo 70 8. panoga: Obrt 50 3 Gospodarske organizacije lahko formirajo iz preostalega dela dobička plačilni sklad ali sklad za prosto razpolaganje. Za sklad smejo uporabiti le tolikšen del dobička, kolikršnega dopušča zvezni družbeni plan. 4 Gospodarske organizacije, ki imajo najeto posojilo, za katerega je jamčil oziroma katerega je odobril okrajni ljudski odbor, plačujejo anuitete iz dobička, ki ostane po odtegnitvi zveznega davka od dobička in rezervnega sklada. Preostanek pa delijo po določbah 2. točke tega poglavja. 5 Kmetijske zadruge so pri delitvi dobička oproščene obveznosti do okrajnega ljudskega odbora. XIV. poglavje Oblikovanje sklada plač v trgovini 1 Trgovskim organizacijam se določijo sredstva za plačilni sklad tako, da se ugotovi odstotek, ki ga da primerjava dejansko izplačanega sklada plač plus 45% prispevek za socialno zavarovanje iz dejansko doseženega prometa v letu 1953. Tako dobljeni odstotek, zmanjšan za 5%, se uporablja za ugotovitev plačilnega sklada za leto 1954. 2 Svet za gospodarstvo okrajnega- ljudskega odbora se pooblašča, da za trgovine, ustanovljene v letu 1954, določi višino odstotka plačilnega sklada v sorazmerju s trgovinami istih strok in da sam odpravlja morebitne neskladnosti, ki bi s formiranjem plačilnega sklada nastale v trgovini. 3 Ce plačilni sklad, ustvarjen po 1. točki tega poglavja, presega obračunski plačilni sklad trgovske gospodarske organizacije, sme ta uporabiti od razlike za povečanje plačilnega sklada le tisti del, ki se dobi, če se uporabi tale lestvica: Ce znaša razliJca med obračunskim in dejanskim plačilnim skladom v Znesek, ki ga sme trgovsko odstotkih od ob- podjetje uporabiti za plače računskega plačilnega sklada do 10% 65,0% od 10% 65,0% + 59% od 15% 63,0% -t- 53% od 20% 60,5% + 47% od 25% 58,0% + 41% od 30% 55,0% + 34% od 35% 52,0% + 29% od 40% 49,0% + 26% od 45% 46,6% + 24% od 50% 44,4% + 22% od 55% 42,0% + 20% od 60% 40,5% + 18% od 65% 38,7% + 17% od 70% 37,2% + 16% od 75% 35,8% + 15% od 80% 34,4% + 14% od 90% 32,1% + 12% od 100% 30,0% + 10% od 120% 26,7% + 7% od 160% 21,8% + 3% od 200% 18,0 % + 1% od 500% 12,3% + 0,5% od presežka nad 10— 15% od presežka nad 15— 20% od presežka nad 20— 25% od presežka nad 25— 30% od presežka nad 30— 35% od presežka nad 35— 40% od presežka nad 40— 45% od presežka nad 45— 50% od presežka nad 50— 55% od presežka nad 55— 60% od presežka nad 60— 65% od presežka nad 65— 70% od presežka nad 70— 75% od presežka nad 75— 80% od presežka nad 80— 90% od presežka nad 90—100% od presežka nad 100—120% od presežka nad 120—160% od presežka nad 160—200% od presežka nad 200—300% od presežka nad 300% XV. poglavje Razdelitev davka od prometa in stopnje lokalnega prometnega davka 1 Za proračunske potrebe okrajnega ljudskega odbora določa družbeni plan LRS 5 odstotkov od skupnega prometnega davka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na območju okraja, 50 odstotkov od skupnega prometnega davka, ki ga plačujejo zadružne gospodarske organizacije, zasebni obrati in zasebniki na območju okraja, in 50 odstotkov od prodanih vrednotnic. 2 Za leto 1954 se predpisuje tale občinski prometni davek: a) od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih od prodajne cene 5% b) od vstopnic za prireditve, raizen kultuirno- umetniških in fizkulturnih 5% c) od nakupa in prodaje nepremičnin in od stopenj, predpisanih z uredbo o tarifi prometnega davka 10% č) od kozmetičnih predmetov za nego obraza, kože in las 10% d) od krzna iin kože divjadi 10% 3 Lokalne takse se pobirajo po odloku OLO Murska Sobota o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 1-9/54). 4 Dohodki iz 2. in 3. točke pripadajo v celoti ljudskemu odboru občine, na katerega območju so bili pobrani, in se morajo uporabiti samo za komunalno in stanovanjsko graditev. XVI. poglavje I — Stopnje dopolnilnega davka od dohodka kmetijskih gospodarstev 1 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine kmetijskim gospodarstvom se predpisuje ta-le davčna lestvica: Osnova % Davek Osnova % Davek 1.000 2 20 2.000 2 40 3.000 2 60 4.000 2 80 5.000 2 100 6.000 2 120 7.000 2 140 8.000 2 160 9.000 2 180 10.000 2 200 11.000 2 220 12.000 2 240 13.000 2 260 14.000 2 ' 280 15.000 2 500 16.000 2 320 17.000 2 340 18.000 2 360 19.000 2 380 20.000 2 400 21.000 2,1 441 22.000 2,2 484 23.000 2,3 529 24.000 2,4 576 25.000 2,5 625 26.000 2,6 676 27.000 2,7 729 28.000 2,8 784 29.000 2,9 841 30.000 3 900 31.000 3,1 961 32.000 3,2 1.024 33.000 3,3 1.089 34.000 3,4 1.156 35.000 3,5 1.227 56.000 3,6 1,296 37.000 3,7 1.369 38.000 3,8 1.444 39.000 3,9 1.521 40.000 4 1.600 41.000 4,1 1.681 42.000 4,2 1.764 43.000 4,3 1.849 44.000 4,4 1.936 45.000 4,5 2.025 46.000 4,6 2.116 47.000 4,7 2.209 48.000 4,8 2.304 49.000 4,9 2.401 50.000 5 2.500 51.000 5,1 2.601 52.000 5,2 2.704 53.000 5,3 2.809 54.000 5,4 2.916 55.000 5,5 3.025 56.000 5,6 3.136 57.000 5,7 3.249 58.000 5,8 3.364 59.000 5,9 3.481 60.000 6 3.600 61.000 6,1 3.721 62.000 6,2 3.844 63.000 6,3 3.969 64.000 6,4 4.096 65.000 6,5 4.225 66.000 6,6 4.356 67.000 6,7 4.489 68.000 6,8 4.624 69.000 6,9 4.761 70.000 7 4.900 71.000 7,1 5.041 72.000 7,2 5.184 73.000 7,3 5.329 74.000 7,4 5.476 75.000 7,5 5.625 76.000 7,6 5.776 77.000 7,7 5.929 78.000 7,8 6.084 79.000 7,9 6.241 80.000 8 6.400 81.000 8,1 6.561 82.000 8,2 6.724 83.000 8,3 6.889 84.000 8,4 7.056 83.000 8,5 7.225 86.000 8,6 7.596 87.000 8,7 7.569 88.000 8,8 7.744 89.000 8,9 7.921 90.000 9 8.100 91.000 9,1 8.281 92.000 9,2 8.464 93.000 9,3 8.649 94.000 9,4 8.836 95.000 9,5 9.02'> 96.000 9,6 9.216 97.000 9,7 9.409 98.000 9,8 9.604 99.000 9,9 9.801 100.000 10 10.000 105.000 10,5 11.025 110.000 11 12.100 115.000 11,5 13.225 120.000 12 14.400 125.000 12,5 15.625 130.000 13 16.900 135.000 13,5 18.225 140.000 14 19.600 145.000 14.5 21.025 150.000 15 22.500 155.000 15,5 24.025 160.000 16 25.600 165.000 16,5 27.225 Osnova % Davek Osnova % Davek II — Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev in premoženja se predpisuje za leto 1954 tale davčna lestvica: Osnova % Davek Osnova % Davek 170.000 17 28.900 175.000 17,5 30.625 180.000 18 / 32.400 185.000 18,5 34.225 190.000 19 36.100 195.000 19,5 38.025 200.000 20 40.000 205.000 20,4 41.820 210.000 20,8 43.680 215.000 21,2 45.580 220.000 21,6 47.520 225.000 22 49.500 230.000 22,4 51.520 235.000 22,8 53.580 240.000 23,2 55.680 245.000 23,6 57.820 250.000 24 60.000 255.000 24,3 61.965 260.000 24,6 63.960 265.000 24,9 65.985 270.000 25,2 68.040 275.000 25,5 70.125 280.000 25,8 72.240 285.000 26,1 74.385 290.000 26,4 76.560 295.000 26,7 78.765 300.000 27 81.000 305.000 27,3 83.265 310.000 27,6 85.560 315.000 27,9 , 87.885 320.000 28,2 90.240 325.000 28,5 92.625 330.000 28,8 95.040 335.000 29,1 97.485 340.000 29,4 99.960 345.000 29,7 102.465 350.000 30 105.000 355.000 30,: 107.210 360.000 30,4 109.440 365.000 30,6 111.690 370.000 30,8 113.960 375.000 31 116.250 380.000 31,2 118.560 385.000 31,4 120.890 390.000 31,6 123.240 395.000 31,8 125.610 400.000 32 128.000 405.000 32,2 130.410 410.000 32,4 132.840 415.000 32,6 135.290 420.000 32,8 137.760 425.000 33 140.250 430.000 33,2 142.760 435.000 33,4 145.290 440.000 33,6 147.840 445.000 33,8 150.410 450.000 34 153.000 455.000 34,2 155.610 460.000 34,4 158.240 465.000 34,6 160.890 470.000 34,8 163.560 475.000 35 166.250 480.000 35,2 168.960 485.000 35,4 171.690 490.000 35,6 174.440 495.000 35,8 177.210 500.000 36 180.000 505.000 36,2 182.810 510.000 36,4 185.640 515.000 36,6 188.490 520.000 36,8 191.360 525.000 37 194.250 530.000 37,2 197.160 535.000 37,4 200.090 540.000 37,6 203.040 545.000 37,8 206.010 550.000 38 209.000 555.000 38,2 212.010 560.000 38,4 215.040 565.000 38,6 218.090 570.000 ' 38,8 221.160 575.000 39 224.250 580.000 39,3 227.940 585.000 39,6 231.660 590.000 39,9 235.410 595.000 40,2 239.190 600.000 40,5 243.000 605.000 40,8 246.840 610.000 41,1 250.710 615.000 41,4 254.610 620.000 41,7 258.540 625.000 42 262.500 630.000 42,3 266.490 635.000 42,6 270.510 640.000 42,9 274.560 645.000 43,2 278.640 650.000 43,5 282.750 655.000 43,8 286.890 660.000 44,1 291.060 665.000 44,4 295.260 670.000 44.7 299.490 675.000 45 303.750 680.000 45,3 308.040 685.000 45,6 312.360 690.000 45,9 316.710 695.000 46,2 321.090 700.000 46,5 325.500 705.000 46,8 329.940 710.000 47,1 334.410 715.000 47,4 338.910 720.000 47,7 343.440 725.000 48 348.000 730.000 48,3 352.590 735.000 48,6 357.210 740.000 48,9 361.860 745.000 49,2 366.540 750.000 49,5 371.250 755.000 49,8 375.990 760.000 50,1 380.760 765.000 50,4 385.560 770.000 50,7 390.390 775.000 51 395.250 780.000 51,3 400.140 785.000 51,6 405.060 790.000 51,9 410.010 795.000 52,2 414.990 800.000 52,5 419.910 1.000 2 20 2.000 2 40 3.000 2 60 4.000 2 80 5.000 2 100 6.000 2 120 7.000 2 140 8.000 2 160 9.000 2 180 10.000 2 200 11.000 2 220 12.000 2 240 13.000 2 260 14.000 2 280 15.000 2 300 16.000 2 320 17.000 2 540 18.000 2 360 19.000 2 380 20.000 2 400 21.000 2 420 22.000 2 440 23.000 2 460 24.000 2 480 25.000 2 500 26.000 2 520 27.000 2 540 28.000 2 560 29.000 2 580 30.000 2 600 31.000 2,1 651 32.000 2,2 704 33.000 2,3 759 34.000 2,4 816 35.000 2,5 875 36.000 2,6 936 37.000 2,7 999 38.000 2,8 1.064 39.000 2,9 1.131 40.000 3 1.200 41.000 3,1 1.271 42.000 3,2 1.344 43.000 3,3 1.419 44.000 3,4 1.496 45.000 3,5 1.575 46.000 3,6 1.656 47.000 3,7 1.739 48.000 3,8 1.824 49.000 3,9 1.911 50.000 4 2.000 51.000 4,1 2.091 52.000 4,2 2.184 53.000 4,3 2.279 54.000 4,4 2.376 55.000 4,5 2.475 56.000 4,6 2.576 57.000 4,7 2.679 58.000 4,8 2.784 59.000 4,9 2.891 60.000 5 3.000 61.000 5,1 3.111 62.000 5,2 3.224 63.000 5,3 3.339 64.000 5,4 3.458 65.000 5,5 3.575 66.000 5,6 3.696 67.000 5,7 3.819 68.000 5,8 3.944 69.000 5,9 4.071 70.000 6 4.200 71.000 6,1 4.331 72.000 6,2 4.464 73.000 6,3 4.599 74.000 6,4 4.736 75.000 6,5 4.875 76.000 6,6 5.016 77.000 6,7 5.159 78.000 6,8 5.304 79.000 6,9 5.451 80.000 7 5.600 81.000 7,1 5.751 82.000 7,2 5.904 83.000 7,3 6.059 84.000 7,4 6.216 85.000 7,5 6.375 86.000 7,6 6.536 87.000 7,7 6.699 88.000 7,8 6.864 89.000 7,9 7.031 90.000 8 7.200 91.000 8,1 7.371 92.000 8,2 7.544 93.000 8,3 7.719 94.000 8,4 7.896 95.000 8,5 8.075 96.000 8,6 8.256 97.000 8,7 8.439 98.000 8,8 8.624 99.000 8,9 8.811 100.000 9 9.000 103.000 9,5 9.975 110.000 10 11.000 115.000 10,5 12.075 120.000 11 13.200 125.000 11,5 14.375 130.000 12 15.600 135.000 12,5 16.875 140.000 13 18.200 145.000 13,5 19.575 150.000 14 21.000 155.000 14,5 22.475 160.000 15 24.000 165.000 15,5 25.575 170.000 16 27.200 175.000 16,5 28.875 180.000 17 30.600 185.000 17,8 32.930 190.000 18,6 35.340 195.000 19,4 37.830 200.000 20,2 40.400 205.000 21 43.050 210.000 21.8 45.780 215.000 22,6 48.590 220.000 23,4 51.480 Osnova % Davek Osnova % Davek 223.000 24,2 54.450 515.000 47,5 244.625 230.000 23 57.500 520.000 47,7 248.040 235.000 25,6 60.160 525.000 47,9 251.475 240.000 26,2 62.880 530.000 48.1 254.930 245.000 26,8 65.660 535.000 48,5 258.405 250.000 27,4 68.500 540.000 48,5 261.900 255.000 28 71.400 345.000 48,7 265.415 260.000 28,6 74.360 550.000 48,9 268.950 265.000 29,2 77.380 555.000 49,1 272.505 270.000 29.8 80.460 560.000 49,3 276.080 275.000 30,3 83.325 565.000 49,5 279.675 280.000 30,8 86.240 570.000 49,7 283.290 285.000 31.3 89.205 575.000 49,9 286.925 290.000 31,8 92.220 580.000 50,1 290.580 295.000 32,3 95.285 585.000 50,3 294.255 300.000 52,8 98.400 590.000 50,4 297.360 305.000 33,2 101.260 595.000 50,5 300.475 310.000 33,6 104.160 600.000 50,6 303.600 315.000 34 107.100 603.000 50,7 306.735 320.000 34,4 110.080 610.000 50,8 309.880 323.000 34,8 113.100 615.000 50,9 313.035 330.000 35,2 116.160 620.000 51 316.200 335.000 35,6 119.260 625.000 51,1 319.375 340.000 36 122.400 630.000 51,2 322.560 345.000 36,4 125.580 635.000 51,3 325.755 350.000 36,8 128.800 640.000 51,4 328.960 355.000 37,2 132.060 645.000 51,5 332.175 360.000 37,6 135.360 650.000 51,6 335.400 365.000 38 138.700 655.000 51,7 338.635 370.000 38,4 142.080 660.000 51,8 341.880 375.000 38,8 145.500 665.000 51,9 345.135 380.000 39.2 148.960 670.000 52 348.400 385.000 39,6 152.460 675.000 52,1 351.675 390.000 40 156.000 680.000 52,2 354.960 395.000 40,4 159.580 685.000 52,3 358.255 400.000 40,8 163.200 690.000 52,4 361.560 405.000 41,2 166.860 695.000 52,5 364.875 410.000 41,6 170.560 700.000 52,6 368.200 415.000 42 174.500 705.000 52,7 371.535 420.000 42,4 178.080 710.000 52,8 374.880 425.000 42,8 181.900 715.000 52,9 378.235 430.000 43,2 185.760 720.000 53 381.600 435.000 43,5 189.225 725.000 53,1 384.975 440.000 43,8 192.720 730.000 53,2 388.360 445.000 44,1 196.245 735.000 53,3 391.755 450.000 44,4 199.800 740.000 53.'