april ’95 MAMA Misli so svetle in želje so vroče, da razveselijo tvoje srce danes in v bodoče. A bridkosti, trpljenja v življenju tvojem bilo je obilo, na licih in rokah sledove pustilo. Mama, pa danes se z mano nasmej, na težke trenutke nazaj nič ne glej; otroci smo srečni ob tebi poslej. A besed dovolj velikih zate mama, nikdar ne bom zbrala, vedi, da vse kar v življenju dobrega si me naučiti znala, to tebi danes je največja zahvala. Saša Rolih, CUIO Vipava S temi iskrenimi otroškimi besedami čestitamo vsem našim mamicam in ženam ob materinskem dnevu. Želimo jim, da bi lahko vzgajale svoje otroke v miru, sreči in zadovoljstvu, predvsem pa v zdravem odnosu do svojih bližnjih, do slovenstva, do domovine in do vsega tistega, kar nam polepša vsakdan. Našim krajanom voščimo veselo Alelujo. Ne pozabite na velikonočni jerbas in blagoslov ognja ter z velikonočnimi jedili razveselite osamljenega ali bolnega soseda. Uredniški odbor «0v r v,' \ / .v S J/ 4 'v iz naše preteklosti GRAJSKI PARK V grajski kompleks so spadali naslednji objekti: reprezentančna zgradba s kapelo na severni strani, dvoriščne stavbe v podkvasti obliki, južna stavba (sedaj v lasti Gomizelja), zahodna stavba v obliki črke L (danes Adria), grajski park, steklenjak, hlevi (kjer je sedaj spomenik) in del sedanjega Novega trga in Podskale. Grof ni bival v reprezentančni zgradbi marveč v prostorih dvoriščne stavbe. Za mirne sprehode in počitek v naravnem okolju sta služila grajski park in Podskala. Tu okrog so imeli Lanthieriji velike posesti z gradovi v Vipavi, na Slapu in na Zemonu. V Ajdovščini na Palah so imeli fužine, kjer so topili in izdelovali razne izdelke iz železa in bakra. Ostanki zidov in peči so vidni še danes. Ta prostor so izbrali zato, ker ima reka Hubelj v tem delu močan pad in je neusahljiva. Po dograditvi Novega gradu 1702. leta je pričel Lanthieri urejati grajski park. Vhodna vrata so bila obrnjena proti portalu graščine in sestavljena iz štirih železokovanih kril. Sedaj so obnovljena in stoje na istem mestu. Ob vhodu sta bila dva leva na podstavkih, izdelana iz kamna, varovala sta vhod v park. Po vojni sta nekega dne "oživela" in od tu "pobegnila" z nekim veščim "krotilcem živali". Tako smo oškodovani še za dve umetniški deli, ki sta krasili vhod v park. Lev predstavlja moč, čuvarja, tako da so ga vladarji že pred tisočletji imeli za svoj simbol in ga postavljali pred svoje rezidence in svetišča. Tako lahko še danes vidimo mogočno sfingo pred piramidami v Egiptu, ki jo tvori levji trup in faraonova glava. V srednjem veku so Benečani imeli leva za svoj simbol in ga tudi upodabljali na vseh zasedenih krajih. Tako izgleda, da se je grof zgledoval v tistem času po njih in postavil ta dva leva ob vhodu v park. Vhodna vrata so po drugi svetovni vojni kratkomalo odnesli, jih razžagali in uporabili za ograjo. Po naročilu turističnega društva je pokojni Anton Božič, kovaški mojster iz Vipave, leta 1991 naredil nova. V grajskem parku so bili ob stezicah putti, ki so med drevjem in zelenjem krasili notranjost parka. Ti kipci - putti - držijo v rokah razne predmete, živali in pridelke. GRMSK/ KOM fctkkaltL I ' I