K N JIZ N IC A A N NALES V inogradniStvo in vinarstvo je na obmofiju sev ern e Istre e n a o srednjih gospodarskih pa- nog od rim sk eg a o b d o b ja dalje. T radicija, u g o d n o sred o zem sk o p o d n eb je in zlasti bli-2ina m o rja so tej d ejavnosti dajale ugodne m oZnosti p rid elo v an ja, trg o v an ja in nasploh k u ltu rn e g a o p lajan ja z drugim i sosednjim i in daljnim i p o k rajin am i. V sred n jem v ek u se je ta g o sp o d arsk a veja razSirila do te m e re , d a je p red stav ljala glavn o izvozno p an o g o , p o v ezan o z blagovno in d e n a rn o m en jav o z izdelki iz drugih de2el. P o seb n o je bilo razvito trg o v an je z vinom z bli2njo F u rlan ijo in K ranjsko te r ta k o posred n o s sred n jeev ro p sk im p ro sto ro m , k a r je bilo znaCilno tu d i za kasnejSa o b d o b ja in v dokajSnji m eri velja Se za danaSnje dni. K ljub te m u vinogradniStvo in vinarstvo v slovenski Istri Se ni bilo zadovoljivo p red - stavljeno, zato se je zalo2nik i e le ta 1992 dogovoril s p o d je tje m V IN A K O P E R o financi- ra n ju in terd iscip lin arn e raziskave in objave rezu ltato v . K njiga zajem a ta k o zgodovinsko- go sp o d arsk i k o t etnoloSki, geografski in nara- voslovni a sp e k t v preu b ev an ju te gospodarske p an o g e, v raziskave p a so zajete tu d i druge d ejavnosti, ki se nanaSajo na p rodukcijo "2lahtne kapljice" v sev ero zah o d n em delu istrsk eg a p o lo to k a. U re d n ik DEZELA REFOSKA VINOGRADNISTVO IN VINARSTVO SLOVENSKE ISTRE Zbral in uredil: Darko Darovec i KNJIZNICA ANNAL ZALOŽBA ANNALES ES 10 Zgodovinsko drustvo za juzno Primorsko KOPER 2023 KOPER 1996 DEŽELA REFOŠKA. VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO SLOVENSKE ISTRE DEZELA REFOSKA. V IN O G R A D N IS TV O IN V IN A R ST V O SLOV EN SKE Založba Annales IST R E Knjiznica A nnales 10 Urednik: Darko Darovec Urednik: D arko D arovec Lektorja: Janez Mikic, Vesna Gomezel-Mikolič Lektorja: Janez Mikic, V esna Gomezel-M ikolic Prevod: Vida Gorjup-Posinković (slov.), Sergio Settomini (ital), Mirko Zorman (angi.) Prevod: V ida Goijup-P Oblikovalec: Dušan Podgornik osinkovic (slov.), Sergio Settom ini (ita l), Mirko Zorm an (angi.) Prelom: Franc Čuden, MEDIT d.o.o. Oblikovalec: D usan Podgornik Založnika: Založba Annales, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Prelom: F ranc C uden, M E D IT d.o.o. Koper (www.zdjp.si), Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, Zaloznik: Zgodovinsko drustvo kulture in okolja, Čentur (www.irris.eu) za juzno Primorsko Z a zaloznika: Salva Za založnika: Salvator Žitkotor Zitko Finančna podpora: VINAKOPER, Koper, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Tisk: PA CO - G epard 1, Ljubljana - Koper prehrano Republike Slovenije, Mestna občina Koper Naklada: 500 izvodov (ponatis) Slika na naslovnici: Refošk (izbor Vinakoper, foto: J. Jeraša 1993) Prva izdaja: novem ber 1995 Financna podpora: V IN A K O PER , Koper, M inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in Elektronska izdaja p reh ran o Republike Slovenije, M estna obcina K oper Slika na naslovnici: Refosk (izbor V inakoper, foto: J. Jerasa 1993) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 148385539 ISBN 978-961-6732-57-4 (PDF) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 148385539 ISBN 978-961-6732-57-4 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Založba Annales, PDF) CIP - K atalozni zapis o publikaciji N arodna in u niverzitetna knjiznica, Ljubljana 634.8(497.12-14)(091)(082) D ezela refoska : vinogradnistvo in vinarstvo slovenske Istre / zbral in uredil D arko D arovec ; [prevod V ida G orjup-Posinkovic (slov.), Sergio Settom ini (ital.), M irko Z orm an (angi.)]. - K oper : Z godovinsko drustvo za ju4no Prim orsko, 1995. - (K njiznica A nnales ; 10) ISBN 961-6033-07-7 1. D arovec, D arko 54457600 P o m nenju M inistrstva za kulturo R epublike Slovenije st. 415-550792 mb. z dne 21. 9. 1992 steje Knjiznica Annales za proizvod, od k atereg a se placuje 5% davek od p ro m eta proizvodov. VSEBINA P r e d g o v o r ............................................................................................... 5 D a rk o O G R IN : N arav n o g eo g rafsk e znacilnosti slovenske Istre, p o m em b n e za v in o g ra d n istv o ............................. 7 M itja K A L IG A R IC : R astlinski svet istrskega vinograda ........ 29 R ad o v an C U N JA : P rispevek arheologije k zgodovini vinske trte in vina ................................................................................. 37 D arja M IH E L IC : V inogradnistvo in vinska trgovina na sred n jev esk em p iran sk em obm ocju .......................................... 99 D ark o D A R O V E C : V inogradnistvo in vinarstvo k o t p o g lav itn a g o sp o d arsk a p anoga v severni Istri v o b d o b ju B e n esk e rep u b lik e ..................................... 121 Pavle M E R K U : V ariacije na "b ren to " .......................................... 141 E va H O L Z : O uvozu vina na K ranjsko in o njegovem p o n a re ja n ju v prvi polovici 19. stoletja .......................................... 149 R o b e rto S T A R E C : Z apisi o istrskem vinogradnistvu iz 19. sto letja .......................................................................................... 161 Ig o r P R E S L : V in o g rad n istv o v vaseh k o prskega zaledja od sredine 19. sto letja do p e td esetih let 20. stoletja ................... 177 A n d rej D U L A R : V in o g rad n istv o slovenske Istre v arhivih S lovenskega etn o g rafsk eg a m u z e ja ................... 197 Ig o r P R E S L : V in o g rad n istv o v TruSkah p o 2. svetovni vojni .. 219 F.mil Z O N T A - IS T R IJA N : O d b en d im e do stareg a vina ....... 245 D a rio M A R U S lC : Oj ti FoSka, natofii refoska. V ino v istrski ljudski pesm i ................................................................ 257 Z d e n k o F E R L E T lC : V in ak o p er, n a sta n e k in r a z v o j ..... 267 Iztok K L E N A R : N atofiite si k o zarec sonca ................................. 281 P o vzetki / R iassu n ti / A b s tra c ts ................................. 303 KNJIZNICA ANNALES 10 PREDGO VO R Tako k o t nas zn o v a in zn o va p revzem a jo obcutki nostalgicne in dejanske p rip a d n o sti slovenski Istri ob vsakem p o v ra tk u d o m o v preko Crnega Kala, tako nas ob vsaki o m em b i besede refoSk m ravljinci prijetno poscegetajo p o telesu in grlo postane nenadom a suho... N e m o rem o si kaj, da tisti, ki vinogradnistvo in vinarstvo Ijubim o, ne bi refoska istovetili s krajem od ko d er prihajam o in k i m u pri-padam o: slo ven ski Istri! O vinogradnistvu in vinarstvu slovenske Istre se je vcasih bistveno vec vedelo in govorilo, p a ne sam o v nasem lastnem okolju, tem vec tudi sirse: o d B e n e tk do D unaja. T akrat je ta dejevnost tudi bistveno vec p o m en ila Ijudem in o ko lju iz katerega je izhajala. V zadnjih letih je bila n e k a k o izrinjena na obrobje dogajanja, ceprav je bila vedno tu in vedno prisotna in dejavna, k o je bilo p otrebno p o ka za ti, zlasti tujcem, n eka j pristnega, domacega. V ezana je z duso na vse tiste kras-ne stare palace v m estnih jed rih Kopra, Izole, Pirana in male, uboge a trdozive in vecne hisice " n o n o to v " v gricevnatem zaledju. Vse to ka r nas p reveva ob zlahtni kapljici refoska in kar se p o navlja a obenem sprem inja s k o z i leta in stoletja sm o hoteli ujeti v trenutek. H oteli sm o dejanja in obcutke preteklosti in sedanjosti ustaviti, odtisniti, zapisati za vecnost, kajti tako m alo, a res tako m alo je v slo ven ski besedi zapisanega o vinu, o refosku, o D ezeli refoska. Tu drzite v ro ka h sedaj droban, a zlahten in obenem dragocen zb o rn ik o vsem tistem kar bi si zeleli naglas za k riia ti celem u svetu, da bi zacutili ka r cutim o sami. 14 avtorjev vam s k o z i p r iz m o vinogradnistva in vinarstva razkriva naso dezelo - slo ven sko Istro. Vsakega izm ed nas, bralcev, bo zanim alo nekaj, nekateri b o m o knjigo temeljiteje prebrali, drugi bo d o prebrali tu p a tam k a ksen prispevek. 5 D E Z E L A REFOSKA Pred trem i leti, k o sm o se p ro jekta lotili in sk u p a j z D a rko m D arovcem razm isljali o n a m en u nasega pocetja, sm o si rekli ravno to: za cn im o orati tudi to n ezorano ledino in naj Ijudje zacnejo odkrivati nas in nase delo, ter delo in dejanja generacij nasih prednikov. Z b o r n ik je p re d vami, ugriznite vanj z veseljem a odlocno, popla-cani in obogateli boste s sp o zn a n ji o trti, vinu, refosku,... Tega zb o rn ik a seveda ne bi bilo brez dobre volje in osnovnega financnega v lo zk a podjetja Vinakoper. Z ahvaljujejm o se tudi M inistrstvu za km etijstvo, g o zdarstvo in prehrano R ep u b like Slovenije ter osebno g o sp o d u m inistru dr. Jo zetu Ostercu za izka za n o m oralno in fin a n c n o p o d p o ro , k a k o r tudi M estni obcini K o p er za p o m e m b e n fin a n c n i prispevek. N evjo Pucer B ranim ir G asparini K oper, 20. o k to b er 1995 6 V inogradniSki n a sa d V in akoper na D ebelem rticu (Foto: J. Jerasa, 1994) KNJIZNICA A N N A LES 10 DARKO OGRIN NARAVNOGEOGRAFSKE ZNACILNOSTI SLOVENSKE ISTRE, POMEMBNE ZA VINOGRADNISTVO Slovenski dei Istre je s severne in ju2ne strani om ejen z dr-zavnim a m ejam a z Italijo in H rvasko, na zahodu in severozahodno z obalo T rzask eg a zaliva, na severovzhodno p a z naravnogeografsko m ejo p o lo to k a Istra, ki p o te k a do K lanca po reki Glinscici in se nato vzpne na Slavnisko pogorje. K ljub svoji m ajhnosti (m eri okoli 400 km 2) je Slovenska Istra po k rajin sk o zelo pestra. V grobem jo lahko razdelim o n a tri e n o te, ki se m ed seboj razlikujejo tudi po naravnih pogojih za u sp ev an je vinske trte: n a akum ulacijske ravnice, flisno gricevje in k ra sk e p red ele s Slavnisko-kojniskim pogorjem . Akum ulacijske ravnice A k u m ulacijske ravnice so najbolj rav n a in po povrsini najm anjsa en o ta S lovenske Istre. Z avzem ajo okoli 37 k m 2, k a r je 9% celotnega ozemlja. K ljub tem u so glede na skrom no v o d n ato st vodotokov, ki so jih nasuli, dokaj obse& ie, k ar p a je n ep o sred n o povezano z ero-zijsko n e o d p o rn o stjo flisa. D eb elin a nasipine znasa npr. ob izlivu RiZane od 25 do 30 m (M. Sifrer, 1965), v osrednjem delu Seco-veljskih solin pa do 90 m (B. O gorelec, 1985). D eb elin a nanosov se proti povirnim delo m zm anjsuje. N ajobseZnejse ravnice so ob spodnjem to k u D rag o n je, R i2ane, B adasevice, F azan a in R oje, nekoliko skrom nejse p o obsegu pa ob D rnici, O sapski reki in ob zgornjem toku R i2ane, D ra g o n je in R okave. P oseb en tip akum ulacijskih ravnic, t.i. "vale", se je razvil na prehodu m ed kraskim in flisnim svetom v visjem, vzhodnem delu Slovenske Istre (M ovraska, GraCiska, L ukinska, Sm okavska in Zazijska 7 D E Z E L A REFOSKA vala, K u b ejsk o p o dolje, O b ad in ). V ale im ajo obliko kraskih depresij (M ovraska vala) ali fluviokraskih podolij, nasuli p a so jih hud o u rn ik i in p o to k i, ki p rite k a jo s flisa in na stiku z apnen cem poniknejo. A k um ulacijske ravnice v spodnjih delih dolin so n asu te predvsem z glinastim i delci, ki so nastali s p re p e re v an je m flisa. K er se tu zadrzuje ta ln a voda, se je n a glinastih sedim entih razvila oglejena prst. Z m e re n glej, ki je n astal tam , k jer je taln a v oda 40-80 cm globo k o p o d povrSjem , im a ilovnato glinasto te k stu ro , je slabo prep u sten za vodo, slabo alkalen in m ocno k a rb o n a te n . M oban glej, ki n astaja tam , k jer je ta ln a v o d a 10-40 cm p o d povrSjem, im a glinasto in m eljasto-glinasto stru k tu ro , je vlazen in zarad i redukcijskih procesov sivo-zelene b arv e (D . Stepancic et al., 1985; cit. po F. L ov ren cak , 1990). Z a ra d i vlaznosti in m eh an icn e stru k tu re so glej i za v in o g rad e n ep rim ern i, zato teh v spodnjih delih dolin sk o rajd a ni. V srednjih in p ovirnih delih so vode nasule d n a dolin razen z glinastim i delci tu d i s p esk o m in p rodom . N a teh nanosih so se po F. LovrenC aku (1990) razvile o b recn e prsti. T e so m lade in slabo razvite, g loboke tu d i cez 1 m, pescen o -ilo v n ate te k stu re in m ocno karb o n atn e. Z izjem o p red elo v tik ob stru g ah so p rim ern e tudi za vin o g rad e, v e n d a r je v d n u dolin ra zm ero m a m alo vinogradov, k er so te p o v rsin e p rim ern ejse za njive. R azen teg a so d na dolin nekoliko m anj p rim e rn a za v inograde, k e r se ponoci pojavljajo te m p e ra tu ra e inverzije in z njim i pov ezan e nizje m inim alne te m p e ra tu re te r vecja vlaznost zraka. T e m p e ra tu ra e inverzije se ob anticik lo n aln em tipu v rem en a pojavljajo v vseh letn ih casih. Z lasti m odne so v fluviokraskih podoljih in v zgornjih delih dolin, n ekoliko sibkejse p a v spodnjih delih dolin. M eritv e so p o k azale, d a razlike m ed kraji p o d inverzno plastjo z ra k a in viSjimi poboCji v fluviokraskih podoljih in v zgornjih delih dolin dosekejo do 8 °C, ne glede na letn i cas, v dolinah p rio b aln eg a p asu p a m e d 3,5 in 5 °C. In v erzn a p last zra k a je razlicno visoka, obicajno seze 30-50 m n ad dno dolin. Posledica inverzij p o dolinah so pogostejse rose, pozim i slane, in bistveno vecja n ev arn o st pozeb k o t n a pobocjih. Sezona s slano je na p rim e r v M ovraski vali za vec k o t m esec dni daljsa k o t v K o p ru in tra ja v povprebju od zadnje d e k ad e o k to b ra do tre tje d ek ad e aprila. D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E Z N A & L N O S T I . I . rje in uSi e ).0 trtn 6 9 u 1 p sto lik, an Me ob . A ju (po orm v riP doragoinv vjuznem ha v 2 o d lja ra av og dst vin pre st o a n ik jen 1. p stra ro zpaR 9 D E Z E L A R E F O S K A Flisno gricevje lah k o kljub moCni razrezan o sti povrsja razdelim o n a tri dokaj sk len jen e viSinske pasove, ki se priblizno koncen tricn o znizujejo p ro ti m orju. NajviSji pas se n ah a ja m ed m ejo s H rvasko, D ra g o n jo in R e k o (B racan o ) v nad m o rsk ih visinah od 300 do 450 m. V drugi pas, z n adm orskim i visinam i m ed 200 in 300 m, sodi vecina ozem lja m ed R o k av o in D rag o n jo te r D rag o n jo in zgornjo R izansko d olino te r najviSji p red eli v okolici Pom jana. T retji visinski pas, D. P lu t (1978) ga im enuje tu d i ob aln o griCevje, zajem a ozji obalni pas in sega do n.v. 200 m. Flis, ki g radi gribevje, je eocenske staro sti in je sestavljen iz m e-njajocih se piasti lap o rja in pescen jak a, vlozkov b re c in apnencastih skladov (M. P len icar et al., 1973). Z a lastnosti p rsti, ki so n astale na flisu, je zlasti p o m em b n o m en jav an je lap o rn a te g a flisa (debelejse piasti lap o rja in tan k i vlo2ki p escen jak a) s pesbenjakovim flisem. P escen jak o v flis je bolj o d p o ren p ro ti eroziji, zato so se prsti na tem flisu razvijale bolj n e m o te n o k o t na la p o rn a te m flisu, v k a te re m je gricevje bolj razre za n o z erozijskim i jark i, razvoj prsti pa je pogosto p rek in ilo ali oviralo od n asan je (D . StepanCic, 1974). V p ro cesu n a sta ja n ja p rsti n a flisu se je po D . StepanCicu (1984; cit. p o F. L o v ren cak u , 1990) izoblikovalo zaporedje: regosol, karb o - n a tn a ren d zin a, ev tricn a rjava p rst in izprana, m esto m a psevdo-o g lejena prst. R egosol n asta ja n a strm ih p o bocjih iz lap o rn ateg a in n a polo2nejsih p o bocjih iz pescen jak o v eg a flisa, k e r dezevnica stalno o d n asa delce p rsti in p re p re c u je razvoj profila v globino. Z a to je r e gosol slabo razv ita p rst, n a k a te ri uspeva le skrom no pionirsko rastje. T a tip p rsti p rek riv a m anjse povrsine in ne n a sto p a strnjeno. ZnaCilen je za strm a pobobja p o d Sm arjam i, P o m jan o m in M are-zigami. T am , k jer rastlinstvo gosteje porasCa povrsje in je erozija m anjsa, regosol p re id e v k a rb o n a tn o rendzino. R azen n a strm ih pobocjih iz la p o rn a te g a flisa n astaja k a rb o n a tn a ren d zin a tudi n a pobocjih in na polo2nih slem enih in h rb tih iz p escen jak o v eg a flisa. T u so km etje o d stran ili v rhnje piasti p escen jak a in iz h itro razp ad ajo ceg a lap o rja p o d njim je n asta la debelejsa, do 35 cm glo b o k a an tro p o g e n a k a rb o n a tn a ren d zin a. K a rb o n a tn a ren d zin a im a ilovnato glinasto tekstu ro , reak cija je n ev tra ln a do slabo alkalna, vsebuje 3 do 5% or-ganske snovi. A n tro p o g e n a k a rb o n a tn a ren d zin a je razsirjena po te-1 2 D A R K O OGRIN: N A R A V N O G E O G R A FSK E ZNACILNOSTI. m enu flisnega h rb ta od K avalicev, M arezig, P om jana, Sm arij io Sareda do M alije. S p o sto p n im p o g lab ljan jem profila in istocasnim izpiranjem kar-bon ato v p re id e k a rb o n a tn a ren d zin a v evtricno rjavo prst. T a je globlja (do 1 m ), im a te2jo te k stu ro (prevladujejo glinasti delci), je manj p re p u stn a za vodo in im a n ev traln o reakcijo. Fizikalne in kem icne lastn o sti so ug o d n e za ra st k u ltu rn ih rastlin, m ed njim i tudi za vinsko trto . T a p rst p re k riv a visji, vzhodni in jugovzhodni dei gricevja, juzno od crte L ab o r-B o rst- Z abavlje, k jer se izm enjuje s karb o n atn o rendzino. Izprana, m e sto m a psev d o o g lejen a evtricna rjava p rst n astaja na ravnih h rb tih in slem enih najvisjih delov gricevja (okoli B orsta, M a rezig, T o p o lo v ca), k jer se je n a b ra la za de2evnico slabo p re p u stn a prep erelin a. P ro ces psev d o o g lejev an ja p o te k a v globini 45 do 65 cm. K er je p rst slabo zrafina in vla2na, uspevajo n a njej rastline s plitvim i koreninam i in tiste, ki d o b ro p ren asajo vlago. V inogradi so na tem tipu p rsti le re d k o zastopani. O b vznozju flisnih h rb to v , k jer de2evnica odlaga izp ran e flisne delce, se je razvila k o lu v ialn a evtridna rjava prst. T a je globoka okoli 80 cm, im a d eb el h u m u sn i h o rizont, je rah la in d o b ro o dcedna, nev-tralne reak cije in zasicena z bazam i. T e lastnosti ugodno vplivajo na rast vrtnin, vinske trte in sadnega drevja. N ah aja se n a p rim er pri A n k aran u , S tru n jan u , Luciji in D ragonji. R elativ n o ra v n a te m e n a flisnih h rb to v in ne prevec strm a poboCja so bila u g o d n a za p o selitev in km etijsko izrabo. C lovek je z globokim p re k o p a v a n je m in rigolanjem rnocno sprem enil rendzine in evtricne rjav e prsti, ki so se razvile v n aravnih procesih. P rem esal je n aravne h o riz o n te in ustvaril t.i. rigolana tla, ki jim p rip ad ajo p rsti na k u ltu rn ih terasah . Z a ra d i m anj Se o d p o rn o sti lap o rn ateg a flisa pri rigolanju se je vecina rigolanih p rsti razvila n a tem flisu. N a siroko so razp ro stran jen e v ni2jem , zah o d n em in srednjem delu gricevju, zlasti na ju2nih in zah o d n ih legah, ki im ajo ugodnejso m ikroklim o. V elike povrsine rigolanih p rsti so ju2no od B erto k o v , m ed D e k a n i in A n k aran o m , o k o li Sm arij, m e d P arecag o m in Sedo in drugod. R ig o lan e p rsti so g loboke, rah le, nasidene z bazam i, n ev traln e do slabo alkalne, v vsem p ro filu im ajo m alo organskih snovi. Z elo u g o d ne so za rast v rtnin, vinske trte , sadnega drevja in oljke. 13 D EV ELA REFOSKA O puM ene vin o g ra d n iske terase p r i H rvo jih (Foto: J. M ik u i, 1962, fo to d o k u m e n ta c ija P o k ra jin sk i m u zej K oper, d a lje P M K ). 1 4 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E Z N A Q L N O S T !.. V isinska s tru k tu ra flisnega gricevja oz. posto p n o dvigovanje reliefa v sm eri od m o rja p ro ti P reg arsk i plan o ti p om em bno vpliva na klim atske razm ere p o k rajin e. N a splosno se klim a zaostruje z n ara-scanjem n ad m o rsk e visine in oddaljevanjem od m orja, s tem p a se slabsajo tu d i pogoji za uspevanje vinske trte. Z vidika usp ev an ja k u ltu rn ih rastlin im a najugodnejso klim o priobalno gricevje do n.v. 200 (250) m. V pliv m orja na p o d n eb je je tu najbolj izrazit. V p ovprecju so te m p e ra tu re za 2 do 4 °C visje k o t v visjih p re d elih gricevja. V pliv m o rja je zlasti oCiten pri ekstrem nih te m p e ra tu rah , n a k a te re d eluje izravnalno. P ovprecne m inim alne te m p e ra tu re so za 2,5 do 4 °C visje od m inim alnih te m p e ra tu r v zaledju, m ak sim aln e p a so ni2je za okoli 0,5 °C. K raji ob m orju im ajo zato m anj m rzlih dni (m inim alne te m p e ra tu re nizje od 0 °C), toplih (m aksim alne te m p e ra tu re n ad 25 °C) in vrocih dni (m aksim alne te m p e ra tu re visje od 30 °C), zato pa n ep rim ern o vec dni s toplo nocjo (m inim alne te m p e ra tu re visje od 20 °C). Po kolifiini p ad av in so p rio b aln i p red eli n a slabsem k o t visje zaledje. V o b aln em p asu p a d e m ed 1000 in 1100 m m p adavin letno, v osred n jem in najvisjem delu griCevja p a do 1300 mm. Z a ra d i nizjih te m p e ra tu r je v zaledju tudi vec dni s snezenjem (5-10 dni na leto, ob obali kom aj k ak d an ), do m esec dni je daljse obdobje s slano in nevarnostjo pozeb. Z a ra d i razgibanosti reliefa n asto p ajo v visjem delu flisnega gricevja p o m e m b n e k lim atske razlike m ed prisojnim i in osojnim i pobocji. R azlik e so ocitne zlasti pozim i, ko je sonce nizko nad obzorjem . T edaj p rejm ejo priso jn a p obocja do 3-k rat vec soncne energije od osojnih. P o leti je razlika m inim alna, kljub tem u p a dobijo prisoje v le tn e m sestevku do 600 kW h/m 2 vec soncne energije kot osoje. R azlika v obsijanosti s soncem se k aze tudi pri te m p e ra tu rah . Kljub visji n ad m o rsk i visini in k o n tin en taln i legi im ajo prisoje v povpreCju le za 0,5 do 1 °C ni2je te m p e ra tu re od obalnega pasu. E n k ra tn e te m p e ra tu ra e razlike m ed osojam i in prisojam i lahko cez dan znasajo do 10 °C. T e m p e ra tu ra e razlike m ed prisojam i in osojam i v zim skem casu burja se p o ten cira. P o d u d ari b u rje so zlasti severna in vzhodna pobocja n a sp ro ti P o d g o rsk e p la n o te te r te m e n a hrbtov, k jer dosega 15 D E Z E L A R E F O S K A velike h itro sti, k e r ni obseknejsih reliefnih ovir. V ob aln em p asu so bu rji izpostavljeni po lo to k i, zlasti njihovi rti s severno in severo v zh o d n o ekspozicijo. L o k aln e in m ik ro k lim atsk e razlike znotraj flisnega griCevja so razvidne tu d i iz n ek a te rih znabilnosti km etijske izrabe. V priobalnem p asu in p o priso jah v o sred n jem delu gricevja, kjer so klim atske in tu d i reliefn e te r pedoloSke razm ere najugodnejse, uspeva oljka, ki sodi m ed k lim atsko zahtev n ejse k u ltu re, in sicer do n.v. 250 m, re d k e je do 300 m. O bm ocje oljke je tudi pas intenzivnega vinogradnistva. T i p re d e li so o sred n je vinogradnisko obm ocje Slovenske Istre, saj zavzem ajo vinogradi najvecji delek od skupne povrsine katastrsk ih obcin. R a z e n v m estnih k atastrsk ih obcinah (K o p er, Izola, P iran ) je njihov dele2 po p o d atk ih za leto 1987 povsod vecji od 5,5% . Izsto p ajo k a ta strsk e obcine v o2jem o b aln em p asu (Jernej in H rib i na M iljskem p o lo to k u , S em edela, B erto k i, C e to re in M alija), k jer se delez v in ogradov giblje od 16 do 30% . V viSjih p re d elih flisnega gricevja, n a P regarski p lanoti, v povirn em delu R izan e in D rag o n je te r n a p re h o d u gricevja v P odgorski kras (B rkanija) se delez v in ogradov giblje m ed 1 in 5% . Izjem i sta k atastrsk i obcini C rni kal, k jer je 17,3% vse povrsine p o d vinogradi, in L o k a s 7,8% . D elez v in ogradov je v te h k atastrsk ih obcinah visok zarad i obseznih povrsin, ki jih je po drugi svetovni vojni zasadil n ek d an ji drukbeni sektor. P recejsen delez te h povrsin je danes v fazi opuscanja. K rask i predeli s slavnisko-konjiskim pogorjem K rask e p re d e le Slovenske Istre sestavljajo P odgorski kras, R akito vsko-m ovraski kras, Slavnisko-kojnisko p o g o rje te r Izolanski kras. Z izjem o z a p late k rask eg a povrsja v Izoli so ostali kraSki p red eli najvisji in v povprebju najbolj o ddaljeni od m orja. P lan o tasti P o d gorski kras in n ek o lik o m anj p la n o ta sti RakitovSko-m ovraSki kras sta v n ad m o rsk ih visinah 400 do 500 m , nekaj d e se t m etro v visje so le p o sam ezn e vzpetine. Slavnisko in K ojnisko p o g o rje lezita v visinah m ed 550 in 1028 m. 1 6 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E Z N A C l L N O S T L P riso jn a p o b o ija n u d ijo ugodnejSe p o g o je za uspevanje vin ske trte za ra d i viSje k o liiin e p re je te so n in e energije. Iz r a z ito p riso jn a p o b o ija v S lo ven sk i Is tr i p re jm e jo letno, v p rim e rja v i z b o lj o so jn im i p o b o iji, d o 5 0 % v e i s o n in e energije. O b e p la n o ti sta zgrajeni p retek n o iz apnencev paleo cen sk e starosti, m ed k a te rim i so p o sam ezn e flisne proge eocenske starosti, m ed tem ko je dei SlavniSkega in K ojniskega pogorja tudi iz a p n e n cev k re d n e staro sti (G eo lo sk a k a rta 1:100.000, list T rst). FliSne p ro g e m ed apnenci so posledica delovanja tek to n sk ih sil in narivanja od se v e ro zah o d a, ki je p o te k a lo po koncu srednjega eo-cena. Pri te m je priSlo do m ofinega g ubanja, p relam ljanja gub in n a rivanja p re trg a n ih gub en e na drugo, fliSne piasti p a so se ob tem vgubale m e d a p n en ce (M . PleniCar, 1989; R . Pavlovec, 1992). C ep rav sta o b e p lan o ti zgrajeni iz kraskih kam nin, so kraSke oblike raz m e ro m a slabo razvite. N ajbolj pogoste so plitve vrtaCe, bolj red k a so b re z n a in jam e, 5e najbolj d o m in an tn e kraSke oblike so po V. K o k o letu (1956) suhe doline. T o so plitve globeli m ed m ocno poloknim i v zp etinam i, ki p o te k a jo v dinarski sm eri. Suhe doline so globlje v rezan e v tistih delih p lan o t, kjer ap n en ec prek in jajo vlokki 1 7 D E Z E L A R E F O S K A flisa. T u se je povrsinsko reCno om re2je tudi po n asto p u zakra-sevanja v sosedstvu najdlje obdr2alo. P o n ek o d , na p rim er n a vecjem obm ocju eo cen sk eg a flisa m ed Glinscico in G rizo v okolici K lanca, p a im am o n o rm a le n refini relief razvit tu d i danes. N a apnencih P o d g o rsk e in R akito v sk o -m o v rask e p lan o te se je razvila plitva, susna in n esk len jen a o deja ren d zin e in p o k a rb o n a tn ih tal (D. S tepandiC, 1974; cit. p o F. LovrenCak, 1990). R en d zin a je po te k stu ri ilo v n ata ali glinasto-ilovnata, po reakciji slabo kisla ali n e v tra ln a in visoko nasiCena z bazam i. N ajbolj je p rim ern a za gozd, le na m anj sk aln atih tleh so uredili trav n ik e in red k e njive. P o k a rb o n a tn a p rst, ki se m enjava z rendzino, je glinasta, v en d ar kljub te m u p re p u stn a . R eak cija je razlicna, od p H 4 do 7. T udi nasicen o st z b azam i je razlicna, od 35 do 80% . Z a ra d i n ad m o rsk e viSine in odd aljen o sti od m orja im ajo kraski p re d e li n ajo strejse razm ere v Slovenski Istri. T e m p e ra tu re so na o b eh p la n o ta h za okoli 4 °C ni2je k o t v p rio b aln em pasu. Z a ra d i nizjih te m p e ra tu r je vedja n ev arn o st pozeb, veC je tudi sne2nih p a davin. N a P od g o rsk i p lan o ti im ajo v p ovprecju do 16 dni s snezno odejo n a leto , n a Slavniku p a oblezi sneg vefi k o t 30 dni. O b d o b je z n ev arn o stjo slane je dolgo m ed 160 in 170 dnevi. Prvi d an s slano v sezoni n asto p i obicajno v zadnji d ek ad i o k to b ra , zadnji p a v drugi d ek ad i aprila. VrSni p red eli S lavnika in CiCarije in o be plan o ti so zelo izpostavljeni v etro v o m , zlasti burji, ki zarad i svoje jak o sti in pogostosti p ovzroca defo rm acije v rasti drev ja in ostale visje vegetacije. V prim erjav i z ni2je le2ecim i p red eli so kraski p red eli n a boljsem , k a r zad ev a kolicino p adavin. V letn em p o vprecju jih p ad e m ed 1300 in 1700 m m . K ljub te m u p a je n a o b eh p la n o ta h p o le tn a susa prav tak o o b c u tn a k o t v flisnih p red elih , ce ne Se bolj, in sicer zarad i krask eg a znaCaja povrSja in ta n k e odeje prsti. O strejse k lim atsk e razm ere, ki se jim p ridruzujejo se slabi talni pogoji, prepreC ujejo, da bi bilo vinogradnistvo na o b eh kraskih p la n o ta h bolj razsirjeno. V n e k a te rih k atastrsk ih obcinah (R ak ito - vec, P o d g o rje) v in ogradov sk o rajd a ni, drugod (P resnica, Ocizla, C rn o tice, Socerb, Z azid ) je njihov delez zanem arljiv in ne p reseg a 1% sk u p n e pov rsin e k a ta strsk e obcine. V in o g rad i so v om enjenih k rajih p o sajen i na prisojnih delih flisnih prog, k jer je ugodnejsa 1 8 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E ZNA C lL NO STI. m ikroklim a in k je r so boljSe tudi taln e razm ere. N im ajo p a eko-nom skega p o m en a. P rim e rja v a splosnih klimatskih pogojev za uspevanje vinske trte s klimatskimi razmerami v Slovenski Istri A g ro e k o lo sk e razm ere, v k ate rih raste vinska trta , so odvisne p redvsem od k lim atskih in talnih pogojev. Pri talnih pogojih so za trto n ajp rim ern ejse peSCene in glinaste ilovice. N ekoliko m anj prim ern a so pesCena tla, n a k ate rih vinska trta v eck rat obcuti suso. P escena tla so n e u g o d n a tu d i zarad i vefijega izpiranja organskih in m ineralnih snovi. Se m anj ugo d n a so tla n a p ro d u in n a ilovicah te r glinah, saj so zbita, te z k a za obd elav o in p re v M n a . V inska trta uspeva v slabo kislih, n ev traln ih ali slabo alkalnih tleh (pH m ed 5 in 7). Z a n o rm a le n razvoj p o tre b u je tudi ustrezn e m in eraln e snovi. M ed m a k ro e le m e n ti so posebej pom em b n i dusik, fosfor in k alij, m ed m ik ro elem en ti p a b o r, b a k e r, m an g an in cink (D o b ersek , 1986; cit. po I. Z ib e rn a , 1992). Z a u spesno ra st in d o b ro k v aliteto grozdja p o tre b u je vinska trta klim atske ra z m e re s srednjo letn o te m p e ra tu ro m ed 9 in 12 °C. Po-zimi je p rim e rn a p o v p recn a te m p e ra tu ra m ed 0 in 7 °C, povp recn e letne m ak sim aln e te m p e ra tu re p a naj bi bile vsaj 8 °C. P ri nizjih srednjih letn ih te m p e ra tu ra h je k v aliteta grozdja slabsa. P o vprecna te m p e ra tu ra v vegetacijski dobi naj bi bila vsaj 16 °C, o ptim alne p a so te m p e ra tu re m e d 17 in 20 °C (D o b ersek , 1986; cit. p o I. Z ib ern a, 1992). P ri p rim erjav i splosnih klim atskih pogojev za uspevanje trte s pogoji v Slovenski Istri sm o u p o rab ili p o d a tk e za p e t m eteo ro lo sk ih postaj: K o p e r (n.v. 32 m ), ki p red stav lja klim atske razm ere pri-obalnega pasu; K o rtin e p ri C rn em kalu (n.v. 120 m ), ki predstavljajo prisoje v n o tra n jo sti gricevja; K u b ed (n.v. 262 m ), ki lezi v fluv iokraskem podolju; P o d g o rje (n.v. 518 m ) in K ozina (n.v. 500 m ), ki z a sto p ata raz m e re krask ih plan o t. PovpreCne v rednosti za K oper, K ortine, K u b e d in K ozino so za o b d o b je 1931-1960 (vira podatkov: J. Pucnik, 1980; D . F u rlan , 1965), za P odgorje pa za obd o b je 1951-1980 (S. Polii, 1981). 