« 395.160 455.000 44,7 203.385 745.000 53,5 398.575 460.000 45 207.000 750.000 53,6 402.000 465.000 45,3 210.645 755.000 53,7 405.435 470.000 45,6 214.320 760.000 53,8 408.880 475.000 45,9 218.025 765.000 53,9 412.335 480.000 46,1 221.280 770.000 54 415.800 485.000 46,3 224.555 775.000 54,1 419.275 490.000 46,5 227.850 780.000 54,2 422.760 495.000 46,7 231.165 785.000 54,3 426.255 500.000 46.9 234.500 790.000 54,4 429.760 505.000 47,1 237.855 795.000 54,5 433.275 510.000 47,3 241.230 800.000 54,6 436.800 Nad 800.000 je 55% od 800.000 plus 75% od razlike nad 800.000. III Ce ima davčni zavezanec dohodke, od katerih se plača dopolnilna dohodnina tako ene kakor druge oblike, plača dopolnilno dohodnino po stopnji, ki ustreza seštevku prvih in drugih dohodkov. Ce se davčnemu zavezancu predpisuje dohodnina od kmetijstva ali dohodnina od samostojnih poklicev po pavšalni davčni osnovi za davčno leto vnaprej, razen tega pa ima tudi dohodke iz drugih virov, ki se ugotovijo in obdavčijo po preteku leta, ne vplivajo na odmero dopolnilne dohodnine od kmetijstva oziroma od samostojnih poklicev po pavšalni davčni osnovi dohodki iz drugih virov. Prav tako ne vpliva na stopnjo dopolnilne dohodnine od dohodkov iz drugih virov višina davčne osnove dohodnine iz kmetijstva oziroma pavšalne davčne osnove samostojnih poklicev. IV Pri odmeri davka se priznajo davčne olajšave v okviru predpisov 129. člena uredbe o dohodnini. Odmerjena dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev se zmanjša za 5% za vsakega vajenca, ki se šr ne uči dve leti. V Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole: a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoče dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na tisoč din navzdol, zneski nad 500 din pa na tisoč dinarjev navzgor; b) osnove nad 100.000 dan se zaokrožijo na pet tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na pet tisoč dinarjev navzdol, zneski nad 2500 din pa na pet tisoč dinarjev navzgor. Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji nižji stopnji, povečanega za razliko, zaradi katere bi se morala uporabiti višja davčna stopnja. XVII. poglavje \ Obrestna mera za osnovna sredstva komunalnih podjetij 1 Komunalna podjetja na območju okraja Murska Sobota so oproščena plačila davka od osnovnih sredstev. XVIII. poglavje Obrestna mera za kredite okrajnega kreditnega sklada 1 Občinskim ljudskim odborom, katerim se bodo dodelili krediti za elektrifikacijo Izven nateča ja, bodo plačevali obresti po 2% obrestni meri XIX. poglavje Kontingentiranje izkoriščanja gozdov Določajo se naslednje količine izkoriščanja gozdov v letu 1954 po občinskih ljudskih odborih: Potrošnja Od tega Občina Skupaj in d. lok. lastna jam. celuloz. Beltinci 800 15 ___ 705 _ _ Bodonci 1.500 65 — 1.435 55 — Bogojina 650 10 — 640 — — Cankova 1.800 80 — 1.720 63 — Crenšovcd 180 — — 180 — — Dobrovnik 950 100 — 850 — — Gaberje 230 — — 230 — — G. Petrovci 2.800 260 250 2.290 130 20 Grad 2.650 170 130 2.350 110 10 Križevci 3.200 200 250 2.750 130 20 Kuzma 1.200 — — 1.200 — — Lendava 1.150 — — 1.150 — — Mačkovci 2.650 200 120 2.330 155 30 Martjanci 2.360 120 65 2.175 38 — M. Sobota 450 — — 450 — — Polana 112 — — 112 — — Prosenjakovci 3.350 200 135 3.015 150 40 Puconci 2.130 80 85 1.965 56 — Rogaševcd 1.380 — — 1.380 — — Salovci 3.500 300 310 2.890 — — Tišina 860 — — 860 — — Turnišče 120 — — 120 — — Skupaj 34.022 1800 1345 30.877 1192 150 Razen količin, navedenih v razpredelnica, se predvideva še posek v višini 42.678 m3 iz netaksiranih in negozdnih površin. XX. poglavje Skladi I. Okrajni kreditni sklad Ustanovi se okrajni kreditni sklad za investicije, ki bo slu'žiil za finansiranje gospodarskih investicij na območju okraja Murska Sobota. V 'ta sklad se bodo stekala sredstva iz tehle virov: a) iz neuporabljenega dela presežka AS iz 1. 1953; b) iz 30% blokiranega presežka AS iz 1. 1953; c) 42% od dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okraju; č) iz vplačanih anuitet in obresti za kredite, ki so bili dodeljeni v prejšnjih letih; d) iz drugih izrednih virov. Pogoje za uporabo sredstev okrajnega kreditnega sklada bo predpisal OLO s posebnim odlokom. 2. Sklad za gradnjo, vzdrževanje in upravo stavb Skladi za gradnje, vzdrževanje in upravo stavb se vodijo pri ljudskih odborih mestnih občin in občin. Oblikujejo in uporabljajo se po določbah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in posebnem odloku okrajnega ljudskega odbora. 3. Sklad za urejanj© voda V okrajni sklad za urejanje voda vplačujejo: a) vsi vodni mbni, vodne žage in druge energetsko naprave z neposrednim prenosom energije 150 dinarjev od instalirane bruto konjake moči naprave; b) industrijske, rudarske in obrtne organizacije, ki uporabljajo več kakor iO.OOOm3 vode letno zato, da jim opravlja kakršnokoli fizikalno ali kemično delo: Proizvodnja nafte Lendava 1.5 %o Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota 0.5 %o od bruto produkta gospodarske organizacije. c) Prispevek za odpadne vode, ki kvarijo vodnogospodarske naprave ali škodujejo splošnim gospodarskim koristim: Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota 0.5 %o Proizvodnja kremenčevega peska Phconei 2.0%o od bruto produkta gospodarske organizacije. 4. Sklad zn obnovo gozdov V okrajni sklad za obnovo gozdov se steka: a) celotna vrednost lesa na panju splošnega ljudskega premoženja; b) prispevki po tarifi, ki je določena z uredbo o skladih za obnovo gozdov od lesa zadružnih in zas ebnih gospoda r s t ev; c) dotacija iz republiškega sklada za povzdigo gozdov. Od sredstev, ustvarjenih iz točke a in b, pripada: a) 10% skladu občinskega ljudskega odbora, na 'katerega območju je bil znesek vplačan; b) 55% skladu okrajnega ljudskega odbora; c) 35% republiškemu skladu za povzdigo gozdov. Skladi za obnovo gozdov pri kmetijskih zadrugah se odpravijo, preostala sredstva pa prenesejo v občin-sike sklade za obnovo gozdov tistega občinskega ljudskega odbora, na katerega območju zadruga leži. XXI. poglavje Udeležba mestnih občin in občin pri dohodkih okraja 1 Mestni občini in občine so v letu 1954 udeležene pri dobičku gospodarskih organizacij in pri dohodkih od davka, ki pripadajo okraju, v tehle odstotkih: Beltinci 13 13 Bodonci — 11.5 11.5 Bogojina — 15 15 Cankova — 9.5 9.5 Crenšovci — 18.5 ,18.5 Dobrovnik — 10.5 10.5 Gaber j e — 18 18 G. Petrovci — 20 20 Grad — 23 23 Kuzma — 48 48 Lendava 40 47 47 Mačkovci — 18 18 Martjanci — 7 7 M. Sobota 20 45 45 Polana — 17.5 17.5 Prosenjakovci — 9.5 9.5 Puconci — 8 8 Rogašovci — 11.5 11.5 Salovci — 11 11 Tišina — 11 11 Turnišče — 14 14 Križevci — 14.5 14.5 2 Razen dohodkov iz 1. točke tega poglavja pri-paidajo ljudskim odborom občin in mestnih občin v celoti še dohodki od občinskih taks in občinskega prometnega davka, od davka od dediščin in daril in drugi dohodki. 3 Ljudski odbor mestne občine Murska Sobota mora v letu 1954 prilagoditi svoje poslovanje tako, da bo z letom 1955 samostojno sestavil družbeni plan ter dohodke in izdatke planiral neodvisno od dohodkov in izdatkov okraja. 4 Ljudska odbora mestnih občin Murska Sobota in Lendava sta udeležena pri delu dobička gospodarskih organizacij, ki so na območju njihove občine, razen Proizvodnje nafte v Lendavi. Ta sredstva se bodo zagotovila iz tehle virov: din a) del dobička drž. gospodarskih podjetij 24.000 b) zemljarina 4.400 c) dohodnina od kmetijstva 246.800 č) dohodnina od poklicev in premoženja 19.600 d) davek od dediščin in daril 8.000 e) državne takse 13.500 f) lokalne takse 2.000 g) del davka od prometa iz drž. sektorja 1.100 h) del davka od prometa iz zadružnega in zasebnega sektorja 212.400 i) lokalni prometni davek 3.000 j) dohodek uradov in ustanov 1.000 k) presežek dohodkov iz leta 1953 63.600 l) presežek dohodnine iz leta 1953 4.800 m) sklad za urejanje voda 4.100 n) pavšalna skočnina 7.900 o) prispevek za obnovo gozdov 13.100 p) dohodek od dopolnilne AS in anuitete 20.000 r) drugi dohodki 7.000 XXIII. poglavje Uporaba sredstev okraja Sredstva v višini 466,500.000 dinarjev, s katerimi razpolaga okraj, 'se bodo v letu 1954 uporabila v tele namene: din a) za proračune ljudskih odborov 406.400 b) za okrajni kreditni sklad 35.000 c) za druge sklade 25.100 XXIV. poglavje Uporaba proračunskih sredstev za leto 1954 Celotna sredstva ljudskih odborov v višini 406,400.000 dinarjev se bodo uporabila takole: a) za proračune ljudskih odborov občin 77.354 b) za proračun okraj, ljudskega odbora 329.046 XXV. poglavje Četrti del DENARNA SREDSTVA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV V LETU 1954 XXII. poglavje Skupna sredstva okraja in njihovi viri V letu 1954 bo okraj razpolagal s skupnimi sred» stvi v višini 466,500.000 dinarjev. Uporaba proračunskih sredstev OLO Celotna proračunska sredstva okrajnega ljudskega odbora v višini 329,046.000 dinarjev se bodo uporabila takole: a) prosveta in kultura 127.949 b) ljudsko zdravstvo 52.300 c) socialno skrbstvo 22.212 č) državna uprava 102.165 d) za investicije (negospodarske) 20.000 e) za proračunsko rezervo 4.420 XXVI. poglavje Negospodarske investicije okraja v letu 1954 Sredstva za okrajne investicije iz 27. poglavja se bodo v letu 1954 uporabila za tele namene: din 1. načrti nove bolnišnice 2000 2. načrti za nove šole v Bogojini, Bakovcih in Turnišču 1000 3. za popravilo gradu v Lendavi 3000 4. za nadzidavo šole v Rogaševcih 5000 5. za popravilo šole pri Gradu 300 6. za občino Martjanci 500 7. za občino Bogojina 500 8. za občino Kuzma 400 9. za šolo v Moščamcifa 400 10. za popravilo bolnišnice v Murski Soboti 1000 11. za most na Krki 400 12. za popravilo šole v Crenšovcih 1500 13. za nabavo avtomobila Vetzavodu 3000 14. za nabavo rešilnega avtomobila 1000 XXVII. poglavje Skladi din 1. Okrajni kreditni sklad 35.000 Sredstva se l>odo uporabila za zgraditev daljnovoda Murska Sobota—Polana z odcepi in za elektrifikacijo drugih vasi v okraju (Ccntiba, Banata, Rad-možanci, Kamovci, Andrejci, Ivanovci, Bokirači, Krnci, Ivanci in del občine Bodonci, Prosenjakovci in Križevci) in za kredite gospodarskim organizacijam. 2. Okrajni sklad za urejanje voda 4.100 Sredstva se bodo uporabila za vzdrževanje obstoječih regulacijskih naprav in za raziskovanja. 3. Sklad za obnovo gozdov 13.100 Od tega: okrajni sklad 9.700 občinski skladi 3.400 Sredstva se bodo uporabila za varstvo, vzdrževanje, obnovo, gojitev in ureditev gozdov. 4. Sklad za vzdrževanje plemenjakov 7.900 Od tega: občinski skladi 7.140 okrajni sklad 796 Sredstva se bodo uporabila za vzdrževanje plemenjakov, nakup plemenjakov in osemenjevanje. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1954. St. 5090/2-54 Murska Sobota, dne 23. aprila 1954. Predsednik OLO: Bela Brglez 1. r. 506. Na podlagi 2. odstavka 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 15. in 26. členom uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ, št. 4/54) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota na seji dne 7. avgusta 1954 sprejela ODLOK o poslovanju in uporabi sklada za kreditiranje investicij v letu 1954 za okraj Murska Sobota 1. člen Sklad za investicije, ki je bil ustanovljen z okrajnim družbenim planom za leto 1954, se bo uporabljal v letu 1954 po predpisih tega odloka. 2. člen Iz okrajnega kreditnega sklada se izločijo sredstva, ki se dodeljujejo pod posebnimi pogoji za tele kategorije investicij: 1. 