ptehod dvohi h/'J »c e most cc s: vi Vi jgZZZj \odfud yčj}ycz<:atwčna> Zjradba gonj tzej. hU*>! Q senena um paril sedej /Idnja O jentana •V rt Ponazarjajo stvari, ki so jih v tej dobi imeli, ter opravila, s katerimi so se bavili. Med drugim vidimo: grofov grb, grozdje, knjigo, ovco, gos,... Grb Lanthierija, ki ga drži putto v naročju, je podoben bronastemu grbu, stoječemu nad portalom grajskega poslopja. Prav tako lahko vidimo še en tak grb, izklesan iz kamna, ki je vzidan na pročelju vipavske župne cerkve. V Lanthierijevem grbu je navadno upodobljen polmesec in tri zvezdice v navzkrižnem razporedju. V drugem motivu sta vpletena dva leva ali pa dva orla, ravno tako v navzkrižnem razporedju. V kombinaciji se ponavlja tudi dvoglavi orel, kar je detajl iz avstrijskega državnega grba. To je opaziti v kapeli cerkve sv. Štefana v levem stranskem oltarju sv. Barbare in na trgu, ko drži putto v rokah Lanthierijev grb. Takšen primer je tudi na nagrobnem spomeniku na slapenskem pokopališču. Ob tem, ko so celjski grofje imeli skupaj vse tri zvezdice in so v grbu Kraljevine Jugoslavije med dvema vojnama te zvezdice predstavljale Slovenijo, ni izključeno, da so grofje Lanthieriji tri zvezdice povzeli po celjskih grofih ter jih vključili v svoj grb. Razlika je samo v tem, da so celjski grofje imeli vse tri zvezdice skupaj zgoraj, Lanthieriji pa dve zvezdici zgoraj in eno spodaj pod polmesecem. Možno je, da so Stari grad imeli v lasti že leta 1357 celjski grofje, to je mnogo pred prihodom Lanthierijev v Vipavo. Ko se je leta 1382 omožila Elizabeta z goriškim grofom Henrikom IV., je za doto dobila Stari grad in celotno Vipavo. Šele pozneje so v grad prišli Herbersteini in za njimi Lanthieriji. Tri zvezdice so spet vključene v naš novi slovenski grb, seveda brez polmeseca. Knjiga, ki jo drži putto, predstavlja kulturo in znanost. Grozdje v puttovem naročju pomeni, da so se takrat bavili z vinogradništvom in bili znani po izvrstnem vinu. Gos in ovca predstavljata živinorejo in perutninarstvo, tedaj važen vir za preživljanje. Park je bil obdan z zidom in železno mrežo, v spodnjem delu na zahodni strani je bil vrt. Pod vrtom je bila živa meja in pod njo je tekel Slezenec. Nad zgornjim delom parka je bila sončna ura, dalje proti severni strani na prostoru sedanjega Novega trga so bili grofovi hlevi-konjušnice. Pozneje so te ob italijanski zasedbi uporabljali njihovi vojaki. Ob južnem zidu je stala hišica za shrambo orodja. V tem prostoru so se v času med prvo svetovno vojno igrali otroci. To je bil nekakšen otroški vrtec ali prostor za varstvo vipavskih otrok, te malčke je imela v varstvu Alojzija Princes. Na spodnjem delu parka so bila še ena manjša vrata za vhod na vrt. Pot od Novega gradu do Slapenskega gradu je grof Lanthieri prcjezdil po svoji zemlji, vodila ga je od grajskih vrat mimo parka in stavbe sedanjega gostišča Adria, kar je bila takrat tudi njegova last, prek Pasice, obokanega mostiča čez Slezenec, po Policah, čez železni most nad reko Vipavo pri veliki topoli, prek lesenega mostu čez Močilnik v Slapenski grad. Park so imenovali tudi prostor, ki se je začenjal nekako od sedanjih stopnic na