19 d e 2 e l a r e f o Sk a .7)891 leta je (stan obdin ih strsktaak ine vrS po e tn celo od dov vinogra elez D 2 0 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E ZNAClLNOSTI... L egenda - D e le i v in o g r a d o v ... (stanje 1987): 1 - H rp elje 14 - K u b e d 2 7 - D ek a n i 4 0 - M arezige 2 - R a k ito v e c 15 - T o polovec 2 8 - N o v a vas 41 - Gagon 3 - P odgorje 1 6 - P iran 2 9 - K o sta b o n a 42 - K o rte 4 - K o p e r 1 7 - G radin 3 0 - Sv. A n ton 4 3 - B o rst 5 - P resnica 18 - Tinjan 31 - L o k a 4 4 - S kofije 6 - O c izla 1 9 - Izo la 32 - A n karan 4 5 - J e m e j 7 - P o d p e t 2 0 - P la v je 3 3 - K rk a vce 4 6 - H rib i 8 - Z a z id 21 - H ra sto v lje 3 4 - P ortorog 4 7 - Sem edela 9 - C m otiCe 2 2 - R o g a r 3 5 - O ltra 4 8 - C m i k a l 10 - Socerb 2 3 - O sp 3 6 - S m a rje 4 9 - B e rto k i 11 - SoCerga 2 4 - P om jan 3 7 - Vanganel 5 0 - Cetore 12 - M ovrag 2 5 - TruSke 3 8 - SeCovlje 51 - M a lija 13 - P regara 2 6 - G a b ro vica 3 9 - Sv. P eter PovpreCne le tn e in zim ske te m p e ra tu re so n a vseh p o stajah v okviru sprejem ljivih m eja za uspeSno rast trte. P ri povprecnih tem - p e ra tu ra h v v egetacijski dobi so kraski p red eli p o d sprejem ljivo m e jo, pri povpreC nih le tn ih m inim alnih te m p e ra tu ra h p a so, razen kraskih p red elo v , p o d to m ejo tu d i fiuviokraska podolja na p re h o d u K ra-sa v flisni dei S lovenske Istre. V fluviokraskih podoljih in dolinah so m inim alne te m p e ra tu re nizje zarad i te m p e ra tu rn ih inverzij. S teg a vidika so za ra st tr te in k v aliteto p rid elk a ugodnejsa p o b o cja (zlasti prisojna), k je r se te m p e ra tu rn a inverzija ne pojavlja in kjer so ugodnejse tu d i ra z m e re glede soncnega obsevanja. P o J. C o ln aricu in S. V rab lu (1988) p o tre b u je trta v rastn i sezoni, odvisno o d p o d n e b n e g a obm obja in sorte, od 1500 do 2500 soncnih ur, o ziro m a 130 do 170 sonCnih ali sprem enljivih dni. V K o p ru in P o rto ro z u se je v o b d o b ju 1961-1990 gibalo stevilo soncnih u r v vegetacijski do b i okoli 1750. V ostalih delih Slovenske Istre lahko stevilo soncnih u r b istv en o o d sto p a od te v rednosti p redvsem zaradi reliefnih ra z m e r in razlibne ekspozicije pobocij. Po vecji osoncenosti izstopa zlasti sk len jen i pas z ju£no, ju g o zah o d n o in d elo m a jugo-vzhodno ekspozicijo, ki se zaCne z M iljskim p o lo to k o m in se nadaljuje p o d esn em b reg u RiZane do B rkanije. P o d o b en pas se razteza po ju g o v zh o d n ih poboCjih m e d P iran o m in K rogom n ad Secovljam i in se n a to n ad alju je po d esn em b reg u D rnice v n o tran jo st. VeCjo 21 D E Z E L A R E FO S K A o so n cen o st im ajo tu d i ju zn a in ju govzhodna p o b o cja na desnem b reg u D ra g o n je in R o k av e te r B adasevice. Pri p ad a v in a h je za trto najugodnejse, ce so e n a k o m e rn o razp o re-je n e cez leto. T edaj je o p tim um m ed 600 in 800 m m p adavin letno, trta p a ra ste ze pri 300 do 400 m m (D o b ersek , 1986; cit. po I. Z ib e rna, 1992). V vseh delih Slovenske Istre p ad e letn o v p o vprecju vec k o t 1000 m m p ad av in , zal p a so za trto n ekoliko n ep rim ern o razporejen e. P rim arn i viSek je v jesenskih m esecih (sep tem b er, o k to b er, n o v em b er), to je v casu, ko grozdje zori in je za^eleno m anj padavin. D aljse de2evno o b d o b je nam rec lah k o p o J. C olnaricu e t al. (1985) povzroci vecji p ritisk sokov v jag o d e, te lahko pocijo, v razp o k e pa se naselijo skodljivi m ikroorganizm i, ki povzrocijo gnitje jagod. S ek u n d arn i visek pad av in je k o n ec p om ladi oz. v zacetk u po letja (obiCajno ju n ija), k a r za trto tudi ni naj bolj id ealn o , k e r v tem casu cveti. C vetovi se la2e oplodijo in tu d i v erjetn o st, da se razvijejo gliviCne bolezni, je m anjsa, ce je v casu cvetenja bolj susno vrem e. V p o letn ih m esecih (julij, avgust) im am o sicer sek u n d arn i nizek p ad av in , ki p a im a za vegetacijo veliko vecje posledice od prim ar-n eg a m inim um a n a p re h o d u zim e v pom lad. O b vecjih susah trpijo zarad i p o m a n jk a n ja vlage zlasti trte n a bolj susnih p rsteh v bolj v zp etem svetu. K lim atski elem en ti ne vplivajo na razvoj rastlin sam o posam ezno, a m p ak tudi vzajem no. V agroklim atologiji zato u p o rab ljajo vec klim atsk ih indeksov, ki u p o stev ajo vec klim atskih elem en to v h k rati in ki bolj ali m anj natanCno k a fe jo p rim ern o st klim e za uspevanje posam eznih k ultur. V vinogradniStvu n ajp o g o steje u p o rab ljajo tri in-dekse: hidroterm iC ni k oeficient, ki zdruzuje kolicino pad av in in vsoto aktivnih te m p e ra tu r v Casu vegetacije; helioterm icni koeficient, ki u p o stev a vsoto aktivnih te m p e ra tu r in tra ja n je sonCnega obsevanja v vegetacijski dobi, in bioklim atski indeks, ki zdruzuje vse zgoraj n a ste te e lem en te in Se d o M n o vegetacijske d o b e (I. Z ib e rn a , 1992). O m en jen i indeksi ka2ejo, da so najugodnejsi pogoji za uspevanje vinske trte v obaln ih p red elih in osred n jem delu gricevja. Z n ara-Scanjem n a d m o rsk e visine se pogoji slabsajo. P ri hidroterm ifinem k o eficien tu so v red n o sti v fluviokraskih podoljih in n a P odgorski p lan o ti ze p o d sprejem ljivim i za uspesno gojenje vinske trte. 22 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E ZNACiLNOSTI. V inska trta K oper K ortine Kubed Podgorje Kozina Povp. letna tem p eratu ra 13.8 13.3 11.9 10.2 9.6 (°C): 9 - 12 Povp. zim ska tem p e ra tu ra 5.5 5.0 4.0 1.7 1.3 (»C): 0 - 7 Povp. letn a min. tem p. (°C): 10.6 / 6.9 / 5.0 nad 8 Dol2ina vegetacijske dobe: 228 222 200 184 173 (st.dni)* Povp. tem p. v veget, dobi 18.7 18.1 16.6 15.1 14.6 (°C): n ad 16 V sota akt. tem p. v veg.dobi 4104 3921 3380 2908 2717 (°C)*: L etna kolicina padavin 960 1205 1210 1591 1354 (mm): 600-800 K olicina pad. v veget, dobi 603 693 767 918 791 (mm): St.ur soncnega obsev. v veg. 1750 / / / / dobi: R elativna vlaznost v veg. 66.3 / / / / dobi (% ): 6 0 - 7 0 H idroterm icni koef. v veg. 1.5 1.7 2.3 3.1 2.9 dobi: opt. 1 - 2 H elioterm icni koeficient * 7.2 6.8 5.9 5.1 4.7 Bioklim atski indeks * 5.2 4.5 3.8 3.0 3.5 * U godnejse so visje vrednosti T abela 1; N e k a te ri k lim a ts k i p o g o ji za uspevanje vinske trte in njih ove vredn osti v S lo ven sk i Istri SlabSanje p o g o jev za u spevanje vinske trte z narascan jem nadm orske visine in o d d aljev an jem od m o rja ozirom a zao stajan je posam eznih fen o faz p ri trti v tej sm eri je razvidno tudi iz fenoloskih p o datkov. V p rik a z u sm o u porabili p o d a tk e za m alvazijo za p o staje P o rto ro z (n.v. 92 m ), K u b e d (n.v. 262 m ) in Sm arje p ri S e ja n i (n.v. 300 m ), k je r so raz m e re glede n a n ad m o rsk o visino n ekoliko ug o d nejse k o t n a P o d g o rsk em krasu. PovpreCne v rednosti so izraCunane iz p o d a tk o v za o b d o b je 1982-1992. 2 3 D E Z E L A R E F O S K A V P o rto ro k u so p o ganjki m alvazije dolgi 3 cm okoli 29. aprila, v K u b ed u okoli 10. m aja in v S m arjah okoli 15. m aja. P ro ti po letju se zao stan ek v razvoju zm anjsuje. Z a c e te k cv eten ja n asto p i v P o rto - rozu okoli 9. ju n ija, v K u b ed u 11. junija in v S m arjah okoli 19. junija. Splosno zo ren je zao staja v K u b ed u za P o rto ro 2 em za 4 dni (P ortoro2 3. se p tem b er, K u b ed 7. se p tem b er), v S m arjah na K rasu pa je za o stan ek veCji - za P ortoroZ em zaostaja 21 dni, za K u b ed o m p a 17 dni. V sm eri od m o rja p ro ti kraskim p red elo m S lovenske Istre se skrajsuje tu d i te o re tic n o izracu n an a vegetacijska d o b a za trto . Z a zacetek vegetacije sm o vzeli te m p e ra tu rn i p ra g 10 °C, ki p o J. Col-naricu e t al. (1985) sovpada z zaCetkom brstenja. Z a k o n ec veg etacije v jesen i p a isti te m p e ra tu rn i prag, ko trta p reid e v fazo zim-skega m irovanja. P o teh izraCunih je vegetacijska d o b a v K o p ru dolga 228 dni, na K o rtin ah 222 dni, v K u b ed u 200 dni, v P odgorju 184 dni in n a K ozini 173 dni. N a K ozini je vegetacijska d oba k a r za 55 dni krajSa k o t v K opru. P re d fenofazo b rsten ja, s k a te ro oznacujem o za c e tek vegetacije, je spom ladi se faza solzenja. Po J. ColnariCu et al. (1985) n astopi ta ta k ra t, ko sp o m lad an sk e povpreCne d n evne te m p e ra tu re presezejo 8 °C. K o ren in e priCnejo iz zem lje vsrkavati h ran iln e snovi in Ce je obrezo v an je 2e o p rav ljen o , zaCno sokovi iztek ati iz ran n a p resek ih rozg. T a fen o faza n asto p i po nasih izraCunih v K o p ru okoli 8. m arca, n a K o rtin a h za o sta ja za 4 dni, v K u b ed u za 15 dni, n a P odgorskem k rasu p a n asto p i v prvi d ek ad i aprila. K oper K ortine Kubed Podgorje Kozina Z adetek solzenja (Povp. 8.III. 12.111. 23.III. 4.IV. 10.IV. dnevna tem p. >8 °C) Z acetek brsten ja (Povp. 25.111. 27.111. 9.IV. 18.IV. 23.IV. dnevna tem p. >10 °C) K onec veget.dobe (Povp. 13.XI. 9.XI. 29.X. 22.X. 16.X. dnevna tem p. <10 °C) T abela 2: P ovpreC ni tem peraturni p ra g o v i za nekatere fen o fa ze v in ske trte v S lo v e n s k i Istri 2 4 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K H ZNA ClLN O STI. C e zan em arim o m ik ro reliefn e in m ikroklim atske razm ere, se od obale p ro ti visji n o tran jo sti Slovenske Istre povecuje tudi nevarnost, da n asto p ijo k riticn e te m p e ra tu re za vinsko trto. Po J. C olnaricu et al. (1985) p re n e se d o b ro d o zo rel les vinske trte m inim alne te m p e ra tu re do -18 °C, ofiesa pa do -15 °C V p rio b aln em p asu v zadnjih 50 letih niso zabelezili ta k o nizkih te m p e ra tu r. V P o rto ro 2 u so najnizjo te m p e ra tu ro nam erili 8. janu-arja 1985, in sicer -9,3 °C, v K o p ru pa -12,8 °C, in sicer 10. fe b ru arja 1956. N a m eji k riticnih razm er za trto so bile m inim alne te m p e ra tu re v K ubedu: 8. ja n u a rja 1985 se je 2ivo sreb ro spustilo do -16 °C, 16. fe b ru arja 1956 p a n a -14,6 °C. N a Kozini, k jer trte skorajda ni, so feb ru a rja 1956 nam erili -20,9 °C. V in sk a tr ta je najbolj obCutljiva za po zeb e spom ladi. K riticna te m p e ra tu ra , p ri k a te ri zm rzne brst, je -1,1 °C, nev arn o st po zeb e cvetov p a n asto p i p ri -0,6 °C (C. Z rn ec, M. T u rk , 1983). N ev arn o sti po zeb e cvetov v Slovenski Istri ni. V o b aln em pasu, po p o d atk ih za zadnjih 30 let, tu d i ni n ev arn o sti, da bi pozebli brsti. P ac p a ta n ev arn o st o b staja v visjih in inverziji izpostavljenih p red elih , ce se zaradi u godnih ra z m e r veg etacija priCne zgodaj in kasneje p rid e do vecjih o hladitev. V K u b e d u so n am rec m inim alne te m p e ra tu re p o d -1,1 °C dokaj p o g o ste v aprilu (v zadnjih 30 letih so se p o d to m ejo spustile v povpreCju vsakih 5 let), do -0,5 °C se lahko spustijo tudi v zacetk u m aja. Z a vinsko trto niso n eu g o d n e sam o prenizke zim ske in spom lad an sk e te m p e ra tu re , am p ak tu d i previsoke p o letn e tem p e ra tu re. Po J. ColnariCu in S. V rab lu (1988) so o p tim alne te m p e ra tu re za u spevanje vinske tr te v p o le tn e m casu m ed 28 in 29 °C. T edaj trta ustvari najveC ogljikovodikov, zlasti sladkorja. Pri visjih te m p e ra tu rah se k a k o v o st grozdja m anjsa. T e m p e ra tu re n ad 35 °C p a lahko po I. Z ib e rn i (1992) povzroCijo tudi op ek lin e na listju, grozdju in m ladikah. V Slovenski Istri so tu d i k a r zadeva m aksim alne te m p e ra tu re v p o letn ih m esecih n a boljSem p rio b aln i deli. Z a ra d i blazilnega delovanja m o rja so tu m aksim um i ni^ji, stevilo dni z m aksim alno te m p e ra tu ro n a d 30 °C p a m anjse k o t v no tran jo sti. V o bdobju 1976-1990 je bilo v P o rto ro z u v p ovprecju 5 dni z m aksim alno te m p e ra tu ro n ad 30 °C n a leto (pojavljali so se v juniju, juliju in avgustu), 2 5 D E Z E L A R E F O S K A o o O O O CM o r» CM ® M tM ! T3 CO ns r- c ■ 1 1 . . •O o m o o. i 2 O < Z tiBPtfpKk- ' §*"' f ■ f i w 2 6 D A R K O O G R IN : N A R A V N O G E O G R A F S K E ZNACILNOSTI. v K u b ed u p a 16. P oleg junija, julija in avgusta je bil po k ak dan s tako visokim i te m p e ra tu ram i tudi septem bra. V IR I IN L IT E R A T U R A Arhiv H M Z Slovenije: K lim atski p o d a tk i za K oper, P o rto ro z in K u b ed v o b d o b ju 1961-90 in fenoloski p o d atk i za P o rto ro z, K u b ed in S m arje p ri Se2ani za o b d o b je 1982-92, Ljubljana. J. C olnaric e t ai, 1985: P o se b n o vinogradnistvo, B F V T O Z D za A g ro n o m ijo , L jubljana. J. ColnariC, S. Vrabl, 1988: V inogradnistvo, L jubljana. D. Furlan, 1965: T e m p e ra tu re v Sloveniji, L jubljana. I. Jurincic, 1993: R e g io n aln o v re d n o te n je m oznih lokacij za nam es-titev in d u strije, M agistrska n aloga, O dd. za geografijo FF, L ju bljana. V. K okole, 1956: M orfologija Savrinskega gricevja in njegovega o b ro b ja, G eo g rafsk i zb o rn ik IV , 1956, L jubljana. F. Lovrencak, 1990: P ed o g e o g rafsk e in vegetacijskogeografske ra z m ere v K o p rsk em p rim orju, P rim o rje - zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, P o rto ro Z A. M elik, 1960: S lovensko p rim o rje, L jubljana. B. O gorelec, 1985: SeCoveljske soline v oCeh geologa, P ro teu s 1. 48, st. 3, L jubljana. D . Ogrin, 1990: N ek aj klim atskih znacilnosti p o k rajin e ob RiZanski dolini, P rim o rje - Z b o rn ik 15. zborovanja slovenskih geografov, P o rto ro z. D . Ogrin, 1991: P o k ra jin a m ed Slavnikom in K ubejsko V ard o - po-k rajinsko ek o lo sk a Clenitev, A n n ales - A n ali K oprskega p rim o rja in bliznjih p o k rajin , St. 1, K oper. D . Ogrin, 1992: KraSki ro b - klim atsko p re h o d n a p o k rajin a, P roteus, L. 54, st. 6-7, L jubljana. R. Pavlovec, 1992: G eologija K raSkega ro b a, P ro teu s 1.54, st. 6-7, L jubljana. M. PleniCar et a i , 1973: O sn o v n a geoloSka k a rta 1:100.000, T olm ac za list T rst, B eograd. 2 7 D EZ E L A REFOSKA M. PleniCar, 1989: GeoloSka zgradba Slavnika, Z b o rn ik O P D K oper, K oper. Podatki o izrabi tal po k atastrsk ih obdinah Slovenije - 1987, R ep u b - liSka g eo d etsk a uprava, L jubljana. S. Polii, 1981: P o d n eb je v dolini GlinScice, M ednarodni sem inar o GlinsCici - akti, Boljunec. J. Pucnik, 1980: V elika knjiga o vrem enu, L jubljana. D . StepanCiC, 1974: T la na eocenskem flisu Savrinskega gricevja, Di-sertacija, Ljubljana. D . StepanCiC, 1984: T la Slovenije (K o m en tar h karti, neobjavljeno). D . StepanCiC et al., 1985: PedoloSke razm ere; v studiji K om pleksna vodnog o sp o d arsk a reSitev za povodja p ritokov o b aln eg a obm oc-ja, V o d n o g o sp o d arsk i institut, Ljubljana. M. Sifrer, 1965: N ova geom orfoloska d ognanja v K oprskem prim or-ju, G eografski zb o rn ik 1965, L jubljana. J. Titi, 1965: Socialnogeografski p ro b lem i n a koprskem pode2elju, K oper. C. Zrnec, M. Turk, 1983: N ev arn o st po zeb e in m raza, N arav n e ne-srede v Sloveniji, G IA M Z R C S A Z U , L jubljana. I. Ziberna, 1992: V pliv klim e na ra b o tal v SV Sloveniji s posebnim ozirom n a vinsko trto , M agistrska naloga O d delek za geografijo FF, L jubljana. 2 8 V in ograd v slo v en sk i Istri v jesen skih barvah (Foto: J. Jerasa, 1994) KNJIZNICA ANNALES 10 MITJA KALIGARIC RASTLINSKI SVET ISTRSKEGA VINOGRADA K o p rid e v Istro o biskovalec od drugod in se s K raskega ro b a skozi B r2anijo spusti p ro ti zaobljenim istrskim griCem, ga tab la ob cesti opozori, d a v sto p a v de2elo refoska. K aksne so b o tanicne zn a cilnosti, p o se b n o sti in zanim ivosti te de2ele in kako se te odrazajo v istrskem v in o g rad u , govori priCujoCi prispevek. V elik o je de2el, k jer vinska trta sooblikuje tradicionalno k ulturno krajino, p o seb ej odloCilen peCat pa ji daje v slovenski Istri, kjer se vinogradi sonCijo n a te ra sa h , v k a te re so bila nek o c sprem enjena cela poboCja K o p rsk eg a griCevja. Sklepajo, da so s terasatim nacinom o b d elo v an ja zem lje zaCeli n a ozem lju slovenske Istre 2e v antiki. K am nite p o d p o re (zidovi) teras so iz matiCne, flisne kam nine. G robo obdelani k am n i p a so b re z kakrSnegakoli veziva, razen m anjsih kam - nov in o k ru sk o v , s k aterim i so polnili razpoke. U stn o izroCilo ne pom ni Casa n a sta n k a teh teras, ki so Se danes v veliki m eri o h ran jen e - delno tu d i Se v p rv o tn i u p o rab i - starejSi ljudje o hranjajo le vedenje o njihovem p o p rav ljan ju in vzdr2evanju. R es pa je. da so p o n ek o d terase gradili celo se p o 2. svetovni vojni. P rav zap rav n im am n a m e n a pisati o sami vinski trti in njenih sor-tah, saj o tem piSejo drugi. V istrskem vinogradu zivijo rastlinske zdru2be, ki si tisoCletja delijo isto zem ljo k o t trta sam a, Clovek jih v p o tu svojega te lesa uniCuje in izkoreninja, brez njih p a pravzaprav tudi ne m o re. M islim n a pisano p rep ro g o vinogradnih plevelov. To niso rastlin e, ki bi rasle v vino g rad u sluCajno, k ar tako, paC p a so - p o dobno k o t tu d i vina refoSk ne naj dem o vsepovsod - rastline z doloCeno razSirjenostjo, sezonsko dinam iko in pripadnostjo doloCeni zdru2bi. 2 9 D E Z E L A R E F O S K A FliSnati svet slovenske Istre spada po fitogeografski razdelitvi Slovenije v n jen su b m ed iteran sk i dei. T o pom eni, da je to obm ocje p rav zap rav n a p ra g u p rav eg a M e d iteran a, obmofija zim zelene vegetacije, k a r se o d raza tu d i v rastlinski sestavi vinograda. V in o g rad sev ed a ni p o p o ln o m a n arav en ekosistem , zato n e m orem o p ricak o v ati, d a bo d o zanj veljale vse zak o n ito sti, k o t veljajo za tiste ek o sistem e, n a k a te re Clovek m anj vpliva (travnik, pasnik, gozd). M ed vinogradnim i pleveli naj dem o rastlin e, ki jih Stejemo za kozm o p o lite, rastlin e, ki so prisle od dru g o d in jih im enujem o ad-ventivke, te r n e k a te re m e d iteran sk e plevele, ki so za celinsko Slovenijo p rav a ek so tik a in ki uvrScajo istrsko vinogradnistvo tudi po tej p iati v m e d ite ra n sk i p ro sto r. S te m v zvezi je tu d i p o seb n o st istrskega vinograda, d a se v njem vegetacijska sezo n a praktiC no Cez celo leto ne p rek in e. V in o g rad je v cvetju tu d i pozim i. P re d o ran jem in n a to rigolanjem se razvije p isana od eja en o letn ic, ki b ujno zacveti ze v ja n u a rju in feb ru arju . P o n ek o d ji daje najveCji p e c a t n av a d n a zvezdica (Stellaria m edia), vsepovsod razsirjen plevel, ki so ga zarad i njegove bujne p o m lad an sk e razrasti p o n e k o d v severnejsih d ezelah u p orabljali za solato. V Istri je niso u porabljali, saj je ob tem casu bilo na voljo okusnejse divje in do-m ace zelenjave. D ru g o d se v vinogradih bolj razraste navadni cap-ljevec (E ro d iu m cicutarium ), ki je sorodnik krvom ocnic (G eranium ) in pelarg o n ije. N i uziten, cvetove pa im a vijolicaste. O b tem casu in n a to skozi celo leto naj dem o n eugledni n avadni g rin t (Senecio vu lgaris), ki je pozim i optim aln o razvit, zaradi o d so tn o sti k o n k u ren ce sicer agresivnejsih trav. Ja n u a rja in feb ru a rja vidim o v istrskih vinogradih cveteti tudi po-stavnejso k osarnico, in sicer m akovolistni dim ek (Crepis rhoedifolia) z lepim i ru m en im i koski, ki je su b m ed iteran sk a rastlina, saj v Sloveniji u speva od Istre p re k o K rasa do G oriskih B rd. O b tem casu n e k a te re v in o g rad e d o b esed n o p rek rije p last perzijskega jeticn ik a (V eronica persica) z drobnim i sinjim i cvetovi, ki je zelo agresivna rastlin a, saj je ed en najpogostejsih plevelov, ceprav so ga prvic opa-zili v E v ro p i sele leta 1805, p rih aja pa iz A m erik e. N ek o c pogost vir zelenjave iz zim skega, Se ne p re o ra n e g a, v inograda p a je "grendaCo" ali Skrbinka (Sonchus sp.), ki po2ene pozim i veliko in socno listno rozeto. L iste o treb im o in nekaj m in u t k uham o. S olato n ared im o z 3 0 M O T A KA LIGARIC : RASTLINSKI SVET ISTRSKEGA V IN O G R A D A olivnim oljem , kisom in SesftOm. K o 2e p ro ti p o letju sk rb in k a zacveti, zarad i m a n js e vlage njeni pritlicni listi p ro p ad ejo in ta k ra t seveda ra stlin a ni veC uZitna. P o d o b n o je s t.i. divjim p o ro m , ki im a pozim i sofino m lad o steb lo in zelen e liste; rastlin o izp u lim o , o p e re m o in u 2 iv a m o su ro v o ali k u h a n o v solati, n e k a te ri p a jo dodajajo m ine-Stram . O d "divjih p o ro v " v v in o g rad u n ajd em o n ajv efik rat vrsti oblasti (A lliu m sphaerocephalum ) in vinograjski (A lliu m vineale) luk. O stali luki v v in o g rad u so re d k e jsi, m a n jsi in zato v p reh ran i ne-uporabni. P ozim i so nabirali, ku h ali in prip rav ljen o n a solato uziv ali tudi "cikorijo", divji radid ali n av ad n i p o tro sn ik (C ichorium intybus), ki pa je d an es ob to lik o razlifinih so rtah radifia in g ojene velelistne cikorije skoraj po zab ljen . N a zim skem jed iln ik u je, sicer v vinogradih m an j ra z s irje n , re g ra t (T a ra xa cu m officinalis), ki ga npr. v K o rta h im enujejo "p ezd u n k u la". D an es sev ed a le re d k o k d o u2iva "grendado" in divje po re, saj je dovolj d ru g e zelenjave, p re d o ran jem in rigolanjem p a le m alokdo p regleda, kaj sploh ra ste v vinogradu. N ekoc, ko so v inograde obdelovali rodno, je v in o g rad n ik p ri zim skem globokem o k o p av an ju prisel v bolj n e p o sre d e n stik z zem ljo in rastlinam i, ki so tam rasle. Poznal je rastlin sk e vonjave, ko je z m o tik o sekal njihove zivljenjske sokove v k o re n in a h , p o zn al je tu d i vsako vrsto p osebej, njen nacin razrasti, Skodljivost, fias cvetenja, sploh p a u2itnost in n jen o upo-rabnost. Z a v e d a l se je sto p n je Skodljivosti vsake rastlin e p osebej, saj je k o re n ik e trdovratnejS ih plevelov p o b iral iz v in o g rad a rocno in jih na zrak u posuSil, d a niso m ogle vzkliti na drugem m estu. V vla2nejSih v inogradih, z globljo plastjo zem lje, najd em o spom ladi n e k a te re vrste obilno zasto p an e. T a k a je n av ad n a rosnica (F umaria officinalis), z d ro b n im i roZnatim i som ernim i cvetovi v socvet-jih. N i n a d le ie n plevel, saj im a ta n k o v re ten asto koren in o . P rav tak o nenadleZ en plevel je en o letn ica s Sibko k o ren in o en o letn i golsec (M ercurialis annua), res p a je, d a v vlaZnejSih, bolj senCnih vin o gradih n a sto p a v velikih m noZinah, p ravih p reprogah. P o m la d a n sk a cvetlica istrsk eg a v inograda je tudi grozdasta hru- §ica (M uscari ra cem osum ), to p lo lju b n a lilijevka z drobnim i m odrim i cvetovi, ki sm o jo o tro ci v ed n o n ab irali za prve spom ladanske sopke. K o sem p o z n e je videl, d a v celinski Sloveniji gojijo hrusice, ki so na las p o d o b n e naSem u v in o g rad n em u plevelu n a vrtovih za okras, je v 3 1 D E 2 E L A REFO S K A mojih oceh "cena" te rastlina k rep k o narasla. H k ra ti pa tudi spo-znanje, da je rastlina p rim ern a za vrtni okras tam , kjer pac v naravi ne raste, dru g o d p a je taista rastlina lahko navaden plevel. Se ena lilijevka nam spom ladi p riteg n e p o zornost, to je kobulasto ptiCje m leko (O rnithogallum u m b ella tu m ), ki zasije s svojimi bleSce-ce belim i velikim i cvetovi v m esecu m arcu. K o sm o bili otroci, smo ga, kljub tem u da km alu ovene, nabirali za sopke. Z anj nisem za-sledil drugega dom afiega im ena, k o t "tiste bele ro2e, ki jih lifejo k a c e ”. M o rd a je k tem u im enu prispeval prav n en arav en lesk cvetnih listov, ki so si ga razlagali po svoje; da pa je bila kdaj posredi kaksna kaca, sicer nim am nam ena o p o rek ati. ceprav te red k o zaidejo v vinograde; bolj se drzijo kam nitega zidovja in skal. Pleveli, ko so za vinogradnika naj bolj Skodljivi, "p o k a ie jo zobe" kasneje, p ro ti poletju. T a k ra t se razraste prstasti pesjak (C ynodon dactylon), ki m u pravijo "grana". T o je trava, ki im a veliko m oc ve-getativnega razm no2evanja s pomofijo podzem skih pritlik. zato se je te2ko znebim o, k jer smo dovolili, da se je sploh razsirila. Pri okopavanju v inograda so nekoC njegove k o ren ik e skrbno izkopavali in jih odnesli iz v inograda, d a ne bi tam p o novno vzklile. "G rana" je razsirjena p redvsem na toplejsih, soncu izpostavljenih legah, saj velja za term ofilen plevel, ki je drugace v celinski Sloveniji red ek in tam ne p redstavlja n o b en e nevarnosti za vinograde. D ru g a n adloga je prav ta k o trav a - plazeca pirnica [A gropyrum repens), ki po zen e za razliko od skoraj pritlicnih poganjkov pesjaka visoke bili in bujno cveti. P rav tak o se razm nozuje s pritlikam i in tam , kjer se zaraste, praktiCno izpodrine vse drugo rastlinje. Z n e b im o se je le z globokim k opanjem in odstranjevanjem korenin iz njive. Cez poletje. ko se zaradi suse vegetacijski ciklus n ekoliko upo-casni, je tudi plevelov, razen om enjenih trav, nekoliko m anj. V tem casu cvetijo kosarnice, tudi "grendabo" in stevilne druge, m ed njimi je najm anj priljubljen njivski osat (C irsium arvense), bodeca rastlina z vijolicastim i cvetovi, saj im a globoke in moCne k o renine. V slovenski Istri im a lepo im e - 2ilj. N a nekoliko bolj vlaznih m estih se v vinogradih zaraste stara u2itna rastlina, ki pa je v slovenski Istri ne uzivajo. To je p o rtu la k ( Portulaca oleracea), m esn ata plazeca eno-letnica z drobnim i rum enim i cvetovi. N jene m esn ate poganjke in 3 2 M IT JA K A L IG A R IC : RASTLINSKI SVET IS T R SK EG A V I N O G R A D A liste so uzivali i t stari R im ljani. V D alm aciji jo p o n e k o d se danes najdem o n a trznici, k a r dokazuje, d a jo n e k a te ri zelo cenijo. Jesen je sev ed a v v in o g rad u Cas, ko nihCe vec ne m isli n a plevele. N a vrsti so p o m em b n ejsa opravila. O b irajo se sadovi celo letn eg a de-la. NekoC je bil to p ra v z a p rav najvebji dogo d ek v letu. Z akaj pravim "nekob"? Z a v e d a ti se m o ram o , da je po grobi oceni danes opuscenih ve£ k o t p o lo v ica vinogradov, k a r jih je bilo npr. p re d 1. svetovno vojno. K aj se d ogaja z rastlinskim svetom opusCenih vinogradov? V opuScenem v in o g rad u se pricne boj plevelov za ob stan ek . Z ro b a n ek d aj o b d e la n e povrsine p ro d irajo druge, k o n k u ren cn ejse vrste. N ajp rej se raz ra ste p irnica, nasled n je leto p a ta k Zivljenjski p ro stor zased ejo m anj zah te v n e trav n isk e vrste. T ak o se p olagom a opusceni v in o g rad n a te ra si sp rem en i v travnik. Stadij trav n ik a je sta-bilen, vsaj za n ekaj basa. V ebina teras, ki jih danes opazujem o n a soncnih pobobjih, npr. od Izole do D rag o n je, je v tem stadiju. P okrajini dajejo dolobeno dinam iko. V hrib zarezan e crtice in crte so artefak t, sicer ubla£en za ra d i zo b a casa in vsako leto ponavljajocega se ciklusa n a ra v e , ki jih o d e n e v zeleni plaSc. T erase dihajo s hribom , skrivajo obilico Zivljenja, h k ra ti pa je vegetacija n a njih p o d v rzen a neustavljivi vegetacijski dinam iki, ki pelje vso stvar na njen pravi zacetek - in k o n e c - v razvoj gozda. P o k ra jin a S lovenske Istre je bila p re d o b dobjem bloveka p o k rita z listopadnim gozdom , v k a te re m so prevladovali hrasti, crni g ab er in m ali jesen. T a k e gozdove n ajd em o se danes na senbnih ali strm ejsih, za ob d elav o n ep rim e rn ih pobocjih. C lovek je i t zelo zgodaj gozdove izsekoval, jih sprem injal v njem u k oristnejse povrSine, nazad n je v vinograde in njive. K e r p a p o zn am o zakonitost, d a se vegetacija vraca k svoji p rv o tn i n arav n i obliki (klim aksu), ki je v nasem prim eru gozd, se tu d i trav n ik i n a opusbenih te rasah p re d nasim i ocm i bolj ali m anj h itro sprem injajo v gozd. N a trav n ik u se zacnejo najprej naseljevati visoke steblike, zeliSca z velikim i listi in visokim i stebli, ki odvrzejo vsako le to obilno biom aso listov n a povrsino. T ak e so ko-bulnice, najveb P eucedanum cervaria. S tem se zem lja bogati, v senci velikih listov p a uspejo vzkliti m ladice grm ov in dreves: ru ja ( Cotinus coggygria), k alin e ( L igustrum vulgaris), trd o lesk e ( E v o n y - m us europaea in E. verrucosa), ju& ie sm arne d etelje (C oronilla emeroides), p u h a ste g a h ra sta ( Q uercus pubescens), crnega gabra ( Ostrya 3 3 D E Z E L A REFOSKA S p o m la d a n sk o p o v e zo v a n je vinske trte z vrbovim sibjem - beko. M arcevski a sp e k t p r e d rigolan jem n u di p isa n o slik o p le v e ln e vege- tacije, k je r p re v la d u je rum enocvetni m a k o v o listn i d im e k (C repis rh o ed ifo lia ). (Foto: M. K a lig a r it, 1993) Z n a n ilec p o m la d i j e ju zn o e v ro p - P o m la d a n sk i p le v e l z lep im i vi- s k i p le v e l g ro zd a sta hru&ica jo liC a stim i c v e to v i j e n avadn i (M uscari racem osus). (Foto: Capljevec (E rodium cicutarium ). M. K aligarid, 1 9 9 3 ) (Foto: M. K a lig a ric, 1993) 3 4 MITJA K ALIG A R lC : r a s t l i n s k i s v e t i s t r s k e g a v i n o g r a d a \ BlesCece b elo za sije jo v spom ladan skem vinogradu cve to v i kobu- lastega p tic je g a m le k a (O m ith o g a llu m um bellatum ). B o ta n ik i p r i- m orsko o b lik o tega ptiC jega m leka opisu jejo k o t p osebn o vrsto O m ith o g a llu m divergens. (Foto: T. Wraber, 1993) P red p o letn o sk ro p ljen je tr t v B oninih. (Foto: D . P odgornik, 1995) 3 5 T D E Z E L A REFOSKA carpinifolia) in m aleg a je se n a (Fraxinus ornus). Ce jih nihce ne zatira, se sev ed a razvijajo nap rej in sCasoma grm ovje in m lad a drev esa p re k rije jo celo teraso . V nadaljnjih d esetletjih se razvije gozd. T a k o nas n e sm e p re se n e titi, ko npr. spom ladi, ko v gozdu na-biram o "spargo" (divje beluSe), n ajd em o ta m o stan k e teras - nekdanjih vinogradov. Z e v o b d o b ju en e generacije je vegetacijska dinam ika ta k o velika, da lah k o dru g ace o b d elo v an a - ali n e-o b d elo v an a - k u ltu rn a k rajin a, k o t je npr. istrska p o k rajin a, bistveno sprem eni svojo p o dobo. T ak o sm o si n a k ra tk o pogledali Zivljenje spom ladansko utri-pajoCega vin o g rad a, bogastvo plevelov do trg atv e, um iranje opu-scenega v in o g rad a te r sp rem in jan je njegove id e n tite te v druge kvalitete vse do njegovega praizhodiSCa - gozda. 