28,000.000 din za elektrifikacijo Prekmurja, 2. 1,500.000 din za raziskovanja, in 3. sredstva za kritje nepokritih investicij gospodarskih organizacij po stanju z dne 31. decembra 1953, ki jih mora po 7. členu uredbe o sklepnih računih gospodarskih organizacij za leto 1953 kriti okrajni ljudski odbor. Preostali del sredstev investicijskega sklada se daje gospodarskim organizacijam po razpisu. 3. člen Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da do višine izločenih sredstev iz 1. točke 2. člena odloka, odobrava občinskim ljudskim odborom investicijska posojila za elektrifikacijo v prioritetnem redu, ki ga določa plan elektrifikacije Prekmurja, prvenstveno pa za gradnjo daljnovodov in transformatorskih postaj, ob pogojih, ki jih določa okrajni družbeni plan za leto 1954. Izločena sredstva, ki so namenjena za raziskovanja po 2. točki 2. člena tega odloka, odobrava prav tako svet za gospodarstvo tistim gospodarskim orga- nizacijam in ustanovam, ki bodo uporabo kredita utemeljile z raziskovalnimi deli. Kredite za nepokrite investicije gospodarskih organizacij iz leta 1953 odobrava upravni odbor podružnice Narodne banke v Murski Soboti na prošnjo gospodarske organizacije in po predložitvi sklepnega računa za leto 1954. 4. člen Investicijska posojila iz okrajnega kreditnega sklada daje podružnica Narodne banke v Murski Soboti, pri kateri se sklad steka. Rok za razpis prve tranše posojila določa svet za gospodarstvo skupno z upravnim odborom Narodne banke. 5. člen Najdaljši odplačilni rok za posojila iz okrajnega kreditnega sklada, ki ga lahko gospodarska organizacija doseže po razpisu se določi na 10 let, najnižja obrestna mera pa 2 odstotka. Krediti doseženi po 3. točki 2. člena tega odloka se obrestujejo po mejni obrestni meri prvfega razpisa. 6. člen Ta odlok velja od dneva sprejetja, objavi pa se v »Uradnem listu LRS«. St. 9115/1-54 Murska Sobota, dne 7. avgusta 1954. Podpredsednik OLO: Franc Ficko 1. r. 507. Na podlagi 22. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. in 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Tolmin na skupni seji obeh zborov dne 7. maja 1954 sprejel ODLOČBO o razglasitvi mladinskega doma »Simona Kosa« v Tolminu za finančno samostojen zavod 1 Mladinski dom »Simona Kosa« s sedežem v Tolminu, ki je bil doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen splošni socialni zavod. 2 Dom oskrbuje in vzgaja otroke brez staršev ter moralno in zdravstveno ogrožene otroke z območja okraja Tolmin. 3 Dom ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4 Dom upravlja upravni odbor, sestavljen iz sedmih članov, vštevši upravnika doma. Clane upravnega odbora imenuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Tolmin. Upravnika doma imenuje okrajni ljudski odbor Tolmin. 5 Za zadeve in naloge doma je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Tolmin. 6 Ta odločba velja takoj. St. 1-1368/4-54 Tolmin, dne 7. maja 1954. Predsednik OLO: Franc Skok 1. r. 508. Na podlagi XII. točke navodila o ureditvi gozdarske službe v okrajih in mestih (Uradni list LRS, št. 15-55/54) v zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji obeh zborov dne 30. julija 1954 sprejel ODLOK o ureditvi gozdarske službe v okraju Trbovlje 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Trbovlje se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora. 2. člen Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo: 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva; 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarsikih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje; skrbi za gozdarsko-prosvetno delo med ljudstvom: 8. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zborfl ali svetu okrajnega ljudskega odbora. 3. člen Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem vseh gozdov, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen tistih, ki jih po tretjem odstavku 24. člena zakona o gozdovih upravljajo občinski ljudski odbori. Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanja, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom. 4. člen V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge: 1. izdela predlog predračuna dohodkov in izdatkov sklada: 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja in v e« ti to rsk e naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada. 5. člen Upravo vodi 'šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora. Sef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo. 6. člen Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših. Gozdne revirje in logarske okoliše določi okrajna uprava za gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o uslužbem-skih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. 7. člen Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje iz okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo. 8. člen Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija. Sef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. 9. člen Občinski ljudski odbori gospodarijo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so gospodarili do uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53). Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim gozdarskim planom. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. 10. člen Ta odlok velja takoj. St. 3183/37-54 Trbovlje, dne 30. julija 1954. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 509. Na podlagi 3. in 4. člena uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43/53) in 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/53) in na podlagi odločbe Izvršnega sveta LRS (Uradni list LRS, št. 24-83/54) je ljudski odbor mestne občine Kranj na svoji 22. seji dne 16. aprila 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi finančne inšpekcije ljudskega odbora mestne občine Kranj 1. člen Ustanovi se finančna inšpekcija ljudskega odbora mestne občine Kranj. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Kranj. 2. člen Finančna inšpekcija opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov in ukrepov, določenih v 1. členu uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43/53) in v drugih pravnih predpisih, ki urejajo pristojnost finančne inšpekcije. 3. člen Mestna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje ljudski odbor mestne občine v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. Inšpektorji finančne inšpekcije so za svoje delo odgovorni načelniku gospodarskega oddelka ljudskega odbora mestne občine. 4. člen Svet za gospodarstvo in komunalne zs^leve LO MO Kranj se pooblašča, da izda za izvajanje nalog finančne inšpekcije posebna navodila. 5. člen Ta odlok velja takoj. St. 1551/1-54 Kranj, dne 16. aprila 1954. Podpredsednik LO MO: Cene Beznik 1. r. 510. Na podlagi 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LPS, št. 19/52) in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek, je ljudski odbor mestne občine Nova Gorica dne 8. julija 1954 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka 1. člen V odloku o uvedbi mestnih taks in prometnega davka (Uradni list LRS, št. 13-220/54) se k taksni tarifi št. 5 za 5. točko dodajo nove točke, ki se glasijo: 6. za trgovinska podjetja, trgovine in gospodarske organizacije, za trgovske storitve din a) za trgovska podjetja na debelo 1200 b) za trgovska podjetja in trgovine na drobno 720 c) za trgovske agencije, komisijska pod- jetja in trgovine ter za posredniška podjetja in posredniške pisarne 4800 č) za odpremniška (špediterska) podjetja 2400 7. za gradbena podjetja in obrte 2400 8. za prodajalne monopolskih predmetov na drobno 240 Pripombe: Takse po tej tarifni številki se plačajo po številu strok, ki jih obsega dovoljenje za opravljanje obrta. Za dovoljenje za opravljanje obrta v pomožnem lokalu se plača ista taksa kakor za glavni lokal. . 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. St. 1050/10-54 Nova Gorica, dne 8. julija 1954. Predsednik LO MO: Ludvik Gabrijelčič 1. r. 511. Na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in 5. odstavka 6. člena uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Uradni ,list FLRJ, št. 53-455/53) je ljudski odbor mestne občine Novo mesto na seji dne 28. julija 1954 sprejel ODLOK o vođenju poslovnih knjig v zasebnih in manjših družbenih gostiščih 1. člen Vsi zasebni gostinski obrati in manjša družbena gostišča na območju mestne občine Novo mesto morajo voditi poslovne knjige po določbah tega odloka. 2. člen Posebne poslovne knjige, ki jih morajo voditi zasebni gostinski obrati in manjša družbena gostišča, so: knjiga nabavljenega materiala in drugih stroškov ter knjiga dnevnega prometa. 3. člen Knjiga nabavljenega materiala in drugih stroškov mora zajeti vso nabavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, živil ter drugega materiala in vse druge stroške (plače uslužbencev, prispevek za socialno zavarovanje, režijske stroške, prevozne stroške itd.). 4. člen Vsak račun nabavljenega materiala in vsak drug stroškovni račun mora biti vknjižen kronološko pod tekočo številko v knjigo nabavljenega materiala in drugih stroškov. Vsi knjiženi računi se morajo braniti za tri leta nazaj. 5. člen V knjigo dnevnega prometa se dnevno knjižijo iztržki vsakega dneva posebej. 6. člen Poslovne knjige kontrolirajo finančni kontrolni organi in tržne inšpekcije. Voditi jih je treba tako, da so iz njih vedno razvidne zaloge in poslovni uspeh gostišča. 7. člen Ob sklepu poslovnega leta se na podlagi knjige nabavljenega materiala in drugih stroškov in knjige dnevnega prometa sestavi letna bilanca. _ 8. člen Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve se pooblašča, da izda natančnejše predpise za vodstvo poslovnih knjig. 9. člen Zasebni gostinski obrati in manjša družbena gostišča začnejo voditi poslovne knjige s 1. oktobrom 1954. Poslovne knjige morajo biti vezane, paginirane, pred kakršnimkoli vpisom pa potrjene od finančnega organa okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 10. člen Manjša gostišča (32. člen uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih — Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) vodijo knjigovodstvo po načelih enostavnega knjigovodstva. Voditi morajo blagajniško knjigo, nabavno knjigo, knjigo upnikov in dolžnikov in knjigo inventarja. Glede vodenja knjig se je ravnati po predpisih navodila h kontnim planom gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 1-7/54). 11. člen Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek oziroma odgovorni poslovodja zasebnega gostinskega obrata ali manjšega družbenega gostišča, ki ne vodi predpisanih poslovnih knjig v skladu s tem odlokom oziroma ne hrani računov po 4. členu tega odloka. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. Št. 1-1110/2-54 Novo mesto, dne 28. julija 1954. Predsednik LO MO: Boris Andrijanič 1. r. 512. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 31-102/53) je ljudski odbor mestne občine Šoštanj na seji dne 15. avgusta 1954 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve odbornika v ljudski odbor mestne občine Šoštanj v 9. volilni enoti, ki obsega: Trg svobode, Prešernov trg, Aškerčevo, Gregorčičevo in Levstikovo cesto v mestu Šoštanj, ker je po 3. točki 91. člena zakona o občinskih ljudskih odborih prenehal mandat odborniku Volku Milošu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo dne 26. septembra 1954. 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na razglasnih deskah v volilni enoti št. 9. Št. P 773/1-54 Šoštanj, dne 1. avgusta 1954. Predsednik LO MO: Slavko Vrtačnik 1. r. 513. Ljudski odbor mestne občine Tržič je na podlagi 2. odstavka 23. člena, 26. člena in 8. točke, 65. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občim (Uradni list LRS, št. 19/90-52) v zvezi z določbo uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo mestne takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, štev. 55/474-53) na seji dne 6. julija 1954 sprejel ODLOK o spremembi odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka na območju mestne občine Tržič Prečiščeno besedilo odloka o uvedbi mestnih taks in prometnega davka na območju mestne občine Tržič (Uradni list LRS, št. .1/54 in 4/54) se glasi: Prvi del Splošne določbe 1. člen Na območju mestne občine Tržič se poleg taks in prometnega davka, ki se plačuje po veljavnih predpisih, pobirajo še takse in prometni davek, ki so predpisani s tarifo v drugem delu tega odloka. 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so proračunski dohodek mestnega proračuna. Uporabiti se smejo samo za komunalne gradnje, za vzdrževanje in zidanje stanovanjskih hiš, zdravstvenih, prosvetnih ustanov in drugih zavodov ter komunalnih objektov, za zgraditev cest, mostov in podobno. Način uporabe bo določen z mestnim proračunom. 3. člen Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah. Ce stranka teh znamk ne more nabaviti, plača takso v gotovini, uslužbenec, ki takso pobira, pa mora nabaviti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu. Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačujejo takse v gotovini in mora o teh dohodkih voditi mestna uprava za dohodke posebno evidenco za vsako vrsto taikse posebej. Prometni davek se plačuje v gotovini. 4. ölen V primerili, ko je priznana oprostitev tafcs oziroma prometnega davka po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo poharati takse oziroma pnojmetnii davek, ki so predpisani s tem odlokom. Takse in prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem reciprociteta. 5. člen Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 68/485-46) uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami se primemo uporabljajo tudi glede taks in prometnega davka, predpisanih s tem odlokom, kolikor ni v tem odloku drugače določeno. 6. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izda svet za gospodarstvo LO MO Tržič. Za izvrševanje tega odloka slkrbi tajništvo sveta za gospodarstvo mestne občine Tržič. Drugi döl A. Taksna tarifa Tarifna št. 1: Za vloge, ki se naslovijo na ljudski odbor din mestne občine 1 20 Tarifna št. 2: Za vse pritožbe, ki se naslovijo na ljudski odbor mestne občine 90 Tarifna št. 3: Za vse odločbe, ki jih izda LO MO Tržič 75 Tarifna št. 4: Za odločbo, s katero se podaljša obratovalni čas v gostinskih obratih za eno noč 1.000 Tarifna št. 5: 1. Za vsa potrdila, ki jih izda LO MO Tržič 50 2. Za potrdila (živinski potni list) o lastnini in zdravju 'živine in za prenos lastnine na kupca; a) za drobnico od glave 10 b) za živino od glave 50 Tarifna št. 6: Za odločbo, s katero se izda dovoljenje za priložnostno točenje alkoholnih pijač 1.000 Tarifna št. 7: Za odločbe, s katerimi se dajejo dovoljenja za gospodarske delavnosti (tar. št. 18 in 19 zvezne taksne tarife) se plača: za odločbo, s katero se daje odobritev: 1. za koči jaže - enovprežnike 720 2. za gostinska podjetja: a) restavracije, gostilne, kavarne, krč- din me, bifeje in vinske kleti 12.000 b) za hotele 2.400 c) za penzione, gostišča in prenočišča 1.200 č) za bare 48.000 d) za mlekarne in podjetja, v katerih se toči samo čaj in kava 1.200 3. za avtobusna podjetja: 1.200 a) za avtotaiksna podjetja 600 b) za kočijaška podjetja 240 4. za dimnikarska podjetja 600 5. za starinarnice 720 6. za otvoritev, prenos ali oddajo v najem lekarne ali drogerije 1.200 7. za prodajalne monopolskih predmetov na drobno 240 8. za proizvajanje električne energije 480 9. za opravljanje bančnih in menjalnih poslov 7.200 10. za potniške in turistične agencije 3.600 11. za posredovalnice za nakup in prodajo nepremičnin 12.000 12. za kinematografe 2.400 13. za opravljanje tovarniške proizvodnje 24.000 14. za opravljanje obrti: a) s stalnim sedežem 2.400 b) z nestalnim sedežem 900 15. za trgovska podjetja: a) trgovine na debelo 1.200 b) trgovine na drobno 720 16. za gradbena podjetja in gradbene obrti 2,400 17. za svobodne poklice (odvetniki, zdravniki, babice) 480 Pripomba: Za dovolitev za otvoritev po- možnega lokala se plača enaka taksa, kot za glavni lokal. Taksa iz te tarifne številke se plača po številu strok, ki jih obsega izdano dovoljenje. Tarifna št. 8: Za odhod uslužbenca LO MO Tržič izven uradnih prostorov na zahtevo stranke, razen kadar gre za stanovanjske zadeve ali zadeve neznatne vrednosti: 1. za pregled stavbišč ali prostorov za naprave 200 2. za pregled vse stavbe ali posameznih prostorov, da bi se izdalo uporabno dovoljenje: a) do 5 prostorov 100 b) od 6 do 20 prostorov 200 c) nad 20 prostorov 500 3. za vsako pot uslužbenca izven uradnih prostorov na zahtevo zasebnika ne glede na število uslužbencev 100 Tarifna št. 9: a) za potrjevanje pogodb in drugih listin: din za prvo polo 35 za vsaiko nadaljnjo polo 25 Pripomba: Če se potrdi več izvodov iste listine, se za prvi izvod plača taksa po tej tarifni številki, za vsak nadaljnji izvod pa po 35 din od vsakega izvoda, ne glede na število strani. Če se potrdi samo podpis, se plača taksa 25 Za potrditev podpisa in pečata se plača samo skupno ena taksa. b) Za overovitev cenitve posestva se plača 250 c) Za overovitev poslovnih knjig (trgov- skih, bančnih in podobno) se plača od vsakega lista po 2.50 Pripomba: Te takse so oproščene knjige, ki jih vodijo zasebniki izključno za potrebe državne administracije, č) Za potrditev načrta, če to zahteva zasebnik 500 Tarifna št. 10: Za stalno glasbo v javnih lokalih (kavarnah, gostilnah in podobnih lokalih) ter za glasbo na prostem, kjer je vstop splošno do- voljen brez vstopnine, se plača mesečno 2.000 če igra godba občasno in se pobira vstopnina, se plača za tak primer dnevno 200 za glasbo v barih in nočnih lokalih se plača za vsako noč 300 za glasbo na veselicah, kjer se ne pobira vstopnina se plača na dan 300 Pripomba: Takse po tej tarifni številki se ne plačajo, če se pobira vstopnina, v takem primeru se plača samo prometni davek od vstopnine. Tarifna št. 11: Za uporabo pločnika pred poslovnimi pro- ^ stori od kvadratnega metra vsako leto 300 Za uporabo javnih prostorov, za postavitev kioskov, letno 400 Za uporabo javnih prostorov, za postavitev stojnic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov in pod., za vsak kvadratni meter za vsak dan 30 Tarifna št. 12: Za pse v mestih: za vsakega psa na območju mestne občine Tržič: za psa čuvaja, letno po 100 za lovskega psa, letno po 200 za luksuznega psa, letno po 2.000 Pripomba: Taksa se plača za vsakega psa ne glede na starost. Čuvaj je pes, ki čuva samotno domačijo. Samotna domačija je le takšna, ki je vsaj 50 m oddaljena od drugih hiš. Ena domačija more imeti samo enega psa čuvaja. Takse za pse ne plačajo varnostni organi, če uporabljajo pse za službene namene. Tarifna št. 13: Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja in žganega apna se plača: din a) za kopanje peska 2.000 b) za kopanje gramoza 1.000 c) za kopanje kamenja 1.500 č) za žganje apna 2.000 B. Tarifa prometnega davka Tarifna št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih obratih od prodajne cene 5% Tarifna št. 2: Od vstopnic za kinematografske predstave in za fizkulturne in druge prireditve, od cene vstopnic Pripomba: Ta prometni davek se pobira tudi od vstopnic za veselice, vrtiljake, cirku- 5% ške predstave, modne revije, artistične nastope in podobno. Davek se pobira tudi od vstopnic na take prireditve, ki niso zavezane prometnemu davku po tarifi prometnega davka, pobira pa se davek na enak način, kot je predpisan s pripombo k tarifni št. 1, del B »usluge« TPD. Od kulturno umetniških prireditev se ta davek plača. O tem, katera prireditev je kulturno umetniška, odločajo predsednik oziroma pod-podpredsedmk LO MO Tržič, ako bi prireditev že sama na sebi ne dokazovala, da je kulturno umetniška. Tarifna št. 3: Od nakupa in prodaje nepremičnin: 10% od stopenj, ki so predpisane z uredbo o prometnem davku od nepremičnin (Uradni list FLRJ, št. 4/54). Tarifna št. 4: Od kozmetičnih izdelkov, predmetov za nego obraza, kože in las se pobira 10% od cene prodaje na drobno. Pripomba: Ta prometni davek plačajo detajlne trgovine od neposredne prodaje teh proizvodov potrošnikom. Osnova za odmero davka je prodajna cena. Ta prometni davek se ne plača od vseh vrst mila in od sredstev za nego dojenčka. Zavezanci za plačilo davka od kozmetičnih proizvodov za nogo obraza, kože ter las, so dolžni vpisovati v posebno knjigo nabavo in prodajo teh kozmetičnih proizvodov. Tarifna št. 5: Od loterij in drugih iger na srečo od vrednosti izdanih srečk 10% Prometni davek se ne pobira od loterij in drugih iger na srečo, ki jih prireja Jugoslovanska loterija. Pripomba: a) Prireditelji morajo predložiti igralni načrt in srečke upravi za dohodke LO MO Tržič, zaradi žigosanja in plačila davka, preden dajo srečke v promet. h) Prometni davek po tej tarifni številki skupno z odstotkom, ki se predpiše priredi- telju po 5. členu uredbe o loterijah in drugih igrah na srečo (Uradni list FLRJ, št. 4/53) ne sme presegati 25% od vrednosti izdanih srečk oziroma plačanih vložkov. Tarifna št. 6: Od krzna in kož divjadi 10% od prodajne cene. Davek plača prodajalec krzna oziroma prodajalec kože divjadi. Od kož domačih živali se ta davek ne plačuje. Končne določbe 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS<, s tem dnem preneha veljati odlok o uvedbi mestnih taks in prometnega davka na območju mestne občine Tržič (Uradni list LRS, št. 1/13-54 s popravkom, objavljenem v Uradnem listu LRS, št. 4/54). St. 135-15-54 Tržič, dne 16. avgusta 1954. Predsednik LO MO: Lovro Cerar 1. r. 514. Na podlagi 3. in 4. člena uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43/54) in 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/53) in na podlagi odločbe Izvršnega sveta LRS (Uradni list LRS, št. 24-83/54) je ljudski odbor mestne občine Tržič na svoji seji dne 6. julija 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi finančne inšpekcije ljudskega odbora mestne občine Tržič 1. člen Ustanovi se finančna inšpekcija ljudskega odbora mestne občine Tržič. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Tržič. 2. člen Finančna inšpekcija opravlja nadzorstvo nad izvajanjem predpisov in ukrepov, določenih v 1. členu uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43/53) in v drugih pravnih predpisih, ki urejajo pristojnost finančne inšpekcije. 3. člen Mestna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje ljudski odbor mestne občine v sporazumu z državnim sekretarjem za gospodarstvo LRS. Inšpektorji finančne inšpekcije so za svoje delo odgovorni načelniku gospodarskega oddelka ljudskega odbora mestne občine. 4. člen Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve LO MO Tržič se pooblašča, da izda za izvajanje nalog finančne inšpekcije posebna navodila. 5. člen Ta odlok velja takoj. St. 135/18-54 Tržič, dne 7. julija 1954. Predsednik LO MO: Lovro Cerar 1. r. POPRAVEK V odloku o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih (Uradni list LRS, št. 31-464/54) je treba popravita tiskovno napako v tretji vrsti 2. člena, ki se pravilno glasi: »hodnikov in predsob nad 20 m2.« O Uredništvo Izdaja »Uradni Ust LRS« — Direktor tn odgovorni určSnlk: dr. Rastko Močnik — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din — Posamezna števtlica: 8 din 'o 8 strani vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po ooštl 8 din več — UrednUtvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica 11». poštni predai 338 — Telefon uprave 33-579 - Čekovni račun: 601-»Z«-157 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XI Priloga k 33. kosu z dne 26. avgusta 1954 Štev. 33 Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna sodišča razglašajo: 1417. Besedilo: Gostišče »pri Cešpov-cu«, Ljubno (Primož 5. Ljubno). Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih pijač ter mrzlih in toplih jedil. Ustanovitelj: OLO Šoštanj. Poslovodja: Pevec Jožica. Celje, 30. julija 1934. Zt 114/54 258t> 1418. Besedilo: »Pyrota«, Celje (Celje, Pečovnik). Poslovni predmet: Izdelovanje pirotehničnih izdelkov. Ustanovitelj: LO mestne občine Celje. Pripravljalni upravnik: Bovhu Marjan, podpisuje samostojno, listine finančnega značaja pa skup-uo z računovodjem: Širše Ivan je računovodja podjeta. Zt 118/54 2655 Besedilo: Trgovina »Jelen« (Celje, Tomšičev trg). Poslovni predmet: Trgovina z orožjem, lovskimi potrebščinami, pirotehničnim materialom in ribiškimi potrebščinami. Ustanovitelj: LO mestne občine Celje. Ravnatelj: Petrič Rajko, pod- pisuje samostojno, listine finančnega značaja pa skupno z računovodjem; Širše Ivan, računovodja podjetja; Sitar Bojan, poslovodja trgovine se pooblašča za podpisovanje listin, listin finančnega značaja pa skupno z računovodjem med odsotnostjo ravnatelja. Zt 119/54 2671 Besedilo: Trgovina »Kovinar«, Zreče. Gospodarska delavnost: Tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Trgovski dom«, Slov. Konjice. Začasni poslovodja: Šoštarič Franjo. Zt 120/54 2653 Celje, 4. avgusta 1954. 1419. Besedilo: Gostišče Radeče št. 24 — Svoboda Radeče (Radeče 24). Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter prodaja mrzlih in toplih jedil. Ustanovitelj: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, Radeče. Poslovodja Štiglic Jože. Celje, 12. avgusta 1954. Zt 122/54 2733 1420. Besedilo: »Kovinar«, Sežana (Sežana 185). Poslovni predmet: Trgovina na drobno z usnjem in usnjarskimi potrebščinami, železnino in kovinskimi izdelki, tehničnim blagom, potrebščinami in stroji, elektrotehničnim materialom, barvami, laki, kemikalijami in potrebščinami, steklom, porcelanom in keramiko, gumijastimi izdelki. Trgovina je ustanovilo Grosistično trgovsko podjetje »Kovinar«, Pivka na Krasu, odločba z dne 30. VI. 1954. Poslovodja: Dujc Slavko, ki podpisuje v okviru pooblastil v ustanovitvenem aktu. Gorica, 27. julija 1954. Zt 210/54-2 2552 1421. Besedilo: Pekarna Miren (Miren št. 110). Poslovni predmet: Peka in prodaja kruha in peciva. Obrat je bil ustanovljen z odločbo Trgovskega podjeta Miren z dne 27. VII. 1954. 'V. d. poslovodje: Budin Venceslav, ki podpisuje v okviru pooblastil v ustanovitvenem aktu. Gorica, 29. julija 1954. Zt 219/54-2 2590 1422. Besedilo: Gostilna »Nanos«, Postojna (Postojna, Tržaška 36). Poslovni predmet: Priprava in prodaja mrzlih jedil in točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Podjetje oz. gostilna je bila ustanovljena z odločbo delavskega sveta Trgovskega podjetja »Vino« v Postojni z dne 7. julija 1954. Poslovodja: Jurca Maks, ki bo podpisovah v mejah pooblastil določenih v ustanovitvenem aktu. Gorica, 9. avgusta 1954. Zt 235/54-2 2683 1423. Besedilo: Tovarna motornih koles, Sežana, skrajšano: »TOMOS«, Sežana. Poslovni predmet: Izdelovanje motornih koles, njihova montaža in prodaja, izdelava in prodaja vseh nadomestnih delov. Podjetje je bilo ustanovljeno z aktom o ustanovitvi OLO Sežana z dne 27. julija 1954, štev. 1-5746/2-1954-17. Direktor: Pečar Franc. Gorica, 10. avgusta 1954. Zt 238/54-2 2/725 1424. Besedilo: »Fotolik«, Ilirska Bi- strica (Ilirska Bistrica, Bazoviška št. 4). Poslovni predmet: Izvrševanje v fotografsko stroko spadajočih poklicnih in amaterskih del v ateljeju in na terenu. Prodaja filmov, fo-topapirja in fotokemikalij n< drobno. ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV PRAVNE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI, XXIV. LETNIK Ta pomembna znanstvena izdaja s področja pravne vede tudi po vojni najuspešneje nadaljuje s tradicijo objavljanja znanstvenih razprav odličnih pravnih znanstvenikov naše univerze. Letnikom, ki so izšli v 1. 1946. 1948 in 1950 se pridružuje zdaj XXIV, letnik, ki ima na 230 straneh tole vsebino: Dr. Aleksander Bajt: Nenormalne reakcije potrošnikovega povpraševanja na spremembe cene — Dr. Alojzij Finžgar: Darila med zakonci — Dr. Jože Goričar: Sociologija v luči teorije marksizma — Dr. Viktor Korošec: Slovenski prevod določb Hammurabijevega zakonika — Dr. Gorazd Kliše j : O načelu enotnosti in delitve oblasti pa o Razmerju zveznih organov oblasti po ustavnem zakonu z dne 13. I. 1953 — Dr. Rudi Kyovsky: Mednarodni zakonik o delu in njegova uporaba pri nas — Dr. Rudolf Sajovic: Pozakonitev in ugotavljanje nezakonskega rojstva — Dr. Lado Vavpetič: Vpliv družbenih sprememb pri nas na nekatere pojme državne uprave — Dr. Gorazd K uš e j in dr. Rudolf Sajovic: Pravna fakulteta v prvih treh desetletjih. Bogato znanstveno gradivo zaključujeta na kraju prispevka dr. Rudolfa Sajovica v spomin pokojnima zaslužnima pravnikoma: dr. Rudolfu Andrejki in dr. Rudolfu Skumoviču. Zbornik si lahko nabavite pri »Uradnem listu LRS«. Ljubljana, Erjavčeva 11 a in po knjigarnah. Cena 460 din. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo delavskega sveta Invalidskega podjetja »rotolik« v Ljubljani z dne 27. V. 1954. V. d. poslovodja: Zelnik Franc. Gorica, 11. avgusta 1954. Zt 241/54 2724 1425. Besedilo: Lesno industrijsko podjetje Jelovica, Škofja Loka, skrajšano: »Jelovica«, Škofja Loka. Gospodarska delavnost: Stavbno in pohištveno mizarstvo, izdelovanje lesenih montažnih izdelkov in strešnih konstrukcij, lesne ambalaže in lesne galanterije, vseh vrst izdelkov iz lesa po naročilu ter izdelovanje lahkih gradbenih plošč Jugo-iit. Z odločbo Ljudskega odbora mestne občine Škofja Loka, št. 386/3 z dne 24. maja 1954 je bilo podjetje ustanovljeno ter s sklepom delovnega kolektiva z dne 24. maja 1954 n sprejetju pravil, potrjenih od LO MO Škofja Loka dne 14. VII. 1954, konstituirano. Direktor: Stegnar Franc, Škofja Loka. Ljubljana, 29. julija 1954. Zt 56/54 Rg II 132/1 2556 1426. Besedilo: »Jelen«^ trgovina z usnjem (Ljubljana, Trubarjeva 25). Gospodarska delavnost: Trgovanje z usnjem, sedlarskim in jerme-narskim blagom ter potrebščinami na drobno. Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom »Astra«, Ljubljana, sklep št. 5760/54 z dne 29. VI. 1954. Poslovodja do konstituiranja: Zupančič Viljem, Ljubljana, Borštnikov trg 1. Zt 144/54 Rg III 733/1 2696 Besedilo: Trgovsko podjetje na malo »Zelenjava«, Kranj. Poslovni predmet: Nakup in prodaja sadja, zelenjave in kmetijskih pridelkov, nakup in prodaja industrijskih izdelkov, sadja in zelenjave, nakup in prodaja jajc. Podjetje ie bilo ustanovljeno s sklepom delavskega sveta Trgovskega podjetja »Sadje«, Kranj z dne 7. aprila 1954. Konstituirano z odločbo LO MO v Kranju, št. 2100/2-54 z dno 26. junija 1954 ter na podlagi zapisnika delavskega sveta z dne 5. julija 1954. Direktor: Križaj Franc, Naklo 97. Zt 154/54 Rg II 145/1 2691 Besedilo: Trgovsko podjetje na malo »Povrtnina«, Kranj. Poslovni predmet: Nakup in prodaja sadja, zelenjave in kmetijskih pridelkov vseh vrst, nakup in prodaja industrijskih izdelkov, sadja in zelenjave, nakup in prodaja jajc. S sklepom delavskega sveta Trgovskega podjetje »Sadje, Kranj z dne 7. aprila 1954 je bilo podjetje ustanovljeno. Z odločbo Ljudskega odbora mestne občine v Kranju, št. 2101/2-54 z dne 26. VII. 1954 ter na podlagi zapisnika delavskega svate z dne 4. VII. 1954 je bilo podjetje konstituirano. Direktor: Rozman Milan, Kranj, Gorenja Sava 55. Zt 156/54 Rg II 146/1 2692 Ljubljana, 7. avgusta 1954. 1427. Besedilo: Obrtno podjetje »Elek-tromedicina« (Ljubljana, Kolezij-ska 21). Gospodarska delavnost: Elektromehanika za rentgenske naprave, previjanje in popravljanje električnih strojev in aparatov; izdelovanje medicinskih instrumentov, galvanizacija in kovinsko brusaštvo. Obe delavnici opravljata popravila, montaže, izdelavo vseh vrst medicinskih, zdravstvenih, optičnih im znanstvenih aparatov, instrumentov in potrebščin. Podjetje je bilo ustanovljeno s sklepom delavskega sveta Podjetja za promiet s sanitetno opremnim, medicinsko instrumentarnim in optičnim blagom in za elektromedicin-sko mehaniko in galvanizacijo »Sa-nolabor« z dne 29. januarja 1954. Upravnik do konstituiranja: Arhar 'Vinko, Ljubljana Trnovski pri- ’ Zt 219/54 Rg III 735/1 2745 Besedilo: »Keramika«, trgovina za promet na drobno (Ljubljana, Nazorjeva 3). Gospodarska delavnost: Trgovina z votlim in ravnim steklom, keramiko in porcelanom. Samostojna trgovina je bila ustanovljena na podlagi sKlepa delavskega sveta Trgovskega podjetja »Steklo«, Ljubljana z dne 5. VIII. 1954. Poslovodja do konstituiranja: Be-retič Boris, Ljubljana. Blok 8/2. Zt 220/54 Rg III 736/1 2746 Ljubljana, 12. avgusta 1954. 1428. Besedilo: Samostojna trgovina »Malgaj«, Prevalje. Poslovni predmet: Prodaja mešanega industrijskega blaga, živil in gospodinjskih potrebščin, tobačnih izdelkov in vžigalic in potrebščin, pohištva in radio aparatov. Samostojna trgovina je nastala iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi delavskega sveta podjetja »Merkur« z dne 7. VI. 1954. Poslovodja: Konič Filip, ki podpisuje samostojno v okviru zak. določb, Tomaž Olga. knjigovodja, v računskih, finančnih in bančnih zadevah, v mejah zak. določb. Jurač Marija, trg, pom., ki bo podpisova-vala v odsotnosti poslovodje, z istimi pooblastili, Maribor, 16. julija 1954. Reg št. 21/VJ 1429. Besedilo: Trgovina z mešanim blagom v Bodoncih. Poslovni predmet: Tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, parfumerijsko in kozmetično blago; steklo, porcelan in keramika; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živila in gospodinjske potrebščine; alkoholne in brezalkoholne pijače in tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Trgovina je nastala iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Preskrba« v Murski Soboti v samostojno trgovino. Poslovodja: Kaufman Bela, ki podpisuje samostojno v mejah zak. določb, in Novak Kristina, računovodja, v računskih, finančnih in bančnih zadevah, v mejah zak. določb. Reg št. 126/1 2752 Besedilo: Pašniško gospodarstvo, Plešivc, Poslovni predmet: Podjetje se bo ukvarjalo s pašo velike živine in drobnice, katero bo prevzemalo od posameznih kmetov, zadrug in državnih posestev proti odškodnini. Ustanovitelj: OLO Slovenj Gradec. Začasni upravnik: Kotnik Beno, ki podpisuje samostojno v okviru zak. določb, Gorenšek Rok, tajnik gospodarstva, ki sopodpisuje, Medvešček Vili, honorarni knjigovodju, ki bo podpisoval v računskih, finančnih in bančnih zadevah v mejah zak. določb, in Šmarčan Franc, blagajnik, ki sopodpisuje. Reg št. 27/VI 2672 Maribor, 6. avgusta 1954. 1430. Besedilo: Zadružno podjetje »Mlin«, Suhor pri Metliki. Poslovni predmet: Mletje žita. Poslovodja: Mihelčič Jože, Me- tlika 157, ki podpisuje za podjetje, in Brunskole Matija, predsednik, Perko Anica, knjigovodja, Schauer Ernest, upravnik KZ. Zadružni mlin dela kot samostojno podjetje pod splošnim nadzorstvom Kmetijske zadruge Suhor in strokovnim vodstvom poslovodje. Novo mesto, 7. avgusta 1954. Zt 21/54 Rg III 21/1 2686 Spremembe Okrožna sodišča razglašalo: 1431. Besedilo: Občinska mesarija in klavnica, Nazarje. Besedilo odslej: »Mesarija in klavnica Nazarje«. Izbriše se Urbancelj Marija, in vpiše- Lukač Lojzka, knjigovodja. Celje 9. avgusta 1954 Rgo I 83/2 2737 2398 1432. Besedilo: Občinska trgovina, Šmartno ob Paki. Besedilo odslej: Trgovina z mešanim blagom »Oljka«:, Šmartno ob Puki. Poslovni predmet: Tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, izdelki iz gume, kavčuka im plastičnih mas, elektrotehnični material, suhe barve, purfumerijsko in kozmetično blago, nekovinski gradbeni material, steklo, porcelan in keramika, drva in premog, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, žito in mlevski izdelki, vrtna semena, živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesni izdelki, izdelki 'iz sladkorja in kakao, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, mlečni izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah, vžiga-lice, jajca, izdelki domačih in umetnih obrti. Celje, 12. avgusta 1954. Rgo I 101/2 2735 1433. Besedilo: Krajevno remontno podjetje, Komen. Besedilo odslej: Remontno podjetje, Komen. Gorica, 28. julija 1954. Zt 218/54-2 2591 1434. Besedilo: Trgovsko podjetje »Hubelj«, Ajdovščina. Izbrišejo se poslovalnice: jestvin št. 1, tekstila št. 1, tekstila št. 2, z mešanim blagom št. 1, z mešanim blagom št. 2, železnine, obutve, kuriva, nekovinskega gradbenega materiala in drogerija. Vpišejo se trgovine: »Tkanina«, Gregorčičeva 17, »Železnima«, Titov trg 8, »Mešano blago št. 1«, Titov trg 7, »Drogerija«, Titov trg 8, »Obutev«, Prešernova 11, »Jestvine«, Prešernova 11, »Tekstil«, Stran carjeva 2, »Mešano blago št. 2«, Slomškova 1, vse v Ajdovščini. Gorica, 2. avgusta 1954. Zt 222/54-2 2616 1435. Besedilo: Državno trgovsko podjetje, Miren. Izbrišejo se poslovalnice: obutve in usnjene galanterije, Miren 12, z mešanim blagom in tekstilom, Miren 69, jestvin, Miren 178. Vpišejo se poslovalnice: št. 1 »Mešano blago«, Miren 69, št. 2 »Jestvine«, Miren 178, št. 3. »Obutev-us-nje«, Miren 12. Gorica, 4. avgusta 1954. Zt 84/54-4 2666 1436. Besedilo: »Steklena galanterija«, Sežana. Besedilo odsilej: »Tovarna steklene galanterije.