balkon pa vse do konca zidu ob bregu Še danes prostor tam stoje imenujemo izvira reke Vipave, velike platane, ta Podskala. Vsaka stvar ima svoj vzpon in padec - to je naravni zakon. Tako nam je od nekdanjega razkošnega parka ostalo le nekaj drevja, vrata, znamenita fontana in vrsta kipcev, ki so jih pred leti postavili ob robu trga. Franc Cerovšek Op. pisca: • putto - iz italijanščine kip, deček, podoba otročičev; • Pasica - močvirni teren med Slezencem in baronovim vrtom. PO SLEDOVIH VIPAVSKIH ZUPANOV /2.del/ ANTON HROVATIN, Župana Dolenca, o katerem smo pisali v prejšnji številki VG je nasledil Anton Hrovatin iz Vipave, rojen leta 1840 v Dupljah, umrl leta 1919 v Vipavi. Njegov dom je bila pozneje Hrovatinova hiša v Lavrinovi ulici v Vipavi (sedaj gostilna). Hrovatinovi so bili veleposestniki, poleg posestva so imeli še gostilno, mesnico in mlin (pri Strnadu v Tabru). Anton Hrovatin je v Vipavo prišel iz Dupelj na povabilo sorodnikov iz družine Lavrin, ki so na starost ostali sami. Prevzem posestva so pogojevali s tem, da bo Anton Hrovatin skrbel za Andreja Lavrina, ki je bil opravilno nesposoben in je bil najmlajši otrok viteza A. Lavrina, konzula. Njegova žena je bila Marija Žvokelj, Štucinova iz Dolenj. Zakonca sta imela pet otrok: sinove Antona, ta je prevzel posestvo, Maksimiljana, ki je bil sodni pristav v Sežani, in Alfonza. Ta je živel v Pragi, se tam Anton Hrovatin starejši s sinom Alfonzom, ki je živel v Pragi poročil in bil posrednik za prodajo vipavskega vina na Češko in Dunaj. Hčerki pa sta bili Rezka in Marička, Marička se je poročila z Jankom Rudolfom, učiteljem v Št.Vidu. Anton Hrovatin je zapustil bogato družinsko korespondenco, iz katere je razvidna njegova široka dejavnost v tistem času. V njej je ohranjeno tudi pismo ljubljanskega župana Ivana Hribarja iz leta 1898, s katerim ga ta vabi na praznovanje petdesetletnice vladanja slavnega cesarja Franca Jožefa v Ljubljano, kjer je bil shod vseh slovenskih županov. Iz pisem njegovega brata Jožefa, ki je bil učitelj v Temnici na Krasu, je razvidno, da mu je brat Anton finančno pomagal, ker je brat v pismih utemeljeval: "...Ker živim v revnih krajih in nimam sredstev za preživljanje..." Poleg županstva je Hrovatin deloval v raznih društvih, odborih in gospodarskih odsekih. Leta 1896 je podpisal razglas o ustanovitvi Pevskega društva Vipava (članarina podp. člana 20 kron). Pod njegovim vodstvom se je leta 1897 delala lesena "berv" čez reko Vipavo pri Porečah. Leta 1895 je bil imenovan za člana "narodne stranke" in sicer za njenega "zaupnega moža okraja Vipave". Z isto listino so bili imenovani za "zaupne može" še Josip Kenda, okrožni zdravnik za Vipavo, Karel Mayer, graščak za Lože, Franc Štokelj za Planino, Josip Štokelj za Dolenje, Alojzij Kobal za Podkraj, Ivan Božič za Podrago, Franc Punčuh za Slap, Anton Bratina za Ustje, Franc Kavčič in Filip Vrtovec za Št.Vid, Josip Pelicon za Lozice, Janko Rudolf za Vrabče, Anton Šapla za Šturje in Josip Kostanjevic za Col. To naj bi bilo območje, ki je spadalo pod "Glavno občino Vipava". Listino o imenovanju je podpisal dr. Karel vitez Bleivveis Trsteniški v Ljubljani. V