3 6 S lik a n a en orocajn a vrca iz N ezakcija, desni iz casa o k o li 5 0 0 pr. n. s., lev i 4 .-3 . s to le tje pr. n. s., hrani A rh eo lo sk i m uzej Istre, P u la (Foto: D . P o d g o m ik , 1995) KNJIZNICA ANNALES 10 RAD OVA N CUNJA PRISPEVEK A R H EO LO G IJE K ZGO D O V IN I VINSKE TRTE IN VINA V inska tr ta (Vitis vinifera) je e n a izm ed najvaznejsih k u ltu rn ih rastlin v m e d ite ra n sk e m p ro sto ru . Skupaj z oljko, figo in d ateljevo palm o p red stav lja n ajstarejso skupino sadnega drevja, iz k a te re se je razvilo m e d ite ra n sk o sadjarstvo. R a zp ro stra n je n o st d iv je v in ske trte (Vitis vinifera sylvestris) (Z O H A R Y , H O P F , 1994, k a rta 16). N am en p ricu jo ceg a p risp ev k a je p o d a ti arheolosko-zgodovinski oris razv o ja v in o g rad n istv a in vinarstva v m ed iteran sk em p ro sto ru in sosednjih p o d ro cjih s p o u d a rk o m n a sirjenju gojenja vinske trte z Bli2njega v zh o d a p re k o G rcije v jad ran sk i p ro sto r in n a tistih dezelah, ki so p risp ev ale k razvoju vinogradnistva v Istri. T ezisce je na crpanju p o d a tk o v iz arh eo lo sk ih virov, k o t so n ap rav e za stiskanje grozdja, njihov razvoj in p o sto p e k p rid o b iv an ja vina, po so d e za 3 7 D E Z E L A REFOSKA tra n sp o rt in skladiscenje vina te r pivsko posodje. P redvsem za starejsa o b d o b ja so p o d an i tu d i re z u ltati p aleo b o tan icn ih raziskav n ajd en ih rastlinskih ostankov. V m anjsi m eri p a so p riteg n jen i tudi pisani viri. Pojav trte N ajstarejse d o k aze o pojavu trte na Z em lji in n jen em razvoju n am nu d i p aleo n to lo g ija. Fosilni o stan k i trti so ro d n e rastlin e iz druzine Vitacee so znani ze iz piasti spodnje k red e, iz casa p red okoli 100-135 m ilijoni let, in p rip ad ajo ze izum rlem u ro d u Cissetes (Cissetes parvifolius). N ajd en i so bili v A m eriki, E v ro p i in Aziji. To-v rstn e n ajd b e p o stan ejo stevilnejse v o bdobju terciara, zlasti v p lasteh eo cen a, oligocena in m iocena, v E v ro p i p red v sem v Franciji, Sleziji, Italiji in drugod. Iz istega casa so znani tu d i fosili trti sorodnih ro d o v A m p elo p sis, Parthenocissus in Tetrastigma. N ajstarejsi zanesljivi d okazi o o b sto ju ro d u Vitis, v k a te re g a sodi tu d i vinska trta , so p rav ta k o iz te rciarja in zelo siroko razp ro stran jen i v E vropi, A m e riki in Aziji. Z an im iv o je, d a so bili njeni o stanki (Vitis arctica Heer) te rc ia rn e staro sti n ajd en i tudi n a podrocjih, k jer d anes trta zaradi h lad n eg a p o d n e b ja ne ra ste vec, k o t npr. n a A ljaski, G renlandiji, Islandiji, v Sibiriji in na K am datki. N a velikem delu E v ro p e pa je bila razsirjen a Vitis teutonica Br. N jeni fosilni o stan k i so bili m ed drugim n a jd en i tu d i v R a d o b o ju p ri K rap in i n a H rv ask em in v K ak n ju v B osni. Iz p iasti g o rnjega te rciarja iz A rd e c h a v F ranciji pa so znani odtisi listov Vitis praevinifera Sap., ki velja za p re h o d n o vrsto k Vitis vinifera. Z anesljivejse in stevilnejse fosilne n ajd b e Vitis vinifere so zn an e iz zac e tk a k v a rta rja iz ju2ne Francije, Svice, severne in srednje Italije. P o m em b n o zarezo v razvoju flo re in favne v E v ro p i pred stav lja led en a d o b a - p leisto cen , cas p re d okoli 1,8 m ilijona let do p re d okoli 10.000 leti, za k a te re g a so znacilna velika te m p e ra tu rn a n ih an ja oz. m en jav an je izrazito hlad n ih obdobij - glacialov z vm esnim i top-lejsim i o b d o b ji - interglaciali. M oene ohladitve, zlasti v obdobjih poled en itv en ih sunkov, so povsem sprem enile vegetacijsko in favni-stieno p o d o b o te d a n je E v ro p e. T ak o k o t vrsta drugih to p lo d o b n ih rastlin je tu d i trta izginila iz obse& iih p re d elo v in se o h ran ila le v 3 8 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK ARHEOLOGIJE K ZGODOVIN1. toplejsih ju zn ejsih p red elih , k o t so Iberski po lo to k , srednji in juzni A p en in sk i p o lo to k , egejski o to k i in G rcija, vzhodno od nje M ala A zija, K avkaz idr. Po k oncani ledeni dobi se je z otoplitvijo pod-nebja trta p o n o v n o razsirila po velikem delu E v ro p e in izven nje, tudi p ro ti sev eru v hlad n ejse p red ele, p redvsem o d p o rn ejsa divja trta (Vitis vinifera sylvestris) (Z L A T N A K N JIG A , 1976, 9 ss. E N C I-C L O P E D IA , 1984, 232 ss., sl. 1). O d tis fo siln e g a lista am pelidee (A m pelophyllum veronense) iz srednjeeocenskih apnencev, n ajdisce B o lca p r i Veroni (E N C I- C L O P E D IA , 1984, 2 3 2 , sl. 1). 3 9 D E Z E L A R E F O S K A O o v e k in trta ali za c e tek zgodbe o vinu K daj je clovek spoznal vinsko trto , ni znano, v sek ak o r ze v paleo litik u - starejsi k am en i dobi, ko je svojo p re h ra n o , ki je tem eljila p r e te in o n a lovu, do p o ln jev al tu d i z n ab iran jem divjih sadezev, go-m oljev, zelisC ipd. M o rd a je 2e v tem Casu pripravljal vino ali vinu so ro d n e pijace iz grozdja divje vinske trte in drugih sadezev, v en d ar o te m ni zanesljivih dokazov. P riso tn o st vinske trte in n jen a p o v ezan o st s Clovekom je z arhe-oloSkimi n ajd b am i d o k azan a od m lajsega p aleo litik a (Cas m ed 37.000 in 10.000 leti p re d sed an jo stjo ) dalje. Iz teg a Casa so to v rstn e n ajdbe se zelo re d k e , k a k o r tudi v sledeCem o bdobju m ezolitika, iz k a te re g a velja o m en iti najdisCe G ro tta d ell'U zzo n a Siciliji, k je r je n ajstarejsa k u ltu rn a p last z n ajd b am i rastlinskih o stan k o v vinske trte d a tira n a v 8. tisoCletje pr. n. S. (H A R R IS , H IL L M A N , 1989,198-9, 203). P recej Stevilnejse so n ajd b e vinske trte na najdisCih iz n eo litik a - m lajse k a m e n e dobe: T eli A b u H u re y ra in T eli A sw ad v Siriji, C an H a sa n v TurCiji, D h ali A gridhi na C ipru, Sesklo, L e rn a , D im ini in S itagroi v GrCiji, G ro tta D e ll'U zzo in M o n te C ovolo v Italiji, G o-m olava v Srbiji in vrsta drugih. O b tem se postavlja vprasanje, ali gre zgolj za n a b iran je grozdja v narav i ali 2e tudi za gojenje trte . O b o d so tn o sti dru g ih n ajd b , ki bi d okazovale gojenje vinske trte 2e v tem zgodnjem Casu, je odg o v o r n a to vprasanje vezan izkljuCno le na n ajd e n e rastlin sk e o stan k e vinske trte , v prvi vrsti n a m orfoloSke znaCilnosti lcosCic, ki so v veCini p rim ero v p o svoji sferiCni obliki blize koscicam divje vinske trte (Z O H A R Y , H O P F , 1994,144-5, 205 ss., sl. 39b). ZaCetki gojenja vinske trte T ezk o je ozko geografsko in Casovno d efin irati zaCetke gojenja vinske trte. M n en ja o te m so razliCna. V starejsi lite ra tu ri najpogosteje zasledim o trd itev , d a se je zaCel razvoj k u ltu re vinske trte n a ju2nem K av k azu v 4. tisoCletju pr. n. s. in se od tam razSiril na druga podroCja (F O R B E S , 1955, 71. Z A N IN O V IC , 1976, 261 ss.). 4 0 R A D O V A N CU N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G I J E K Z G O D O V IN I. A rh e o lo sk e raziskave v zadnjih d esetletjih so m ocno povecale gtevilo n ajd b , po v ezan ih z zaCetki kultiviranja vinske trte v raznih p redelih zah o d n e A zije in v E giptu. N ajstarejSi zanesljivi znaki k u ltiviranja vinske trte v te h p red elih izhajajo z najdiSC pozn eg a hal-kolitika - b a k re n e d o b e in zgodnje b ro n a ste d obe (pozno 4. in 3. tisocletje pr. n. S.). V te m casu je prislo na p ro sto ru m ed Perzijskim zalivom in vzh o d n o m ed ite ra n sk o obalo do pom em bnih sprem em b, povezanih z razvoj em teh n o lo g ije p ridobivanja kovin in sirjenjem m etalurgije. O p azen je p o ra st Stevila in velikosti naselbin, ki so sedaj prviC tu d i u trje n e z obzidji. N e k a te re izm ed teh naselbin so se razvile v u rb a n a sredisCa, bodisi zaradi ugodne p ro m e tn e lege ob p o m em bnih trgovskih p o te h bodisi zarad i blikine ru d n ih le£i5C. T aksne naCrtno zasn o v an e m estn e n aselbine so bile ob k oncu 4. tisoCletja pr. n. S. npr. T eli H a la f in T e p e G av ra ob gornjem Tigrisu, H acilar v A natoliji in M ersin n a ju 2 n o an ato lsk i sredozem ski obali. P ojav velikih srediScnih stavb zn o traj njih z razclenjenim tlorisom in bogatih prid atk o v v g robovih kaZejo na m ocno socialno diferenciacijo. O b-vladovanje p o sto p k o v p rid o b iv an ja in obdelave kovin, poznavanje rudnih lezisfi in trg o v an je s surovinam i in izdelki so om ogocili vzpon posam eznikov in skupin n a vodilne polo2aje v ted an ji druzbi (Z G O D . C L O V ., 1/2, 7 ss., 56 ss., 107 ss. Z G O D . V SL„ 2, 76 ss.). V z p o re d n o s te m p a je prislo do pom em b n ih sprem em b tudi v km etijstvu. M o n o k u ltu rn o p oljedelstvo, znacilno za neolitik, ki je tem eljilo n a gojen ju zitaric, d o p o ln jen o z rejo d robnice in goveda, je preslo ted aj v p o lik u ltu rn o poljedelstvo. N ovi k ulturi, ki sta se zaceli v te m casu intenzivneje in bolj sistem aticno gojiti, sta bili oljka in vinska trta . V lo g a grozdja in vina ni n arasla le v svetu 2ivih, am pak sta dobili svoje m esto tu d i v k u ltu m rtvih. P o k o jn ik u so polagali v grob k o t p o p o tn ic o v o n o stran stv o h ran o in pijaco, n ere d k o tudi sve2e grozdje, ro zin e in vino. M ed p rid a tk i v bogatejsih grobovih se tako zacne vse p o g o steje pojavljati tudi pivsko posodje iz bo g ato ok rasen e k e ra m ik e ali iz p lem en itih kovin, ki p o stan e skupaj z na-kitom in o ro fje m odslej e d e n izm ed stan d ard n ih statusnih sim bolov p rip ad n ik o v vladajoce d ru zb en e piasti (B A R K E R , 1989,72-3). 41 D E Z E L A REFOSKA D io n iz o v o p o to v a n je na la d ji, iz katere raste vinska trta, v desnici d r ii p iv s k i roe (rhvton), slik a na p o so d i iz V ulciia, 6. sto le tie pr. n. S. (H A F N E R , 1969, 103, sl.). 42 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK ARHEO LO GIJE K ZGOD OV INI. Z oglenele koscice vinske trte iz Jeriha, zg o d n ja bronasta do b a (Z O H A R Y , H O P F , 1994, sl. 40). R astlin sk i o stan k i g o jen e vinske trte so bili odkriti v stevilnih naselbinah iz teg a Casa v dolini re k e Jo rd an in okoli M rtvega m orja: Jeriho, A ra d , B ab e d h -D h ra , L achish, N u m eira, Teli Shuna idr. N a-rascajoci p o m e n vinske trte je m ogoce opazovati p redvsem v veC-plastnih naseljih z daljsim tra ja n je m poselitve, k jer so bili njeni ra s tlinski o stan k i n ajd en i v vec casovno razlicnih plasteh. E n a izm ed taksnih naselb in je K u rb a n H oyiik v juzni Turciji. K olicinska sta-tisticna p rim e rja v a n ajd en ih rastlinskih o stankov vinske trte v posam eznih p lasteh teg a najdisca (pozni halkolitik 5% , z acetek zgodnje b ro n a ste d o b e 10% , za c e tek srednje b ro n aste dobe 66% ) jasn o o d raza to te n d e n c o n arascan ja p o m en a vinske trte (Z O H A R Y , H O P F , 1994,149, sl. 40). M e zo p o tam ija - d o m o v in a piva Z g o d n je k u ltiv iran je vinske trte je bilo znano tu d i v M ezopotam iji ze v o b d o b ju D zem d et-N asr, p re d letom 3000 pr. n. s. (F O R B E S , 1955, 71). P oleg rastlinskih o stankov vinske trte z raznih najdisc p ricajo o n jen em zgodnjem gojenju in uzivanju vina tudi 4 3 D E Z E L A R E FO S K A n ajd b e zlateg a pivskega p osodja iz kraljevskih grobov v U ru iz casa okoli 2700 pr. n. s. (D U R Y , 1970, 59, sl.). Iz priblizno istega casa so zn an e tudi prv e u p o d o b itv e pivskih p rizorov ob glasbi harfe, npr. na posvetilni ploscici iz N ip u rja (D U R Y , 1970, 53, sl.). S spektro-skopsko analizo usedline n a n o tran jem o stenju velike keram icn e posode iz p o zn eg a U ru k o b d o b ja iz sredine 3. tisocletja pr. n. s. na najdiscu G o d in T e p e v zah o d n em Ira n u je bila u g otovljena celo p riso tn o st vina (Z O H A R Y , H O P F , 1994,149). P iv sk i p r iz o r na p o s v e tiln i p lo sc ic i iz N ip u rja , o k o li 2 7 0 0 pr. n. s. (D U R Y , 1970, 53, sl.). P oleg arheoloSkih najdb n am o grozdju in vinu sedaj prvic spre-govorijo tu d i pisani viri. Izum pisave v M ezopotam iji je tesn o povezan z gospodarskim i in upravnim i p o tre b a m i cen traln e oblasti. U sp esn o st p o ljed elstv a je bila zarad i suhega p o d n e b ja v veliki m eri v ezan a n a n a m ak an je polj. O b sezn a zem eljska dela pri k o panju na-m ak aln ih k an alo v in njihovem vzdrzevanju so lah k o opravile le vecje skupine ljudi z d o b ro organizacijo. V isja sto p n ja o rganiziranosti v veCje d ru z b e n e sk upnosti in n a sta n e k m estnih tem peljskih drzav, de-4 4 R A D O V A N CUN JA : P R IS P E V E K ARHEOLOGIJE K Z G O D O V IN I. litev dela oz. specializacija posam eznih poklicev je lah k o zadovo-ljevala p o tre b e sk u p n o sti po poljedelskih pridelkih in o b rtnih izdel-kih in o b e n e m u stv arjala viske proizvodov, n am en jen e trgovanju. Prese2ki p roizvodov, njihovo skladisfienje in trgovanje z njim i so pokazali p o tre b o c e n tra ln e oblasti po evidenci, k o n tro li in obdav-Cenju blaga, k a r je p o sto p o m a p ripeljalo do izum a pisave. Iz nekaterih najdisc v m edrefiju E v fra ta in T igrisa so znani celi arhivi glinastih klinopisnih ploscic (D zem d et-N asr, E rid u , M ari, U r, U ru k ), ki so p o m em b n o prispevali k osvetlitvi g ospodarske p o d o b e p o sam eznih m est. N ajstarejSi o h ran jen i pisani d o k u m en ti so v bistvu spiski blaga. Sveze grozdje, rozine in vino se ta k o poleg drugih proizvodov pogosto o m en jajo na glinastih klinopisnih ploscicah od druge polovice 3. tisocletja pr. n. s. dalje (Z G O D . C L O V ., 1/2, 266 ss. G O O D Y , 1993, 47. Z O H A R Y , H O P F , 1994, 149). V M ezopotam iji so u p o rabljali za vinsko trto in za vino skupen izraz: gestiri (ges + tin), k a r v p revodu p o m en i d rev o 2ivljenja. Z ascitnica vinske trte je bila bo-ginja Siris, ki je 2ivela v gorovju H am rin n a severozahodu A sirije (F O R B E S , 1955, 71, op. 23). V M e zo p o ta m iji j e b ila vinska trta p o g o sto zasajen a ob drevesih, k i so j i p r e d s ta v lja la oporo, re lie f iz p a la c e m ezopotam skega vla - darja Sennacheriba (FORBES, 1955, sl. 15). 4 5 D E Z E L A R E F O S K A Vsaj od 4. tisocletja pr. n. s, dalje p a je im ela tak o v M ezopo tam iji k a k o r tu d i v drugih dezelah Bli& ijega vzhoda pom em b n o vlogo tu d i d ru g a alk o h o ln a pijaca - pivo, ki so ga pridobivali iz Zitnega sk ro b a in vode s p o sto p k o m ferm en tiran ja. O b tem ne gre p ozabiti, d a je bilo uzivanje vina vse do staro g rsk e d obe privilegij v lad arja in vodilnih slojev v te d an ji druzbi, m e d te m ko je bilo manj cenjeno pivo pijaca sirokih ljudskih m no2ic. V sum erskih tem - peljskih d rzavah zg odnjega 3. tisocletja pr. n. s. je dobil p re p ro st d elavec 1 lite r piva dnevno, ni2ji urad n ik i 2, visji urad n ik i in njihove zene p a do 5 litrov piva dnevno. S pivom so d eln o placevali tudi npr. delavcev dn ev n i zasluzek (Z G O D . V SL., 2, 934). V M ezopotam iji so u p o rab ijali vec razlicnih izrazov za pivo, k a r je v zvezi z razlibnimi vrstam i piva, ki so jih pripravljali (F O R B E S , 1955, 63 ss.). Pivo je veCkrat o m en jen o tudi v H a m u rab ijev em zak o n ik u in v drugih m e-zo p o tam sk ih p rav n ih tek stih , ki u rejajo njegovo p ro d ajo in dolocajo njegovo ceno (K O R O S E C , 1953, 33, 57. K O R O S E C , 1954, 67). Egipt - "dar Nila" V E g ip tu segajo najstarejsi dokazi o priso tn o sti grozdja in p ro d u k ciji ali uvozu vina nazaj v cas stareg a kraljestva. M ed naj-starejsim i tovrstnim i n ajd b am i so g robne n ajd b e iz A b id o sa in N a-g ad e iz casa 1. dinastije (ok. 2900-2700 pr. n. s.) in b o g ate n ajd b e rozin in sledov vina iz 3. dinastije v D zoserjevi piram idi v S akkari (ok. 2600 pr. n. s.). P o ljed elstv o je bilo v starem E g ip tu o m ejen o na ozek pas vzdolz struge N ila in odvisno od njegovega vsak o letn eg a poplavljanja, ki je p o leg obilja v o d e, ki so jo speljali v ra z p re d en e n am ak aln e sistem e, prineslo tu d i d e b ele n an o se ro d o v itn eg a recn eg a b lata. Z a to ni na-kljucje, d a je H e ro d o t im enoval E g ip t "d ar N ila". K lim atsko le2i E g ip t i e izven p red elo v z optim alnim i pogoji za uspevanje vin ske trte . V in o g rad n istv o v vecjem delu doline N ila ni p o seb n o uspesno z arad i skrom nih p ad av in in prevelike vroCine. Z a to je zelo v erjetn o , da so bile ro zin e in vino vsaj v zacetk u v veliki m eri uvozene v E g ip t iz sosednje P alestin e, gojenje trte p a je bilo o m ejen o p red v sem na d elto N ila, k je r je p o d n e b je n ek o lik o zm ern ejse (Z O H A R Y , H O P F , 1994, 149). N a jd b e glinastih zam askov za vinske poso d e in zigov 4 6 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G I J E K ZGODOVINI. p o trju jejo obstoj kraljevih vinogradov ze v casu 1. dinastije (F O R B E S , 1955, 72. Z G O D . V SL., 2, 951). K asneje se je vin o gradnistvo razsirilo tudi p ro ti ju g u do 1. k a ta ra k ta in n a obmoCje Fa-yum a. V in o g rad i so bili u rejen i preteZ no na visje lefecih te rasah n ad strugo N ila, ki so jih u m e tn o n am ak ali s pom ocjo p rep ro stih p rip rav - sadufov. P rik a z trg a tve in s tis k a n ja g ro zd ja iz tebanskega groba, o k o li 1 3 0 0 pr. n. s. (Z G O D . V SL., 2, 9 5 1 -2 , sl.). P recej p o d a tk o v o vinu in vinarstvu nam nudijo hieroglifski zapisi in u p o d o b itv e vinske trte in raznih opravil v zvezi z njo, od trg atv e in stiskanja gro zd ja do skladiscenja vina v k leteh in koncno njegovega uzivanja, na fresk ah in reliefih v grobnicah in tem pljih. V inu so pripisovali bozan sk i izvor in ga razlagali k o t d a r O zirisa, boga rast-linstva, p o p lav ljajo ceg a N ila, zita in lune. V tej vlogi je sim bolicno p ted stav ljal v sa k o letn o sm rt d ezele in njeno p o novno rojstvo, ki ga je om ogocilo p o p lav ljan je N ila. O b trgatvi in stiskanju grozdja so p o tek ali razni o b red i z glasbo in plesom v cast teg a boZanstva, m ed tem ko je bil A b id o s, k u ltn o sredisce boga O zirisa, vsako leto cilj stevilnih rom arjev. P ri p o im en o v an ju razlicnih vin se pogosto pojavlja tu d i im e b oga H o ru sa (F O R B E S , 1955, 76, op. 26. M IT O L O G IJA , 1988, 101-2, 106 ss.). 4 7 D E Z E L A R E F O S K A S tis k a n je g ro zd ja s p rep ro sto vrecasto s tisk a ln ic o (F O R B E S, 1955, sl. 26). Z a p rid o b iv an je vina so p o leg obicajnega tlaCenja grozdja z nogam i ze v starem E g ip tu u p orabljali tu d i p re p ro sto stiskalnico za grozdje iz p la tn e n e vrece, ki so jo ovijali s pom ocjo dveh lesenih palic, z a ta k n je n ih n a o b eh koncih vrebe. Z a ta naCin stiskanja je bilo p o tre b n ih p e t ljudi: po dva sta o b racala vsako palico, m e d te m ko je p e ti skusal drZati o b e palici n a prim ern i razdalji (F O R B E S , 1955, 74, 132,110, sl. 26. Z G O D . V SL., 2, 951-2, sl. B IB L . A T L A S , 1990,110, sl. 1). Z e v Casu 3. dinastije so ta p re p ro sti tip stiskalnice izpopolnili n a ta nacin, da so vreco vpeli v lesen okvir, k a r je precej po-enostavilo p o sto p e k stiskanja (F O R B E S , 1955, sl. 27). P o p ro cesu ferm e n tira n ja m o sta v kam n itih , k eram icnih ali le senih k a d e h so vino filtrirali skozi lan en o k rp o in ga pretoCili v keram iCne p o so d e, ki so jih zaprli z glinastim zam askom , zatesnili s sm olo in zapeCatili te r uskladiscili v hladnih in tem nih k leteh (F O R B E S , 1955, 75, sl. 18,19). 4 8 R A D O V A N CUN JA : PR1SPE VE K A R H E O L O G I J E K Z G O D O V IN I S tiskan je g ro zd ja z vrecasto stiska ln ico , vpeto v lesen o k v ir (F O R B E S, 1955, sl. 27). V inska k le t z a m fo ra m i v starem E giptu (FO RBES, 1955, sl. 18). V ina obicajno niso uzivali sam ega, am pak so ga m esali bodisi z vodo ali drugim i d o d atk i, k o t so npr. m ed in p o p er, razne aro-4 9 D E Z E L A R E F O S K A m aticn e snovi, zafiimbe, zelisca idr. T ak o po p o rek lu k o t tudi po nafiinu p rip ra v e oz. sestavinah so locili vec vrst vin, v e n d ar antifini pisci egiptovskih vin niso p o seb n o cenili (F O R B E S , 1955, 69, 76). R azen iz grozdja so pripravljali vino tudi iz dateljev. Nifi m anj b o g ati niso p o d a tk i o prid o b iv an ju razlicnih vrst piva v starem E g ip tu . P oleg re c e p to v in opisov celo tn eg a p o sto p k a v zapisih in u p o d o b ite v n a fresk ah in reliefih so iz n ek a te rih grobnic srednjega k raljestv a znani tudi izrezljani m in iatu rn i leseni m odeli pivovarskih delavnic z delavci, ki p ripravljajo pivo (Z G O D . V SL., 2, 935, sl.). E gejski p ro sto r G o jen je vinske trte se je v Grfiijo razsirilo iz E g ip ta in Sirije p re k o K re te ali v e rjetn eje iz M ale A zije (F O R B E S , 1955, 106). N e k a te ri po stav ljajo zafietke gojenja vinske trte v egejskem p ro sto ru 2e v fias sred n jeg a in pozn eg a n eo litik a (Z A N IN O V IC , 1976, 261 ss. Z G O D . C L O V ., 1/2, 160. Z G O D . V SL., 2, 951), m ed tem ko drugi m enijo, d a izhajajo najzgodnejSi preprifiljivi sledovi o n jen em go-je n ju z najdisfi n a p re h o d u iz b a k re n e v b ro n a sto do b o (K astanas, L e rn a , M yrtis, Sitagroi), k je r so bile naj den e stevilne koSfiice kultiv iran e vinske trte (Z O H A R Y , H O P F , 1994,149). StevilnejSi d okazi o prid elav i vina in njegovem uzivanju so znani iz casa m inojske k u ltu re in iz kasnejsih obdobij. V inarstvo v tem Casu n am p o trju je jo ta k o n ajd b e stiskalnic in specificnih oblik poso d za skladiSCenje in prev o z vina k a k o r tudi bo g ato pivsko posodje in konfino slikovne u p o d o b itv e in pisani viri. T u d i v Grfiiji, p o d o b n o k o t v M ezopotam iji in E g ip tu , je vino zn an o 2e z najstarejsih pisanih spom enikov. V ino in vinska trta se vefikrat o m e n ja ta n a glinastih plosfiicah, izpisanih v linearni B pisavi, zgodnji obliki starogrSkega jezika, n ajd en ih n a K reti in v kon-tin e n ta ln i Grfiiji in d atiran ih v fias okoli sred in e 2. tisofiletja pr. n. s. (C E D V IK , 1 9 8 0 ,1 1 7 ,1 5 3 -4 ,1 8 4 -5 ). 5 0 R A D O V A N CUN JA : PRISPEVEK AR HEOLOGIJE K ZGODOVINI.. S tisk a ln ic a s h orizon taln o, obtezeno gredjo za stisk a n je grozdja, u p o d o b itev na g rsk i v a zi s c m im i figu ram i, 6. sto le tje pr. n. s. (Z G O D . V. SL., 4, 1908, sl.). R azvoj stiskalnice, ki v E g ip tu ni Sei dlje od t.i. v recaste stiskalnice, je v egejskem p ro sto ru doZivel p o m em b en n ap red ek . Stiskalnica z v o d o rav n o gredjo je, k o t kaze, izum egejskega p ro sto ra. N ajstarejsi doslej o d k riti o stan k i taksnih stiskalnic sodijo v erjetn o v srednjem inojsko o b d o b je (2200-1600 pr. n. s.) in p rip ad ajo stiskalnicam za stisk an je oliv, v e n d a r je njihova k onstrukcija v detajlih Se slabo znana. A rheoloS ki o stanki stiskalnice iz teg a Casa so znani npr. z najdisCa P a la ik a stro na K reti, m ed tem ko je stiskalnica, od-krita n a eg ejsk em o to k u T h eresia n a K ikladih, d a tira n a v pozno-heladsko o b d o b je (1600-1100 pr. n. s.). Sele po tem Casu p o stan ejo tovrstne stiskalnice bolj p o g o ste in razsirjene tudi v n e k aterih d efelah B li2njega vzhoda, zahvaljujoc u p o dobitvam na vaznem slikarstvu p a im am o tu d i jasnejSo sliko o njihovem videzu (F O R ­ BES, 1955, 133, 111, sl. 28. Z G O D . V SL., 4, 1908, sl. B IB L . A T ­ LAS, 1990, 84, sl. 5a). T a tip stiskalnice je deloval na principu vzvoda. E n k o n e c g red e je bil gibljivo v p et bodisi v zidno vdolbino ali m ed dva v e rtik a ln a k a m n ita ali lesen a stebra, njen drugi konec p a je bil n a v ad n o ob te2 en z eno ali veC k am nitim i ute^m i. T e2a g red e in 51 D E Z E L A R E F O S K A uteZi je ta k o pritiskala na kos z olivam i. ki je bil obicajno nekoliko dvignjen od tal, pod njim pa se je nah ajala po so d a, v k a te ro je o d tek ala tekoCina. Z elo d o b ro o h ran jen i ostanki tak sn e stiskalnice iz 2. stoletja pr. n. s. so bili najdeni na najdiscu P roesos skupaj z bazeni za locevanje goste usedline in olja te r posodam i za njegovo skladiScenje. T a tip stiskalnice so v erjetn o 2e zelo zgodaj zaceli u p orabljati tudi za stiskanje grozdja. P o n ek o d je ostal v u p o rab i vse do danes (F O R B E S . 1955,133). M ost so pustili vreti v velikih keram icnih posodah - pitosih, ki so jih zaradi p oroznosti p re d h o d n o prem azali s sm olo, k ar je daio vinu p oseben okus. R azen za vino so keram icni pitosi, ki so bili pogosto vkopani v zem ljo, sluzili tudi za shranjevanje olja, zita in drugih zivil. Po sestih m esecih so vino pretocili v anrfore ali v m ehove. G rski svet se ni poznal lesenih sodov (F O R B E S . 1955, 111). P o zn i k a n a a n itsk i am fori, na levi pro fil, na desni naris (P E A - C O C K , W IL L IA M S, 1986, sl. 6). R azSirjenost t. i. k an aan itsk ih vinskih anifor, en e najzgodnejsih oblik am for v GrCiji. na K reti, v E giptu. P alestini in ostalih obalnih deZelah BliZnjega vzhoda, ka2e na zivahno trg o v an je z vinom t& sredi 2. tisoCletja pr. n. s., ki pa je bilo om ejen o predvsem na vzhodni 52 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G I J E K Z G O D O V IN I. M ed iteran (P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986. 20 ss., sl. 6, 7). Pom en grskih vin v trg o v an ju je p o sto p o m a vse bolj narascal. do sredine 1. tisocletja pr. n. s. p a je G rcija dosegla m onopol v trgovanju z vinom na velikem delu m e d iteran sk eg a p ro sto ra (F O R B E S , 1955, 109). Vecji vinarski o b rati v GrCiji so bili v tem casu na stopnji industrijske proizvodnje. V 4. sto letju pr. n. s. je to veliko e n o tn o trzisce razp ad lo na veC m anjsih (P o n t, B ospor, Sicilija idr.). P oleg ze o m en jen ih oblik posod za shranjevanje, skladiscenje in tra n sp o rt vina se je v te k u stoletij v grskem p ro sto ru v zvezi z u2ivanjem vina izoblikovala cela vrsta specificnih oblik keram icnih in kovinskih p o so d s specificnim i im eni. ki so sluzile za m esanje, p re ta k a n je . h lajen je, serviranje in pitje vina: hydria - treb u sasta p o so d a za p re n a sa n je v ode, krater - siroka, v edru ali kadici p o d o b n a dvorocajna p o so d a n a nogi za p rip rav o pijace, oinochoe - enorocajni vrc s tro listn o o b likovanim ustjem , v k a te re m so postavljali pijaco p red gosta, k y lix - p litk a pivska sk o d ela z roCajema, sk yp h o s - globlja skodela ali k o z a re c s h o rizo n taln im a rocajem a. /cantharos - kozarec na nogi z ro cajem a, rhyton - pivski rog, /cyatos - k o rec ali zajem alka, s k a te ro so pijaco zajem ali iz vecje po so d e in jo n atak ali v rnanjso idr. (S T U L A R , 1975, 11. ISSA , 1986, 16. sl.). N acin u p o rab e tega posodja nam p o leg pisanih virov bo g ato ilustrirajo tudi slikovne upo d o b itv e, v prvi vrsti na vaznem slikarstvu (Z G O D . V SL., 4, 1620 ss., 1863-4, 1909, sl.). V ina obicajno niso pili sam ega, am pak so ga m esali z vodo. V zaseb n em k ro g u je bila najbolj priljubljena oblika pogoscanja simpozij - n ad aljev an je p o p o ld an sk eg a obed a s pivskim slavjem , h k a te re m u so po v zh o d n jask em u vzoru polegali, m ed tem ko so h ran o v glavnem u2ivali sede (S T U L A R , 1975, 11). O b tem so za zabavo prirejali tudi razn e d ru z a b n e igre k o t npr. k otabos, kockanje, razne uganke idr. V ino je im elo p o m em b n o m esto tudi v grski m itologiji. Po mitiCnem izroCilu je p o d aril G rk o m vino D ioniz, bog vina in o bnav ljan ja n a ra v e , ki se je rodil po ljubezenskih a v an tu rah Z ev sa s teb an sk o p rin ceso Sem elo. L jubosum na Z evsova 2ena H e ra je h o tela iz m aScevanja ubiti D ioniza. K er ji to tudi po v eckratnih poskusih ni uspelo, ga je kaznovala z dolgirn tavanjem po svetu v sprem stvu Silena, satiro v in m enad. N a to p o t je D ioniz vzel s seboj 53 D E Z E L A R E F O S K A o 5 P Y X S1 S G U TT U S A R Y B A L L O S B O M B Y U 0 8 A U B A S T R O N L E K Y T H O S U HQUEHTARU ( 1 C A § A S T » K R A T E R K R A T E R s S T E B R ld A S T IM ) R O C A J I Z VO N AST1 K R A T E R VO LU T N I K R A T E R L E B E S G E M IK O S yKANTHAROS a L A G Y N O S O m O C H O E A S K 0 8 O b lik e grSkih p o s o d (ISSA, 1986, 16, sl.). vinsko trto in jo razSiril p o vsem ted an jem svetu te r ucil ljudi n jen eg a g ojenja, o b e n e m s te m p a je Sirii tudi svoj kult. Skupaj z A fro d ito , boginjo le p o te in ljubezni, je im el sina P ria p a , ki je postal bog p lo d n o sti in je m e d drugim skrbel tudi za ro d o v itn o st polj, sa-d o vnjakov in vinogradov, k a m o r so p o g o sto postavljali njegove kipe. D ionizov k u lt je bil ed en izm ed najbolj razsirjenih v anticni Grciji. N ap o sled se je uspel p o v zp eti celo n a sam O lim p, sedez najvisjih 5 4 R A D O V A N C UN JA : PRISPEVEK A R H E O L O G I J E K ZG O D O VIN I.. grSkih b o g o v , in p o s ta l najm lajsi Clan o lim p sk e g a p a n te o n a . P o g lav itn a slavja v Cast b oga D ioniza so bile t.i. velike in m ale D ionizije v A tik i, ki so tra ja le veC dni, poleg teh p a so p rirejali se L eneje, A n te ste rije in B ak an alije. N a teh slavjih so p o tek ali spre-vodi s p e tje m him n in p re b ira n je m pesm i, posebej sestavljenih za te priloZnosti, te r d aritv e in zrtvovanja p re d D ionizovo p o d o b o . T e p rired itv e so p o m e m b n o vplivale n a razvoj klasiCnega grskega gle-dalisCa (R IS T K j, 1984, 109-11, 352. Z A N IN O V K j, 1976, 261. Z G O D . V SL., 5, 2373, sl. H A F N E R , 1969, 103, sl. M IT O L O G IJA , i 1988,133, sl.). D a rite v in p le s svedenic p r e d D io n izo v o p o d o b o , u p o d o b ite v na a tisk i vazi, 5. sto le tje pr. n. S. (M IT O L O G IJ A , 1988, 133, sl.). Z a razliko od E g ip ta in M ezo p o tam ije, slednja velja za dom ovino piva, se pivo v egejskem p ro sto ru ni p o seb n o uveljavilo. N e k a te ri dom nevajo, d a so ukivali pivo, v e rjetn o uvozeno iz E gipta, t e n a mi-nojski K reti, in s tem pov ezu jejo doloCene oblike ta m najd en ih ke-ramitSnih p o sod. M ed tem ko je p o stalo vino v anticni G rfiji zaradi velikega o bsega njegove proizvodnje cenejse in s tem d o sto p n o Sir-5 5 D E Z E L A R E FO S K A sem u k ro g u ljudi, p a so poznali pivo ( z y th o s) le k o t pijaCo b arb aro v in so ga le re d k o pili (F O R B E S , 1955,125). Z e le z n o d o b n a E v ro p a , m ik M e d ite ra n a in grskega vina V prazg o d o v in sk i E v ro p i je bila razsirjena le divja vinska trta. N e k a te re n ajstarejse n ajd b e njenih rastlinskih o stankov so bile naste te ze zgoraj, m e d te m ko n ajstarejse zn an e n ajd b e rastlinskih osta n k o v divje vinske trte v Sloveniji, p o v ezan e s clovekom , izhajajo iz n aselb in sk ih p iasti izkopavanj kolisca n a P a rtih na L jubljanskem b arju , ki je bilo d a tira n o v Cas p re d okoli 4000 leti (S E R C E L J, 1981-1982, 104). R astlin sk i o stan k i vinske trte so znani tudi iz kolisCarskih n aselb in R ip ae n a U n i in D o n ja D o lin a na Savi v B osni s k o n ca b ro n a ste d o b e in iz v rste drugih (S T IP C E V IC , 1974, 91, 138. K R O L L , 1991, 165 ss., sl. 32). V e n d a r vinska trta v prazgodovinski E v ro p i ni im ela k a k e g a vecjega p o m en a v cloveski p re h ra n i in pivskih n av ad ah . M ed alkoholnim i pijaCami, ki so jih 2e v te m casu poznali v E v ro p i, sta bila pivo, ki so ga pripravljali iz jebm ena, in m edica. P o d a tk e o njih p o zn am o p red v sem zahvaljujoC porocilom antifinih piscev (F O R B E S , 1955, 126. S T IP C E V IC , 1974, 91-2. Z A N IN O - V IC , 1976, 270-1). C ep rav arheoloSke n ajd b e d o kazujejo ze zelo zgodnje stike jadran sk e g a p ro s to ra s sirsim m ed iteran sk im , p a se je razsirilo poznavanje in uzivanje vina n a severni Ja d ra n in globlje v E v ro p o sele z intenzivnejSim i trgovskim i in k u ltu rn im i stiki z grSko-m editeranskim p ro sto ro m v h a lsta tu - starejsi zelezni dobi. N a to sta pom em b n o vplivala p red v sem dva procesa. Prvi je grska kolonizacija srednjega in zah o d n e g a M e d ite ra n a od sredine 8. sto letja pr. n. s. dalje in osnovanje grSkih kolonij v ju2ni Italiji, na Ja d ra n u , n a Siciliji, Sar-diniji in n a ju2ni obali F rancije in Spanije. D ru g i je proces socialne diferenciacije, do k a te re g a je prislo v prvih stoletjih starejse zelezne d o b e, in fo rm iran je m ocnega vodilnega sloja v ted an ji dru2bi. T a se ka2e v vrsti b o g atih knezjih grobov n a siro k em p ro sto ru od juzne F rancije in NemCije p re k o vzhodnih A lp do ju zn eg a B a lk an a (Vix, H o ch d o rf, D iirn b erg , Sticna, N ovo m esto, A ten ica, N ovi P azar, T rebeniS te idr.) (STIPCEVIC), 1974, 218 ss. P A L A V E S T R A , 1984. C E L T I, 1991, 75 ss.). P o leg n ak ita, orozja, konjske oprem e, vcasih 5 6 R A D O V A N C U N JA : PR IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I.. celo vozov srefiam o v te h grobovih tudi bogato uvo2eno kovinsko in keramiCno p o so d je grSke ah italske izdelave, n ered k o cele pivske servise, od velikih poso d za m esanje vina z vodo in drugim i d o datki, v eder, zajem alk, cedil, vrfiev, roCk do raznih oblik pivskih Cas in pivskih rogov. S kemiCnimi analizam i inkrustacij na ostenju kovinske posode iz D iirn b e rg a so bili ugotovljeni tudi sledovi vina (S P E C H T , 1972, 124 ss.). G rS ko-m editeranski svet je halStatski E vropi skupaj z vinom p o sred o v al tudi dei svoje pivske k u ltu re in obiCajev, povezanih z vinom in njegovim u2ivanjem . E v ro p a se je prvic sreCala I z n e k aterim i grskim i oblikam i pivskega posodja, k o t so krater, oinochoe, kylix, sk y p h o s idr. M ed stevilnim i uvo2enim i kovinskim i posodam i p red stav lja izjem no najdbo zaradi svojih dim enzij k ra te r iz Vixa v F ranciji, ki je z 1,64 m viSine in s svojimi 208 kg te2e najveCja doslej o d k rita kovinska p o so d a antiCnega sveta. Izdelan v erjetn o v delavnicah G rbije ali ju2ne Italije (W E L L S, 1984, 105-6, sl. 29. C E L T I, 1991. 