« Sedež podjetja odslej: Herpel je. Gorica. 6. avgusta 1954. Zt 35/54-13 2684 1437. Besedilo: Trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo in drobno »Vino« v Postojni. Izbriše se kot operativno upravni voditelj podjetja: Svet za gospodarstvo LO MO Postojna. Besedilo odslej: »Vino«, trgovsko podjetje z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo. Poslovni predmet odslej: Promet z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami na debelo. Sedež podjetja odslej: Postojna, Ljubljanska 10. Obrati v sestavu podjetja: Delavnica sodavice, Postojna, Tržaška 59, kot postranski obrat; zaloga piva in mineralne vode, Postojna, Tržaška 24, in Klet, Postojna, Jamska 23. Direktor: Čehovin Jernej in knjigovodja Pikel Bogomir. Zt 237/54-2 2729 Besedilo: Trgovsko podjetje »Nanos«, Postojna. Sedež podjetja odslej: Prestranek, s skladišči v Prestranku in na Rakeku, železniška postaja. Zt 206/54-6 2727 Gorica, 9. avgusta 1954. 1438. Besedilo: Gostinsko podjetje »Nanos« v Idriji. Besedilo odslej: »Hotel in restavracija »Nanos«. Sedež podjetja odslej: Idrija, Vojkova 1. Izbrišejo se podružnice: v Ulici Zmage, v Prelovčevi ulici (pri Kavčiču), v Kosovelovi ulici (pri Lipuščku), Gostilna na Brusovšu, Ulica Kap. Mihevca 16, bar v Rozmanovi 11, bile pri Kobili, Vodnikova ulica, bife v Mejci, Gregorčičeva ulica, gostilna na Rakah, gostilna v Beli, Bela št. 6. Vpišejo se: gostilna Lipušček, Kosovelova 11, gostilna Budanje, Tomšičeva 5. Gorica, 10. avgusta 1954. Zt 88/54-12 2726 1439. Besedilo: Trgovsko podjetje, knjigarna in papirnica »Naša knjiga«. Nova Gorica, Solkan. Sedež pod j etn: Nova Gorica, Solkan, Ulica IX. korpusa 90. Poslovni predmet: Trgovanje na drobno v tehle trgovskih strokah: pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; knjige in muzikalije. Direktor: Simoniti Peter. Poslovalnice (trgovine) v sestavu podjetja so: Knjigarna m papirnica »Naša knjiga«, Nova Gorica, Solkan, Ulica IX. korpusa 90, knjigarna in papirnica »Nuša knjiga«, Šempeter pri Gorici, knjigarna in pa-irnica »Naša knjiga«, Ajdovščina, rešernova ulica, knjigarna in papirnica »Naša knjiga«. Vipava, knjigarna in papirnica »Naša knjiga«, Dobrovo (Brda), knjigarna in papirnica »Naša knjiga«. Kanal ob So&. Poslovalnice so bile vpisane na podlagi odločbe LO mestne občine Nova Gorica z dne 27. julija 1954, št. 954/1-54. Gorica, 12. avgusta 1954. Zt 230/54-2 2740 1440. Besedilo: »Livarna Štrukelj«, Gorica. Besedilo odslej: Goriške strojne tovarne in livarne«. Zt 243/54-2 2741 Besedilo: Trgovina »Jelka« v Ilirski Bistrici. Izbriše se Celin Anton in vpiše Zt 127/54-6 2742 Zt 127/54 2742 Besedilo: Trgovina »Zarja« v Ilirski Bistrici. Izbriše se Centa Hedvika in vpiše Fatur Alojz, knjigovodja. Zt 126/54-6 2744 Gorica, t3. avgusta 1954. 1441. Besedilo: Trgovsko podjetje: »Potrošnik«, Domžale. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Napredek«, Domžale. Ljubljana, 31. julija 1954. Rg II 237/4 k 2610 1441. a Besedilo: Mesino kmetijsko po-stvo »Jesenkovo«, Ljubljana. Besedilo odslej: Kmetijsko posestvo »Jesenkovo«, Ljubljana. Rg I 158/6 2698 Besedilo: Invalidsko podjetje »Komisija«, Ljubljana. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Komisija«, Ljubljana. Rg I 65/7 2697 Besedilo: Mestno gospodarsko podjetje »Kino«, Tržič. Besedilo odslej: Kino Tržič. Rg I 12/5 2699 Ljubljana, 5. avgusta 1954. 1442. Besedilo: »Merkur«, trgovsko podjetje z galanterijo in konfekcijo, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Trgovina z galanterijo, modo in konfekcijo na debelo. Izbrišejo se poslovalnice: Stritarjeva ulica 6 in Karlovška 30, zaradi ustanovitve novega podjetja »Cveta« v Ljubljani, Stritarjeva 6; Stritarjeva 6 in Tržaška 6, zaradi ustanovitve novega podjetja »Galeb«, Ljubljana, Stritarjeva 6; Poljanska 10 in Ciril Metodova 19, zaradi ustanovitve novega pgdjetja »Tamar«, Ljubljana, Ciril Metodova 19; Miklošičeva cesta 18 in Gosposvetska cesta 1, zaradi ustanovitve novega podjetja »Ajdovščina«, Ljubljana, Gosposvetska c. 19; Nazorjeva ul. 5 in Pasaža-Nebotičnik, zaradi ustanovitve novega podjetja »Novost«, Ljubljana, Pasaža-Nebotičnik; Celovška cesta 56 in Litostrojski blok III, zaradi ustanovitve novega podjetja »Šišenski vrh«, Ljubljana, Celovška 56; Čopova ulica 20, zaradi ustanovitve samostojne trgovine »Perlon«, Ljublana, Čopova 20; Nazorjeva ulica 4, zaradi ustanovitve samostojne trgovine »Biserka«, Ljubljana, Nazorjeva 3. Ljubljana, 7. avgusta 1954. Rg II 310/8 2700 1443. Besedilo: Podjetje za promet s sanitetno opremnim, medicinsko in-strumentarnim in optičnim blagom in za eicktromedicinsko mehaniko in galvanizacijo, skrajšano: »Sano-labor«, Ljubljana. Besedilo odslej: »Sanolabor«, trgovsko podjetje na veliko in malo, Ljubljana. Gospodarska delavnost odslej: Nakup in prodaja ter uvoz medicinskih, zdravstvenih, lekarniških, znanstvenih, laboratorijskih, higienskih in optičnih instrumentov, aparatov, opremo in potrebščin ter ortopedskih pripomočkov, na veliko in malo. Ljubljana 12. avgusta 1954. Rg II 567/13 2750 1444. Besedilo: Rudarski magazin, Mežica. Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 12. VIII. 1951 je podjetje prešlo v likvidacijo. Likvidatorji: Lednik Janez, Kavtičnik Ferdo, Vončina Ciril, Soko-lič Riko. Maribor, 12. aprila 1954. Reg št. 81/11 1128 1445. Besedilo: Občinska gostilna, Gornji Petrovci. Besedilo odslej: »Gostilna«, Gornji Petrovci. Reg št. 141/III 2475 Besedilo: Občinski mlin, Peskovci. Besedilo odslej: »Mlin Peskovci«. Reg št. 142/III 2474 Maribor, 19, julija 1954. 1446. Besedilo: Pekarsko podjele »Center«, Maribor, Grajski trg 6. Izbriše se »Pekarna na Pobrežju«, Ulica XIV. divizije 80, zaradi ooitn osvojitve Maribor, 24. julija 1934. Reg št. 18 2507 1447. Besedilo: Gostinsko podjetje »Korotan«, Maribor, Crtomirovn 8. Besedilo odslej: Gostilna »Korotan«, Maribor, Crtomirova 8. Poslovni predmet odslej: Opravljanje gostilne, t. j. točenje alkoholnih in brezalkoholnih nijač ter proda janje toplih in mrzlih jedil. Izbriše se naziv upravnika in vpiše Konop Nežka, poslovodja, ki podpisuje samostojno v mejah zak. določb, in Krašovec Marija, natakarica, skupno z poslovodjem v mejah zak. določb. Reg št. 223 2628 Besedilo: Mestno podjetje radio in fiomehanična delavnica v Murski Soboti, Besedilo odslej: »Rafimus«, radio in fiomehanična delavnica, Murska Sobota. Reg št. 74/III 2579 Maribor, 28. julija 1954. 1448. Besedilo: Mestna čevljarska delavnica v Dolnji Lendavi. Besedilo odslej: »Čevljarska delavnica«, Lendava. Maribor, 29. julija 1954. Reg št. 95 2643 1449. Besedilo: Mestni obrtni obrat »Moda«, Maribor, Slovenska ul. 20. Besedilo odslej: Splošno kroja- štvo »Moda«, Maribor, Slovenska ul. 20. Reg št. 110 2678 Besedilo: Mestno gostinsko podjetje »Gostilna pri pošti« v Murski Soboti. Besedilo odslej: Gostišče gostilna »Pri dobri kapljici« v Murski Soboti, Lendavska ulica. Poslovni predmet odslej: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter priprava in postrežba z mrzlimi in toplimi jedili. Poslovodja: Vratarič Franc. Reg št. 104/III 2680 Besedilo. Kmetijsko gospodarstvo, Podlehnik. Izbriše se Košar Brigita in vpišejo: Cesnik Milica, novi imenovani računovodja, ki bo podpisovala v računskih, finančnih in bančnih zadevah v mejah zakonitih določb, Osterc Milivoj, kmet. tehnik, Podlehnik 22, in Perger Brigita, knjigovodja, Podlehnik 22. Reg št. 15« 2676 Besedilo: Kmetijsko gospodar- stvo Zavrč. Izbriše se Istenič Miran in vpišeta: Zula Ivan, novi imenovani računovodja, ki bo podpisoval v računskih, finančnih in bačnih zadevah v mejah zak. določb, in Kolenko Ivan, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje. Reg. št. 159 2677 Maribor, 5. avgusta 1954. 1450. Besedilo: Mestno kino podjetje, Maribor, Grajska 5. Besedilo odslej: Kino podjetje Mpribor, Grajska 5. Izbriše se Cokl Danica in vpiše novi imenovani honorarni računovodja: Pesek Alojz, ki bo podpisoval v računskih in finančnih zadevah v mejah zakonitih določb, Zibert Štefka, namestnik računovodje, bo sopodpiševa la v računskih in fi-nanemh zadevah v njegovi odsotnosti. Maribor, 9. avgusta 1954. Reg 67/f’ 2753 1451. Besedilo: Mestna slaščičarna, Krško. Na podlagi odločbe ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško, št. 314/54 z dne 10. II. 1954 je prešlo podjetje v likvidacijo. Besedilo firme: kakor, doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidatorji: Kukovičič Jože, Videm-Krško, Romih Ivan, Krško in Jerman Ivan, Krško, ki podpisujejo za podjetje po dva skupaj. Novo mesto, 8. julija 1954. Rg I 57/9 2687 1452. Besedilo: Kmetijsko gozdarsko posestvo, Kočevje. Na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 10. IV. 1934 se izbrišejo obrati posestva: Cvišlerji, Omeg, Koprivnik, Knežja lipa, Mozelj, Morava, Livold, Kočevje — vrtnarija, Mlaka skupno z govedorejo, svinje-rejo in ,poljedelstvom. Stari breg. Slovenska vas z živinorejo in poljedelstvom, Koblerji, Stari log — živinoreja in poljedelstvo, Mahovnik, Crmošnjice, Kočevje — mlekarna in mesarija, Breg, Kočevje — gozdarstvo, Ljubljana — trgovi-Grčarice — gozdarstvo, Podpreska — gozdarstvo — Ljubljana — trgovina, Kočevje — gostinski obrat in gradbena skupina. Vpišejo se kmetijski obrati: Kmetijske uprave Cvišlerji, Koprivnik, Knježja lipa, Livold, Mlaka, Stara cerkev. Stari log; vrtnarija Kočevje, mlekarna Kočevje, mesarija Kočevje; gozdni obrati: gozdne uprave Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice in Podpreska; špedicija Kočevje in Ribnica; stranski obrati: delavnica Breg, gradbena skupina m avtoprevozništvo Kočevje, centralno skladišče, žaga, mizarstvo in zabojarna. Izbriše se upravičenec za podpisovanje Ogorevc Anton. Ža podjetje podpisujejo: Nagode Ignac, direktor, na podlagi zakonitih pooblastil in pravil podjetja, samostojno; Žagar Jože, direktor za gozdarski sektor, v odsotnosti direktorja, v istem obsegu; Starc Anton, šef komerciale, v odsotnosti direktorja podjetja ali direktorja za gozdarski sektor, v istem obsegu; Lesjak Rajko, glavni računovodja, sopodpisuje vse listine po 47. členu szdgp in Muhič Ivan, glavni knjigovodja, sopodpisuje v istem obsegu, v odsotnosti glavnega računovodje. Na podlagi sklepa delavskega sveta Lesno industrijskega podjela Kočevje z dne 25. V. 1954 in odločbe OLO Kočevje z dne 2. VI. 1954, se vpiše spojitev podjetja s Kmetijsko gozdarskim podjetjem v Kočevju. Novo mesto, 5. avgusta 1954. Rg II 27/2 2667 Xajnlätva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglašajo: 1453. Besedilo: Kolarska delavnica, Razkrižje. Besedijo odslej: Kolarska delavnica, Razkrižje, v likvidaciji. Izbrišejo se Flac Anton in Milh-berger Jože in vpišejo likvidatorji: Makovec Franc, kot predsednik, Flac Anica in KJenar Jože, kot OLO Ljutomer, 17. julija 1954. Št. II-2305/3-53 4574 Izbrisi Okrožna sodlšCa razglašajo: 1454. Besedilo: Invalidsko podjetje »Jelen«, Celje. Ker se je podjetje osamosvojilo. Celje, 4. avgusta 1954. Zt 119/54 k 2671 1455. Besedilo: Okrajno mizarstvo, Šoštanj. Zaradi združitve z novim ustanovljenim podjetjem »Lik«, Šoštanj. Rgo I 14/2 2736 Besedilo: »Žaga«, Šoštanj. Zaradi združitve z novim ustanovljenim podjetjem »Lik«, Šoštanj. Rgo I 138/2 2739 Celje, 9. avgusta 1954. 