pravilih narodne stranke beremo: "...upreti se narodni mlačnosti, ki se v zadnjem času opazuje pri enem delu naroda, ter potezati se za odločno zvršitev slovenskega narodnega programa, oziraje se tudi na verske in gospodarske interese naroda". O tem političnem delovanja pričajo tudi ohranjena pisma dr. Ivana Tavčarja, advokata iz Ljubljane iz let 1897-1899, ki jih je pisal vipavskemu županu Hrovatinu. Vipavci smo imeli prvo tehtnico že leta 1887. Župan Hrovatin je dovolil, da postavijo občinske tehtnice na njegova tla in da naslonijo hišico na njegov zid pod pogojem, da se mu s tem ne sme delati nobena škoda. Pozneje pa je občinski odbor sklenil, "da se mora tehtnica vipavska privatno in ne javno imenovati, drugače ni mogoče obrtnega lista dobiti, da je občina le denar uposodila in to izplačala." Pregled zapisnikov občinskih sej, ki so nam bili na voljo v Arhivu Republike Slovenije, nam točno predstavi, kako je potekalo delo takratne občinske uprave v občini Vipavi. Zapisniki so pisani ročno v slovenskem jeziku. So kratki in vsebinski bogati. Vsi so podpisani od župana, overovateljev in zapisnikarja. Ob koncu so tudi lastnoročni podpisi vseh na seji navzočih odbornikov. Vsak zapisnik je bil v prepisu overovljen od župana, v roku dveh dni "ponižno v pregled dostavljen Okrajnemu glavarstvu Postojna". To je bilo tudi predhodno obveščeno o sklicu vsake seje. Poleg županovega podpisa je bil odtis pečata občine z enoglavim orlom (grb dežele Kranjske) in napisom GLAVNA OBČINA VIPAVA. Občinski svet je štel 21 odbornikov, od katerih samo štirje niso bili pismeni. Namesto podpisa so na zapisnike napravili križ, zanje pa je podpisal Jožef Žvokelj. Namestnik župana Hrovatina je bil Karel grof Lanthieri, njegov tajnik pa Matija Gogola in drugi. Občinske seje so se vršile vedno ob nedeljah popoldan ob 15. uri v občinski zbornici. Na vabilih za sklic je bilo poleg dnevnega reda dodano opozorilo: "Kedor bo neopravičeno iz seje izostal, bo kaznovan z dvema goldinarjema globe". Da so se tega strogo držali, nam pove tudi tale zapis: "Jožetu in Francu Premrlu, katera sta se danes odtegnila iz zborovanja brez vprašanja - kaznujeta se po pet goldinarjev". Zadnja točka dnevnega reda je bila vedno: "Nasveti, ako jih kedo stavi". Župan Hrovatin je sklical nekaj sej letno tudi za vse podžupane, ki so prišli iz vseh okoliških vasi in so razpravljali vsak o svojih problemih. Dne 23.1.1888 je bilo na seji prisotnih vseh 21 odbornikov. To so bili: Anton Hrovatin, Jožef Žvokelj, Matija Kobal, Valentin Poljšak, Anton Kodelja, Štefan Hrib, Matija Tomažič, Janez Vrčon, Anton Curk, Franc Rodman, Jože Žgavec, Janez Kobal, Anton Kobal, Matija Kobal, Jakob Vrčon, Franc Premrl, Franc Rupnik, Julijan Julijani, Josip Kenda, Karel Mayer in Jože Premrl. ZZZcezijZe Jtte/ c/e .v c/?/ep a j/aZieyce '/nej/a ZZfee/Č//aneye /.t Jt^o/y je// c//? e' /7. zna/ce /j/(ya/a -a ZZ^/ee/u^azie j/azia'ucezy yea /fa/e/eZy yeioJe//i ZaJy e/ee me zece/c/tce/ie/ey če xe/e/cy c/ee Je ZeezziyeleJ/ZlZe yelee/ee/zea j/eezia-t<-f//ye e/?y/c/ J /Zce/eiezn •nZZ/z/ Ze>j/e a čS^etZ/firem cZ>j/f. Ze ly//<'Z//iz/c/ Z nce /LlCAyi/ceČ7ia j/c/ zifi'acezyey ZZ/yat