116-7, 104, sl. desno), je prispel v Vix skoraj zagotovo p reko grske k olonije M asalije (danasnji M arseille). osnovane ok. 600 pr. n. S. nedalefi od ustja R o n e. P om em b n o st te kolonije izhaja p rav iz njene lege. Vzdol2 R o n e in Saone je nam rec p o te k a la en a od glavnih trgovskih poti, po k ateri je prihajal m editeranski im port globoko v n o tra n jo st zah o d n e E vrope. M asalija je bila v 5. stoletju pr. n. S. tudi p o m em b en izvoznik vina, o Cemer p riia razp ro stra-njenost m asalskih vinskih am for, razen ob ju2ni francoski obali tudi vzdol2 R o n e , S aone in njunih p rito k o v (C E L T I, 1991, 78, k a rta razp ro stran jen o sti). N ajd b e fragm entov taksnih am for skupaj s frag m enti uvo2ene grSke Crnofiguralne keram ike v utrjeni naselbini H eu n eb u rg ob gornji D o n av i nam dajejo pred stav o , kako globoko v n o tran jo st je ta trgovina segala. R aziskave naselbine na H eu n eb u rg u so o d k rile se en o zanim ivost v zvezi s k o n tak ti z M editeranom : obzidje, u trje n o s k v ad ratn im i stolpi, zgrajenim i iz o p ek e na kam - nitem tem elju , je zanesljivo m editeranski elem ent, tuj v tem prostoru, k a r ka2e, d a so v n o tra n jo st E v ro p e prihajali poleg uvozenega trgovskega blaga tudi drugi elem en ti m ed iteran sk e k u ltu re (W E L L S. 1984.130. C E L T I, 1991,114-5). V sev ern o jad ran sk em p ro sto ru sta bila p o d o b n a trgovska cen tra grSko-etruSCanski koloniji A d ria in Spina v delti rek e Po, osnovani okoli 520 pr. n. s. (W E L L S , 1984,130-1). 5 7 D E Z E L A R E F O S K A B en ven u ti iz E s t (3) in na s itu li iz K u ffa m a (4) (K R O M E R , 1980, 237, sl. 9 :1 -4 ). N a uvozenih p o so d ah so pogosto u p o d o b ljen i razni prizori od o k rasn ih g eom etrijskih, rastlinskih in zivalskih do pripovednih. M ed slednjim i srecam o u p o d o b itv e bozanstev, sprevodov, atletskih tekm ovanj in d irk n a konjih in z vozovi, dvobojev, vse do glasbenih in pivskih prizorov. V elik o bolj k o t p rek o pisanih dei antiCnih piscev je staro 2 elezn o d o b n a, v p rete& iem delu se n eo p ism en jen a E v ro p a spozn av ala in dozivljala grSko-m editeranski svet p rav skozi te u p o d o bitve, ga skusala razu m eti, se m u priblizati in ga p osnem ati. Z a to ni nakljuhje, d a se je p rav n a stiku teh dveh svetov razm ahnila spe-cifiCna o b lik a fig u raln eg a izra2anja - t.i. situlska u m etn o st, ki nam n a najbolj ziv in n e p o sre d e n nahin odseva p o d o b o h alstatsk e dru zb e, in ta k o vsaj d elo m a n ad o m esca skoraj p o p o ln o o d so tn o st pisanih virov o njej (U M E T N O S T , 1962. K A S T E L IC , M A N S U E L L I, K R O M E R , 1965). N e k a te re m otive, ki sm o jih prej videli n a uvozenem kovin-skem in keram iC nem p o so d ju , sreCamo sedaj na figuralno o krasenih 5 8 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K ARHEOLOGIJE K ZGODOVINI.. kovinskih ved ricah - situlah. P rip o v ed n a njih je prik azan a v vec m ed seboj loCenih pasovih, skoraj k o t na film skem traku. P red nasim i oCmi se zvrstijo sp rev o d i moSkih in 2ena, ki prinasajo darove, obo-ro2eni vojscaki pes in n a konjih, d irke z vozovi in dvoboji te r pivski prizori z glasbo in plesom . V zvezi z naso tem o so najbolj zanim ivi p red v sem slednji. P o zn am o jih m ed drugim na situlah z M agda-lenske g o re in z VaC v Sloveniji, n a situli B en v en u ti iz E st v Italiji, na situli iz K u ffarn a v A vstriji in na n ek a te rih drugih (K R O M E R , 1980, 237 ss., sl. 9). Istra V Istri razen re d k ih izjem ne po zn am o izrazito bog atih grobov iz zelezne d o b e, ki bi jih lah k o postavili ob b o k zgoraj n astetim naj-bogatejSim kne2jim g robovom iz E v ro p e. K ljub tem u je bilo naj-denih p red v sem n a n ek ro p o la h kastelirjev v N ezakciju, Picugih, B e-rm u in n e k a te rih drugih manjSih veliko stevilo kovinskih posod, izdelanih iz ta n k e b ro n a ste plocevine: situi, cist, cedil in skodelic s p resegajocim tra k a stim roCajem, od k a te rih jih vsaj dei sodi m ed pivsko p o so d je (M L A D IN , 1974, 35 ss.). P oleg teg a je n a frag m en tu situle iz g ro b a 12 v N ezakciju, en eg a izm ed najbogatejsih staro-zelezn o d o b n ih g ro b o v v Istri, u p o d o b ljen tudi pivski prizo r (M L A ­ D IN , 1974, 91-2, T. 38: 1). C ep rav je zal le frag m en tarn o o h ran jen , ga je m ogoce n a p odlagi zgoraj n astetih sorodnih m otivov n a drugih P iv s k i p r iz o r na fr a g m e n tu situ le iz N eza k cija v Istri, hrani A r h e o lo s k i m u ze j Istre, P ula. 5 9 D E Z E L A R E FO S K A situlah zlah k a rek o n stru irati: na desni stojita dve moSki figuri ob veliki p o so d i na p o d stav k u , v k a teri p rip rav ljata oz. m esata pijaco, n a levi p a stoji zen sk a figura, ki dr2i v eni ro k i situlo, z drugo p a v zajem alki p o d a ja pijaCo drugi, v erjetn o m oski figuri, ki sedi n a na-slonjaCu. T u d i m e d uvo2eno k eram ik o z o m enjenih istrskih grobisc so za sto p a n e p o sam ezn e znacilne oblike pivskega posodja. P re-v ladujejo p red v sem m lajsi prim erk i iz h elenisticnega o b d o b ja k o t npr. o inochoe v obliki 2enske glave iz N ezakcija, v erjetn o ju2no-italsk e izdelave (P U S C H I, 1905, 106, sl. 8), s k y p h o si iz g roba 4 v coni I n e k ro p o le v N ezakciju (M L A D IN , 1974, 103), na n ek ro p o li II v Picugih p ri PoreCu (H IS T R I, 1986, 68, kat. 31) in iz C erovelj pri P azin u te r k y lix z istega najdisCa (S T U L A R , 1975, 38, kat. 10,11). U v o ie n i p iv s k i p o so d i, levo re k o n stru k c ija oin o ch o e iz N e za k c ija , desno skyphos iz P icugov, 4 J 3 . sto le tje pr. n. s. (P U SC H I, 1 9 0 S, sl. 88. H I S T R I , 1986, ka t. 31). 6 0 R A D O V A N C U N JA : PR 1SPEV EK A R H E O L O G IJE K ZG O D O V IN I., Precej redkejSi pa so starejSi prim erki, m ed katerim i izstopa oinochoe s Crnimi figuram i vojskujoCih se vojScakov iz i t om e-njenega groba 12 v N ezakciju iz konca 6. stoletja pr. n. s., skupaj s Crnim sky p h o so m (P U S C H I, 1905, 104-5, sl. 86. 87. M L A D IN . 1974, 85). P o ra b a in u2ivanje vina v Istri je v tem Casu vezana se izkljuCno na im port, m e d te m ko ni zanesljivih arheoloskih dokazov, ki bi priCali o tak o zgodnjem gojenju trte v Istri in o domaCi pridelavi vina. AntiCni R im in razsiritev vinogradnistva p o E vropi V inska trta , ki jo je grSka kolonizacija zanesla na A peninski p o lo to k in p o sred o v ala EtrusC anom skupaj z znanjem in izkusnjam i o n jenem gojenju, od k a te rih so jo prevzeli R im ljani, se je v nekaj-sto letn em razvoju vino g rad n istv a in vinarstva ta k o razsirila, da je p ostala skupaj z oljko in 2itom najva2nejSa k u ltu rn a rastlina na italskih tleh. N a p re d e k vinogradnistva in m ocan p o rast produkcije vina v Italiji v casu pozn e republike je povezan s sirsimi sprem em bam i v tem casu. V zaCetku 2. stoletja pr. n. s. je Rim zavladal nad celo tn o Italijo, z zm ago n ad H an ib alo m v 2. punski vojni (218-201 pr. n. S.) p a je p rem ag al svojega najveCjega tek m eca v zah odnem M e d iteran u - FeniCane in prevzel p rim at tudi na m orju. H anibalovo opustoSenje v in ogradov in oljcnih nasadov v Italiji je povzroCilo skokovit p o ra st cene vina in olja te r vzpodbudilo njihovo obnovo, z rim sko zasedbo p a sta se vinska trta in oljka razSirili tudi na sever A p en in sk eg a p o lo to k a. Povecanje obdelanih km etijskih povrsin so sprem ljale tudi izboljsave v nacinu obdelave zem lje in gojenja k u lturnih rastlin te r izpopolnitve km etijskega o rodja in naprav za predelavo p rid elk o v , p redvsem po zaslugi prirocnikov za km etijstvo, ki so jih napisali K ato (D e A gricultura), V arro (De Re Rustica) C olum ella (D e R e Rustica), Plinij (Naturalis Historia) in drugi (F O R ­ B ES, 1955. 116. P O T T E R , 1987, 96-7). KljuCnega p o m en a za poveCanje proizv o d n je pa je bila v erjetn o narascajoca u p o rab a cenene suZenjske d elo v n e sile in specializacija km etij v gojenje doloCenih kulturnih rastlin z usm eritvijo v izvoz. S Sirjenjem novih oblik km etijske proizvodnje je povezan tudi nov tip km etije - villa rustica. T a se je iz helenisticne G rcije razsirila v ju2no Italijo in p ro ti severu (P O T T E R . 1987, 111-2). V tem po-61 D E Z E L A R E FO S K A B o sco rea le p r i P o m p e jih , tlo ris vile ru stik e z o zn a k o fu n k c ije p o - sa m e zn ih p ro sto ro v (M c K A Y , 1984, sl. 91). L E G E N D A : A - D v o - riSce s cistem o , B - K u h in ja , C - P ro sto r za ogrevanje ko palnice, D - G - K o p a ln ic a s straniscem , H - H lev, J - S h ra m b a za orodje, K, L - Spa ln ice, M , N - J e d iln ic a s pred p ro sto ro m , O - P ro sto r za p r i-p r a v o k ru h a z ir m lje m in kruSno p ecjo , P - P ro sto r s stisk a ln ic a m i z a grozdje, Q - H o d n ik , R - N e p o k r it p r o s to r z v k o p a n im i p o so - d a m i za vino, S - Skedenj, T - G u m n o , U - K o r ito za vodo, V - Sp a ln ice, W - P ro sto r z vd o lb in o za fik s ir a n je vertika ln eg a n osilca stiska ln ice, X - P ro sto r z rocnim m lin o m , Y - P ro sto r s stisk a ln ic o za olive, Z - P ro sto r z m lin o m za m le tje oliv. 6 2 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I. B oscoreale p r i P om pejih , m aketa rekonstrukcije vile rustike (M cK A Y, 1984, sl. 92). gledu so zelo izpovedni tu d i rezu ltati teren sk ih arheoloskih raziskav. Ti kazejo, da se je stevilo najdisC v casu pozne rep u b lik e v Itaiiji vec k o t podvojilo v o d n o su n a njihovo stevilo v p red h o d n em obdobju. V elik dei ugotovljenih najdiSC p rip ad a najdiScem tipa vila rustika. T e dosezejo najveCjo g o sto to v zah o d n em delu srednje Italije (E tru rija, Lacij, K am p an ija), v p re d e lih , o d k o d e r po pricevanju anticnih piscev izhajajo najbolj cen jen a italska vina. Z ahvaljujoc opisom antiCnih piscev in arheoloSkim raziskavam , so to v rstn e stavbe v Itaiiji zelo dobro znane. M ed klasiCne p rim e re sodijo npr. Villa dei P isanello v v B o sco reale p ri P om pejih, izk o p an a i e v letih 1893-1894, zn an a tudi po b o g ati zak lad n i najd b i sreb rn eg a p osodja (M cK A Y , 1984, 100-1, sl. 91, 92), V illa San R o cco v Francolise pri C apui (M cK A Y , 1984, 98 ss., sl. 89, 90) te r k v alitetn o izk o p an a in vzorno objavljena villa S ettefin estre v blizini rim ske kolonije C osa v E tru riji (S E T T E - F IN E S T R E , 1985. P O T T E R , 1987, 105 ss., sl.). O snovna shem a tlo-risne zasnove je p ri vseh e n a k a in vsebuje tri glavne dele: bivalni dei (pars urbana) s k u h in jo in p ro sto ri za bivanje, proizvodni dei (pars rustica) s p ro sto ri in n ap rav am i za p red elav o km etijskih p rid elk o v in 6 3 D E Z E L A R EFO SK A skladiSCni dei (pars fructuaria) s p ro sto ri za skladiscenje pridelkov. Vsi trije deli so razp o rejen i okrog enega ali vec dvorisfi in povezani m ed seboj s h o d n ik i (P O T T E R , 1987, 96-7), V okviru g o sp o d arsk eg a dela vile rustike je bil p oseben p ro sto r nam en jen p red elav i oz. stiskanju grozdja, v k aterem se je nahajala stiskalnica (torcular). V rim ski dobi sta bila zn an a dva osnovna tipa stiskalnic: starejSi, ki je deloval na principu vzvoda, in mlajSi na vijak. P rvega je v 2. stoletju pr. n. s. opisal K ato, drugega p a sta poleg Plinija v 1. sto letju n. s.. ki ga je oznaCil k o t grSki tip, opisala tudi V a rro in V itruvij (D e A rchitectura). O b a tip a sta m ed seboj zelo po-d o b n a in se razlik u jeta v glavnem le po naCinu p o tisk an ja grede navzdol. G lavni sestavni deli pri obeh tipih stiskalnic so naslednji: kam - nit p o d stav ek - baza (lapis pedicinus) s stirikotnim a luknjam a (foram ina) za dva m asivna v ertik aln a lesena nosilca (arbores), m ed ka-te ra je bil gibljivo vpet en konec dolge horizo n taln e grede (prelum)', pod njo se je nahajal okrogel ali stirikoten k am nit podstavek (ara) z odtodnim k an alo m , na k a te re m je stal kos (fiscina), p o k rit z okroglo leseno plosco (orbis), p re k o k a te re se je pritisk grede prenasal na kos: vcasih je stal kos n ep o sred n o na nekoliko nagnjenem tlak u , v k a tereg a je bil v d olben k anal za o d te k a n je tekocine. Poleg tega je bil pri m lajsem tipu m ed kosem in vijakom obicajno se en p a r ver-tikalnih lesenih nosilcev (stipites). Pri starejsem tipu je gred potiskal navzdol p re p ro st m ehanizem , delujoc na principu vzvoda, sestavljen iz dveh po k o n cn ih lesenih nosilcev, m ed k a te ra je bil vrtljivo vpet valj z luknjam i. V an je je bila v tak n jen a palica. povezana z gredo p rek o vrvi. S potisk an jem palice navzdol je vrv vlekla navzdol tudi gred. ki je p re n a sa la pritisk na kos z grozdjem (P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 32-3. sl. 11 A. F O R B E S . 1955, 134-5). Pri m lajsem tipu pa je gred potiskal navzdol v ertik aln o postavljen vijak (ruga, cochlea), ki so ga obracali z dvem a horizontalnim a, kri2no v os vijaka v tak n jen im a palicam a (stella) (F O R B E S . 1955, 135 ss., sl. 29. P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 33. sl. 11 B. B U O R A , 1981, 11, 13, sl. 3). Z arad i stabilnosti in za povecanje pritiska na kos je bil vijak v spodnjem delu o bte^en bodisi z velikim valjastim kam nom ali z leseno koSaro, n ap o ln jen o s k am enjem (arca lapidum ). P o sto p ek stiskanja je p o tek al z v eckratnim izm enicnim navijanjem in odvijanjem vijaka. V zp o red n o s postopnim nizanjem hori-64 R A D O V A N CTJNJA: P R I S P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I. A r b o r S tip e s R u g a R is b i r im sk ih stiskaln ic: zg o ra j t.i. K a to n o v a stisk a ln ica na vitei, sp o d a j P lin ije v a stisk a ln ic a na v ija k (P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, sl. 11 A -B ). zo ntalne g red e je bilo p o tre b n o prestavljati tudi lesene prebke v ver-tikalnih re2ah v o b eh p arih pokonbnih nosilcev, ki so slu2ile k o t o pora za h o rizo n taln o gred pri pritiskanju na koS (S E T T E - F IN E S T R E , 1985, II, 243 ss.). Poleg teh dveh najbolj razSirjenih tipov stiskalnic so bile v rim ski dobi zn an e se n e k a te re druge oblike, preteZno manjSih dim enzij. D ve je opisal aleksandrijski m atem atik 6 5 D E Z E L A R E FO S K A H eron ova stisk a ln ic a z dvema vija k o m a (FORBES, 1955, sl. 31). H e ro n sredi 1. sto letja pr. n. s. P ri prvi varianti sta k ra tk o horiz o n taln o g red p o tisk ala navzdol dva p o k o n cn a vijaka (F O R B E S , 1955,136, sl. 31. B U O R A , 1 9 8 1 ,1 1 ,1 3 , sl. 5), m ed tem ko je pri drugi v m asivno leseno og ro d je vgrajen vijak z navijanjem pritiskal nepo-sred n o n a kos (F O R B E S , 1955,136. B U O R A , 1 9 8 1 ,1 1 ,1 4 , sl. 6). P ro cesu stiskanja grozdja je sledil proces ferm e n tira n ja moSta, ki je p o te k a l v b a z e n u (lacus) ali v velikih keram icnih p o so d ah (dolia). P re d e n se je fe rm e n tira n je koncalo, so m ost kuhaii v svincenih p o sodah (defrutaria) in m u d odajali razne d o d a tk e za izboljSanje okusa in arom e. Pri p o sn em an ju okusa grskih vin so m ostu vcasih dodajali m orsk o vo d o v doloCenem razm erju. Sledil je p o sto p ek u m etn eg a sta ra n ja vina v o g rev an em in zadim ljenem p ro sto ru (apotheca, f u m arium ). N a k o n cu so vino shranili v p o k ritih in zap ecaten ih am fo-rah in uskladiscili v k leteh (cella vinaria j, k jer je ostalo po v p recn o 3 do 4 leta, d a je "dozorelo" in dobilo pravi okus (S E T T E F IN E S T R E , 6 6 R A D O V A N C U N IA : PRISPEVEK ARHEOLOGIJE K ZGODOVINI. A m fo re tip a Dressel 1 (A -C ), 1. sto le tje pr. n. s. (P E A C O C K , W IL L IA M S, 1986, 26, 28, 29). 1985, I, 126-7). Z a n e k a te ra vina rim ski pisci p o rocajo, da so jih hranili tu d i p o 15 in vec let (F O R B E S , 1955,118). V tesn i zvezi s p ro d u k cijo vina, olja in drugih tekocih preh ram b en ih izdelkov je bila tudi proizvodnja am for, poso d za transp o rt in skladiscenje o m en jen ih izdelkov, ki nam s svojimi razlifinimi oblikam i, odtisn jen im i zigi in naslikanim i ali vpraskanim i napisi nu-6 7 DEZEL A REFOSKA R im sk a reliefa, g o m ji iz G a lije p r ik a z u je tovorjen je sodov s col- nom p o reki, sp o d tiji iz O stije p a ra zto va rja n je am fo r in carinjenje (P A S A V E N T O M A T T I O L I, 1986, sl. 5, 6). dijo precej p o d a tk o v o njihovi p ro v e n ie n ti, o Casu njihove izdelave, vsebini proizvodov, ki so jih preva2ali v njih, o obsegu trgovanja z R A D O V A N CUNJA: PRISPEYEK ARHEOLOGIJE K ZGODOVINI. njim i in o trgovskih p o te h (P E S A V E N T O M A T T IO L I, 1983,121 ss. P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 9 ss.). Izvoz italskih vin in drugih proizvodov je razen v o b aln e p red ele M ed iteran a segal tudi globoko v n o tra n jo st zah o d n e in srednje E v ro p e in vse do A nglije 2e p red rim sko zased b o teh predelov. O tem prifiajo m ed drugim Stevilne n ajdbe frag m en to v vinskih am for v keltskih naselbinah v Franciji, NemCiji, Svici in d ru g o d (M anching, B asel, A lten b u rg idr.) (W E L L S, 1984, 153, sl. 49. C E L T I, 1991, 441 ss., 530-1). V bogatih grobovih p rip ad n ik o v k eltsk e aristokracije se poleg izdelkov domaCe keltske o b rti pojavljajo tudi uvo2ene vinske am fore in pivski servisi iz italskih delavnic, s k aterim i je bila Se bolj p o u d a rje n a odlibnost in p o m em b n o st p o k o p a n ih p o k o jnikov (C E L T I, 1991, 520, 594, sl. W E L L S , 1984, 179, sl. 59). Izvoz italskih vin v juzno Francijo in §pa-nijo je bil se p o seb n o intenziven v 2. in 1. stoletju pr. n. s. V odilni tip vinske am fo re v tem Casu je bil t. i. tip D ressel 1 s k ap aciteto okoli 26 litrov (W E L L S , 1984, 151 ss., sl. 49, 50. P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 25, 26, sl. 8). Skoraj p o p o ln o o d sotnost teh am for v srednji in vzhodni E v ro p i p a razlagajo z u p o rab o lesenih sodov in 2ivalskih m ehov, ki so bili IaZji od am for in prim ernejSi za prevoz po kopnem . N a to v a rja n je a m fo r na ladjo, rim sk i m o z a ik iz O stije (P E S A ­ V E N T O M A T T IO L I, 1986, sl. 7). D E Z E L A R E FO S K A P o m em b en vir p o d a tk o v o trgovanju z vinom predstavljajo tudi p o d v o d n e n ajd b e. O d 103 ugotovljenih rim skih b ro dolom ov p re d ju2no o b alo F ran cije jih k a r 54 sodi v ta cas, vecina izm ed teh po-to p ljen ih ladij p a je p rev azala am fore z italskim i vini. P od v o d n e raziskave b ro d o lo m a M ad rag u e de G iens p ri T o u lo n u so pokazale, da je ta ladja, ki se je p o to p ila sredi 1. sto letja pr. n. S., p rev azala od 5000 do 8000 am for, zlozenih v stirih nivojih, to v o r ladje, p o to p ljen e p re d ligursko o b alo blizu A lb en g e, p a naj bi po izracunu vseboval okoli 10.000 am fo r z 250.000 litri vina. P oleg am fo r z vinom so ti tovori p o g o sto vsebovali tudi posiljke finega nam iznega p osodja in drugih izdelkov (P E S A V E N T O M A T T IO L I, 1983, 126 ss., sl. P O T ­ T E R , 1987, 155 ss., sl.). Izp razn jen ih am fo r se zaradi njihove teze in velikih razdalj ni iz-p lacalo vracati nazaj. Z a to so jih bodisi zavrgli ali u porabili v druge n am en e. V R im u je z nalag an jem zavrzenih praznih am for skozi sto letja n astal 30 m visok um etn i gric M o n te T estaccio, ki p o k riv a povrsino 20.000 m 2. T a se n ah aja v blizini skladisc ob T ib eri, ki je R im p o v ezo v ala z njegovim pristanisCem v O stiji, k am o r je prih ajalo uvo2eno blago iz razn ih delov cesarstva. N ajp o g o stejsa sek u n d arn a upora b a izp raznjenih am for p a je bila v g radbenistvu in za p o k o p av an je (P E S A V E N T O M A T T IO L I, 1983,128 ss., sl. 15-18). 4). 7 0 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I.. Z rim sko ekspanzijo se je vinska trta in njeno gojenje razsirilo po velikem d elu E v ro p e , povsod tam , kjer je trta se lahko uspevala: vse do A nglije, R e n a in D o n av e. S iroka razp ro stran jen o st am for italske proizvodnje in njihova g o sto ta p a k azeta, da je Italija kljub tem u v zacetk u Se o b dr£ala p rim a t v izvozu vina v zah odnem M e d iteran u in v zah o d n i E v ro p i (P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 25-6, sl. 8). Posto p o m a p a so se k o t proizvajalke vina, olja, garum a - ribje om ake, 2ita in drugih p re h ra m b e n ih izdelkov uveljavile tudi n e k a te re pro - vince, ki so zaCele k o n k u rira ti italskim proizvodom , v zaCetku p r e d vsem ju z n a Spanija (Baetica) in jukna F rancija, kasn eje tudi severna A frik a (B yzacena, Tripolitana). Italija je p oskusala zm anjsati negativni uCinek, ki ga je im elo naglo sirjenje vinogradov v provincah, najprej z d e k re to m se n a ta ze k o n ec 2. sto letja pr. n. s., ki je om ejil proizvodnjo vina in olja v G aliji v korist italskega izvoza, k asn eje pa z e d ik to m cesarja D o m icijan a leta 91 n. S., s k aterim je bilo prep o v ed an o zasajan je novih vinogradov in ukazan o celo zm anjsanje ze obstojeCih (F O R B E S , 1955, 121. P E S A V E N T O M A T T IO L I, 1983, 128). Z a ra d i n azad o v an ja km etijstva n a italskih tleh dom aca proizvo d n ja ni veC zadoscala p o treb am . Italija je p o stajala vse bolj odvisna od uvoza. L e ta 282 n. s. je cesar P rob razveljavil D om icijanov ed ik t in v zp o d b u jal gojenje in sirjenje trte tudi v provincah. M ed italskim i vini so bila najbolj cenjena tista iz E tru rije , Lacija in K am p an ije, n ad vsem i p a falern ec iz okolice N eaplja, m ed uvozenim i p a zlasti grska vina z o to k o v H ios, L ezbos, T asos idr. (F O R ­ B E S , 1955, 114 ss. P O T T E R , 1987, 157). R im ski pesnik K atu l je v eni izm ed svojih pesm i zapisal: "F alern ezan a stareg a nalij v blesteCo Caso mi, tocaj; ta k o gospa P ostum ija veli, ki vse sladkosti nam deli. A klahtne k aplje krscevavci bedni in vi, ki za to ceho ste precedni, le stran od tod: nas danes B ak h gosti !" (K atul, Pesm i, (p rev o d J. Sm it)) V rim skih m estih so tocili vino bodisi v o d p rtih toCilnicah, oprem - 71 D E V E L A R EFO SK A ljenih s pulti z vgrajenim i velikim i keramiCnimi posodam i, v k aterih so hranili to p lo vodo, ki so jo dodajali vinu (therm opolia), k ak o r tudi v gostilnah (caupona, taberna), kjer je gost poleg pijaCe in h ran e lah k o dobil tu d i prenoCiSCe. T u je bilo mogoCe najti vino za vsak 2ep ali bolje za vsako moSnjo, k o t nam zgovorno priCa grafit n a steni ob vho d u v en o izm ed Stevilnih gostiln v Pom pejih: "assibus hic bibitur; d u p u n d iu m si dederis, m eliora bibes; quattus si dederis, vina Falerna b ib e s " (T ukaj se lah k o pije za en as, v e n d ar Ce bos dal dva asa, boS pii bolje, in Ce jih boS dal Stiri, boS lahko pii vino iz F alern a"). G os-tiSCa s prenoCiSCi za p o tn ik e in hlevi za vprego (mansio, m utatio) so z uv ed b o ja v n e poSte (cursus publicus) zrasla skupaj s poStnimi po-stajam i vzdol2 vseh pom em bnejSih javnih rim skih cest v cesarstvu (via publica). Z a se b n e gostije in d ru2abne sestan k e v poznejsih u rah dneva so R im ljani p rirejali ob glavnem o b ro k u dnev a (coena) in njej sledeCi kom isaciji (com issatio), ki je rim ska inaCica grSkega sim pozija. T e, vCasih zelo razkoSne in ra zv ratn e zabave so prirejali v posebnem p ro sto ru hiSe, obednici (triclinium ), oprem ljeni z zidanim i ali lesenim i oblazinjenim i le2i5Ci (klina) in mizo za jed i in pijaCe (S T U L A R , 1975, 12-3). H ra n o in pijaCo so uzivali le2e na boku, na-slonjeni n a en o roko. T ak sn e gostije niso im ele le dru2abnega, am-p a k tu d i presti2ni znaCaj. G ostitelji so k ar tekm ovali m ed seboj in se trudili, da na njih ni m an jk alo izbranih jedi in pijaC, n ered k o uvo2enih tudi iz o d d aljen ih provinc cesarstva. O pis pojedine pri Trim alh io n u izpod p e re sa P etro n ija A rb itra nam na 2iv in zabaven naCin p rik azu je vzduSje, ki je vladalo. in d o b ro te, s katerim i je bila oblo2ena m iza ob takSnih priloZnostih (P E T R O N IU S A R B IT E R , 1987). S ocialnem u in g m o tn em u polo2aju gostitelja prim erno je bilo tudi pivsko in ostalo nam izno p osodje, pogosto izdelano iz plem e-nitih kovin in b o g ato o k rasen o , k o t ka2ejo zakladne najdbe taksnega p o so d ja v B o sco realu pri P om pejih, B erthouvillu v Franciji in H il-d esh eim u v NemCiji. P o d o b n a , Ceprav Se zdaleC ne tak o b ogata, n ajd b a je zn an a tu d i iz P o lh o v eg a G rad ca v Sloveniji (B R E S C A K , 1982, 24, T. 11: 105-7, T. 24: 107, T. 25: 105, 106). V elike socialne razlike m ed bogatim i in revnim i, ki so vladale v rim ski dru2bi, so se odra2ale tudi v p re h ra n i in pijaCi. P ravo nasprotje razkosju in razv ratu b o g atih je bilo v sakdanje 2ivljenje najrevnejsih slojev. Z elo 7 2 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK ARHEOLOGIJE K ZGODOVINI.. zgovoren je v tem p o gledu napis na oljenki iz Akvileje: "pane vinu radie pauperis c e n a " (kruh, vino redkvica reve2u veCerjica") (P A N - C IE R A , 1957,14, op. 70). O ljenka z enakim napisom je bila n ajd en a tudi v P tu ju (H R A N A , 1989,18). K ult boga vina D ioniza ali B ak h a se je Ze v Casu rim ske republike iz GrCije razSiril v Italijo. D ioniza so R im ljani identificirali s staro-italskim b o gom p lo d n o sti in vina, im enovanim L iber. V zacetku je to izzvalo o d p o r rim skega sen ata, ki je p rep o v ed al njegovo CaSCenje zaradi p rev elik e razp o sajen o sti in razuzdanosti ob orgiastiCnih spre-vodih - b ak an alijah , ki so se n ere d k o sprevrgli v val nasilja, vendar, sodeC p o Stevilnih u p o d o b itv ah D ioniza na freskah, m ozaikih in reliefih sirom cesarstva, se je k ult boga vina kasneje moCno razSiril in imel veliko pristaSev (M IT O L O G IJA , 1988, 137. Z G O D . C LO V . II/2, 222). J : -r f U podobitev D io n iza : levo na oljen ki iz rim skega groba na Socerbu, (M OSER, 1903, sl. 161) desno na kam nitem reliefu iz P okra- jin skega m u zeja K oper. 7 3 D E Z E L A R E FO S K A S sirjenjem k rscanstva od 4. stoletja n. s. dalje dobi trta nov sim bolni p o m en skupaj z drugim i starokrSCanskimi sim boli v skladu s svetopisem skim izrocilom in p o sta n e pogost m otiv u p o d ab ljan ja ta k o v cerk v ah k a k o r tudi na d robnih p red m etih vsakdanje u p o rab e (C U N JA , G U S T IN , 1989, 27, kat. 19. C U N JA , Z U P A N C lC , 1992, 38, 39, sl. 40, 45). V ino in k ru h p a p o sta n e ta nepogresljiva elem en ta v cerkveni liturgiji pri o b red u evharistije. L ev o k a m n it stebricek iz stamkrscanske cerkve z motivom vinske trte, k i raste iz kantarosa, visina 101 cm, desno m o tiv k riia, iz- p o ln je n z vin sko trto z g ro zd i na o ljen k i iz K opra, d o lii na oljenke 1 3 ,5 cm, 5. sto le tje n. s., hrani P o k ra jin sk i muzej K o p e r (CUNJA, tU P A N C lC , 1992, sl. 40. C U N JA , G U ST IN , 1989, kat. 18). 