1456. Besedilo: »Žaga« v likvidaciji, Leskovec pri Krškem. Zaradi končane likvidacije. Novo mesto, 7. avgusta 19l54. Rg II 195/3 2688 Tajništva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglašajo: 1457. Besedilo: Gradbeno podjetje zn okraj Maribor okolica (Kamnica 19). Zaradi izvršene likvidacije. Likvidator podjetja je Černigoj Pavel, uslužbenec OLO Maribor okolica. OLO Maribor okolica, 3. junija 1953. Št. 1I-RDGP 8/1 4240 1458. Besedilo: Okrajno nvtoprevoz.ni-ško podjetje Maribor okorica (Maribor, Ruška 63i. Zaradi izvršene likvidacije. OLO Maribor okolica, 8. junija 1953. Št. I1-RDCP-30/I 4275 Register astanov s samostojnim finansiranjem Vpisi Tajništva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglaSajo: 1459. Besedilo: »Reševalna postaja Ormož« v Ormožu. Poslovni predmet: Prevoz bolnikov z območja LO MO Ormož in okolice. Ustanovitelj: LO MO Ormož. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: LO MO Ormož. Za zavod podpisujeta: Žunec Konrad, upravnik in Pučko Franc, knjigovodja, v okviru zakonitih pooblastil in pravil zavoda. OLO Ptuj, 26. junia 1954. Št. 11/12-1350/2-54 1739 Spremembe Tajništva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglašajo: 1460. Besedilo: Okrajni zdravstveni dom, Ljutomer. Izbrišejo se splošne ambulante: Apače, Gornja Radgona, Slatina Radenci, in zobna ambulanta Gornja Radgona ter »Babice«, Gornja Radgona, zaradi razdružitve. OLO Ljutomer, 15. julija 1954. Št. II 3065/1-54 2388 Zadružni register Spremembe 609. Besedilo: Kmetijska delovna zadruga »Jože Srebrnič«, Medana. Izbrišeta se člana upravnega odbora Kristančič Franc in Prinčič Zdenko in vpišeta nova izvoljena člana. Mužič Izidor, Mcdana-Plešivo 5, Mikulin Mirko, Medana 60, kmeta. Gorica, 31. maja 1954. Za dr V1I/48-30 1796 610. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. »Gradnik Ivan«, Banjšice. Izbrišejo se Humar Franc, Petrovčič Stanko in Čargo Izidor in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora: Žbogar Anton, Banjšice 11, Žbogar Leopold, Banjšice 24, in Ipavec Staniko, Banjšice 45, kmetje. Gorica, 3. julija 1954. Zadr Vt 1/174-17 2409 611. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Vojščica (Vojščica na Krasu). Na občnem zboru 7. IV. 1954 so biila spremenjena pravila. Družinski delež znaša 50 din, družinski član jamči za obveznosti zadruge z 20kratnim zneskom vpisanega enkratnega družinskega deleža. Izbrišejo sc člani upravnega odbora Pahor Jožef, Milanič Jožef, Pirc Natalija in vpišejo novi izvoljeni člani: Milanič Alojz, Vojščica 64, Rogelja Karel, Vojščica 14, Pahor Jožef, Sela 15. Za sopodpiševa n je je pooblaščena Rogelja Marija, Vojščica 25. Gorica, 2. avgusta 1954. Zadr V/19-20 2644 6L. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Most na Soči. Na občnem zboru dne 5. III. 1954 je bila sprejeta sprememba pravil: Član zadruge odgovarja za obveznosti zadruge z 10kratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža. — Upravni odbor šteje 9 članov. Izbrišeta se Leban Franc in Krivec Ciril in vpišeta navo izvoljena člana upravnega odbora: Rovšček Dragica, knjigovodja, Most na Soči, Bi zal j Zdravko, kmet, Modrej ce 35. Gorica, 11. avgusta 1954. Zadr III/54-52 2731 613. Besedilo: Podjetje »Vino« pri Okrajni zadružni zvezi v Sežani. Besedilo odslej: Pinij el j e »Vino«, Sežana. Sprememba vpisana na podlagi sklepa okrajnega LO Sežana z dne 27. julija 1954, št. 1-3746/2-1934-20. Gorica, 13. avgusta 1954. Zadr VIII/40-12 2743 614. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Log. Izbriše se član upravnega odbora Jelovčan Ignacij in vpišeta na novo: Debeljak Franc, Kovsfci vrh 5, kmet. sin, in Božnar Jurij, kmet, Log 4. Ljubljana, 2. avgusta 1934. Zadr VI 100/9 2643 615. Besedilo: Kmelijska zadruga z omejenim jamstvom na Vačah. Na zboru dne 18. februarja 1954 so bila spremenjena zadružna pravila v 32. členu. Delež znaša 1000 dinarjev. Člani odgovarjajo za obveznosti zadruge s Skratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljne ga deleža. Izbrišejo se člani upravnega odbora Planinšek Franc, Zarnik Franc, Vidmar Marinka, Grilc Janez, Štrus Alojz, Petek Maks, Osolnik Anton, Jurjevec Gašper in vpišejo novi: Keber Stane, prods. OZZ Ljubljana okolica, Ljubljana, Planinšek Martin, Vače, Lukač Ivan, Širokaset, pos. sinova, Kovač Franc, Boltija, Dolinar Franc, Kandrše, Lavtar Franc, Kandrše, Podbevšeik Vinko, Vovše, Šibe rt Rudolf, Vače, Topol-šek Janko, Slivinn, Skobe Anton, Ržiše, vsi posestniki. Ljubljana, 12. avgusta 1954. Zadr IV 71/10 2751 616. Besedilo: Zadružno gospodarstvo, Jurovski dol. Zadruga je prešla na podlagi sklepa obč. zbora z dne 18. II. 1953 v likvidacijo. Likvidatorji: Vrčko Franc, tajnik, obč. LO Jurovski dol, predsednik, Kramberger Franc, kmet, Partinje, Levačič Slavko, Grager Stanislav in Lorenčič Kari, delavci, Jurovski dol; Gungl Konrad, Zg. Gastaraj, Žunko Jožef, Jurovski dol, delavca, Grager Rozalija, Jurovski dol, Žunko Katarina, gospodinji, Jurovski dol. Likvidacijsko besedilo: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidatorji podpisujejo tako, da po dva od njih pristavita pod besedilo svoja podpisa. Maribor, 4. maja 1954. Zadr V 75 1382 617. Za zadrugo podpisujeta v bančnem poslovanju: Lepoša Geza, upravnik, in Ovček Edvard, član upravnega odbora. Maribor, 6. avgusta 1954. Zadr III 74 2682 Izbrisi 619. Besedilo: Potrošniška zadruga z o. j., Šoštanj. Ker je končan likvidacijski posto- Celje, 31. julija 1954. Zadr VIII 106/22 2664 620. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Brezje. Izbrišejo se Lorbek Vili, Uršič Justin, Miki Ivan in Lešnik Ivan, in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora: Riedl Franc, predsenik, Brezje, Gradišnik Simon, upok., Brezje, Jager Jože, mehanik, Brezje, in Šolar Jakob, kmet, Dogoše. Petrovič Simon je predsenik, Gradišnik Simon, podpredsednik, in Rošker Justina, tajnik u. o. Za zadrugo podpisujejo v banč-nm poslovanju: Petrovič Simon, Kacijan Angela in Ferlinc Avgust. Zadr VI 139 2647 Besedilo: Zadružno kmetijsko gospodarstvo z o. j., Lenart-Žerjavci. Zadruga je prešla na podlagi sklepa obč. zbora z dne 12. XI. 1953 v likvidacijo. Likvidatorji: Vidovič Hinko, direktor NB Lenart v Slov. goricah, predsednik. Ceh Jože, ključavničar, Lenart v Slov. goricah, Šantl Ivan, Lenart v Slov. goricah, Lorber Franc, Sp. Porčič, šuman Franc, Zg. Žerjavci, Tomažič Andrej, Sp. Porčič, kmetje; Polanec Lujo, veterinar, Lenart v Slov. goricah, Šmir-maul Angela, Radehova, Kramberger Olga, Lenart v Slov. goricah, gospodinji. Likvidacijsko besedilo: kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator j i podpisujejo tako, da po dva od njih pristavita pod besedilo svoja podpisa. Zadr VI 126 2650 Maribor 20. julija 1954. 618. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Križevci v Prekmurju. Vpiše se zadružni obrat: Kmetijska zadruga z o. j. Križevci, trgovina Ivanovci. Poslovni predmet: Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, s tobačnimi izdelki, vžigalicami in potrebščinami na drobno. Izbriše se član upravnega odbora Horvat Viktor. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Skomarje. Zaradi združitve s Kmetijsko zadrugo z o. j., Pohorje. Maribor, 20. julija 1954. Zadr VI 87 2523 Razpisi Št. 923/1-54 5387 Rektorat Medicinske visoke šole v Ljubljani razpisuje tale mesta: 1 docentsko mesto za interno medicino; 1 docentsko mesto za patološko anatomijo; t asistentsko mesto v pato-fizio-loškem inštitutu. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vlagati na rektoratu, Vrazov trg 4/1, 20 dni po objavi razpisa. Rektorat Medicinske visoke šole v Ljubljani Št. 632/1 5421 Rektorat Akademije za glasbo razpisuje za študijsko leto 1954/55 tale mesta boaomik strokovnih sodelavcev in sicer 6 mest honorarnih predavateljev za glasbeno akustiko; za dikcijo; za zgodovino umetnosti; za zgodovino gledališča in kostumov; za glasbeno narodopisje; za opemo igro; dalje eno hon. mesto vodje zborovskih vaj; eno hon. mesto korepetitorja pri operni igri; honorarna mesta za pouk flavte; • za pouk oboe; za pouk klarineta; za pouk fagota; za pouk violončela; za pouk harfe; za pouk orgel; 5 hon. mest za pouk vzporednega predmeta: klavir in eno mesto za pouk ritmične gimnastike. Prošnje, kolkovane s 30 dinarjev je treba vložiti na rektoratu Akademije, Gosposka 8 najpozneje do 25. septembra t. 1. in priložiti: rojstni list, diplomo ustreznega visokošolskega študija, soglasje matične ustanove, da sme kandidat prevzeti honorarno zaposlitev, prepis odloč- be o nastavitvi na matični ustanovi, in kolek za 150 dinarjev za rešitev. Akademija za glasbo v Ljubljani Poziv upnikom in dolžnikom 4703 / Okrajna menza v Trbovljah je z odločbo OLO Trbovlje, št. 1317/3 z dne i. VII 1954 z 10. VIL 1954 v likvidaciji. Proglasit veni rok: 30 dni po tej objavi. Likvidacijska komisija št. 543/54 4891 Kmetijska zadruga Renkovci v Prekmurju je z dnem 1. VI. 1954 prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija 5113 Z odločbo OLO Maribor okolica, št. 11-32/54 z dne 5. julija 1954 so prešla v likvidacijo tale podjetja: Občinska čevljarska delavnica, Pragersko, s sedežem v Pragerskem 97, »Brivnica«, Pragersko, s sedežem v Pragerskem 96, »Šivalnica«, Pragersko, s sedežem v Pragerskem 84, Priglasitveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Anžič Maks, Ljubljana, evidenčno tablico poltovornega avtomobila, št. S-1159. 5382 Arbi Karel, Ljubljana, Janševa 12, osebno izkaznico, reg, št. 17724-51, ser. št. F-0463634. 5304 Avto-moto krožek, »Kovinar«, Vižmarje 170, prometno dovoljenje za osebni avto, »Fiat-Balilla« štev. S-72’22, izdano od OLO Gorica, registrirano za leto 1953/54 pri MLO Ljubljana mesto. 5355 Benko Martin, Hotiza št. 168, OLO M. Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. 23204, ser. številka G-0247514. 4941 Benkovič Evgen, Bogojna 83, osebno izkaznico, reg. št. 2660, ser. št. 225369, izdano od TNZ Murska Sobota. 4436 Bolanč por. Polak Marija, Radovljica, osebno izkaznico, reg. številka 21472, ser. št. 0812382. 5339 Bolko Ivan, Zg. Polskava pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. štev. 49926, ser. št. F-0879132, izdano od OLO Maribor okolica. 5278 Bombek Alojz, Dragačevo 50, Šmarjeta ob Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 10685, ser. št. 0583669, izdano v Mariboru. 5280 Bregar Franc, Praprotno 6, okraj Krško, evidenčno tablico za motorno kolo. št. S-1313. 5266 Brodar Vladislava, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 66786/51, ser. št. F-0089096. 5305 Curie Janez, Dolga poljana 58, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 28716, ser. št. 0319646. 5349 Černe Frančiška, Ljubljana, Černetova 29, osebno izkaznico, reg. št. 95818/51, ser. št. F-0118128. 5319 Černič Peter, Ledina 29, pošta-Sevnica, osebno izkaznico, reg. št. 44046, ser. št. 0388356. 5325 Čizmazija roj. Horvat Ana, Turnišče 231, osebno izkaznico, ser. št. G-0239408. 5116 Čizmazija Jožef, Turnišče 231, osebno izkazeico, ser. številka G-0239407. 5117 Čoki Danica, Maribor, Tyrševa 20, delovno knjižico, reg. št. 12120, ser. št. 236295, izdano v Mariboru 1953. 5293 Drugovič Ivan, sedaj Loče 30, osebno izkaznico, reg. št. 2884, ser. številka 0368194, izdano od OLO Krško. 4055 Drvarič Alojz, Brezovica 62, pošta Puconci, osebno izkaznico, reg. številka 31277, izdamo od OLO Murska Sobota. 5118 Edlbacher Alojz, Maribor, St. lijaka 126, osebno izkaznico, reg. št. 46872, ser. št. 0193926. 5282 Fras Ljudmila, Voličina 14 v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 18587, ser. št. F-0576765, izdano od OLO Maribor okolica. 