7 4 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I. U zivanje piva je bilo v rim ski dobi razsirjeno m ed raznim i plem eni p o E v ro p i, s k a te rim i so prisli R im ljani v stik, v G aliji, Spaniji, na B alk an u in n a sev eru m ed G erm ani. V n asp ro tju z njim i p a se m ed R im ljani pivo (cervesia, sabaium ), p o d o b n o k o t p re d tem v anticni Grdiji, ni uveljavilo. R im ljani so im eli zanicljiv odnos do piva in do tistih, ki so ga u2ivali, ces d a je to pijaca revezev. C esarja V a-lensa, p o p o re k lu iz Ilirika, ki je rad pii pivo, so posm ehljivo im enovali "sabaiarius" (F O R B E S , 1955, 125, 126. S T IP C E V IC , 1974, 92. Z A N IN O V IC , 1976, 271). V inska tr ta v Istri R azsiritev v in o g rad n istv a in v in arstv a v Istro je pov ezan a s pro - cesom rom anizacije Istre po rim ski osvojitvi in njeni vkljucitvi v okvir rim ske drkave. R im sk a p riso tn o st na Ja d ra n u je p o stajala v zadnjih d veh stoletjih pr. n. s. vse izrazitejsa in je po v ezan a s teznjo po o b v lad o v an ju teg a p ro sto ra. Z a dosego teg a cilja je R im veck rat vojaSko posred o v al. V zacetk u so bili ti vojaski posegi povezani predvsem z o b ra m b o plovbe in p o m o rsk e trgovine p re d gusarskim i napadi H istrov, L ib u rn o v in Ilirov, ki se veCkrat om enjajo v socasnih pisanih virih, k asn eje p a z rim sko ekspanzijo v Istro, vzhodne A lp e in n a B alk an . Svoje tezn je je R im vec k o t ocitno pokazal najprej z ustanovitvijo k o lo n ije A k v ileja leta 181 pr. n. s., n a to z vojno p ro ti H istro m v letih 178-177 pr. n. S. in n a to se z vrsto drugih vojaskih posegov. P ri te m je zanim ivo, da z rim skim i vojaskim i posegi kon ec 3. in skozi 2. sto le tje pr. n. s. so v p ad a p riso tn o st m lajsega tip a grsko-italskih vinskih am fo r n a vzhodnem Jad ran u . T a tip am for, k a te re g a ra z p ro stra n jen o st zajem a ozek obalni pas srednjega in zaho d n eg a M e d ite ra n a (K IR IG IN , 1994, 15 ss.), je znan tudi vzdolk jukne in zaho d n e istrske o bale, n a Slovenski obali p a sta doslej registrirani dve najdisci: S erm in ob ustju R izane (L A B U D , 1995, 55, 73, sl. 4a-b) in P u n ta v P ira n u (B O L T IN -T O M E , 1979, 48-9, sl. 4 c. B O L T IN - T O M E 1989,12, T. 1: 1). 7 5 DE2.ELA R E FO S K A G rS k o -ita lsk i a m fo ri iz P ira n a in Serm ina, 3.-2. sto le tje pr. n. S. (B O L T IN -T O M E , 1989, T. 1 :1 . L A B U D , 1994, sl. 4a). K ljub vojaSki zm agi n ad H istri i t leta 177 pr. n. S. je Sele sredi 1. sto letja pr. n. 5. sledilo osnovanje treh m estnih naselbin: Tergeste, Pola in P arentium (T rst, PoreC in P u lj), m ed k a te re je bilo u pravno razd eljen o ozem lje Istre, ki je bilo nekoliko kasneje, v avgustejskem o bdobju, s p rem ik o m v zhodne m eje Italije z re k e R i£ane (Form io) n a RaSo (A rsia) vkljuCeno v okvir rim ske dr2ave k o t dei njene 10. regija ( X regio). S tem je bila o d p rta p o t intenzivni rom anizaciji polo to k a. V elik dei ozem lja je priSel v last p o m em b n ih italskih patri-cijskih druZin, ki jih pozn am o z epigrafskih spom enikov (Barbii, Calpurnii, Cassii, Clodii, Cornelii, Laecanii, Sergii, Tullii id r.), dei je bil dod eljen o d slu fen im rim skim vojakom - v eteran o m , p reo stalo ozem - 7 6 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I. lje, preteZ no v n o tran jo sti, p a je ostalo domaCemu prebivalstvu, ki je Se dolgo o h ran ilo svoje tradicionalno gospodarstvo s pasniStvom k o t glavno p an o g o , d o polnjenim z lovom , ribolovom in skrom nim polje-delstvom . N a ozem lju puljskega in poreSkega agra so iz tega Casa Se dobro vidni o stan k i centuriacije - zem ljiske razdelitve na k v ad ratn e parcele velikosti 710 x 710 m , ki so bile dodeljene novim nase-ljencem . Ti so prinesli s seboj vrsto novosti, tak o v gradbeniStvu, bivalni k u ltu ri, km etijstvu, o b rteh , trgovanju k o t tudi v vsakdanjem tiv - ljenju, k u ltu ri in verovanju. P o p o ln o m a se je sprem enila uprav n a in m m m m ■ i |B I S I R im s k i r e lie f z m o tivo m o biran ja grozdja, o b ir a i d r li v desnici u k riv lje n n o i (falx vinatoria), k i j e s lu lil za obrezovan je trte in o biran je gro zd ja , hrani M u ze j P orestine, PoreL 7 7 D E Z E L A R E FO S K A g o sp o d arsk a p o d o b a Istre, na eni strani s pojavora m est k o t upravnih in trgovskih cen tro v d olocenega terito rija, ki so o b en em tudi nosilci p re te z n o n ea g ra rn ih - o b rtn ih dejavnosti, na drugi strani z razsiritvijo italsk eg a tip a km etije - vile ru stik e skupaj z novim i kulturam i in novim i oblikam i km etijske proizvodnje. P oleg n eag rarn ih d ejavnosti, m ed k aterim i so za Istro v rim ski dobi izpricane kam narstvo, o p ek arstv o , lonbarstvo, steklarstvo, volnarstvo, barvarstvo, kovas-tvo, solinarstvo, ribolov idr., sta se k o t vodilni km etijski kulturi uve-Ijavili vinska trta in oljka, v m anjsi m eri tudi gojenje kitaric. O v inarstvu in oljarstvu v Istri v rim ski dobi so bili odkriti ra zm ero m a stevilni arh eo lo sk i sledovi. Ti kazejo n a veliko gostoto o b jektov, ki jih lah k o skupno oznacim o k o t vile ru stik e, p redvsem v z ah o d n em in juknem d elu istrskega p o lo to k a. M ed bolje raziskanim i velja o m en iti tiste v zalivu V erige, v zalivu D o b rik a in na grifiu Kolci n a B rio n ih , v K a to ru pri U m agu, v C rvarju in Sorni pri Porefiu, v B arb arig i p ri P ulju in drugod. V vecini izm ed teh so bili poleg stanovanjskih o d k riti tudi gospodarski objekti z ostanki stiskalnic za stiskanje grozdja in oliv te r p ro sto ro v za skladiscenje vina in olja (M L A K A R , 1962. JU R K IC -G IR A R D I, 1981, 7 ss.). Precej skrom - nejsi so p o d a tk i o te h o b jek tih n a K oprskem , k a r gre pripisati stanju raziskav, saj g o sto ta to p o g rafsk o ugotovljenih rim skih najdisc tu b istveno n e za o sta ja za njihovo gostoto v zahodni in juzni Istri. D elom a so bile razisk an e le vile ru stik e v P redloki, S im onovem zalivu p ri Izoli in v G ru b elcah p ri Secovljah, kjer so bili odkriti stavbni ostan k i, ki p rip a d a jo bivalnim p ro sto ro m z o stanki m ozaikov, slikan eg a o m eta, c e n traln eg a o grevanja in drugih g rad b en ih elem en to v (B O L T IN -T O M E , 1979, 41 ss.). V nob en i od te h p a zal niso bili o d k riti o stan k i stiskalnic za grozdje ali olive. K am niti deli stiskalnice, ki bi lah k o sodila se v rim sko dobo, so znani le iz S trunjana. T u sta bila n a jd e n a vefiji ploscat kam n it blok z izkiesanim odtocnim k an alo m n a zgornji in spodnji ploskvi in s stirim i k v ad ratn im i izseki in manjSi p o d o lg o v at k v ad er z izklesanim a p rav o k o tn im a izsekom a. VeCji k am n iti b lo k je po obliki sodeC sluzil k o t p o d stav ek (ara) za p le te n i kos (fiscina), v k a te re m se je n ahajalo grozdje, drugi, m anjsi b lo k p a k o t p o d stav ek (lapis pedicinus) za v ertik aln a lesena tram o v a (arbores), ki sta nosila leseno gred (prelum ). Sledovi napisa in reli-efnega o k ra sa n a o b eh kam nih iz S trunjana, ki so bili n a podlagi epi-7 8 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I.. — mm WSKSUSm D ela rimskega n a g ro b n ik a iz S tru n ja n a , sekundamo pred ela n eg a v stiska ln ico , h ra n i P o m o r s k i tn u zej "Sergej Masera", P ira n (Foto: D. P o d g o m ik , 1995). 7 9 D E Z E L A R E FO S K A grafskih in stilnih znacilnosti d atiran i v 1. stoletje n. s., kaZejo, d a sta p rv o tn o o ba sluzila k o t dei n ag ro b n eg a spom enika ali posvetilnega n apisa in sta bila sele sek u n d arn o p re d e la n a v stiskalnico (B O L T IN - T O M E , 1990. 249 ss., sl.). Istrske vile ru stik e se po svoji tlorisni zasnovi bistveno ne razlikujejo od italskih. M ed raziskanirai prim eri p rev lad u je zasnova z razporeditvijo p ro sto ro v okrog enega ali dveh dvorisc. Le n e k a te re vile n ek o lik o izstopajo po svojem obsegu in bogatejsi zasnovi, p re d vsem razk o sn a vila v zalivu V erige in B arbariga. Id ea ln a rekonstrukcija ra zko sn e rim ske v ile ru stike v z a liv u Verige na B rion ih (B E G O V I C D V O R Z A K , 1990, n a crt II). O d k riti o stan k i n ap rav za p red elav o oliv in grozdja ka2ejo na u p o ra b o 2e zgoraj opisanih tipov stiskalnic s h o rizo n taln o gredjo. T eh je lahko bilo v okviru posam ezne vile ru stik e tu d i vefije Stevilo, k a r je om ogocalo velik obseg p ro d u k cije (B arb arig a, Kolci). 8 0 R A D O V A N C U N JA : PR IS P E V E K AR HEOLOGIJE K ZGOD OV INI. T lo ris rezidenCnega d ela vile rustike v z a liv u Verige na B rio n ih (B E G O V I C D V O R Z A K , 1990, n a crt I). L E G E N D A : 1 - V h o d n o dvorisCe, 2 - V hod, 3 - H o r iz o n ta ln a k o m u n ik a c ija , 4 - S e v e m i p o rtik , 5 - L o ta , 6 - V e rtik a ln a k o m u n ik a c ija , 7 - P ro sto r s p o l-kroi.no apsido, 8 - S p a ln ica , 9 - K o p a ln ic a , 10 - T ro jn i p o rtik , 11 - DvoriSCe, 12 - J e d i Ini ca, 13 - P o m o zn e sobe, 14 - T rila d ijsk a dvo - rana, 1 5 - C isterna p o d dvoriscem , 1 6 - K o rin tsk a dvorana, 1 7 - DvoriSCe z v o d n ja k o m , 1 8 - S tis k a ln ic a za g ro zd je (torcular), 1 9 - B a zen z a m o S t (lacus), 2 0 - V in sk a k le t (cella vinaria), 21 - K u - hinja, 2 2 - H a lla , 2 3 - L a trin a , 2 4 - O g ra d n i zid, 2 5 - Terasa n a d obalo, 2 6 - V rto vi, 2 7 - Cisterna, 2 8 - V ezn i h o d n ik p r o ti tem pIjem, 2 9 - M o rsk a obala. 81 D E Z E L A REFOSKA D e l k m etijskih p ro izvodov istrskega pode2elja je bil n am en jen za lo k aln o trg o v an je, v p re te z n i m eri za osk rb o istrskih m est, preo stali dei p a je Sei v izvoz. Z a Istro so bile p o m em b n e p red v sem trgovske p ov ezav e z A k vilejo, n ajpom em bnejsim o b rtn im in trgovskim sre-discem na sev ern em Ja d ra n u . Bolj k o t k o p n a povezava p re k o T rsta do P ulja (V ia Flavia) s precnim i odcepi do obaln ih m est in v n o tra n jo st Istre je bila p rivilegirana ugodnejsa in cenejsa m orska pot. O te m pricajo m e d drugim tudi stevilni odkriti o stan k i rim skih pristaniSC p red v sem vzdolZ zah o d n e in ju zn e istrske obale (V ilizan in S im onov zaliv p ri Izoli, C rv ar p ri P orecu, zaliv V erige n a B rionih in v rsta drugih) (D E G R A S S I, 1957, 24 ss. Z U P A N C IC , 1989, 16 ss. L A B U D , 1990, 257 ss.). V zam enjavo za istrske k m etijske pro - izvode, istrski k am en in drugo blago so iz A kvileje prihajali loncarski izdelki, k ovinske po so d e, n ak it, d ro b n a b ro n a sta p lastik a in cenjeni izdelki akvilejskih steklarskih delavnic. M ed uvozenim blagom so tu d i ra z n e oblike pivskega posodja. P rev lad u je keram iCno p osodje, m anj je kovinskega, m ed oblikam i pa p redvsem en orocajni vrci (lagoena) in ra zn e ob lik e pivskih cas (m odiolus, po cu lu m , cupa idr.). Z izum om p ih a n e g a stek la se je m ocno poveCala u p o ra b a stek len eg a p o so d ja tudi v pivske nam ene. N ajbolj p riljubljene so ra zn e oblike kozarcev, m ed novim i oblikam i p a se pojavi steklenica (S T U L A R , 1975,11-2). M e d te m ko je bilo istrsko olje zelo cenjeno in je veljalo skupaj s tistim iz sp an sk e Baetice za drugo v cesarstvu, tak o j za tistim iz V e n afra, so im ela istrska vina m ocno k o n k u ren co v furlanskih in drugih italskih vinih. M ed sicer redkim i o m em bam i istrskega vina v anticnih p isanih virih je najbolj zn an a o m em b a pucinskega vina (vinum p u c in u m ) p ri Pliniju, ki hvali njegove zdravilne lastnosti. C astellum P u cin u m , p o k a te re m je to vino dobilo im e, danes se ni z g otovostjo lociran. M ed razlicnim i p red lag an im i lokalizacijam i p re v lad u je v novejSem Casu m n en je, d a gre za D evin (D u in o ) p ri Stiv an u , ki je bil ta k ra t sestavni dei Istre (D E G R A S S I, 1956, 107. P A N C IE R A , 1957,13, op. 64. B O -S IO , 1991, 218, 220). 8 2 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN L O sta n k i rim skeg a p rista n isc a v V iliza n u p r i Izo li, vid n i ob o seki (Foto: M. ZupanciC , 1988). Z a p rev o z istrsk eg a olja in vina so u p o rab ljali am fore tip a D ressel 6, im e n o v a n e tu d i istrske. E n a izm ed loncarskih delavnic, ki je izdelovala ta tip am for, je bila v F azani p ri Pulju, kjer je bilo o d k rito skladisbe takSnih am for. Stevilne am fore iz Fa2ane so im ele n a ustju od tisn jen zig C .Laec.B as., okrajsava za im e Caius Lciecanius Bassus (P A N C IE R A , 1957, 74). G re za em in en tn o o sebnost iz sen ato rsk e dru& ne L aecanii iz julijsko -klavdijskega obdobja. Caius Laecanius 8 3 D E Z E L A REFOSKA R e k o n s tr u k c ija rim sk e s tisk a ln ic e za grozdje, a rh eo lo ska z b ir k a v p u ljs k i a ren i (Foto: D. P o d g o m ik , 1995). 8 4 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK AR HEOLOGIJE K ZGODOVINI.. A m fo r e tip a D ressel 6 (A -C ) (P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, sl. 34). Bassus, ko n zu l le ta 64 n. S., je bil lastnik obseznih posesti v okolici Pulja, d o m n ev n o tudi razk o sn e vile v zalivu V erige na B rionih, soded p o n ap isn em k am n u iz M aterije p a tudi na sev eru Istre oz. v B rkinih. O m e n je n e am fo re dose2ejo najvecjo gostoto v P ad sk i niZini in v Istri, k je r so n ajp o g o stejsa oblika am for od 1. sto letja pr. n. s. do 2. sto letja n. s., ko je ta trg o v in a najbolj cvetela. N jihova razp ro - stran jen o st p a sega tu d i dalec izven teg a p ro sto ra. A m fo re s te m 2igom so bile n a jd e n e tu d i v O stiji p ri R im u, n a S talenskem vrhu na K oroskem (M ag d alen sb erg ), v B udim pesti ob D o n av i n a M ad-Zarskem (rim ski A q u in c u m ), v Srem ski M itrovici v P anoniji (rim ski Sirm ium ) in d ru g o d (P E S A V E N T O M A T T IO L I, 1983, 144 ss. P E A C O C K , W IL L IA M S , 1986, 98 ss„ sl. 34, 35. B U C H I, 1974-75, 431 ss., sl.). 8 5 D E Z E L A REFOSKA C(ai) Laec(ani) Bassi FfUMf?) Felix SMvtis) ^ C(ai) Laek(ani) und Amycus MJj C{ai) Laek(atii) Bas(si) ffsl Euchar(istus) R is b e iig o v n a a m fo ra h iz F a za n e (G N IR S , 1910, 102, sl.) K a r ta ra zp ro stra n jen o sti a m fo r tip a D ressel 6 (P E A C O C K , W I L L I A M S , 1986, s l 35). 8 6 R A D O V A N C U N JA : PRISPEVEK AR HEOLOGIJE K Z G O D O V IN L. G o sp o d a rsk e m u razcv etu v o b d o b ju zgodnjega cesarstva je sledila k rajsa k riza in stagnacija v casu m ark o m an sk ih vojn, k ate rih ne-g ativne p osledice je o b cu tila tu d i Istra k o n ec 2. in v zacetk u 3. sto letja n. S. K m alu za te m se je s sirjenjem k o lo n ata na p ro sto ru Istre uveljavil tip skrom nejSe vile ru stik e s p o u d a rje n o g o spodarsko fu n k - cijo (K olci, S araja, Sijana). N em irni Casi, povezani s preseljev an jem ljudstev in p a d c e m zah o d n o rim sk eg a cesarstva, te r splosen o b cu tek n ego to v o sti so vplivali na n ad aljn jo p reo b ra z b o vil rustik v strn jen a u trje n a n aselja v 5. in 6. stoletju. N ajbolje raziskan p rim er tak sn e * p re o b ra z b e v Istri je t.i. k astru m n a B rionih, kjer je n a m estu starejse vile ru stik e v 4. in 5. sto letju n. S. zraslo strn jen o naselje n ep rav iln eg a Stirikotnega tlo risa velikosti 120 x 80 m, ob d an o z obzidjem , ki je ostalo n aseljen o g lo b o k o v srednji vek. P oleg stanovanjskih stavb so se zn o traj ob zid ja n ah ajali tu d i gospodarski ob jek ti s stiskalnicam i za grozdje in olive te r skladisca (M A R U S IC , 1990, 403 ss. M A T I-J A § l£ , 1983, 231 ss. M A R U S IC , 1975, 337 ss.). V p o d o b n ih naselbinah, lociranih p re te z n o n a n ara v n o zavarovanih toCkah, gre iskati tudi z a m e tk e n e k a te rih istrskih m est (K o p er, P iran, U m ag, Novigrad, V rsar, R o v in j, B u zet, M o to v u n idr.). K ljub o m enjenim sprem em bam p a se a g ra rn a p ro d u k cija, k o t kaze, v tem casu ni bistveno zm anjsala. A rheoloS ke n a jd b e in d elo m a tu d i pisani viri kakejo na gosto n aseljen o st zah o d n e in jukne Istre in nadaljevanje ag rarn e pro d u k cije b re z vecjih p re tre so v vse do konca 6. stoletja. K asiodor opisuje Istro v te m casu k o t p lo d n o in bo g ato dekelo, ki s svojimi km etijskim i p rid elk i (vino, olje in zito) osk rb u je tudi Italijo (M A T I-JASlCi, 1988, 363 ss.). N a to je pozitivno vplivala m ed drugim t e sam a leg a istrsk eg a p o lo to k a , n ek o lik o o d m ak n jen eg a od glavnih p oti v d o ro v n o m ad sk ih ljudstev v Italijo, ki ga je o b v aro v ala p re d veCjimi plen itv am i in pustosenji. Z a razliko od provinc, ki so se v veliki m eri izpraznile, se je v Istri stevilo p rebivalstva s p rih o d o m beguncev v e rje tn o celo n ek o lik o poveCalo. Vsaj za zacetn o obd o b je bizantinske n a d o b la sti v Istri je mogofie govoriti celo o doloCenem razcvetu, o k a te re m ne priCajo le u m etn o stn i spom eniki cerkvene arh ite k tu re (E v frazijev a b azilika v PoreCu, bazilika M arije F o rm o ze v Pulju idr.), am p ak tu d i d ro b n e arh eo lo sk e n ajdbe. R a z m ero m a Stevilne n a jd b e uvokenih am fo r in finega nam iznega p osodja ka2ejo na 2ivahne trg o v sk e stike ne le v okviru jad ran sk eg a p ro sto ra, 8 7 D E Z E L A R E FO S K A am p ak tu d i s severnoafriskim in v zh o d n o m ed iteran sk im p rostorom . V elik dei to v rstn eg a gradiva je bil izk o p an Sele v novejSem Casu in Se ni objavljen, zato je tezk o p o d ati zao k ro zen p reg led za celotno Istro. A rh e o lo sk a izk o p av an ja v K o p ru so v tem p o gledu po k azala prevlado velikih cilindriCnih severnoafriSkih am for v erjetn o tunizijske p roizvodnje, o b icajn o n am en jen ih p revozu olja, k a terim po stevilu sledijo m ale v re te n a ste am fore tip a spatheion, do m n ev n o za vino, in palestin sk e vinske am fo re tip a G aza (C U N JA , 1994, 55 ss.). Skupaj z oljem je iz afriskih delavnic p rih ajalo v Istro in sirsi sev ern o jad ran sk i p ro sto r tu d i fino k eram icn o nam izno p osodje - 1. i. afriska sigilata, ki je n ad o m escala d razje kovinsko p o so d je, in oljenke (C U N JA , 1994, 49 ss. C U N JA , G U S T IN , 1989, 27, kat. 17-19). Z g o d n je h iz a n tin s k i vin sk i a m fori iz K opra, levo tip spatheion, viSina 4 3 cm, desno tip G aza, viSina 73,5 cm, 5.-7. sto le tje n. s. (C U N JA , G U S T IN , 1989, kat. 20, 21). R A D O V A N C U N JA : PRISPEVEK ARHEO LO GIJE K ZGODOVINI.. L a n g o b ard sk i in avaro-slovanski vpadi v Istro na p relo m u 6. v 7. sto letje n. s. so m o cn o p rizadeli gospodarstvo Istre, slovanska naseli-tev, ki je sledila, je v veliki m eri sp rem en ila etniCno p o d o b o p oloto-ka. R o m a n sk o p reb iv alstv o se je u m aknilo v visinske u trje n e naselbine in v o b a ln a m esta, vinogradnistvo in oljarstvo p a se je om ejilo na ozek ob aln i pas v njihovem zaledju. Posledica tega je bil m ocan u p a d k m etijsk e p ro izv o d n je in vse bolj zap rto gospodarstvo. Im p o rt je skoraj povsem izginil in z njim stek len o in fino k eram icn o nam iz-no te r pivsko p osodje. N ad o m estili so ga izdelki lokalne produkcije, m ed k a te rim i p re v la d u je g ro b a keram ik a, m ed oblikam i p a lonec in skleda. O go sp o d arsk i Skodi, ki so jo u trp e la istrska m esta zarad i slovanske n aselitv e, priCa tudi listina o R ikanskem zboru leta 804. P oleg teg a nam ta d o k u m e n t govori tu d i o sirjenju fevdalnega re d a v Istro v Casu fran k o v sk e n ad o b lasti, k a r je bilo p o m em b n o za obnovo km etijstva in p o n o v n o razsiritev gojenja vinske trte in oljke. P oleg drugih o2je n elo ciran ih p o sestev se v njem om enjajo tu d i p osestva istrskega vojvode Ja n e z a v okolici N ovigrada z vinogradi in oljCnimi nasadi, n a k a te rih so k o lo n i letn o prid elali veC k o t dvesto am for vina in p re k o sto m o d ijev olja (R IZ A N S K IZ B O R , 1989, 86 ss.). O b d o b je p o z n e g a sred n jeg a vek a in novega vek a na tleh Istre je arh eo lo sk o se slabo p o zn an o . V e n d a r so dale arh eo io sk e raziskave v zadnjih letih p red v sem v m estih nekaj zanim ivih p o d a tk o v tudi o vinarstvu, vinu in njegovem ukivanju. Z lasti Stevilne so n ajd b e raznov rstn eg a p ivskega posodja. S p rev lad o B en esk e rep u b lik e n ad obalnim i istrskim i m esti p ro ti k oncu 13. sto letja se zaCne intenzivno njihovo m e d seb o jn o trgovanje. V Istro zacne iz lonCarskih delavnic v severovzhodni Italiji p rih a ja ti skupaj z drugim i izdelki tu d i k eramiCno nam izn o in pivsko p osodje z znaCilnim slikanim okrasom , pogosto v kom binaciji z vrezom p o d ta n k o p ro zo rn o glazuro. M ed oblikam i keram iC nega pivskega p osodja iz teg a o b d o b ja p rip ad a prvo m esto n ed v o m n o b o k alu - enoroC ajnem u vrCu s tro listn o obli-kovanim u stjem (C U N JA , G U S T IN , 1989, 40, kar. 88, 89, 93. AR-- H E O L O G IJ A , 1986, 71, 79, kat. 240, 241, 344. S T U L A R , 1975, 14 ss.). P o le g keram iC nega je bilo v tem Casu najveC pivskega p osodja izdelanega iz stekla. S irok razp o n oblik zajem a p redvsem razne oblike kozarcev, od p re p ro stih koniCnih do sodCastih z razsirjenim ustjem , koniCno vboCenim d nom in zu n an jo povrsino o k rasen o z D EZEL A REFOSKA S te k le n i k o za rc i s p e c lje m n a o k ro g li n o g i so zn a d iln a o b lik a p o z-n o rim sk e in zg o d n jesred n jeveske p iv sk e posode, K o p e r (Foto: D. P o d g o m ik , 1995). 9 0 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK AR HEOLOGIJE K ZGODOVINI.. ovalnim i plastidnim i aplikam i, te r raznih oblik kozarcev n a votli nogi in s pecljem . Iz b o r najpogostejsih oblik dopolnjujejo stek len ice s kroglastim tru p o m , mofino vbofienim dnom ali nizko nogo in visokim ozkim v ra to m , ki je n a v rh u lah k o tu d i lijakasto razSirjen. O p isan a steklenina, obibajno b rez b a rv n a in zelo ta n k ih sten, je bila izd elan a v p riznanih stek larsk ih delavnicah v B eneski laguni in p re d m e t Sirokega trg o v an ja (C U N JA , G U $ T IN , 1989, kat. 81-83. C U N JA , 1989, 27. S T U L A R , 1975,17 ss.). i \ l V i i / \ i/ V w Stekleno p iv s k o p o s o d je iz bene&kih steklarskih delavnic, K oper, K a p u cin sk i vrt, 1 5 .-1 6 . sto le tje (C U N JA , G U ST IN , 1989, kat. 80- 82). K o n tin u ite to rim skih oblik stiskalnic in tehnologije p rid o b iv an ja olja in vina p o trju je jo n ajd b e o stan k o v stiskalnic v K o p ru in P iran u (B O L T IN -T O M E , 1990, 251, op. 10). V K o p ru sta ti dve gospodarski d ejav n o sti na svojstven in zaniraiv nacin p o v ezan i tudi z urbanisticnim razvojem o b o d n ih p red elo v m esta in s Sirjenjem obsega n e k d a n je g a o to k a . N a podlagi opa2anj m ed arheoloSkim i izko-pavanji v najniZjih p red elih m esta je mogoCe trditi, da so ti zgrajeni na d eb elih nasutjih razn o v rstn eg a o d p ad n eg a m ateriala, m ed k aterim so tu d i d e b e le piasti tro p in - o rganskih o stan k o v stiskanja oliv in grozdja (C U N JA , Z U P A N (5 l(5 ,1992, 38, 39). 91 D E Z E L A REFOSKA S lik a n a ke ra m ic n a p iv s k a b o ka la , 15.-16. stoletje, K o p e r (Foto: D. P o d g o m ik , 1995). 9 2 R A D O V A N CUNJA: PRISPEVEK ARHEO LO GIJE K ZGOD OV INI. B en esko ste k le n o p o so d je, 15.-16. stoletje, K o p e r (Foto: D . P o d - gorttik, 1995). D EZ E L A REFOSKA Z A H V A L A Z ah v alju jem o se K ristini M ihovilic iz A rh eo lo sk eg a m uzeja Istre v Pulju, V lad im irju K ovacicu iz M uzeja P o restin e v P orecu, Flaviju B o n in u iz P o m o rsk e g a m u zeja "Sergej M asera" v P iran u in M ateju Z upanbicu iz P o k rajin sk eg a m uzeja v K opru, ki so nam Ijubeznivo om ogocili fo to g ra fira n je n ek a te rih ek sp o n ato v iz svojih zbirk za pri-Cujoco publikacijo. L IT E R A T U R A A rh e o lo g ija i u m je tn o s t Istre, k a talo g razstave, glavni u red n ik V. G irard i-Ju rk ic, M onografije i k atalo zi 3, A rheoloSki m uzej Istre, P u la 1986. B a rk e r, G .: P re h isto ric farm ing in E u ro p e , p o n atis, C am bridge U niversity P ress, C am bridge 1989. B egovic D v o rz a k , V .: A ntiCka vila u uvali V erig e na B rijunim a, V jesnik A rh e o lo sk o g m uzeja u Z a g reb u , 3. serija, vol. X X III, Z a g re b 1990, str. 97-110. B iblijski atlas (T H E T IM E S ), uredil J. B. P ritch ard , p rev o d iz anglescine, C an k arjev a zalozba, L ju b ljan a 1990. B o ltin -T o m e, E .: S lovenska Istra v an tik i in njen gospodarski vzpon, SIovensko m o rje in zaledje 2-3, K o p e r 1979, str. 41-61. B o ltin -T o m e, E.: A rheoloS ke n ajd b e na m orskem d n u slovenske obale, K ro n ik a 37/1-2, L ju b ljan a 1989, str. 6-16. B o ltin -T o m e, E .: A n tic n a k a m n ita ele m e n ta iz S trunjana, A rh e o lo sk i v estn ik 41, L ju b ljan a 1990, str. 249-256. B osio, L.: L e s tra d e ro m a n e della V en etia e d e ll'H istria, II m ito e la storia, serie m aggiore 4, E d ito ria le P ro g ram m a, P ad o v a 1991. B resbak, D .: A n tic n o b ro n a sto p o so d je Slovenije, Situla 22/1, L ju b ljan a 1982. B uchi, E.: C om m erci delle an fo re "istrian e", A q u ileia N o stra 45-46, 1974-75, kol. 431-444. B u o ra , M .: T o rc u la r aquileiese, A q u ileia C h iam a 28, giugno 1981, str. 10-14. 9 4 R A D O V A N C U N JA : PR 1SPEV EK A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN L I C elti, k a ta lo g razstav e, P alazzo G rassi, V enezia, B om piani, M ilano 1991. C u n ja, R .: A rheoloS ko izkopavanje n a bivSem v rtu kap u cin sk eg a sa-m o sta n a v K o p ru (1986-1987) / G li scavi archeologici nelF ex conv e n to d ei C appuccini a C ap o d istria (1986-1987), P rispevki k zgodovini K o p ra / C o n trib u ti p e r la sto ria di C apodistria, L jubljana 1989, str. 21-28. C unja, R .: P o zn o rim sk i in zgodnjesrednjeveski K oper. A rh eo lo sk o izk o p av an je n a bivsem K apucinskem v rtu v letih 1986-1987 v luci d ro b n ih n ajd b 5. do 9. stoletja, O d d elek za arheologijo Filozofske fa k u lte te , L ju b ljan a 1994. (n eo b jav ljen a m agistrska n aloga v p rip rav i za tisk v K n jiin ici A n n ales). C u n ja, R ., G u stln , M .: K o p e r m ed R im om in B en e tk a m i / C a p o d istria tra R o m a e V enezia, k a ta lo g razstave, L ju b ljan a 1989. C unja, R ., ZupanciC , M .: O to k in celina, v: K o p er, K o p e r 1992, str. 31-41. C edvik, D .: M ikenski svet, P o seb n a izdanja, B eo g rad 1980. (p rev o d iz anglescine, naslov originala: Jo h n Chadw ick: T h e M y cenaean W orld. P rev ed la: L jiljana C repajac). D egrassi, A .: L 'e sp o rta z io n e di olio e olive istriane nelP eta ro m an a, A tti e M em o rie d ella S ocieta Istria n a di A rch eo lo g ia e S to ria P a tria 4 ,1 9 5 6 , str. 104-112. D egrassi, A .: I p o rti ro m an i delP Istria, A tti e M em o rie d ella S ocieta Istria n a di A rc h eo lo g ia e sto ria P atria 5,1957, str. 24-81. D u R y, C. J.: L ju d stv a stareg a vzhoda, v: U m e tn o st v slikah, L ju b ljan a 1970. E n ciclo p ed ia d ei vini dei m o n d o , vec avtorjev, uredil: L. P a ro n e tto , 3. izdaja, M ilano 1984. F o rb es, R . J.: S tudies in A n c ie n t T echnology 3, L eiden 1955. G nirs, A .: E in e an tik ro m isch e T o n w aren fab rik und ihr W a re n d e p o t bei P o la, Ja h re sh e fte des osterreichischen archaologischen Institu te s in W ien X III/1 , B eib latt, W ien 1910, kol. 95-106. G oody, J.: M ed pisnim in ustnim . S tudije o pisnosti, dru2ini, k u ltu ri in drzavi, S tu d ia h u m an itatis V II, L jubljana 1993. H afn er, G .: K re ta in H e la d a , v: U m e tn o st v slikah, L ju b ljan a 1969. H arris, D . R ., H illm an , G . C.: F oraging and Farm ing: th e evolution o f p ia n t ex p lo itatio n , O n e w orld archaeology 13, L o n d o n 1989. H istri i EtruSeani, k a ta lo g razstav e, a v to r razstave in besedil K. M ihovilic, M o n o g rafije i k atalo zi 2, A rh e o lo sk i m uzej Istre, P u la 1986. 9 5 D E Z E L A R E FO S K A H rana In kuha v anticni Em oni, katalo g razstave, av to rja besedil: L. PlesniC ar-G ec, B. K u h ar, M estni m uzej L jubljana, K IC L jubljana 1989. Issa: o to k V is v helenizm u, k a talo g razstave, av to r razstav e in k ata-loga B. K irigin s sodelavci, N a ro d n i m uzej, L jubljana 1986. Jurkid, V .: G rad ev in sk i k o n tin u ite t rim skih gospodarskih vila u za-pad n o j Istri od an tik e do b izantskog doba, H istria historica 4/2, P u la 1981, str. 77-106. Ju rk lc-G Irard i, V.: L o sviluppo di alcuni centri econom ici d e llls tr ia dal I al IV secolo, A tti 12, C e n tro di ricerche storiche di R ovigno, T rst-R o v in j 1981, str. 7-31. Kastelic, J., M ansuelli, G. A ., Kromer, K.: U m e tn o st situi, B eograd, L ju b ljan a 1965. Kirigin, B G rC ko-italske am fore n a Ja d ra n u , A rh eo lo sk i v estnik 45, L ju b ljan a 1994, str. 15-24. K orosec, V.: Z a k o n ik m esta E sn u n e in Lipit-lStarjev zakonik. N ekaj p ra v n ih p rip o m b , R azp rav e S A Z U II, ra zred za zgodovinske in d ru k b en e ved e, L jubljana 1953, str. 5-102. K orosec, V.: Slovenski p rev o d doloCb H a m u rab ijev eg a zakonika, Z b o rn ik zn an stv en ih razp rav 24, L ju b ljan a 1954, str. 53-96. K roll, H.: B ie r o d e r W ein? (B otanische U n tersu ch u n g en zu pflanz-lichen G ru n d n a h ru n g sm itte ln ), v: V o rb erich t liber die jugo-slaw isch-deutschen A u sg rab u n g en in d e r Siedlung von F e u d v ar b ei M osorin (G em . T itel, V o jvodina) von 1986-1990, B ronzezeit-V o rro m isch e E isen zeit, von H an sel, B., B erlin, u n d M edovic, P., N ovi Sad, B erich t d e r R o m .-G erm . K om m ission 72, M ainz am R h e in 1991, str. 165-171. Kromer, K.: D as S itulenfest. V ersuch e in er In te rp re ta tio n d e r D ar-stellungen a u f figural v e rzierte Situlen, S itula 20/21, L jubljana 1980, str. 225-240. Labud, G.: R icerc h e arch eologico-am bientali d e llls tr ia se tte n trionale: la valle dei R isan o , Studies in m e d ite rra n e a n archaeology an d lite ra tu re 130, L u n d 1995. Labud, G.: S o cieta ed econom ia: studi su lk attiv ita a g raria e com m erciale d e ll'Istria in e ta ro m an a, A rh eo lo sk i vestnik 41, L ju b ljana 1990, str. 257-266. Marusici, B.: N ek i p ro b lem i k asn o an tick e i bizan tsk e Istre u svijetlu arh eo lo sk ih izvora, Jad ra n sk i zb o rn ik 9, R ijek a-P u la, 1975, str. 337-350. 9 6 R A D O V A N C U N JA : P R IS P E V E K A R H E O L O G I J E K Z G O D O V IN I. M aruSic, B.: Se o istrski Kisi (Cissa) in k esenskem skofu (episcopus cessensis), A rheoloS ki vestnik 41, L jubljana 1990, str. 403-430. M atijasid, R .: A lc u n e considerazioni suile fo rm e di in sed iam en to rustico in Istria dal III al V I sec., Q u a d e rn o X III/II, A tti dei Civici M usei di S to ria ed A rte di T rieste, 1983/84, str. 231-243. M atijasic, R .: K asio d o ro v a pism a k ao izvor za p oznavanje kasno-antiCke povijesti Istre ( Cass. Var. X II, 22, 23, 24), Z godovinski casopis 42/3, L ju b ljan a 1988, str. 363-371. McKay, G . A.: R om ische H a u se r, V illen und P alaste, p rev o d iz * anglescine, A tla n tis V erlag, L u zern und H errsching 1984. M itologija: ilu striran a enciklopedija, uredila: R. C avendish, T. O. Ling, p re v o d iz anglesCine, slovensko izdajo u red ila I. T renc-F relih , M lad in sk a knjiga, L jubljana 1988. Mladin, J.: B ro n c a n e p o su d e i sljem ovi iz Istre, D ia d o ra 7, Z a d a r 1974, str. 35-158. Mlakar, S.: Istra u antici, K ulturno-povijesni spom enici Istre IV, P u la 1962. M oser, K.: D ie N e k ro p o le von S. Servolo in Istrien, Ja h rb u ch d er Z e n tralk o m m issio n 1, W ien 1903, kol. 115-138. Palavestra, A.: K nezevski grobovi starijeg gvozdenog d o b a na centra ln o m B alk an u , S rpska ak ad em ija n a u k a i u m etn o sti, Bal-k an o lo sk i in stitu t, P o seb n a izdanja 19, B eo g rad 1984. Panciera, S.: V ita econom ica di A q u ileia in eta ro m an a, Q u a d e rn o N. 6, A sso ciazio n e N azio n ale p e r A q u ileia, 1957. Peacock, D . P. S., W illiams, D . F.: A m p h o ra e and th e R o m an econom y; an in tro d u c to ry guide, L o n d o n - N ew Y ork 1986. P esavento M attioli, S.: U n a classe di m a te ria le di uso dom estico: le an-fo re ro m a n e , A rch eo lo g ia V e n e ta V I, P ad o v a 1983, str. 121-147. Petronius A rbiter, Titus: S atirikon, p rev ed el in uvodno studijo napisal P. S im oniti (2. n atis), C an k arjev a zalo2ba, L jubljana 1987. Potter, T. W .: R o m a n Italy, B ritish M useum Publications L im ited, L o n d o n 1987. Puschi, A.: L a necro p o li p re ro m a n a di N esazio. R elazio n e degli scavi eseguiti negli anni 1901, 1902 e 1903, v: N esazio e P ola, volum e unico degli A tti e M em orie della S ocieta Istrian a di A rch eo lo g ia e S to ria P a tria 22,1905, str. 3-202. R istic, S.: L e k sik o n M it i u m etn o st, B eo g rad 1984. R iia n sk i zbor, v: P rispevki k zgodovini K o p ra / C o n trib u ti p e r la sto ria di C ap o d istria, L ju b ljan a 1989, str. 86-88. 9 7 d e Ze l a r e f o Sk a Settefinestre: u n a villa schiavistica n e ll'E tru ria ro m a n a I-III, uredila: A . C a rra n d in i, A . R icci, M o d en a 1985. Specht, W.: D e r In h a lt d e r Flasche, v: P en n in g er, E.: D e r D iirn b erg b ei H allein I, K a talo g d e r G ra b fu n d e aus d e r H a llsta ttz e it und L a te n e z eit, M tin ch n er B eitrag e zu r V or- u n d F riihgeschichte 16, M tinchen 1972, str. 124-128. Stip£evi£, A.: Iliri: povijest, Zivot, k u ltu ra, Z ag re b 1974. Sercelj, A.: P o m e n botaniCnih raziskav n a koliScih L jubljanskega barja, P orocilo o raziskovanju paleo lita, neo lita in en eo lita v Sloveniji IX -X , L ju b ljan a 1981-1982, str. 101-106. Stular, H.: Pivsko p o so d je skozi sto letja, k ata lo g razstave, N aro d n i m uzej, L ju b ljan a 1975. U m etnost alpskih Ilirov in V en eto v. Situle od P a d a do D o n av e , k a talo g razstav e, uredil: J. K astelic, N aro d n i m uzej, L jubljana 1962. W ells, P. S.: F arm s, villages and cities. C om m erce and U rb a n O rigins in L a te P reh isto ric E u ro p e , C orneli U niversity Press, Ith aca an d L o n d o n , 1984. Zaninovic, M.: Iliri i vinova loza, G odisnjak C e n tra za b alkanoloska ispitivanja X III, S arajevo 1976, str. 261-272. Zgodovina clovestva. R azvoj k u ltu re in znanosti I/l-V I/4 , L jubljana 1969-1972. Zgodovina v slikah 1-18, p rev o d iz nem scine, izvirno izdajo so pripravili: G. D u R y van B eest H o lle s sodelavci, D rzav n a zalozba Slovenije, L ju b ljan a 1974-1982. Zlatna knjiga o vinu, vec avtorjev, urednik: Sokolic, I., R ijek a - O pa-tija 1976. Zohary, D ., H opf, M.: D o m e stica tio n o f P lants in th e O ld W orld. T h e origin an d sp read o f cultivated p lan ts in W est A sia, E u ro p e , and th e N ile V alley, (2. izdaja), O xford 1994. Z upandc, M.: P rispevek k topografiji obale M iljskega p o lo to k a, K ro n ik a 37/1-2, L ju b ljan a 1989, str. 16-20. 9 8 A G o stiln ica r v trzaskem sta tu tu iz leta 1 3 5 0 (A rch ivio D ip lo m a tic o , B ib lio te ca C iv ic a d i Trieste; d a lje A D . B C T ) (Foto: D . P o d g o m ik , 1994) K N JIZ N IC A A N N A L E S 10 D A R JA MIHELIC VINOGRADNISTVO IN VINSKA TRG O V IN A NA SREDNJEVESKEM PIRANSKEM OBMOCJU1 V in u m b o n u m et suave, B onis bo n u m , pra vis prave, Cunctis dulcis sapor, ave, M u n dana leticia! Felix venter, q u a m intrabis, Felix lingua, q u a m rigabis, Felix os, q u o d tu lavabis, E t beata labia!2 Casovni in krajevni okvir raziskave PriCujoci p risp ev ek se o sre d o to c a n a sev ero zah o d n o Istro, in sicer n a p ira n sk o p o d ro cje s p o u d a rk o m n a razdobju od 1280 do 1340. 1 Studija je zasnovana na celoti pisnega gradiva do 1340, ki ga hrani piranski arhiv (v nadaljevanju PA ). 2 Srednjeveska priljubljena hvalnica vinu, W eib, W ein und W urfelspiel, 1969, 24, poslovenjeno: V ino dobro, vino sladko, dobrim dobro, slabim slabo, vsem disece in - n a zdravje, naj u2iva svet! Srecen treb u b , k am o r vstopaS, sreCen jezik, ki ga m ocil, srecna usta, ki jih umivaS, in b la ie n e ustnice! D E Z E L A R E F O S K A Z a sred n jev esk i P iran se je n am rec ohran ilo m nogo izvirnega pisn eg a gradiva, ki b o g ato d o k u m e n tira srednjevesko p iran sk o p retek - lost. O zek lo k aln i okvir naj n ik ar n e m oti. P red stav ljen o p o d o b o p ira n sk e g a v in arstv a sm em o namreC n edvom no posplositi ne le n a nek o lik o zgodnejSi in kasnejSi cas, am pak tu d i na n ekoliko SirSe po-drofije sosednjih m est Izole, K o p ra, M ilj, ki so s P iran o m delila po-d o b n o zgodovinsko usodo. N aravne danosti piranskega obm ocja S red n jev esk a zah o d n o istrsk a m esta so p o tradiciji iz an tik e ob oz-je m m estn e m je d ru obvlad o v ala tu d i vecje ali m anj Se zaledje. T udi srednjeveski p iran sk i castrum ni bil om ejen n a teritorij ozje m estn e n aselbine. O kolis, ki je spadal k P iran u , je bil celo n ek o lik o vecji od podrofija, ki d a n d a n e s sp ad a k p iranski obcini. M eril je kakih 6000 h e k ta ro v in je o bsegal p o d ro cje od ro n esk eg a in stru n jan sk eg a rta, p re k S tru n jan a, p ira n sk eg a rta, Fa2ana, SeCe, SeCovelj, zajel je do-kajSen dei S avudrije in zaledje n a v ed en eg a o b aln eg a p asu do m eja s sosedi: Izolo, M o m jan o m , K astelom , B ujam i, U m agom . O m e n je n o zaled je je bilo zelo rodovitno. C ep rav p oljedelstvo ne sodi m e d znaCilne p an o g e sred n jev esk eg a m estn eg a gospodarstva, p a je bila a g ra rn a d ejav n o st v m estn em zaledju za srednjeveski P iran izred n o p o m em b n a. O b d e la n a zemljisCa na P iran sk em so predstav-ljala en eg a va2nih tem eljev p iran sk eg a g ospodarstva. Poljedelska p ro izv o d n ja je sluZila p re h ram b en im , o b rtn im in drugim p o tre b a m PiranCanov. P rese2ki p o ljed elsk e proizvodnje vina in olja so (ob soli in m o rd a rib a h ) p red stav ljali osnovo p iran sk e zu n an jetrg o v in sk e po-n u d b e in om ogocali uvoz p re h ra m b e n eg a in dru g eg a blaga v Piran. Kulture piranskega zaledja Slika k u ltiv iran o sti p iran sk eg a podroCja je bila k a r pestra: - R o n esk i in stru n jan sk i rt sta p o zn ala k u ltu ro trte , p o n e k o d so tu u spevale oljke. - S tru n jan in njegovo zaledje so pokrivali vinogradi, oljke in vrtovi, v n e k a te rih p re d e lih p a so bile p oljske in tra v n a te povrSine. - P iran sk i r t in njegovo zaledje sta bila p o rasla s trto , oljkam i in 100 D A R JA M IH EL1C: V I N O G R A D N I S T V O IN V IN SK A T R G O V IN A . vrtnim i k u ltu ram i, nekaj m anj s sadnim drevjem , polj in gozdnega drev ja p a tu skoraj ni bilo. - P o d ro cja F azan a, SeCe in Sebovelj te r njihovo zaledje so bila glede prevladujoC ih k u ltu r dokaj en o tn a: povsod so p revladovali v in o gradi in oljke, dosti je bilo ta m polj in sadnega drevja, red k eje p a se o m en jajo v rtn e, tra v n a te in gozdne povrsine. - S avudrija je bila zelo p o m em b n a zaradi polj, p asnikov in gozdov, m e d te m ko so tam re d k e je gojili vinsko trto in oljke. Iz p o v e d a n e g a je ze ocitno, da je m ed kulturam i, ki so uspevale na P iran sk em , im ela p rim a t vinska trta (vitis). T o ni presenetljivo, saj je istrsk a o b a la p o zn ala k u ltu ro vinske trte ze v rim ski dobi. Po p ro p a d u rim sk eg a cesarstva so rom anski staroselci in novi slovanski dosleci o h ran ili uveljavljeno tradicijo gojenja trte in proizvodnje vina. R a z slrje n o st vinske trte , toponim i v zvezi z njo N a P ira n sk e m se je tr ta pojavljala skoraj povsod, k je r so bile ob-d elo v aln e pov rsin e. U sp ev ala je n a ro n esk em in stru n jan sk em rtu , v S trunjanu, n a p iran sk em rtu , v F azanu, Seci, SeCovljah, n a P iran u p rip ad ajo cem d elu S avudrije te r v delih zaledja, ki so poleg om enjenih o b aln ih podrofiij Se sodili v okvir p iran sk e kom une. S trto p a ni bilo k u ltiv iran o p o d ro cje o2jega m esta, p a tu d i n a 2itorodnih in pasniskih savudrijskih tleh se je trta re d k o pojavljala. Z ap isi o m en jajo vinsko trto v zvezi s stevilnim i (m ikro)toponim i: A lb u g a n u m (A lb u c a n ), A lb ere (n a Savudrijskem ), Argere, A rcha, Bera, B u lp in u m (V olpia v S tru n jan u ), m o n s Calbus (M ontecalvo), Calcarigla, C alcinarium (KalCinar), Calecitis, Cal de la Croce, C aput Crucis (B eli K riz), Calle, C am polinum (K am polin v F azan u ), Car-rara magna, p a rva (K a ra ra), C arbonarium (K a rb o n ar), Carsum (Sa-vudrijsko), Casanova, Casarola, Caste de Castignolo (K osta), Cas-tignolum (K aStinjol), C astignedum , C aval(l)irum (C avaljer), Cavrigle (K averije), Qebula, Cel(l)ola, Cercia, Qeredulum (C ered ), C (h)ana-ce, p la iu m Chucis, C irvignanum (C ervinjan), C o m ed o n u m (K om edon v G azu ), Covressi, p orta D o m o (v m estu P iran ), Fasanum (Fa2an), Fi-garola, Fisine, F lexum (F jeso), Flum isellum (K osterlag), 101 D E Z E L A R E FO S K A Fobula, Foi-bola (v S tru n jan u ), Fontana m aior (v F azan u ), Forna-sium , G asum (G az), G ol(l)a fo n d e (na R o n k u , v S tru n jan u ), contrata Lacus, L im ig n a n u m (L im injan), L o n g a n u m (L oncan), L uganum (LuCan), L u g n a n u m , M aledum (M alija), M argana (M arcan a), p la n u m M auragi, M o ragum (v S tru n jan u ), M arcanedum (M arcan ed v S tru n jan u ), p la -n u m M onacorum , M ugla (v S tru n jan u ), M u goronum (M o g o ro n ), M usella, N o sed u m (N ozed), Ognisanti, O rganum (v F azan u ), P agugum (P acug), P adernum (P ad ern o ), Pa(d)regagum (P arecag ), P a n t(h )ia g u m (P an tiag ), P erulbinum (v S trunjanu), P intum , P lanelum , Planege (pri P an tiag u ), P layoladum (Piaggio v P o rto ro ^ u ), P rade de S. R ixanum , val de Prato (P re te ), P ugolum (Puzzol v S tru n jan u ), Ra-billa (R ibila v G azu), Resente (R i2ente), vallis R ii (K o sterlag v S tru n jan u ), Ripa, Role, R o n ch u m (R o n e k pri S tru n jan u ), Santiagum , S. A n a (S en tjan e v F azan u ), S. Maria (M a-d o n n a v S tru n jan u ), S. M aria R osa (P o rto ro z), S. A g n elu m , S. Bassus (S. B asso v S tru n jan u ), S. Gorghus, S. lohannes apostolus (Sv. Ivan), S. Laurencius (Sv. L o v ren c p ri F azan u ), S. M artinus (Sv. M artin ), S. N icolaus in plano, Saorna, Sega (Seca), val Segallna, Sig(i)ole (Secovlje), Spilugola, S trugnanum (S trunjan), U lm um , V agum (v C e red u ), Valisella, Vargata, Vergara, V iarum (V iaro v S trunjanu), V ignanum (v FaZanu), Vignole (V injole), V igum (v S tru n jan u ), V uag u m (v C astig n ed u ).3 L astnistvo nad vinogradi P iran sk a vin o g rad n isk a p o d ro cja so bila (skupaj s P iran o m ) do 1283 p o d sv etn o n ad o b lastjo oglejskega p a tria rh a ta , n a to pa p o d Be-n etk am i. L astn isk e p ravi ce n ad tukajsnjim i agrarnim i neprem icninam i so uzivale razlicne skupnosti, ta k o svetne (p iran sk a kom u n a) k o t cerk v en e (od stevilnih dom acih in tujih cerkva, sam ostanov, verskih bratovsbin do trZaske, ko p rsk e skofije in oglejskega p a tria rh a ta, ki je n a P iran sk em o h ran il nekaj posesti,) te r stevilni zasebniki. 3 Popolnejsi seznam predstavljam v tabeli RazSirjenost razlicnih kultur v D. M ihelic, Z godovinski fiasopis 38/1984, 196-198. Lokacije, ki so navedene pri n ek aterih toponim ih, so povzete po izvirnikih, pri tolm acenju vecine pa mi je pom agal pokojni M. Pahor. 102 D A R JA M IH EL IC : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V IN A . P ira n sk a k o m u n a je uzivala d o h o d k e od o b delanih povrsin na vecjem d elu p ira n sk e g a p odrocja. P rip ad ala ji je letn a d ajatev (redditus et af/f/ictus) o d vinogradov, na novo o b delanih (vinogradniSkih?) p ovrsin (pastinatus) in v rto v v stevilnih p iranskih okolisih. Svoje v in o g rad e, n a novo o b d e la n a zemljisCa (za v in o g rad e?) skupaj z zem ljo ob njih, vcasih p a tudi vrtove, je lahko za odskodnino osvo-bajala le tn ih k o m u n aln ih dajatev. Prvi tak p rim er zasledim o 1300.4 D o fin an cn e zad reg e, ki je spro2ila u k rep m no2icnih prisilnih odkup o v letn ih d a jatv en ih obvez zemljisC do k om une, je prislo ob iz-gradnji p ira n sk e g a pristanisca. P iran u je 1333 prim an jk o v alo d en arja za izplacilo p ristan isk eg a g rad b e n e g a m o jstra O g n o b en a. P osebni urad n ik i so ted aj ocenili v inogradniska zem ljisca in p o sam ezn e v rtove, ki so dolgovali p iran sk i k o m u n i letn e dajatve. D olocili so od-k u p n o v re d n o st te h dajatev. Z n a sa la je 8 liber n a 100 liber (pro quolibet centenario) o cen jen e v red n o sti (pridelka od /?/) vinograda. O d k u p k o m u n aln ih d ajatev je bil za im etnike te h vinogradov obvezen. T a k a p ra k sa je za kasnejSi cas d o k u m e n tira n a n ek o lik o re d keje, do sred e 14. sto letja p a ni vec usahnila. D a ja tv e od p ira n sk eg a ag rarn eg a zaledja so p rip ad ale tudi cer-kvenim skupnostim : cerkev Sv. Ju rija je npr. p o b irala stiridesetino (quartisium ) o d p ro izv o d n je p iran sk ih vinogradov in polj. N e k a te ri zasebniki so na P iran sk em posedovali sirsa p o drocja, zem ljisca p a so im eli tudi stevilni d ro b n i posestniki p e stre d ru zb en e stru k tu re. O bdelovalci vinogradov, oblike zakupov D e l lastn ik o v je o b deloval svojo posest sam ali v lastni reziji z n ajeto d elovno silo. P o tre b a p o n ajeti delovni sili se je pojavljala zlasti v sezoni vecjih vinogradniskih, poljskih opravil. L astniki p a so lahko n ajem ali ob d elo v alce tu d i za daljsi Cas. Z em ljo so lah k o o ddajali n ep o sred n im obdelovalcem v zakup: njihov d o h o d e k je tedaj p red stav ljala vnaprej dogo v o rjen a zakupnin a ali druzab n isk i delez p ri stroskih in dobicku oz. izgubi od o bde-4 P A , n o tarsk a knjiga (v nadaljevanju NK ) 10, folio (v nadaljevanju f.) 23 (1300, 20.7.). 1 0 3 D E Z E L A R E F O S K A la v e tal. N ajp o g o stejsa o blika zak u p a vinogradov je bilo od d ajan je za dolo cen o stevilo let v obd elav o na spolovinski n a c in (ad m ed ietatem ). UZivalec je v ta k ih p rim erih obicajno obdeloval vinograd na lastn e stro sk e, p rid e le k in stroski trg atv e p a so se delili na pol m ed lastn ik a in obdelovalca. T a k o je bil d o h o d ek n a o b eh stran eh odvisen o d d ejan sk e letine. L astn ik in zak u p n ik vinograda sta si na sp o lovinski nafiin delila dobifiek ob uspesnih in izgubo ob "suhih" letih. V p rim e ru izgube je krajso p o teg n il zak u p n ik , saj je te o re tic n o m ogel o stati celo b re z p o v rn itv e sred stev in placila za delo, ki jih je vlo2il v o b d elav o vinograda. P ri spolovinskem zak u p u vinogradov so bile m ozne p re n e k a te re inafiice. - K a d a r je vinograd od obdelovalca terjal vecji tru d , da je bil u sposobljen za o b ro d itev , je v p rv em ob d o b ju z a k u p a p rip ad el na-je m n ik u vecji dele2 letin e ali celo ves p rid elek , sele kasneje je prislo m e d d ru z a b n ik o m a do e n a k o v red n e delitve. - L a stn ik je vfiasih visino svoje u d elezb e pri stroskih z vinog rad o m tofino dolofiil vnaprej. - Z ak u p n ik je vfiasih vnaprej p rejel dolofieno kolifiino vina, v za-m en o p a je m o ra l k asn eje sam p o rav n ati stro sk e trgatve. - Z an im iv je tu d i p rim e r lastnikov, ki sta p ro d a la vin o g rad (m or-d a ni sio za p rav o p ro d ajo , am p ak le za zastavo), p a ga p o te m od "kupca" sp rejela nazaj n a spolovinski nafiin.5 V in o g rad i p a so se od d ajali tu d i v d ru g a c n e najem e, pri k aterih lastnik sam ni n e p o sre d n o sodeloval niti p ri delu v v in o g rad u niti pri k ritju stroskov njegove o b d elav e, pafi pa m u je bil od njega zago- ^ PA, NK 2, f. 10 verso (v nadaljevanju v )-ll (1285, 12. 3.), D. Mihelic, Viri za zgodovino Slovencev 9/1986, §t. 84, om enja spolovinski zakup, sklenjen za tri leta. N ajem niku naj bi pripadel ves pridelek prvega leta. PA N K 6, f. 24 (1290, 30. 5.) pa opisuje zakup za deset let. N ajem nik je dobil ves donos vinograda v prvih stirih letih, kasneje pa se je pridelek po spolovinskem nacelu delil na pol m ed lastnika in obdelovalca; PA vicedom ska knjiga (v nadaljevanju VK) 2a, f. lOOv (1331, 24. 1.) npr. om enja spolovinski zakup, kjer je lastnica prispevala za kritje stroskov 12 grosev letno. PA NK 6, f. 17v (1290, 11. 3.) om enja dvoletni zakup vinograda, pri k aterem sta dobila obdelovalca tri urne vina ante parte. P rim er prodaje-zastave: PA V K 2, f. 180v (1328,19. 12.). 1 0 4 D A R JA M IH E L lC : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V I N A . tovljen d o lo cen d o h o d e k v obliki zakupnine. L astn ik u (ali le uzi-valcu n a je m n in e ) vinogradniSke posesti je v teh p rim erih p rip ad al d o h o d ek , z a k u p n in a ( redditus, af/f/ictus, red k eje pensio). Z a lastnika je bilo b istveno, da je od posesti re d n o p rejem al obicajni d o h o d ek , ni p a ga zanim alo, k d o je bil tisti, ki je n ep o sred n o uzival njegov vinograd. N a jem n ik je s ta k o posestjo lahko precej neodvisno razpolagal. V in o g rad je lah k o skupaj s svojimi obveznostm i do lastnika odtujil s p ro d a jo .6 N a drugi stran i pa je lastnik posesti svojo pravico do p o b ira n ja n ajem n in e d ajal v zakup ali se ji odpo v ed al v korist n e p o sred n eg a u2ivalca vinograda. Pogoji o d d a ja n ja v in ogradov v zak u p so bili lahko razlicni. - Z a k u p n in a je bila vcasih d o lo cen a relativno, glede n a dejanski pridelek. Z a k u p n ik je p o g o sto dolgoval lastniku ob trgatvi u rn o (65 litrov) vina za v sake 4 k a re (po 2,5 cen ta) grozdja (de quatuor plav-stris /cara/ uve nascentis u n a m urnam vini de nato vino). Z a k u p n in a je vcasih znaSala d esetin o (recta decim a). V abljivo in sm iselno, Ceprav v virih n e p o sre d n o n e p o trje n o , je sklepanje, d a sta bili om enjeni n ajem n in i usklajeni in da so 4 kari grozdja zadoscali za pri-delavo 10 u rn vina. (N a ta k e m sklepanju tem elji tudi zgoraj naveden a o cen a m ase za 1 k ar.) Izjem om a je o b rem en itev v inograda z n a ­ Sala m anjsi dele2 p rid elk a, npr. urno vina n a 6 k arov grozdja, ali p a vecjega: p o d ro cje P a recag a je dolgovalo d ajatev v visini sestine donosa v in a.7 K a d a r je n ajem n ik placeval zaku p n in o (v vinu ali denarju) za nazaj, je bila ta g otovo o d m erjen a glede na dejan sk o visino pridelka. ® Prodajo kom unalnega vinograda om enja PA VK 2, f. 141 (1328, 28. 10.); za tako usodo posesti sam ostana v Beligni, prim. P A V K 5, f. 179 (1336, 25. 2.). 7 P redstavnik cerkve Sv. Jurija iz Pirana je 1312 podelil A lbinu de P uteo v dedni fevd neob d elan o zem ljo na podrocju cerkve Sv. Bassa, v zam eno pa je dobil vinograd na podrocju Kaverij. V sestih letih naj bi Albin kultiviral zemljisce s trto. K o bi vinograd obrodil, naj bi od njega placeval cerkvi Sv. Jurija urno vina na 6 karov grozdja, prim. C. de Franceschi, A tti e m em orie della Societa istriana di archeologia e Storia p atria (v nadaljevanju A tti e m em orie) 43/1931-1932, 19-96; 44/1932-1933, 271-320, 45/1933-1934, 255-320, 46/1934, 107-192, 47/1935-1937, 123-230, 50/1938-1940, 171-200 (v nadaljevanju C hartularium Piranense II), St. 30. Sestino letnega donosa vina v Parecagu so 1283 pobirali D andoli iz B enetk, prim. P A VK 2, f. 110 (1238, 19. 8.). Z a velikost urne, prim. D. Mihelic, K ronika 37/1989, 22-26. 1 0 5 D E Z E L A R E FO S K A - D ru g e p o g o d b e p a so n ajem nino za v inograde dolocale v fiksni visini v n ap rej. Z a lastn ik a je p ri tem odp ad lo tv eganje slabe letine. P rik rajsan p a je bil ob b o g atem p rid elk u , k e r ni sodeloval pri delitvi p re d v id e n e g a p re se z k a proizvodnje, ki je pri te h dogovorih v celoti p rip ad el n ajem n ik u . P o drugi stran i p a je ta k dogovor poveceval tv e ganje najem nika. N e glede n a visino p rid elk a, ki ni bila odvisna le od njegove p rid n o sti, je bil dolzan v vinu, drugih n atu ralijah , delu ali d e n a rju p o ra v n a ti vnaprej dolofieno zakupnino. VCasih jo je plafial ze ob sklenitvi d o g o v o ra in p o te m sam razpolagal s p rid elk o m vinograda. - R azlicice v pogojih zak u p o v vinogradov so bile vfiasih p o vezane tudi z razn o v rstn im d revjem (oljke, sadno d rev je), ki je n e re d k o rasio v njih. - P o seb n o sti p ri o d d ajan ju v inogradov srefiujem o v zvezi z ose-bam i, ki sam e niso m ogle sk rb eti n e zase ne za vinograd. V aruhi si-ro t so lah k o od d ali njihovo p o sest v obdelavo. P ri te m so se vfiasih drzali u staljen ih oblik zakupov. VCasih p a so p rep u stili vinograd v uzivanje v in o g rad n ik u in se v njegovo k orist o d p o v ed ali vsakrsnem u prid elk u . N e k a te ri lastniki so vin o g rad e oddali v uzivanje v za-m eno za h ra n o in o b lek o (itum et vestitum ). O b a o m en jen a p rim e ra pa ne ra z k riv a ta okolisfiin (ev. zadol2itev ipd.), ki so vplivale nanju. L a stniki so vfiasih odtujili vin o g rad z darovnico in si do sm rti izgovorili delez le tin e .8 V p iran sk em zaled ju so posedovali in oddajali v zak u p vinograde tu d i n e k a te ri tujci. M ed tak im i tujim i lastniki je v trid esetih letih 14. stoletja zlasti o p azn a k o p rsk a d ru zin a D e C asto, ki je im ela vefi vinogradov v K alcinaru. N jen p re d sta v n ik P avel d e C asto je m ed 16. m arcem in 26. ju n ijem 1336 p re je l 21 urn (13,6 h ek to litro v ) vina za zakupnino vsaj sed em n ajstih v in ogradov v K alfiinaru, pri fiem er je visina zak u p n in e za v in o g rad znasala pol do tri u rn e vina. D e C asti so za 8 P repustitev vinograda v uzivanje vinogradniku in odpoved pridelku: PA VK 4, f. 5v (1333, 21. 3.); dogovor za hrano in obleko: PA NK 8, f. 2 (1292, 8. 1.); dosm rtni delez (tretjino) letine si je 1276 izgovorila sestra Vecela, ki je vinograd v K am polinu po d arila sam ostanu Sv. Bassa, C. de Franceschi, A tti e m em orie 36/1924 (v nadaljevanju C hartularium Piranense I), St. 152. 1 0 6 D A R J A M IH E L lC : V I N O G R A D N I S T V O I N V I N S K A T R G O V I N A . tukajsnje v in o g rad e p o b irali n ajem nino v visini urn e vina na 4 k a re p rid elan eg a grozdja. B en e c a n Sim on A v e rn ia tu s se je p ri oddaji svojih v in ogradov v zak u p p osluzeval dru g acn eg a nacina: p o sest je oddajal ad fic tu m vel ad rectam decim am . V te m p rim eru je torej n ajem n in a v inograda znasala d esetin o p rid elk a. B e n e sk a druZina D a n d o lo p a je za podroCje P a recag a p o b irala d ajatev v vinu, ki je zn asala sestino d o n o sa.9 * Tehnika obdelave vinogradov G le d e k o n k re tn e g a o b d elo v an ja in vzdrzevanja vinogradov je m arsikaj re g u lirala t e p iran sk a k o m u n a, ki se je zav edala p o m en a k u ltiv iran ih ta l n a svojem podrocju. V rsta odlokov iz p iranskih sta tu tov je n a m e n je n a o bdelovalnim povrsinam . O m enjajo n ova krce-nja tal, skrb za in ten ziv n o obd elav o in izboljsavo tal te r za zascito n ek a te rih k ultur. V in o g rad n istv o je bilo delezno dokajsnje p o zo rn o sti sestavljalcev statutov. N a um u so im eli razsirjanje vinogradniskih zem ljisc, njihovo zascito in vecji donos. K ultivacija tal ob izolski m eji (na R o n - ku) z vinsko trto je o b d elo v alcem p rin esla davcne olajsave za celi dve d esetletji. DoloCilo, d a n e sm e nihce n a novo s trto kultivirati vec k o t 10 "m otik" {sapatox, 2,93 ara) k o m unalnih tal, zeli m o rd a zagotoviti in ten ziv n o st o b d elav e in om ogociti cim vecjem u stevilu zain teresiran ih , d a p rid ejo do svojega vinograda. O dloki s ta tu ta so za ze o b d e la n e v in o g rad e skusali p rep reciti, da bi razn o v rstn o drevje (s seneo) oviralo usp ev an je trte , om ejevali ozirom a p rep o v ed o v ali so sek an je zelen ih in suhih tr t te r pred v id ev ali globo za povzrocitelja skode v tu jem v in o g ra d u .10 T e h n ik a o b d elav e v in o g rad o v 11 se om enja v stevilnih zapisih. Vi-9 P A V K 6, f. 11-66 (1336,16. 3.-26. 6.); P A VK 1, f. 26v (1325,18. 4.). 10 Prim . M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 693-694, 350-354. 1 1 . T em eljno delo o zgodovini tehnike agrarnega gospodarstva je G ospodarska in d ruzbena zgodovina Slovencev, Z godovina agrarnih panog 1/1970, ki navaja tudi literatu ro s tega podrocja. Z a vinogradnistvo pride v postev poglavje V. ValenCic, 14. V inogradnistvo, 279-308; za piransko podrocje, prim. D. Mihelic, 1 0 7 D E V E L A R E F O S K A n o g rad i v p iran sk em zaledju so bili obicajno razp o rejen i v te rasah in o p rem ljen i z zidovi iz k am en ja (skarpam i) in jarki. V njih je pogosto rasio tu d i k ak sn o sadno ali drugo drevo. D a ta k o d revo n e bi s seneo ogro2alo dru g ih vinogradov, naj bi bilo po sta tu ta rn e m dolocilu zasaje n o n a dolo cen i o d d aljen o sti od sosedovega vinograda. O sk rb a v in o g rad o v je zah te v a la od obdelovalcev, d a skrbe za zi-dove in ja rk e , cistijo k a n a le ,12 n an asajo zem ljo tja, k je r je bilo to po-treb n o . Z a p o re d je vinogradniskih dei veCkrat p o sred u jejo dogovori o najem ih vinogradov. M eseca fe b ru a rja do 1. m arca je m o ral obdelova-lec vin o g rad o b re z a ti (podare, potare, putare). P ri tem je upo rab ljal p o seb en n o z (rongelius). T u d i p resajan je (propaginare) trt je bilo v e rje tn o p o tre b n o o p rav iti v tem Casu. D o sred e m aja je m oral vi-n o g rad n ik o k o p a ti (sapare, ligonigare) vinograd z m o tik o (sappa). D o Sv. P e tra (29. ju n ija) oz. do zad n jeg a ju n ija je m o ral razrah ljati zem ljo z d ro b ljen jem velikih grud prsti (ocare). N e k a te ri dogovori o m en jajo d v a k ra tn o letn o ob d elav o v in o g rad a,12 p ri cem er je m o rd a sio za o k o p av an je in rah ljan je zem lje. Jesen sk a trg a te v (vindem ia) je sledila m ed 15. avgustom in 29. sep tem b ro m . Po trgatvi, m ed m ihae-lovim (29. se p te m b ra ) in m artin o v im (11. n o v em b ra), je bilo edino razd o b je leta, ko je bilo po dolocilih s ta tu ta iz 1307 dovoljeno sekati (incidere) zelen e ali suhe trte in jih nositi dom ov, a 2e red ak cija sta tu ta iz 1332 je o p u stila to Casovno izjem o in p re p o v ed o v ala to-v rstn e p o seg e v v inogradih skozi vse leto. P rid e le k v in o g rad o v so v inogradniki spravili v k ad i (caviculum, caviglum ). N jihovo velikost so odm erjali v vozovih ( car/r/um, p lavZ godovinski casopis 38/1984, 193-224. 12 M uros et fossata ipsarum (sc. vinearum ) manutenere, prim. PA , listina iz 1333, 27. 12., Piran; C hartularium Piranense II, st. 104; aquarios mondare, prim. PA , VK 2, f. 124(1328, 25. 9.). 13 G lede obrezovanja, prim. P A , V K 1, f. 89v (1325, 27. 8.), f. 136v (1325, 29. 12.); presajanje o m enja PA , listina iz 1333, 27. 12, Piran; C hartularium Piranense II, St. 104; za okopavanje, gl. PA , VK 1, f. 89v (1325, 27. 8.); PA , VK 2, f. 231 (1329, 19. 2.); za rahljanje, prim. PA , VK 1, f. 89v (1325, 27. 8.); PA , VK 1, f. 136v (1325, 29. 12.); za cas trgatve, gl. M. Pahor - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 641-643; dvakratna letna obdelava vinograda je om enjena v PA , N K 6, f. 1 7 v (1 2 9 0 ,11. 3.). 