5283 Gačnik Marija, Maribor, Tezno, Štrekljeva, 5. blok, osebno izkaznico, reg. številka 18451, ser. številka 0007797, 5281 Grabcljšek Karel, Hrib 2, Vrhnika, osebno izkaznico, reg. številka 36289/51, ser. št. F-0058599. 5320 Grabeljšek roj. Junger Marija, Hrib 2, Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 12130. 5321 Gradišek Fanika, Borisa Kidriča 17, Zagorje ob Savi, osebno izkaz- nico, reg. štev. 18814, ser. številka F-0732164. 5377 Gregorič roj. Zorn Rožica (Ana), Prvačina 113, osebno izkaznico, reg. št. 27176, ser. št. G-295553, izdano od OLO Nova Gorica. 5326 Gričnik Marija, Josipdol 24 na Pohorju, osebno izkaznico, reg. štev. 23128, ser. št. 0370986, izdano od OLO Maribor okolica. 5292 Grum Peter, Maribor, Kopališka 18, osebno izkaznico, reg. št. 24340, ser. št. 0161424, izdano od OLO Maribor okolica. 5279 Grušovnik Justin, Lokovica, osebno izkaznico, reg. št. 21602, izdano v Šoštanju. 5340 Hanželič Zvonko, Maribor, Tezno, Roška 54, osebno izkaznico, reg. št. 29017, ser. št. 0022176. 5293 Hari Jože, Maribor, Kolodvorska 3, osebno izkaznico, reg. št. 29089 ser. št. 22248 5291 Heimbring Jože, Ponikve 11, pošta Jesenice na Dol., osebno izkaznico, reg. štev. 14073, ser. številka 0379383. 5333 Horvat Ignac, Dolenci 37, p. Sa-lovci, delovno knjižico, izdano od OLO Murska Sobota in spričevalo o položajnem polkvalificiranem natakarskem izpitu, izdano od Gostinske zbornice v Murski Soboti. 5135 Hrastelj Andrej, Gor. Radgona, osebno izkaznico, reg. št. 8550. 5367 Hrga Jožef, Zg. Šturmovci 6, pošta Sv. Vid pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 34511, ser. št. 0258179, in izkaznico za kolo št. 3078. 4903 Janžekovič Terezija, Rabelčja vas 6, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 2482 ser. št. 0244795. 5327 Jesenek Nežka, Žalec, Ambulanta Žalec, osebno izkaznico, reg. štev. 431/50, ser. št. F-0023141, izdano v Ljubljani. 5267 Juratovec Jože, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 64625/51, ser. št. F-0086935. 5268 Jurčec Zorka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 56149/51, ser. št. F-0078459. 5341 Jurič Angela, Zg. Polskava pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 42028, ser. št. 0877162, izdano od OLO Maribor okolica. 5277 Justin Ana, Gačnik 29 pri Jare-nini, osebno izkaznico, reg. št. 29955, ser. številka 0028114, izdano v Mariboru. 52% Kirn Karl, Oražmova 13, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 32817, ser. št. F-0055127. 5342 Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju, Qvid, tablico za osebni avtomobil št. 6080, izdamo v Mariboru 1954. 5302 Kodre Slavica, ErzeJj 3, p. Vipava, osebno izkaznico, reg. št. 25281, ser. št. 0310585. 5265 Ko'kolj roj. Brajnik Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 90021/51, ser. št. F-0112331. 5356 Kostanjšek Marija, Hrušica 1, pošta Jesenice na Gor., osebno izkaznico, reg. številka 2475, ser. številka 255285. 5386 Košar Marija, Maribor, Mladinska 7, sedaj Opatija, osebno izkaznico, reg. št. 47947, ser. št. 45395, izdano v Mariboru. 5295 Koželnik Franc, Topolščica, osebno izkaznico, reg. štev. 10729, ser. številka F-0033039, izdano v Ljubljani. '5383 Kragelj Benedikt, Maribor, Partizanska 11, osebno izkaznico, reg. št. 33947, ser. št. 0035779. 5298 Krampi Jože, Brezje, Petrovičevo 14 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. številka 14499, ser. številka 005208. .5288 Kristl Nevenka, Maribor, Focho-va 23, osebno izkaznico, reg. štev. 16719, ser. številka F-0278506, izdano v Ptuju. 5286 Križan Ana, Maribor, Jadranska 21, osebno izkaznico, reg. št. 3268, ser. št. 0024617. 5299 Krumpak Hinko, Ljubljana, Čufarjeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 70571/51, ser. št. F-0092681. 5357 Kukojca Aleksander, Markišavci 43, p. Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. štev. 7566, ser. številka 0089276. 4928 Kuret Ivanka, Žirje 7, osebno izkaznico, reg. št. 20641, ser. številka 0221351, izdano v Sežani. 5032 Lah Ivan, Maribor, Radvanjska 48, osebno izkaznico, reg. št. 55436, ser. št. 0056308. 5287 Lah Oskar, Maribor, Heroja Šlandra 23, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor mesto, 1946. 5300 Lampret Franc, Sveča 4, Stoperce, p. Majšperk, osebno izkaznico, reg. št. 422884, ser. št. 0286521. 4929 Lisec Janez, Lukovec, osebno izkaznico, reg. št. 39648, izdano v Krškem. 5384 Lukaš por. Simončič Martina, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 94753/51, ser. št. F-0117065. 5343 Maček Oto, Maribor, Studenci, Obrežna 37, osebno izkaznico, reg. št. 37431, ser. št. 0037143 . 5290 Mati Peter, Letence 9, p. Golnik, osebno izkaznico, reg. št. 3806, ser. št. 0193116. 5033 Maligoj Mihael, Kamno 77, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 19304, ser. št. 0397626. 5372 Mežnar Vinko, Vrba št. 27, p. Žirovnica, osebno izkaznico, reg. št. 3419, ser. št. 0389839. 5138 Mihelič Dragutin, Ptuj, Rogozni-ška 10, šolsko spričevalo o končanem 4. razredu gimnazije v Ptuju. 5528 Moti Jože, Maribor, Gregorčičeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 22053, ser. št. 19471. 5284 Možina Gabrijel, Podkuže 44, pošta Mojstrana, osebno izkaznico, reg. št. 5789. 5312 Nadlišek Frančiška, Vipava 134, osebno izkaznico, reg. št. 27100, ser. št. 0316540. 5264 Novak Jožef, Poljana 21, Prevalje, osebno izkaznico, reg. št. 6671, ser. št. G-0271081, izdano od OLO Slovenj Gradec. 4904 Nusdorfer Branko, Šmarje 44, pošta Branik, osebno izkaznico, reg. št. 24907, ser. št. 030188. 5329 Obolnar Vladimir, Ljubljana, Robova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 95460/51, ser. št. F-0117770. 3358 Očko Josip, Ljubljana, Smartin-ska, osebno zkaznieo, reg. št. 1221, izdano od TNZ Predgrad. 5306 Okorn Ana, Luče 48, Višnja gora, osebno izkaznico, reg. št. 31912, izdano v Škofji Loki. 5344 Peklaj Franc, Prešernova 25, vozniško dovoljenje stopnje »D«, številka 533. 5359 Perič Mihaela, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 96267. 5307 Plahutnik Leopoldina, Zduša pri Kamniku, spričevalo o dovršeni Trgovski šoli v Kranju,- izdano leta 1952. 5522 Podboršek Marijan, Šmatno ob Savi, osebno izkaznico, reg., štev. 72908/51, ser. št. F-0095218. 5323 Podgoršek Bogomir, Ljobljana, Vidovdanska 9, vojaško in delavsko knjižico, izdani v Ljubljani. 5360 Potočnik roj. Pšajd Simona, Ana, Mestni vrh 105, osebno izkaznico, reg. št. 9732, ser. št. 0251945, izdano od OLO Ptuj. 5121 Potočnik Cvetan, sedaj Brezje 48, osebno izkaznico, reg. št. 6291, ser. št. 0816994. 4942 Praznik Janez, Sibžice, osebno izkaznico, reg. št, 9380/51, ser. št. F-0031690. 5269 Pretnar Marjeta, Tržič, osebno iz. kaznico, reg. št. 4080, ser. številka 0138690. 5361 Pungračič Ivan, Turški vrh 14, pošta Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 28393, ser. št. F-0271703. 4931 Radinja Leopold, sedaj v Sveto-vem, p. Grgar 143, osebno izkaznico, reg. št. 33508, ser. št. 0355262, izdano od OLO Gorica. 4045 Repinc Franc, Brod 6. Bohinjska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 15975, ser. št. 0807885,. 5054 Rodošek Ana, Janežovce 16, pošta Desternik, osebno izkaznico reg. št. 9535, ser. št. 0251748. ' 3993 Sajko Ivan. Maribor, Smetanova 51, osebno izkaznico, reg. št. 1883. ser. št. 9195. 5285 Sedej Jože, Logatec, osebno izkaznico, reg. št. 48936, ser. številka F-171637, izdano od OLO Ljubljana okolica. 5362 Sivec Slavko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 96445/51. 5324 Sivka Mihael, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 98237/51, ser. št. F-0120547. 5308 Slavič Terezija, Vrhnika, Stara cesta 11, osebno izkaznico, reg. štev. 38843, ser. št. F-0146853. 5363 Sovič Matilda, Strmec 11, p. Velika Nedelja, osebno izkaznico, reg. št. 49478, ser. št. 0257903, izdano v Ptuju. 5331 Sterle Vojko, Ljubljana, Podutik, osebno izkaznico, reg. št. 104690/50, ser. št. F-0479000. 5545 Šabeder Helena, Selce 43, Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 18307, ser. št. 0582985, izdano od OLO Maribor okolica. 5301 Samoe Jurij, Pernica 34 pri Smar-jeti ob Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 30823, ser. št. 0191156, izdano od OLO Maribor okolica, in knjižico za kolo, tovarniška znamika »Mille«. 5303 Škufca Karel, Dalnja vas 10, osebno izkaznico, reg. št. 10644, ser. številka 0344444, izdano v Novem mestu. 5346 Štukelj Alojz, Kot 5, p. Semič, osebno izkaznico, reg. št. 9795, ser. št. 04930105. 5368 Šuštaršič Roman, Dolenjske Toplice 14 a, osebno zkaznico, reg. št. 21783, ser. št. 0319183, izdano od OLO Novo mesto. 5381 »LJUDSKA UPRAVA» št. 7 prinaša tole zanimivo vsebino: Lojze Piškur: Zakon o socialnih zavodih razširja družbeno upravljanje — Miro Saje: Investicijski program — S. J. - Ing. V. M.: Temeljni zakon <» varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci — Dr. S. S.: Uredba o upravljanju stanovanjskih hiš in njeno prečiščeno besedilo — M. S.: Naloge javnega pravobranilca in pristojnost organov za potrditev kupnih pogodb v prometu z nepremičninami. Poleg člankov sta tudi topot aktualni rubriki: »Iz prakse Vrhovnega sotlišča v upravnih sporih« in »Iz dola javnega pravobranilstva«. R. M. in T. B. sta zastopana z zanimivim prispevkom iz dela naše ljudske skupščine: Skupščinski zapiski. »Ljudska uprava« odgovarja na razna vprašanja iz našega zadružništva, na kraju pa je pregled važnih pravnih predpisov s komentarji dr. Vlada Rupnika. »Ljudska uprava« izhaja praviloma mesečno. Letna naročnina znaša 360 din, posamezna številka stane 30 dinarjev. Naroča se pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336, ček. račun 601-Ž-157. Šušteršič Edita, Ljubljana, spričevalo o dovršeni mali maturi, izdano na XI. gimnaziji v Ljubljani. 1. 1948. 5309 Toman Ana, Maribor, Zupančičeva 8, osebno izkaznico, reg. številka 11633, ser. št. 6516. 5227 Trbovšeik Marjan, Glavni trg 57, Slovenj Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 21992, ser. št. 0283502. 5332 Trstenjak Matija, Salovci 12, pošta Središče ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 19494, ser. Številka 0262764. 5348 Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija, Ajdovščina, evidenčno tablico, številka S-5926 za tovorni avto. 5123 Uršič Jožef, Idrsko 35, Kobarid, osebno izkaznico, reg. št. 14424, ser. št. 0393234. 5371 Valenti Henrik, Zg. Radvanje, Ob ribniku 27 pri Mariboru, osebno iz-k .znico, reg. štev. 27430, ser. štev. 34132. 5297 Verdnik Anton, Kozjak, p. Mislinja, osebno izkaznico, reg. št. 27762, se., št. G-0363072, izdano od OLO Slovenj Gradec. 4906 Vičič Viktor, Laze 4, II. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 12957, ser. št. 0360267. 5373 Vorkapič Lazar, Ljubljana, Šentvid, osebno izkaznico, reg. številka 64623. 5310 Vuzem Amalija, Čermožiše .86, p, Žetale, osebno izkaznico, reg. štev. 43359, ser. št. 0287596. 5334 Zalar Alojzij, Ljubljana, Kolodvorska 43, osebno izkaznico, reg. št. 78336/51. ser. št. F-0100646, in vojaško knjižico rezervnega oficirja in izkaznico Doma JA, izdano v Ljubljani. 5385 Zavec Marija, Maribor, Studenci, Obrežna 91, osebno izkaznico, reg. št. 28043, serija 0039754. 5276 Zaverl Rudolf, Ljubljana, Brejčeva — blok XV/I, osebno izkaznico, reg. številka 80111/51, ser. številka F-0102421. 5270 Zidar Martina, Trbovlje, Neža 25, osebno izkaznico, reg. št. 9847, ser. št. 0723177. 5369 Zore Dragica, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 980, izdano v Novem mestu. 5271 Zorman Ivana, Ljubljana, Domžalska 11, osebno izkaznico, reg. št. 74681. 5272 Zupan Ivan, Gradec 58, Litija, osebno izkaznico, reg. št. 5675, ser. št. F-0163981. 5364 Zupanc Vera, Tomažičeva št. 25, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 61301/51, ser. št. 0083611. 5365 Zupančič Jože, Ljubljana, Dolenjska 62, osebno izkaznico, reg. štev. 54703, ser. št. F-0077013. 5311 Žarn Anton, Vel. Mraševo 60, osebno izkaznico, reg. štev. 28270. ser. številka 0406580, izdano od OLO Krško. 5035 Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odeovoml urednik: dr Rastko Mofinlk - Tiska tiskarna »Toneta TomšICa« v Ljubljani