1 0 8 D A R JA M IH E L lC : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V I N A . strum ) glede n a kolicino grozdja, ki je sia vanje. G rozdje so n ato stiskali v stiskalnicah, lah k o istih k o t za olje (torcularium ). P rid e le k grozdja oz. vina v p osam eznih vinogradih je bil dokaj razlicen. O b d o m n e vi, da so d o k u m e n tira n e najem n in e za vin o g rad e znasale d e se tin o p rid elk a, bi bil donos p o sam eznega vin o g rad a od 5 do 30 urn (po 65 litrov) vina n a leto. K o n k re tn e visine n a tu raln ih za-k u pnin so se nam reC gibale m ed p o l in 3 urnam i vina za vinograd. T udi slika, ki jo k aze trg o v in a z vinom , ne o d sto p a od om en jen e ocene vinske p ro izv o d n je p o sam ezn eg a vinograda. K olicinsko ra zm erje grozdja in iz njega p rid o b ljen eg a vina nam , zal, ni znano. P o p o d a tk ih iz sred e 19. sto letja je znasal p rid elek vina (u p o stev aje izkuSnje zadnjih sto let) p o p recn o 63,75% te2e grozdja: te2a m o sta iz stisnjenega grozdja je znaSala tri cetrtin e teze grozdja, usedlina, v re n je in p rv o p re ta k a n je p a so tezo cistega vina zm anjsali se za 15% . Z a 5 do 30 u rn vina, k olikor je znasal vinski donos p o sam eznega v in o g rad a, bi bil torej p o tre b e n p rid elek od 5,1 cen ta do 3 to n g ro zd ja.14 P ri p rid e lk u 8 kilogram ov grozdja na trs bi pri m e-trski razdalji m ed trsi vin o g rad (k v ad ratn e oblike) m eril priblizno od 0,5 do 3,4 ara. P ri m anjsem d onosu oz. p ri vecji razdalji m ed trsi bi bil izracun povrSine vin o g rad a vecji in o b ratn o . P rid o b ljen o vino se je precej razlikovalo po kakovosti, ki jo p ona-zarjajo p rid ev k i d o b e r (bonus), cist (m undus, netus, p urus), p lem en it (pulcer), p le m e n ite vrste (pulcri sorti), neskisan (non viciatus). V sa p iran sk a v in o g rad n isk a p o d ro cja niso bila en ak o cenjena glede vina, ki je izhajalo iz njih. T isti trgovci, ki so ze p re d trgatvijo odkupovali bodoce vino od v in o g rad n ik a, so p o g o sto navedli, iz k a te re g a vin o grada naj to vino izvira. R azlik a v k akovosti vina je razvidna tudi iz razlik v cen ah vina v istem Casu. K onec o k to b ra 1330 je npr. v P iranu nabavljal v elik e koliCine vina B en ecan P e te r B affus.15 PlaCeval ga je po 17 do 20 soldov za urno. T a b e la n a n asled n ji stran i p red stav lja cene za u rn o (65 litrov) vina v razlicnih letih in m esecih; izrazene so v soldih in denarjih. 14 Prim . F. X. H lubek, 1853,133-134. 15 Prim . PA , V K 2a, f. 64v-65 (1330, 28.-31. 10.). 1 0 9 D E Z E L A R E FO S K A C ene vina m ed 1283 in 1345 leto I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 1283 20,- 1284 31,6 26,8 1286 24,- 28,- 1289 33,7 26,8 24,- 26,8 37,4 1290 21,4 1291 26,- 30,8 32,- 32,- 40,8 1293 21,- 17,- 1295 19,4 17,8 1296 16,- 26,8 1302 21,- 1311 49,4 1325 16,- 14,- 16,- 21,4 20,- 1326 20,- 1328 40,- 30,- 29,4 10,- 26,8 20,- 1329 16,6 1330 26,8 20,- 26,8 20,- 17,- 18,8 26,8 17,4 19,- 17,8 20,- 18,- 21,- 19,- 19,8 20,- 1333 16,- 16,- 20,- 1334 20,- 1335 20,- 21,4 15,- 32,- 16,- 20,- 24,- 26,8 1336 16,- 20,- 20,- 1337 18,8 21,4 20,- 20,- 24.4 24,- 21,4 21,4 29.4 26,8 40,- 1338 20,- 24,- 20,- 18,8 17,2 28,4 26,8 24,- 24,- 32,- 1339 32,- 26,8 26,8 26,8 24,- 24,- 26,8 1340 26,8 26,8 1341 20,- 1344 20,- 32,- 1345 19,- 110 D A R JA M IH E L lfr. V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V IN A . A li so n a P iran sk em gojili razlicno so rtn o grozdje, iz virov ni razvidno, saj se od vin p o im en sk o o m en ja le re b u la (riboleum ). Z an im iv o p rim erjav o n am ob tem glede vrst vina nudi O to k a rjeva A v strijsk a rim a n a k ro n ik a .16 O b opisu p o raza B enecanov v spop ad u z zvezo zaveznikov oglejskega p a tria rh a R ajm u n d a v prvi polovici o sem d esetih let 13. sto letja o m en ja kronist m ed zasezenim ple-nom p rem a g a n c ev sed em n ajst vrst vina: m iljsko vino, rebulo, grk, teran , m u sk at, Vindeplan, ciprcan, k laret, schafernac iz G en o v e, m alvazijo, p in jelo , vino iz A rra sa , vino iz A n co n e, brisko vino Ecke, Tribian, vipavec, P la tzn a e r. P ridelovalci so spravljali in hranili vino v razlicnih p o sodah, najv eck rat v h rasto v ih ali jesen o v ih sodih (veges, vices), k o t npr.: barata, barillum, bota, boxinellum , butisella, vas, vasculum , vas(s)ellum . D ru g e p o so d e za vino so bile se: a m fo r a, angasta, bacharius, ciffus, concium , situla, urna. Sode (in p o so d e) z vinom so hranili v k leteh (canipa). P o d vplivom b o g a te vinske proizvodnje se je na P iran sk em razcvetelo so d arstv o k o t p o seb n a p an o g a lesne obrti. U porabnost vina V in o je bilo v sestran sk o p o ra b n a roba. Ni se u p o rab ljalo le v p re h ran i, a m p a k je bilo n eo b h o d n o tudi za cerkvene o b red e. Sam o vino, k a k o r tu d i p rid e le k in zak u p n in a vinogradov, so sluzili za od-placevanje dolgov, v vinu so se lahko p o rav n av ale zak u p n in e his, ladij, vino je bilo sredstvo m enjave pri trgovanju (tram p i), p o g o sto je bilo p re d m e t zapuSCin ipd. Iz red n o va&io vlogo je im elo vino za piransko g o sp o d arstv o k o t trgovsko blago. P oleg olja in soli je bilo nam rec glavni p re d m e t, ki ga je lahko P iran po n u d il na tujih tr2iscih v zam en o za p re p o tre b n o p re h ra m b e n o in drugo blago, ki m u ga je p rim an jk o v alo za zivljenje. V p iran sk em trgovanju je im el dalec najvecjo tezo p ro m e t z vinom in 2itaricam i. J. Seem iiller, M onum enta G erm aniae historica inde ab Christi quingentesim o usq u e ad annum m illesim um et quingentesim um 5/1,1890, 457 (verzi 35005-35019). 111 D E Z E L A R E FO S K A R a z m e rja v b lag o v n o -d e n a rn em p ro m e tu m ed 1280 in 1340 1 vino 2 zito 3 2ivina 4 olje 5 sukno 6 sol 7 razno P ira n sk a k o m u n a je skusala zav aro v ati domafie vino p re d tujo k o n k u ren co . P o dolocilu sta tu to v je bilo b rez p o d estato v eg a dovo-Ijenja n a P iran sk em p re p o v e d a n o iztovoriti vec k o t u rn o (65 litrov) tu jeg a vina (1307), k asn eje p a je bilo p re p o v e d a n o vsako iztovar-jan je tu jeg a vina. V ina tujega izvora niso sm eli p ro d a ja ti n a d ro b n o v P ira n u niti d om acini niti tu jci.17 V trg o v a n ju 18 z vinom m o rem o razlikovati dve ravni: grosisticno p o slo v an je z n a m en o m izvoza veCjih koliCin vina iz P ira n a in dro b n o p rek u p c e v a n je z manjSimi kolicinam i vina v P iranu. Trgovina z vinom na debelo P ira n sk a o b last je n ad zo ro v ala trgovanje z vinom n a d ebelo na P iran sk em . T o je bila skrb Sestih (kasneje d esetih ) u radnikov, ki so m erili vino. N ihce ni sm el n a P iran sk em p ro d a ti n ad 10 urn (6,5 h e k to litra ) vina, n e da bi ga oni izm erili. P ri trg o v an ju z vinom , ki je bilo o b d av cen o , je bila obvezn a u p o ra b a kom u n aln ih u rn .19 Im etn ik i v in o g rad o v so prese2 ek p ro izv ed en eg a vina obicajno p ro d ali k a r v P iran u . VeCje kolifiine vina so odjem alci nabavili pri en e m ali p ri veCjem stevilu prodajalcev. O bicajno so ga kupovali na k re d it in se obvezovali v rniti dolg v dolo cen em roku. PremoZnejSi kupci so za vino v celoti ali d elo m a placevali vnaprej. C eno za urno vina so v ta k ih p rim erih v e ck rat dolocili za vec m esecev v naprej, ko 17 Prim . M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 614, 618-623. 18 Z a ta vprasanja, prim. D. M ihelic, D ela SA Z U 27/1985. 19 Prim . M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 134-138, 633-637. 1 1 2 D A R J A M IH E L IC : V I N O G R A D N I S T V O IN V I N S K A T R G O V I N A . je bilo grozdje se zelen o v vinogradu. V casih p a so se dogovorili, da bo d o u p o stev ali ceno vina, ki bo v veljavi ob p red aji vina. M ed odjem alci, ki so n a ta k nacin k u povali vino, je bilo precej p re h o d n ih ali doseljenih tujcev. T o v rstn e p o g o d b e so vedinom a sklepali osebno, v njihovi o d so tn o sti p a so ta k e posle zanje opravljali njihovi zastop-niki. VCasih je m o ral vnaprej izplacani p ro d ajalec p re d trgatvijo ob-v estiti k u p ca, vino p a m u dostaviti n a dom . P ro d a ja vina n a debelo se je v ed k rat odvijala v prodajalcevi vinski kleti, vcasih p a v p ro d ajaln i ali gostilni. T u ji kupci so k u p ljen o vino pogosto pustili v p ro d a - jalcevi k leti, d o k le r ga niso odpeljali (in p rep ro d ali). V tak ih prim erih je ob p o g o d b i o n a k u p u vina prislo tudi do dog o v o ra glede tvega-nja zarad i p o so d in p o kvarljivosti sh ran jen eg a vina. R o k i izplacil dolznih vsot ob n a k u p u vina na k re d it so bili razlicni, vnaprej placano vino p a se je obicajno izrocalo ob trgatvi. K a d a r je bil p ro d ajalec za vino izplacan v n ap rej, p a je p rek o racil ro k izrocitve ali ni p red al d o g o v o rjen e kolidine vina, je m o ral kupcu - u p n ik u vrniti d e n a r za ne-izro cen o vino. P ri tem je bil za u rn o vina v eck rat obvezan placati vec, k o t je zn asala cena, ki m u jo je kup ec vnaprej plaCal za u rn o vina. V ecje kolibine vina so odjem alci pogosto kupovali s prekupCe-valskim i in ne s p o trosniskim i nam eni. K upci - p rep ro d ajalci ali po-tujoci trgovci - so v e rjetn o n am erav ali vino z dobickom p re p ro d a ti d o m a ali n a tujem . N am en n ak u p o v vecjih kolicin vina p a se ne o m en ja p rav pogosto. Izvoz p ira n sk eg a vina n a tu je se je m o ral p o d rejati beneskim za-h tevam . Izvoz istrsk eg a vina p re k m o rja so B e n e tk e obdavcile. Iz 1313 je p o d a te k , d a piran sk i in izolski p o d e sta t d olgujeta B e n etk am d avek v visini 3 grosev (8 soldov) za izvoz vsake urne vina v F urlanijo.20 G le d e na ceno u rn e vina v P ira n u ta davek ni bil m ajhen. T u d i p ira n sk a ob last si je prizad ev ala o h ran iti n ad zo r n ad izvo-zom p ira n sk eg a vina. V skladu z b eneskim i zeljam i so P iran can i (in Izolani) sm eli to v o riti p o Istri vino za lastne p o tre b e . P iranski (izolski) p o d e s ta t je vsak m esec p redpisoval kolicino vina, ki se je sm ela izvoziti iz P ira n a (Izole) v d ruga istrska podrocja, in p o d ro b n e je dolocil, k a m se je sm elo to vino izvoziti. K d o r je zelel n a P iran sk em n ato v o riti ladje ali zivali z vinom (ali oljem ), da bi ga nesel n a tu je v 20 Prim. A. S. M inotto, A tti e m em orie 11/1895-1896,1 (1313, 20. 1.). 1 1 3 D E Z E L A R E FO SK A kolicini, ki je p re se g a la 3 urn e (slaba 2 h e k to litra ), je m o ral dobiti p o se b n o p o d e sta to v o dovoljenje 21 Z anim ivi, a n ek o lik o nejasni so prvi piran sk i p o d a tk i o prev o zu v ina iz zac e tk a o sem d esetih let 13. stoletja, ko oblike dogovorov glede vina se niso bile tipizirane. Z apisi om enjajo nekaj PiranCanov, G rad e^ an o v in C ao rlan o v , ki so kupili vino in ga na plovilih vozili iz P iran a. P rev o zi so im eli v erjetn o trgovski n am en. P revozniki so m o rali p iran -sk im ko n zu lo m jamCiti p o d kaznijo 50 liber, da ne bodo kr-sili b en esk ih p red p iso v in nosili vina p ro ti dovoljenju konzulov. Z di se, da so p ri tem polo2ili kavcijo v o m enjeni visini, VCasih je zadosto-vala ta k a kavcija, vcasih p a je p rev o zn ik m o ral im eti p o ro k a za plovilo.22 K asn eje se je veCina zn an e izvozne trgovine s p iran sk im vinom odvijala n a dva nacin a, bistvo o b eh p a je bila dob ick o n o sn a p ro d aja p ira n sk e g a vina n a tujem . P ri p rv em naCinu je k u p ec n a k re d it nabavil vecjo koliCino vina. Z n jo se je p o d al n a trgovsko p o t na tu je ali p a je p oslovanje z vinom , ki ga je nabavil, p rep u stil k a k em u dru g em u trgovcu. T rgovec je n a tu jem vino p ro d a l in se z izkupiCkom vrnil v P iran. N ekaj dni po p o v ra tk u je p o ra v n a l dolg za nab av ljen o vino p ri p iran sk em p ro d ajalcu. V so ta, ki jo je ob p o rav n av i p rejel p ro d ajalec vina, je bila do-lo cen a v n ap rej, 2e ob n ak u p u vina n a kredit. P o b u d o za ta k posel je lah k o dal p ro d ajalec, ki je za posel "posodil" vino, ali p rek u p cev alec z vinom . K a d a r je p ro d ajalec p ro d ajal vinum viaticum vecjem u s te vilu odjem alcev, je v e rjetn o on storil zaCetni k o rak v poslu. Isto bi lah k o trd ili za k upca, ki je z n a m en o m o d h o d a n a trgovsko p o t nabavljal vino p ri veCjem stevilu prodajalcev. P ro d ajalcu vina se za p o sam ezn o kolicino vina pogosto ni zadol2eval en sam kupec, am-p a k je bilo dol& iikov vec. P o to v ali p a niso vsi, am p ak obiCajno le e d en ali dva, m e d te m ko so ostali dol2niki p redstavljali p orostvo p ro d ajalcu vina. Pri tem p oslovanju m eja m ed kupci in prodajalci vina ni bila o stro zaCrtana. N e k a te ri trgovci so namreC v k ra tk e m ca-2^ Prim . A. S. M inotto, A tti e m em orie 12/1896-1897, 14 (1321, 19. 10); M. P ahor - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 706-707. 22 P A , N K 1, f. 9v -lOv (1281, 2. 7.-5. 9.); D. M ihelic, Viri za zgodovino Slovencev 7/1984, St. 177-189. 1 1 4 D A R IA M I H E L I C : V IN O G R A D N IS T V O IN V I N S K A T R G O V IN A . sovnem razd o b ju nekaj m esecev n asto p ali v o beh vlogah: k o t "po-sojevalci" in k o t kupci vini viatici. T o v rstn i trgovski posli so trajali od osem do stirid eset dni, odvisno od n a m erav an e poti. R o k porav-nave dolga za n a k u p vina je bil obiCajno osem dni po p o v ratk u trgovca. V sk lad u z u staljen o p rak so je tudi dolocilo p iran sk eg a s ta tu ta. O m en ja n a k u p vina (in 2ita), s k ate rim a so odhajali trgovci p re-k u p cev at n a tuje. O bvezuje jih, d a v d esetih dneh po p o v ra tk u vr-n ejo p ro d a ja lc u dolg za ro b o v tistem d en arju , ki je bil v rabi v dezeli, ki so jo o b is k a li23 N acin poslovanja ob n a k u p u vini viatici je m ed p iran sk im p ro d ajalcem vina n a k red it in kupcem - p rek u p - cevalcem vzpostavil d o lin lsk i odnos. O d o pisanih p o g o d b se razlikuje drugi nacin druzabniskih dogovorov glede izvoza vina. T u d i p ri njih je bilo bistvo v (p re)p ro d aji p iran sk eg a vina n a tujem (n av ad n o v B e n e tk a h ), pogo d b en ik i p a so bili v njih p o g o sto iste osebe k o t v ze opisanih p o g o d b ah o n ak u p u vini viatici. S k rajn e vsote, vlo2ene v dru2be, so bile visje k o t pri zgoraj o pisanih dogovorih. D ru zb e so trajale razlicno dolgo: sklenjene so b ile la h k o za en sam posel, lah k o p a tudi za dolgorocnejse poslovanje. M ed p o g o d b en ik i so vzpostavile partnerski odnos, ki se je izraZal v delitvi tv eganja, d o b ick a in izgube od poslovanja v dolocen em ra z m e rju m e d p a rtn e rje . P o g o d b e o druzbah z vinom so p recej razliCne. - V p re p ro ste jsih druZbah je en d ru^abnik vlozil v p o d jetje vino, drugi p a je z njim trg o v al n a tujem . T a k e d ru ib e so bile sk len jen e za krajsi cas. Tractator je predlozil stansu obrafiun poslovanja v roku os-m ih dni, e n e g a m eseca ipd. po p ro d aji vina. D ru zab n ik a sta o d ra-cu n ala v lo zen i k ap ita l, n a to p a si v do g o v o rjen em razm erju (n a v adno en a k o v re d n o ) razdelila d obicek ali izgubo od poslovanja. - N ek o lik o d ru g acn e so bile druzbe, v k a te re je en a stran vlozila vsoto d e n arja. T ra k ta to r je za ta d e n a r kupil vina (vfiasih je sm el po lastn em p re u d a rk u n ab av iti tudi drugo robo) te r Sei z njim trgovat. T a k e d ru zb e so tra k ta to rju nalag ale eno trgovsko operacijo (nakup vina) veC k o t zgornje. - P ri vlag an ju sred stev v dru^bo sta lahko sodelovali o be (ali vse) p o g o d b en e strani. V ino je vhasih p rispevala en a stran, d ru g a p a ga je 23 M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 424-425. 1 1 5 D E Z E L A R E F O S K A do lo cen dei od nje odkupila. S tran k e so vcasih sodelovale z delom k a p ita la , ki je slukil za n ab av o vina. N adaljnje poslovanje z vinom p a se je odvijalo v k o rist oz. skodo o b eh (vseh) strank. - D ru z b e niso bile vedno vezane na en posel. L ah k o so trajale tu d i celo leto ali ve<5. P red v id ele so rok poslovnega ob racu n a. T a se je izvajal v d o g o v o rjen em razm erju, na k a te re g a je vplivala soude-lekba d ru zab n ik o v p ri vlokenih sredstvih in delu. Sm ernice poslov anja so bile bolj ali m anj o h lap n e in so tra k ta to rju puscale vec ali m anj svo b o d e p ri poslovanju. Z vinom sta lahko sii trg o v at obe p o g o d b en i stran i ali pa le ena. Trgovska potovanja s piranskim vinom m ed 1280 in 1340 leto I II III IV V VI VII VIII IX X XI X II sum a 1281 9 1 2 12 1282 1 1 1283 2 2 1284 1 1 1 3 1285 2 1 1 1 5 1286 2 2 1 1 6 1287 1 1 2 1288 2 2 3 7 1289 2 2 1 1 3 4 1 14 1290 2 1 2 3 2 2 12 1291 4 2 1 2 1 10 1292 1 1 2 1 5 1293 1 1 1 3 1301 3 3 1302 1 1 1303 2 2 1304 1 1 1307 1 1 2 1308 1 1 1309 1 1 1310 1 1 1 3 1311 1 1 2 1312 1 1 1 3 1314 1 1 1319 1 1 1325 2 4 4 4 10 3 2 1 1 2 33 1326 1 3 1 5 1328 1 2 1 3 1 4 1 2 15 1329 6 7 2 1 16 1330 1 8 3 5 9 7 2 3 3 1 42 1331 2 7 9 1333 1 2 5 1 2 11 1334 1 2 4 1 8 1335 2 3 1 6 1336 2 4 5 7 6 1 1 26 1337 2 1 1 2 1 1 1 1 3 1 14 1338 2 1 4 3 1 11 1339 1 6 1 4 5 2 2 1 2 24 sum a 22 25 27 18 27 36 51 23 25 28 24 17 323 1 1 6 D A R JA M I H E L I C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V IN A .. K ar stiri p e tin e vseh znanih trgovskih potovanj m ed 1280 in 1340 je im elo za cilj izvoz p iran sk eg a vina. N ajvec trgovskih p o tovanj je znanih v letih 1290, 1325, 1328, 1330 in 1339. N jihovo stevilo je ni-halo p o letn ih casih. NajveC trgovcev se je p o d ajalo n a trgovska p o to v an ja v ju n iju in juliju, najm anj v decem bru in ja n u a rju te r v sprem enljivem aprilu. N e k a te re p o seb n o sti srecam o tudi pri poslovanju tujih odje-malcev p ira n sk e g a vina. Z a uresnicitev svojih trgovskih naCrtov so se posluzevali (placan ih ) zastopnikov. Ti so za svoje delodajalce v Piran u k u povali in izterjavali vnaprej placano vino, ki je bilo v erjetn o n a m en jen o izvozu. Piranske povezave navzven, ki jih je spletla izvozna p ira n sk a vinska trg o v in a, n ak azu jejo re d k e k o n k re tn e om em be krajev in pokrajin, ki so jih ali naj bi jih obiskali trgovci s piranskim vinom . V taki zvezi se o m en jajo B e n e tk e , M u ran o , G radez, B elfo rte pri T rstu , U m ag in N ovi grad. T e o m em b e p a dopolnjujejo p o d a tk i o p o rek lu grosisticnih k u p cev in izvoznikov p iran sk eg a vina. K ar Cetrtina od njih je bila tu je g a p o rek la. Precej je bilo m ed njim i Istranov, posam ezniki so bili iz sev ern e P rim orske, nekaj kupcev je bilo iz F ur-lanije, d o sti jih je p rislo iz m est o n stran Ja d ra n a , skoraj nic p a iz D al-m acije. P iran sk o vino je naslo kupce zlasti o n stran m orja, p a tudi v Istri in F u rlan iji, m anj v severnem zaledju Istre in izjem om a v D al-maciji. Trgovina z vinom na drobno D ro b n e p iran sk e p o tro sn ik e je oskrboval drug nacin trg o v an ja z vinom , (ra z )p ro d a ja vina n a d ro b n o , ad spinam , ad ciffum . K ot kraj p ro d a je vina n a d ro b n o je obicajno n av ed en a gostilna, re d k eje p a gostisce. O d p ro d a je vina n a d ro b n o je k o m u n a p rejem ala davek (ratio tabernarum ), ki ga je d ajala vsako leto n a drazbi v zakup posam ezn ik o m ali v ecjem u stevilu oseb, ki so sklenili druzabniski dogovor. Z a k u p n ik i so si z najvisjo k u p n o p o n u d b o priborili pravico do p o b ira n ja k o m u n aln ih d o h o d k o v od gostilnicarjev oz. od p ro d aje v ina n a d ro b n o na p o d ro cju P irana. N adzorovali so p ro d ajo gostilnicarjev, ki b re z njihovega soglasja niso smeli m esati vina ali pro-1 1 7 D E Z E L A R E FO S K A d ajati o stan k o v vina z d n a soda. P ro d ajalcem vina na d ro b n o so zapeCatili 5ep n a vehi in ga dali p o d kljuC. Z aklenili so tu d i pipo na sodu. P ro d ajalcem p a so bili dolzni omogoCiti p ro d ajo vina na d ro b no, k a d a rk o li so jih prosili za to. V osm ih d neh p o p ro d aji vina so jim m o rali p ro d ajalci p lacati davek od p ro d a je vina n a d ro b n o .24 V P ira n u je bilo nekaj gostisC, k jer so gostu nudili vino, h ra n o in p ren o cisce, k a r m rgolelo p a je krcem (taberna), k jer se je tocilo vino. Stevilo k rcem ni bilo stalno. B ile so obicajni kraj d ro b n e (p re)p ro - d aje vina. O b ra to v a le so Cez d an do tre tje g a zvonjenja. O b n ed eljah in p razn ik ih krCmarji niso sm eli p ro d a ja ti vina p re d veliko m aso. V ino so m o rali p ro d a ja ti p o poSteni m eri, pri poslu p a so jih nadzirali k o m u n aln i cenilci. P iran sk i sta tu ti so pred v id ev ali k azen za goljufive goste in om ejevali n e k a te re oblike d ru zab n eg a zivljenja (hazar-d iran je oz. k o ck an je) v gostilnah.25 S k rcm arstvom so se red k o ukvarjali patriciji in n otarji, p ogosteje p a o b rtn ik i razlicnih strok. D ro b n a p ro d a ja vina v p iranskih gostilnah je b o g ato doku-m e n tira n a . Sm isel zadolZnic za gostilniSko vino (vinum taberne) pa v e c k ra t ni o citen. D o m n e v a ti je, d a gre v vebini p rim ero v za dolgove gostov ob p o tro sn ji vina n a k red o v gostilni. N e k a te ri p rim eri pa dopu scajo m o2nost, d a je bil dol2nik gostilnicar. N jegov upnik je m o rd a p ro d ajalec, ki m u je n a k re d it p ro d a l vino za razp ro d ajo v gostilni, ali p a je u p n ik zak u p n ik d av k a ratio tabernarum , ki m u je gostilniCar dolgoval k o m u n aln o pristojbino. P ro d a ja vina v gostilnah je najbolj cvetela v m aju, ja n u a rju in feb ru arju . Z a d o lz itv e ob tem trgovanju so bile ra zm ero m a nizke. N ek o lik o n e n a v a d e n nacin plabila za vino, k u p ljen o v gostilni, je bila m o2nost placila v d elu .26 M ere za vino Z a m e rjen je vina so se u p o rab ljale razlicne m ere. N ajbolj obi-24 M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 627-632, 645-647. 2^ M. P ah o r - J. Sum rada, Viri za zgodovino Slovencev 10/1987, 568-570, 588-590, 122-129, 290, 603-604. 2® P A , N K 2, f. 15v (1285, 21. 5.); D. M ihelic, Viri za zgodovino Slovencev 9/1986, st. 168. 1 1 8 D A R J A M I H E L l C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN SK A T R G O V IN A . cajna m e ra je bila urna (65 litra). E n o ta za m erjen je vina je bila tu d i am fora. M anjse e n o te so bile Se bacharius, concius, iz k a te re g a je bil izpeljan vecji biguncius, te r seglus in situla. G ostilniska m erica za to cen je vina p a je bila b o za .27 L IT E R A T U R A C. de Franceschi, C h artu lariu m P iran en se, R acco lta dei d ocum enti m edievali di P ira n o I (1062-1300), A tti e m em o rie della Societa istrian a do archeologia e S toria p a tria 36, P aren zo 1924 C. de Franceschi, C h artu lariu m P iran en se, R acco lta dei d ocum enti m edievali di P ira n o II (1301-1350), A tti e m em o rie della Societa istrian a do arch eo lo g ia e S to ria p a tria 43, P o la-P aren zo 1931-1932, 19-96; 44, P o la-P aren zo 1932-1933, 271-320, 45, Pola-P a re n z o 1933-1934, 255-320, 46, P o la 1934, 107-192, 47, Pola-P a re n z o 1935-1937,123-230, 50, P o la-P aren zo 1938-1940,171-200 Gospodarska in d r u ib e n a zgodovina Slovencev, Z g odovina agrarnih p an o g 1, A g ra rn o gosp o d arstv o , L jubljana 1970 F. X . H lubek, D ie L an d w irtsch aftsleh re in ihrem ganzen U m fange nach d en E rfa h ru n g e n u n d E rk e n n tn issen d e r letztverflossenen 100 J a h re 2, W ien 1853 D . M ihelic, A g ra rn o gospodarstvo P iran a od 1280 do 1340, Z g o d o v in sk i Casopis 38/1984,193-224 D . M ihelic, N e a g ra rn o g o sp o d arstv o P ira n a od 1280 do 1340, D ela S A Z U 27, L ju b ljan a 1985 D . M ihelic, O b ra to v a n ja krcem in gostisc v srednjeveSkem P iran u , A n n ales 3/1993, 95-100. D . M ihelic, K osvetlitvi n e k a te rih votlih m er srednjeveskega P iran a, K ro n ik a 37/1989, 22-26 D . MiheliC, N ajsta rejsa p ira n sk a n o ta rsk a knjiga (1281-1287/89), S A Z U -Z R C S A Z U , V iri za zgodovino Slovencev 7, L jubljana 1984 D . M ihelic, P ira n sk a n o ta rsk a knjiga (1284-1288), S A Z U -Z R C S A Z U , V iri za zgodovino Slovencev 9, L jubljana .1986 27 Z a velikost boze, prim. D. M ihelic, A nnales 3/1993, 95-100. 1 1 9 D E Z E L A R E F O S K A A . S. M inotto, D o c u m e n ta ad F orum julii, Istriam , G o ritiam , T e rg estu m sp e c tan tia, A tti e m em o rie 11, P aren zo 1895-1896 A . S. M inotto, D o c u m e n ta ad F orum julii, Istriam , G o ritiam , T e r g estu m sp e c tan tia, A tti e m em o rie 12, P aren zo 1896-1897 M. Pahor - J. Sumrada, S ta tu t P iran sk eg a k o m u n a od 13. do 17. sto letja, S A Z U -Z R C S A Z U , V iri za zgodovino Slovencev 10, L ju b ljan a 1987 J. Seem iiller, O tto k a rs o sterreichische R eim ch ro n ik nach den A b sch riften F ran z L ichtensteins, M o n u m en ta G e rm a n ia e histo rica inde ab C hristi q u ingentesim o usque ad annum m illesim um et q u in g en tesim u m 5/1, H a n n o v e r 1890 W eib, W ein und W iirfelspiel, F ra n k fu rt a. M .-H am b u rg , 1969 1 2 0 N acin a p re v o za vina p o m orju; zg o ra j iz tria sk eg a sta tu ta iz leta 1 3 5 0 (A D . B C T ), sp o d a j iz M useo Correr, B enetke (Foto: D . P o d g o m ik , 1994) K N J I Z N I C A A N N A L E S 1 0 DARKO DAROVEC VINOGRADNISTVO IN VINARSTVO KOT POGLAVITNA GOSPODARSKA PANOGA SEVERNE ISTRE V OBDOBJU BENESKE REPUBLIKE N asp lo h je veljalo, da so veliko vrst zelo dobrih vin pridelali v okolici T rsta, M ilj, K o p ra, Izole in P iran a, m ed tem ko so bile drugod cenjene le p o sam ezn e vrste ali splosneje le bela ali crna vina. C eprav so veliko vina p rev azali po m o rju z ladjam i v F urlanijo, B e n e tk e in od tam n a p re j, v Sredozem lje, na N em sko, H o lan d sk o in drugam , so ga Istran i veliko p o rab ili tu d i sami. Po vina pa so v Istro prihajali p red v sem K ran jci in k ra n jsk a g o sp o d a1, ki niso poznali le V alvazor-jev eg a C m okalca2, temveC so istrsko vino poleg soli in olja stoletja prid n o odvazali v L ju b ljan o in druge k ran jsk e kraje. M nogo zgodovinskih d o k u m en to v prica o teh d o g o d k ih 3, nazor-no p a n am o te m p o ro c a tudi kranjski p o lihistor s kon ca 17. stoletja, ki p rim e rja Istro s svetopisem sko dezelo K an aan , k jer da se p re ta - k ata m ed in m lek o , m e d te m ko se v Istri p re ta k a ta olje in vino. "Tu uspeva silno veliko vina, in sicer najim enitnejsega, vecinom a rde-Cega," u g o tav lja V alv azo r in h u dom usno pristavlja, da se m u "rde-Cice ni tre b a sram o v ati in ne b ati tu jeg a zrak a (k a k o r se boji m ar-sikatero rdeCe vino, ki n e ra d o in ob izgubi svoje d o b ro te p rek o raci m eje svoje d o m o v in e), marveC zagotovljena m u je v elika naklo-njenost in d o b e r te k tudi v p rav o ddaljenih d e fe la h , k jer se u teg n e 3 P. P etronio: M em orie sacre e profane d e llls tria (1681), Trst, 1968 2 J.V. V alvasor: Slava vojvodine K ranjske (1689). Izbrana poglavja, M ladinska knjiga, L jubljana, 1984, str. 50. 3 Prim . F. G estrin: T rgovina slovenskega zaledja s prim orskim i mesti od 13. do 16. stoletja. S A Z U , L jubljana, 1965. 1 2 1 D E Z E L A R E F O S K A p re d sta v iti k o t d e lik a tn a pijabica. Z a to ga tudi cesto izvazajo; p ro dajalcem p re sk rb i n am esto svoje drugo rdecico, n am rec zolto rd e cico d u k a to v in cekinov, ali p a zam en ja svojo p lem en ito trtn o kri z belim sreb ro m V ino v najstarejsih severnoistrskih listinah K oliksen go sp o d arsk i p o m en je im elo vinogradnistvo in vinarstvo za Istro , p red v sem za njen severni dei, priCa vrsta o h ran jen ih listin iz d aljn e p re te k lo sti, k je r je vino n av ed en o k o t p o g lav itn a m enjalna v re d n o st o ziro m a pogoj za obstan ek . T ak o gotski vojaski poveljnik C assiodor, p o d cigar poveljstvom je bila leta 538 tudi Istra, v n ek em pism u naroCa, naj dajo "iz kraljeve blagajnice toliko solidov ...", "da vojastvo ne bo brez vina", zato "nakupi naj ga P avel v Istri, kjer je vinska trta ja k o dobro obrodila"5. C assiodor nadalje slavi Istro, njeno ro d o v itn o st in b lag o stan je, d a je p o ln a oliv, o k ra se n a z njivam i in b o g a ta z vinom in d a tu zori vsak sade2 s trik ra tn o rodovitostjo. N asled n ji p relo m n i d o g o d ek za K o p e r in vso Istro , ki se nam je o h ran il zap isan in je bil p rav ta k o povezan z vinom , je bila k o p rsk a ob v eza b e n e sk e m u dozu iz le ta 932, s k a te ro je K o p e r vsako leto ob trg atv i o b d aril b e n esk eg a su v eren a s 100 am foram i v in a6. T a do g o d ek je bil n a m re c prvi v vrsti pribliZevanj tedaj se frankovskih istrskih m est k b en e sk e m u m estu n a lag u n ah , ki si je v n ad aljn jem zgo-dovinskem razvoju z vrsto p o d o b n ih politiC no-trgovskih in vojaSkih sporazum ov, n e n a z a d n je p a v drugi polovici 13. sto letja tudi s silo p o d red ilo d a n a sn ja slovenska istrsk a m esta, in sicer K o p er in Izolo le ta 1279, m e d te m ko se je P iran p ro sto v o ljn o p re d a l leta 1283. O citn o p a je bil ta d o g o d ek B en ecan o m p o m e m b e n tudi n a sim-bolni ravni, saj so k asn eje obvezo k o p rsk eg a m esta p red ali svoji gra-deski cerkvi. T o d a ka2e, d a KoprCani niso im eli ta k o spostljivega od-nosa do g rad esk ih p a tria rh o v (sam i so n am rec v cerkveno-upravni 4 J. V. V alvasor, n. d., str. 56. 6 F. Kos: Izbrano delo. Z bral in uredil Bogo G rafenauer. Slovenska matica, L jubljana, 1982, str. 15. 6 Prim . F. Kos: G radivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II., Ljubljana, 1906. 1 2 2 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A RSTV O .. ureditvi spadali do le ta 1751 p o d oglejskega p a tria rh a 7) k o t do B enecanov, saj so jim ob dolonem Casu veCkrat poslali slabo ali ze ski-sano vino, z a to s to obliko d ajatv e p a tria rh i niso bili vec zadovoljni, tak o d a so BeneCani svojim naCelnikom v K o p ru strogo zabiCali, da m orajo vsako le to d ati 200 urn d o b reg a vina za g rad esk e p a tria rh e 8. P o d o b n o vinsko obvezo v visini 100 urn vina so p o leg drugih obveznosti dolgovali Izolani v sak o k ratn im oblastnikom , in sicer najprej b e n e sk e m u do2u P e tru C an d ian u , ko m u je le ta 967 cesar O to n I. p o k lo n il Izolo. D o2 je Izolo km alu poklonil dalje oglejskem u patriarh u , ta p a le ta 1031 o p atin jam sv. M arije v G rad ezu . K ljub p re-h o d u p o d beneSko o b last p a sta ta k o K o p er k o t Izola se dolgo v novi vek plaCevala o m en jen i dajatvi, ceprav ne veC v vinu, tem vec v u strezn em d e n a rn e m nadom estilu. P ra v ta k o n am listina iz leta 1186, ko je sio za p o n o v n o ustano-vitev k o p rsk e skofije9, prica o izred n em gospodarskem p o m en u vina. M nogi zgodovinarji se nam reC strinjajo, da je ko p rsk a skofija, doka-zano o b sto jeca 2e k o n ec 6. stoletja, p re n e h a la s svojim delovanjem nekje n a p re h o d u v 9. sto letje pred v sem zato, k e r ni im ela dovolj lastnih sred stev za vzdr2evanje skofa. To dolznost je n a to opravljal kar trzask i Skof. K e r p a se je splosni gospodarski ustroj od 12. sto letja dalje nagibal v k o rist obm o rsk ih m est in trgovine v ro k ah p re - moznejSih m eScanov, si je o m en jen eg a le ta 1186 2e izoblikovani koprski k o m u n lah k o privoscil p o n o v n o d elovanje skofije, in sicer tak o , da ji je p o d elil stiri k o p rsk e vasi in - 1.000 teras trt. V v rsti istrskih sred n jev esk ih listin, k u p o p ro d ajn ih p o g o d b , za-dolznic ali zak u p n ih ak to v vino n a sto p a k o t m en jaln a v red n o st za d en arn e vlo2ke, z ak u p e, zastave, nalo2be in druge k ap italsk e dejav-nosti10, ta k o d a lah k o b re z zad rzk o v ugotovim o, da vino ni bilo le Z a okvirnejse zgodovinske dogodke prim . D. D arovec: P regled zgodovine Istre. Knjiznica A nnales 1, Zgodovinsko drustvo za juzno Prim orsko - Prim orske novice, K oper, 1992. B. Benussi: Com missioni dei Dogi ai P odesta veneti nelPIstria (dalje: Com m issioni), v: A tti e M em orie della Societa Istriana di A rcheologia e Storia P atria (dalje A M SI) 3, Pored 1887, povelje koprskem u podestatu in kapitanu, st. 39. 9 Prim. F. Kos: G radivo, ob om enjenem letu. 10 Prim . npr. D. M ihelic: N ajstarejsa piranska notarska knjiga (1281-1287/89). SA Z U , L jubljana, 1984; ali pa fragm ent notarske knjige koprskega notarja 1 2 3 D E Z E L A R E FO S K A osnovni p ro d u k t sev ern e Istre, tem vec tudi osnova n ad aljnjem u gosp o d a rsk e m u razvoju, sk ratk a vino je bilo "denar". B enesM vinski davcni ustroj in tihotapstvo z vinom K ak sn e d obicke lah k o drzavni blagajni p rin asa proizvodnja, zlasti p a trg o v in a z vinom , so se n edvom no najbolje zavedali B enecani. K o t skoraj v d an asn jem p o m e n u m o d ern o org an iziran a drzava je B e n esk a re p u b lik a b u d n o sprem ljala gospodarski razvoj svojih krajev, jih p o p o tre b i sp o d b u jala ali zavirala, vselej p a sk rb ela za ureje n o in n ad z o ro v a n o davfino politiko. K ljub tem u ozirom a ravno zato so se po njihovem dogajale p ri trgovanju m noge n epravilnosti, v prvi vrsti tih o ta p lje n je z vinom , za tih o tap ca p a je bil oznacen vsakdo, ki je trg o v al z vinom , n e da bi placeval davke. Z a to so 2e km alu po osvojitvi severo zah o d n ih istrskih m est svojim n aceln ik o m v teh m estih s posebnim i zakonskim i o d red b am i, ta-k o im en o v an im i p o v e lji (C om m issiones)^^, s k aterim i so urejali obce u p rav ljan je svojih posesti, nalagali tudi p o seb n e u k re p e v zvezi s trgovino z vinom in p re p re c ev a n je m tih o tap stv a. P rav ta k o so svoji davfini p olitiki prilagodili p o sam ezn e dolocbe m estnih statu to v . P o leg te h so se s p o seb n im i zakonskim i akti, sprejetim i v najvisjih z a k o n o d ajn ih telesih, k o t sta bila b en esk i veliki svet in senat, vfiasih celo o d p rim e ra do p rim e ra sprem ljali in odrejali p o sto p a n je svojih u rad n ik o v . N a v e d e n a zak o n sk a dolocila p a nam z natanfino preufiit-vijo p o d a ja jo vso p e stro p a le to dogodkov, p o v ezan ih s proizvodnjo, trgovino in n e n azad n je s tih o tap stv o m z vinom . Z e le ta 1281 je b en esk i veliki svet pred p isal p o sto p e k , po k aterem se je sm elo izva^ati istrsk a vina v B e n e tk e 12. P o d ro b n o sti in kasn ejsa d o p o ln ila teg a p o sto p k a so vsebovala povelja istrskim m estnim nacelnikom . T a k o so k o p rsk em u p o d e sta tu narofiali, d a iz svojega re g im e n ta ne sm e izvakati vina drugam k o t le v G ra d e z in B en etk e, razen Ce m u ni bilo izrecno drugafie narofieno. Baysina de Baysinusa iz osem desetih let 14. stoletja. PA K. O bcina K oper, Spisi do leta 1600, a.e. 68. ^ ^ Prim. Commissioni. 19 1281. 8. apr. A. S. Minotto: Documenta ad Forumjulii, Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia, v: AM SI 11 (1895). 124 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . Posebej se o m en ja reb u la, ko p o d e sta to m K opra, Izole, P iran a in drugih k rajev le ta 1343 u kazujejo, da m o rajo im eti preverjerio osebo posebej zad o lzen o za p e c a te n je s p o d estato v im p ecato m vsakega soda (butta) vina, ki ga bo d o nalo2ili n a plovila za B e n e tk e ali Furlanijo. V K o p ru je bil za to opravilo vsaj od leta 1357 do 1375 zadolzen N icolo G rad en ico , in sicer v funkciji pristaniscnika pri V ratih sv. M artin a. L e iz teg a pristanisca v K o p ru je sm elo iti trgovsko blago p o m orju, za p e caten je vinskih in oljnih poso d p a je G rad en ico p rejem al placo v visini 8 lir na m esec13. P revozniki vina so se m o rali p re d od h o d o m osk rb eti se s prim ernim p o ro stv o m za svoje plovilo, pov rh u teg a p a jim je m oral p o d e sta t o ziro m a p osebej doloceni n o ta r izdati p o trd ilo o kolicini zap ecaten ih sodov in vina te r n am em b n i postaji, kjer so p regledali prispelo posiljko. P revozniki so si za p o v ratek m orali p re sk rb e ti pro tip o trd ilo (contralittera) tam kajSnjih p o d e stato v ozirom a v B e-n etkah u ra d n ik o v za vinski dac ( Ufficiali elati j vim ). T em u u rad u p a so m o rali istrsk i m estn i n acelniki vsak m esec posiljati p o ro cila o vseh prevozih vin p o m orju. V sako neizpolnjevanje p red p isan eg a, visek n ato v o rjen eg a vina ali n e n a p o v e d a n a n a m em b n a p o staja in drugo se je o b rav n av alo k o t tih o tap stv o te r bilo tem u p rim ern o kaznovano, najmanj ta k o , d a so jim odvzeli vse vino in ladjo, ki so ju p ro d ali na drazbi. Z a p re p re c ev a n je te h nep rav iln o sti so predvideli p o seb n e stim u-lacije, k o t je bilo tu d i sicer v n avadi tistega casa. T retjin o ta k o zasezenega vina je p re je l p o d e sta t, tretjin o beneski k om un, tretjin o p a m orebitni p rija v ite lj, ki je ostal anonim en, sicer je tu d i ta o stala be-neskem u ko m u n u . Iz teg a d eleza so svoj dei dobili tudi urad n ik i za vinski dac, p o d e sta t p a je v svoj em reg im en tu krsitelje jav n o razglasil ter p ro ti njim p o s to p a l14. B eneSka rep u b lik a in z njo vsak posam ezen istrski k om un, ki so prejem ali n em a jh n e d o h o d k e ravno od trgovine z vinom , p a so im eli velike preglavice tu d i s pravim tih o tap stv o m . N ajprim ernejsi istrski artikli za to p o cetje, ki je zlasti v ob d o b ju z a to n a R ep u b lik e v 17. in 18. sto letju p rin asalo edini dono sen d o h o d ek , so bili pred v sem sol, 13 S enato M isti (1357. 1. avg„ 15. sept., 1375. 31. avg.), AM SI 4 (1888) in 5 (1889). Prim. Com m issioni, st. 41, 42, 43 in Senato Misti (1359. 26. m ar.), A M SI 4 (1888). 1 2 5 D E Z E L A R E FO S K A vino in olje, v e ck rat pa se o m enjajo tu d i ribe in les15. Z e v prvi polovici 14. stoletja, torej km alu po osvojitvi severozah o d n ih istrskih m est, so BeneCani veck rat skusali u red iti organizacijo za p re p re c ev a n je tih o tap stv a, zlasti soli in vina, z im en o v an jem posebnih kom isij tre h t.i. m o d rija n o v (sapientes) 16. T i so p o n av ad i im enovali se p o se b n e o g lednike (provisores), ki so se s polozajem se-znanili na licu m esta ali p a p ooblastili za to opravilo tam k ajsn je po-destate. P o n jihovem porofiilu so p redlagali nad aljn je ukrepe. P oleg sploSnih u g o to v itev o vedno vefijem obsegu tih o tap stv a (contrabanna) so k a p ita n u ladjevja istrske o b ale (Capitaneus ligni Riperie Istrie) vselej narocili b u d n o m o tren je. P o zo ren naj bi bil zlasti na d o g ajan ja ob izlivih re k , vsakega p rek rsev alca p a so bili s popisom zasezen eg a blaga doloni izrociti beneskim U fficialom al Cattaver17 ali U fficialom de contrabannis18. K e r so tih o tap ci svoje blago d o o d p rte g a m o rja ofiitno n ajv eck rat privazali p o rek ah , so se Benefiam n ap o sled odlofiili, d a bo d o ustja re k nadzorovali s p o seb nim i strazam i, s postavitvijo stolpov ozirom a z z a p rtjem ustij re k s koli, verigam i ali p o d o b n im i za p re k a m i19. T o p rak so so uporabljali tu d i k asn eje, k o t ka2e ukaz A n to n ia L onga, le ta 1594 n ad zo rn ik a v Istri (P rovveditore in Istria)2(>. O d le ta 1358 sta bili za ta n ad zo r d odeljeni dve bojni ladji, vsaka z 80 veslafii, 17 vojaki pesci in 10 strelci te r 4 izvedenim i krm arji. K a p ita n a ladij se nista sm ela zadrZevati vefi k o t d an v posam eznem pristanisfiu, p re p o v e d a n o p a jim a je bilo tudi spati ali jesti pri katerem k o li istrsk em m estn em nafielniku. L e ta 1381 p a je bil v b eneskem V elik em sv etu im en o v an se p o seb en k a p ita n za preprefievanje tih o tap stv a v Istri, ki je razp o lag al z eno galejo in b rig an tin o m 21. P o le tu 1362 so se p o o strile tu d i kazni za tih o tap ce. P oleg ome- ^ Prim . R elazioni dei P odesta e C apitani di C apodistria (dalje: Relazione) D aniel B albi -1774, A M SI 10. 1347. 25. okt., 1348. 2. sept. itd. Prim. S enato Misti, v: A M SI 3 (1887). 1^ 1363. 10. apr., Senato Misti 5 (1889). Com m issioni, K oper, st. 35. 19 1363. 17 jun. Senato Misti, v: A M SI 5 (1889). 1594. 4. jun. S enato M are, A M SI 12. 2 1 Senato Misti (1358. 19. okt., 1363. 10. apr., 1371. 6. maj, 1381. 13. sept.), A M SI 4 in 5. 1 2 6 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . njenih so krivce za prvi p re k rse k za dve leti zaprli in uno carcerum inferiori, ob m o re b itn i p o n ovitvi p a se jim je k azen podvojila in so bili izgnani iz svojega k raja. M o rn arjem tih o tap sk ih ladij so za izdajo svojih lastn ik o v ladij zvito po n u d ili m o2nost o d k u p a g rehov te r 200 lir n a g ra d e , polovico v red n o sti ladje in polovico tih o tap ljen eg a blaga, dobili p a naj bi se p o 100 lir za vsakega m o rn arja. T e stroske si je d rzava sev ed a n ad o m estila iz prem o g en ja u jetih tih o tap cev , ce pa so bili b re z njega ali ga ne bi im eli dovolj, so m orali o d sed eti v zaporu, d o k le r niso s svojim delom p o rav n ali stroskov22. ' Poglavitni odjem alci istrsk eg a tih o tap ljen eg a vina so bili v F urlaniji, od v zp o n a T rsta v 17. in 18. sto letju p a v tem m estu. V tem Casu je bila za p re p re c e v a n je tih o ta p stv a n a D e b e le m rticu p ri K o p ru stacionirana p o sa d k a dveh bojnih la d ij, sestavljena p re te z n o z A l-banci. T o tu d i priCa, k ak o razSirjeno je bilo n ereg u larn o p rev azan je blaga rav n o v T rst, k je r tedaj seveda ni bilo p o tre b n o plaCevati ni-kakrsnih davkov. Z an im iv o p a je, d a tedaj zasezenega tih o tap sk eg a blaga niso vec razd eljev ali m e d za to zaslugne, tem v ec so ga ali p ro - dali n a dragbi ali p a vse zasegeno blago zm etali v m orje, n e m a lo k ra t kar s p o to p itv ijo sam e lad je23. T o d a vsi n a ste ti in drugi u krepi, vkljuCno z visokim i kaznim i24, niso zalegli in poroCila o tih o tap stv u v Istri se do kon ca B en esk e republike (1797) le se m nozijo. Pri te m p a se g re sev ed a v prvi vrsti vprasati o vzrokih za tak o stanje. T u so bili n ed v o m n o na p rvem m estu davki ozirom a daci, ki so jih p o b irali t.i. dacarji. Z a vsako am foro vina, izvozenega v B enetke, so v 14. sto letju Istran i m orali plaCati 2 d u k a ta (1 d u k a t = 3,2 lire = 64 soldov) d avka, od le ta 1383 dalje p a se 30 soldov p o v rh 25. 22 1362. 3 sept., Senato Misti, A M SI 5. 23 Prim. Senato R etto ri (1643. 20 jun., 1644. 6. okt., 1646. 29. avg.), A M SI 18 (1902)- Z odlokom z dne 10. april 1363 sicer prepovedujejo to rtu ro za tihotapce (gl. Senato M isti, A M SI 5), to d a se leta 1618 (23. avg. - Senato M are, A M SI 12) je dobil tri udarce z bicem lastnik ladje, ki je natovorjena z vinom peljala proti Trstu, k e r je na ukaz k apitana barke proti kontrabandu zacel streljati. T oda tedaj jo je poceni odnesel, kajti leta 1625 so B enecani predpisali, da se v prim eru nasilnega upiranja ali zaljenja uradnikov tihotapce kar obesi. Leggi Criminali, B enetke 1751, str. 114. 23 Prim . S enato M isti (1375. 27. sept., 1382. 24 okt., 1383. 16. m ar.), A M SI 5. 1 2 7 D E Z E L A R E FO SK A C eprav nim am o zanesljivih p o d atk o v , koliko naj bi d rzala en a am-fora, lah k o s pom ocjo p o d a tk a iz leta 1313, da je bil dav ek na urno (64,7 litrov) vina, izvozenega v F urlanijo, 8 soldov26, p o p recn a cena u rn e vina p a se je gibala m ed 20 in 30 soldi27, sklepam o, da je dac na p ro d a n o vino znasal 20-30% . N a to sk lep an je n ap elju je tudi visina k o p rsk eg a d av k a n a vino, p ro d a n o na d ro b n o v gostilnah v m estu in na podekelju, to je dac n a h o sterije ali, k o t se je se im enoval, dac na spino, ki je v K o p ru ta k o v 14. k o t 16. in 18. sto letju variiral m ed 25 in 33% 28 V zadnji c e trtin i 16. sto letja so sicer poskusali visino n ek a te rih dacev fiksirati in p o en o titi. T ak o so za K o p er in podezelje nam esto tre tjin e dolocili dac 30 soldov p o urni vina za p ro d ajo na d ro b n o 29 te r 2 solda za sechio o zirom a 10 soldov za u rn o vina, izvozenega v d ruge k raje B e n esk e re p u b lik e 30, m ed tem ko so dac n a vsako urno p rid e la n e g a vina n a K op rsk em 2e od 14. sto letja dalje dolocevali z raznim i odloki. V 14. sto letju je ta znasal od 4 do 1 solda po urni, glede n a letin o , ugodne ali n e u g o d n e v rem enske, dem ografske ali d ruge okoliscine p a v e c k ra t ni bil en ak v m estu k o t na po d ezelju 31. N ato se je ta dac ustalil n a 2 soldih po u rn i vina32, leta 1672 p a so ga poskusali p o e n o titi za celo tn o b en esk o Istro v viSini 2 soldov in pol 28 Z a razm erja denarnih enot kot za velikost am fore prim. D. Mihelic: N eagrarno gospodarstvo P irana od 1280 do 1340. SA ZU , Ljubljana, 1985, str. 29, op. 67. G lede na visino davka na am foro ter urno v 14. stoletju pa bi lahko sklepali, da je bilo razm erje m ed njim a 1 : 8. 27 Z a ta po d atek ter o dacarjih in delovanju kom unske uprave glede pridelovanja vina prim. prispevek D. M ihelic v tej pubiikaciji. 28 Prim . S enato Misti (1381. 5. okt, 1382. 17. nov.), AM SI 5; 1589. 2 sept. Statut koprskega kom una iz leta 1423 z dodatki do leta 1668 (dalje Stat. Kop.), Pokrajinski arhiv K oper - C enter za zgodovinske raziskave Rovinj, 1993, V. knj., 86 pogl.; K apitularij vinskih dacarjev, Stari koprski obcinski arhiv po inventarju F. M ajerja (Inventario delkantico A rchivio m unicipale di C apodistria) st. 1115. G radivo je u p o rab n o na m ikrofilm u pri DrZavnem arhivu v T rstu (zato dalje AST. A A M C ), bob. 1354. 29 1598. 3. okt. S enato M are, A M SI 12. 3® AST. A A M C , St. 1115, bob. 1354, str. 22: "Vini per Terre A lie n e ' (4. okt. 1575). R azm erje m ed u rn o in sechiom je torej znaSalo 1 : 5. 31 Senato Misti 1358. 17. maj, 20 sept., 1381. 5. okt., 1382. 17. nov., A M SI 4 in 5. 32 AST. A A M C , St. 1115, bob. 1354, str. 32. 1 2 8 D A R K O D A R O V E C . V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . p o u rn i33. K o n ec 18. sto letja je znasal 3 solde po urni vina34. K olicine pridelanega vina in cene N a v ed en i p o d a tk i om ogocajo izracun in prim erjavo kolicine p ridelan eg a vina n a K o p rsk em v dveh izbranih obdobjih: v zadnji p etini 16. in 18. stoletja. Z a 16. stoletje sta nam rec o h ran jen i dve porocili letnih "zakljuCnih racunov" k oprskih p o d e sta to v in k a p itan o v 35, za d rugo polovico 18. sto letja p a obstajajo navedbe celotne kolicine p rid elan eg a, o b d av cen eg a in p ro d a n e g a vina36. Iz finanfinega poroCila o delovanju koprske k o m o re iz leta 1584 sledi, d a je ta im ela p rih o d k e v viSini 13.525 lir in 9 soldov, m ed tem ko so bili o d h o d k i 17.078 lir in 12 soldov. T o neso razm erje je bilo sicer kro n icn i p o jav k o p rsk e o sred n je davCne blagajne. V e n d a r nas v tem p rim e ru zanim ajo p red v sem dohodki, izvirajoci iz prid elo v an ja vina, ki jih p rik azu je ta b e la 1. lir soldov - dac 2 soldov za secchio vina, izvo2enega v k raje B en. rep u b lik e 1.124 18 - isti d ac za B u je z ozem ljem 327 18 - isti dac za Izolo z ozem ljem 502 10 - dac n a gostilne ( ostarie) v m estu 4.820 4 - dac na gostilne po vaseh 1.313 18 - dac za vstekleniC enje ( im bottadura) 2 solda po urni 1.400 skupaj daci za vino 9.489 8 T abela 1: Vrste vinskega d aca in visin a vinskega p rih o d k a koprske kom ore 33 1672. 11. jun. in 10. avg., Senato R ettori, A M SI 20 (1904). 34 A S T .A A M C ,5 t. 1120, bob. 1356. 33 R elazione Alvise M orosini - 1583, G iacom o Lion - 1584, AM SI 6. 36 AST. A A M C , st. 1118 in 1120, bob. 1355 in 1356. 1 2 9 D E Z E L A R E FO S K A Skupni delez vseh p rih o d k o v od prid elan eg a vina v kop rsk i ko-m ori je torej znasal do b rih 70% , Ce od tega d eleza o d stejem o bujski in izolski prisp ev ek , je delez na K op rsk em prid elan eg a vina v visini dobrih 61% se v ed n o izjem no velik. Skoraj toliksen dele2 (54% ) je p red stav ljal dac n a vino v kop rsk i blagajni tudi leta 1771, ko je uspel koprski p o d e s ta t in k a p itan zbrati 21.000 lir d a v k a37. Vsaj od leta 1752 dalje je n am rec dac za grosisticno p ro d ajo , p ro d ajo na d ro b n o te r od cenitve 2-3 soldov na u rn o vina, ki so ga prispevali v koprsko blagajno, znasal 11.413 lir 3 solde ozirom a je s prilagoditvijo fiksnega razm erja m ed d u k a to m in liro (1:6,2) na te d an jo trzno razm erje (1:8) znasal 14.726 lir 13 soldov38. Sam o za prim erjav o : d v o n ad stro p n a hisa z 72 m 2 v K o p ru v lasti grofov B orisijev, v k a te ri sta leta 1791 bivala dva k o p rsk a duhov-nika, je bila u ra d n o o cen jen a v v red n o sti 2869 lir39. G le d e n a d an e p o d a tk e s konca 16. stoletja, lah k o izracunam o, da je bil letn i p rid e le k vina n a K op rsk em okoli 20.338 urn, to je 13.220 hl. T a b e la 2 p a p o d aja prim erjav o p rid elk a kon ec 16. sto letja s p rid elk o m v zadnjih dveh d esetletjih 18. sto letja te r na podlagi visine daca tu d i m alo p ro d a jn o ceno vina40. leto u rn e hl m aloprod. dac na u rn a soldov u rn o (v soldih) (m aloprod.) 1584 20.338 13.220 30 90 1788 17.171 11.109 45 135 1791 28.915 18.708 23 69 1792 21.728 14.058 36 108 1795 22.783 14.741 35 105 1796 20.173 13.052 44 132 T abela 2: P rid e le k vina na K oprskem 37 Relazione, N icolo D o n ad o - 1771, A M SI 10. 38 A S T .A A M C , st. 1117, bob. 1355, foto 70. P okrajinski arhiv K oper (PA K ). 85. Notarski spisi. N otar G iuseppe Lugnani, 1791, m inutario st. 68. 40 Prim. AST. A A M C , st. 1120, bob. 1356, fol. 26-61. 1 3 0 D A R K O D A R O V E C . V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . Iz ta b e le 2 je se razvidno, d a so se v n asprotju s koncem 16. sto letja cene vina oblikovale svobodno glede na p o n u d b o in povpra-sevanje o zirom a glede n a k v a n tite to p rid elk a, za k a r so se K oprcani rav n o v 18. sto letju na vso m oc prizadevali, sklicujoc se na svoje nek-danje p rav ice41. T o d a njihova ozirom a dacarjeva svobodna volja do-locanja cen se je gibala le m ed fiksnim dacem 3 soldov za urno z m erjen eg a vina n a p o d e fe lju te r m ed kolicino letn eg a p rid elk a in p re d p isan o visino p risp ev k a za k o prsko blagajno te r druge izdatke, ki so se izvirali iz d o h o d k o v n a vinski p ridelek. Iz vinskega d o h o d k a so n am rec 2e o d 14. sto letja dalje krili stroske za prep recev an je zavas u rn vina vas urn vina M ovra2 670 R ojci 53 Sm okvica 153 C en tu r 93 GraciSce 111 P om jan 228 K ubed 392 M anzan 151 D ol 195 K o stab o n a 495 Z an ig rad 7 P uce in Planjave 474 Z azid 101 B reci in D olina 84 P odpec 270 Sm arje 574 B ezovica 187 G rintovec 36 L oka 497 K avrijak 18 R o zar 1.073 G a2on 302 G abrovica 961 Sergasi 62 Osp 1.286 P ad n a 265 Tinjan 375 N ova vas 174 Skofije 490 Sv. P e te r 585 D ek an i 1.117 K rkavce in Skrljevec 671 Sv. A n to n 414 MerisCe 287 L o p ar 75 Skorusica 142 M arezige 56 S orbar 30 Babici 101 Skupaj 13.354 T abela 3: P o p is p r id e lk a vina v u m ah leta 1 8 0 4 v k o p rsk ih vaseh (P A K . 2 8 8 . D e B e lli, a.e. 11) 41 AST. A A M C , st. 1117, bob. 1355, foto 68-70 in 82. 1 3 1 D E Z E L A R E FO S K A moCvirjenja okoli k o p rsk eg a o to k a 42, za p lacevanje glasnika43, zd rav n ik a in ja v n e g a ubitelja44, v 18. sto letju pa so svojo skledo p ritak n ili se drugi k o m unski urad n ik i in ustan o v e, k o t na p rim er spital in skofija, d a niti ne o m enjam o raznih m erilcev vina, cuvajev vin ogradov te r drugih z vinom povezanih oseb, seveda na prvem m e stu dacarjev. T a k o je v drugi polovici 18. sto letja d o h o d e k od vina obicajno za 25-30% p reseg al znesek, ki ga je bil d acar obvezen p risp ev ati v k o p rsk o k o m o ro , tem u p rim ern o p a je bilo tudi obliko-vanje m a lo p ro d a jn e cene vina45. zito 1 star (77,2 1) 380 soldov k o ru za " 210 " sirek " 120 " rz n 240 " ajda n 160 " fizol n 280 " bob " 280 " p ro so " 240 " riz ii 625 " olje 64,71 233 " vino t* 180 ” T a b ela 4: Cene v B enetkah (1781. l .j u n . ) K oprCani so se za prim erjav o in dolofianje cen n a trg u oditno zgledovali p o b en esk em trgu, vsaj tak o sledi iz knjige iz stareg a k o p rsk e g a arh iv a za le ta m ed 1781 in 178346. Z a p o n azo ritev so v tabeli 42 1344. 19. apr., S enato M isti, A M SI 3. 43 1382. 17. nov. Senato Misti, A M SI 5. 44 Stat. Kop., knj. 5, pogl. 65. 45 Prim . AST. A A M C , St. 1118 in 1120, bob. 1355 in 1356. 4® AST. A A M C , St. 1064, bob. 1326, foto 35-69. Z a vino se v tem seznam u uporablja votla m era libra oz. lira, ki pa po ceni ni verjetno. da bi bila enaka oljni 1 3 2 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . 4 n av ed en e tu d i cene n e k a te rih drugih proizvodov, p re ra c u n an e v solde in e n o tn o v otlo m ero. Iz ta b e le o cenah vina po m esecih zlahka razb erem o , da so bile cene naj visje ob iztek u sezone, od m aja do o k to b ra, strm o so p ad le no v em b ra, k o je bilo n a trgu obilo novega vina, te r se od decem b ra dalje p o sto p o m a dvigale. jun.'81 180 soldov avg.’81 180 " o k t.'81 190 " nov.'81 140 " m aj.'8 2 210 " jun.-avg.'82 220 " sep .-o k t.'8 2 230 " dec.'82 190 " feb.'83 180 " m ar.-ap r.'8 3 190 " T abela 5: Cene vina v B enetkah p o mesecih v letih 1 7 8 1 -1 7 8 3 (v urnah). T u d i za Izolo lah k o izracunam o p rib lifen letni p rid elek vina. Izolski d elez od p rid e lk a vina je v skupnem letn em d o h o d k u p red - stavljal skoraj 21 % 47, sev ed a b rez d eleza za izvoz vina v druge beneSke k raje, ki so ga Izolani prispevali v k o prsko blagajno. Skupaj s slednjim lah k o izracunam o, da je Stel izolski letni p rid elek priblizno 7.600 hl vina. libri (0,65 litra). V seznam ih za navedena leta pa se e n k rat z enakovredno navedbo cene nam esto libre pojavi bozza, ki po m erilu ustreza tedanjim cenam , saj je bilo razm erje u rn a - secchio - b o zza 1 : 5 : 10, tj. 64,7 l : 5 x 12,94 l : 10 x 6,47 l. Z a razm erje secchio : bozza prim. G. Boerio: D izionario dei dialetto veneziano, B enetke, 1856. ^ Prim. L. M orteani: Isola ed i suoi Statuti, A M SI 4, str. 168/9. 1 3 3 D E Z E L A REFO SK A Z a P iran p a je iz dosegljivih p o datkov te2je izraCunati letni vinski p rid elek . Po p o d a tk u iz leta 172748 je davek od vina znasal 4.492 lir, k a r je le 17% dele2 celotnega letnega dohodka kom una, m ed tem ko je levji dele2 d o h o d k o v v tem m estu po navedenem finanCnem porocilu p rip ad al doho d k o m od ulova rib (61% ). Spisek kom unskih d o hodk o v z zacetka 17. stoletja p a navaja davek od vina v visini skrom - nih 210 lir, k a r je predstavljalo le 0,7% dele2 pro racu n a, najvisji pa je bil delez od p rid elk a soli (40,6% ) in rib (31,5% )4y. T e p o d atk e si lahko razlagam o le z ugotovitvijo, da so po p o treb i beneske oblasti dolocene davcne postav k e d irek tn o preusm erjale za druge p o treb e, p red v sem v fo ntik, nalagale nove davfine obveznosti ozirom a koncen trirale p rih o d k e v koprski fiskalni kom ori50. T ak o n a p rim er v p iran sk em p ro ra c u n u za leto 1727 sploh niso zajeti dohodki od p rid elka soli, ki so bili v drugem seznam u po visini deleza na prvem m estu. P o d a te k o vinskem dele2u kom unskega p ro racu n a v obeh p rim erih tudi ni ta k o razdelan, kot na prim er v K opru in Izoli. Z ato ni razvidno. k a te ra vinska davCna postavka je zajeta ozirom a lahko za leto 1727 p redvidevam o. da sta v izracunu zajeta dac za p ro d an o vino v gostilnah te r za grosisticno prodajo. Slednji je znasal v Piranu 1 sold po urni vina (v Izoli pol solda), k ak o r sledi iz kom orniske knjige, kjer se zasledim o, da je v letu 1763 kom un od tega daca pri-dobil d o b re 604 lire, leta 1765 pa dobrih 273 lir51. Ce bi poskusali hi-potetiCno doloCiti povpreCno visino grosisticnega daca na 400 lir, tj. 8.000 soldov, pri cem er bi znasal p ridelek 8.000 urn vina, p reo stan ek proraC unskega dele£a iz leta 1727 (okoli 4.000 lir = 80.000 soldov) pa bi dodelili m alo p ro d ajn em u dacu, ki je v Piranu ze v 14. stoletju zn a sal od 20-30% , bi to p om enilo okoli 3.000 urn, torej skupno priblizno 11.000 urn vina. TolikSen p ridelek vina za prodajo bi se v prim erjavi z obsegom k o p rsk eg a in izolskega kom una ujernal s piranskim . ^ L. M orteani: Notizie storiche della citta di Pirano, Trst, 1886. str. 119. ^ Prim. D. Mihelic: M estni vsakdan v obdobju baroka v luci razlicnih pisanih virov (Piran, 1600-1602), v A nnales 1 /'91, Koper, Zgodovinsko drustvo za juZno Prim orsko, 1991, str. 94. 511 Prim. M. Pahor: Socialni b o j i v obcini Piran od 15.-18. stoletja, Ljubljana - Piran, 1972, str. 175-182. Prim. Se: Relazione, Marin B adoer - 1795, AMSI 10. 51 Pokrajinski arhiv K oper (dalje PAK). Piranski arhiv. Kodeksi. Komorniske knjige, knj. 20, fol. 8 in 9. 1 3 4 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . Z n av ed en im i zadrzki je v 18. stoletju povpreCen letni p rid elek vina za p ro d a jo dosegal naslednje kolicine: K o p er 22.000 u rn ali 14.234 hl Izola 7.600 urn ali 4.917 hl P iran 11.000 urn ali 7.117 hl skupaj 40.600 urn ali 26.268 hl N ed v o m n o p a so km etje pridelali se precej vec vina, saj so ga po m nogih priCevanjih o g ro m n o tudi sami popili, ga zaradi n eu g o d n e davcne in n eu stre z n e p ro d a jn e politike na svojo ro k o p rep ro d ajali ozirom a tih o tap ili. k a r ni bilo v splosno korist, kot ugotavlja koprski p o d e sta t in k a p itan leta 1795, ki se d odaja, da je bila podloznikom ob vseh obstojeCih te2avah n ak lo n jen o st k pijanCevanju lahko le usodna to la2 b a52. N e glede n a ta k e in p o d o b n e ugotovitve in prepriC evanja istrskih in beneSkih oblasti, da bi se k m etje usm erili tudi na prid elo v an je donosnejsih p rid elk o v , m ed k a te re so n edvom no najprej uvrscali sajen je m urv in p rid elo v an je svile, pa se istrski k m et ni o dpovedal svojem u trad icio n aln em u opravilu: vinogradnistvu in vinarstvu. Istrsko v in ogradnistvo v o fe h skofa Tommasinija N e d v o m n o nam je najcelovitejso p o d o b o o istrskem v in o g rad nistvu v o b rav n av an em o b d o b ju zapustil v svoj em delu novigrajski skof G iaco m o Filippo T o m m asin i53. Ne le da je nastel te d a n je po-glavitne so rte trt in vrste vin z vinskim i okolisi, opisal posam ezne faze o b d elav e v in o g rad o v te r p rid elav e vina, temveC je n akazal tudi osnovne p oti istrske vinske trgovine in m oznosti n adaljnjega razvoja. V slednje ga sicer ni rav n o prepriC evala njegova lastna ugotovitev, da g red o istrski km etje n a njivo, ko je sonce visoko, nam esto 32 R elazione, M arin B adoer, AM SI 10. C-3 G.F. Tommasini: De' Commentarj storici-geografici della Provincia deli'Istria (ok. 1650), v A rcheografo T riestino. vol. IV, Trst, 1837. str. 101/2. Prim. G.F. Tom m asini: Zgodovinski kom entarji o Istri. Z alozba KRES. L jubljana 1993, str. 64-68 (v slovenscino prevedel Sergij Slenc). 1 3 5 D E Z E L A R E FO S K A da bi sii vsaj dve uri p rej, k o t je to v navadi npr. v L om bardiji; zjutraj rad i se m alo pospijo, p re d n o gredo n a delo, p a se srknejo m alo "ta d o b reg a". Z em ljo o b d elu jejo z volovi, ki vpreZeni v ja re m vlecejo dolgo d eb lo , ki m u pravijo m angolino, z lemeZem z enim sam im rezilom za o b racan je zem lje. V o la na glavi nim ata je rm e n o v ali vrvi, d a bi ju k m e t vodil, p ac p a h o d ita p ro sto sam o z jarm o m , o rae p a ju priganja s klici p o slovansko. T om m asini Se ugotavlja, da im a istrski plug k olesa k o t v L o m b ard iji, le da im a lem ez eno sam o rezilo. V se k a k o r lah k o p ritrd im o njegovi ugotovitvi, d a so, k o t pravi, visoke trte v deZeli novost, ki so jo uvedli na B ujskem pri Sv. P e tru cassinski m enihi, zlasti v dolinskih p red elih pa jih ze na veliko in zelo uspeSno p o sn em ajo tu d i drugi54. OCitno so d o ted aj v Istri, zlasti v n jen em sev ero zah o d n em delu, gojili le nizke trte , v k a r nas m ed drugim preprifiuje b en esk i p o to p isec in kronist M arin Sanudo, ki naj bi Istro obiskal okoli leta 1473. T edaj so na K op rsk em gojili le nizko tr to 55, k a r d o b rih sto let kasn eje p o trju je tudi kop rsk i p o d e sta t in k a p itan , ko se v svojem poroCilu zgraza n ad o b sed en o stjo koprskih p o d ezelan o v , ki, n am esto d a bi sejali zitarice, gojijo le nizko trto ali " p o ste n a d o ", k o t jo im enujejo. Tej naj bi posvecali vso svojo de-lovno p o zo rn o st, zato taisti nacelnik pred lag a, d a bi, p o d o b n o k o t so storili n a K reti, p ooblastili en eg a drZavnih u radnikov, ki bi v svojem o b h o d u po dezeli uk azal izruvati vse nizke trte. N a zelo rodnih te re n ih naj bi n a to po sejali Zitarice, drugje p a visoke trte , m ed tem ko naj bi sajenje nizkih trt povsem p rep o v ed ali56. D a so bile to celo za tisti cas nesm iselne iluzije, p o trju je pri-cevanje T om m asinija, ki ta k o po kakovosti k o t po razSirjenosti in n e n azad n je p rim ern o sti o b d elo v an ja o b rav n av a p rid elk e nizkih in visokih vinogradov. "T rte o b eh v rst sadijo la k e t globoko, da lahko zdrzijo vrocino, ki je v Istri p ogosta. N izke trte p ridni vinogradniki najprej spod-kopljejo, n a to okoli boziCa obrezejo te r vrhove zakopljejo, cem ur pravijo 54 Ibid., str. 64/65. 55 "... Q uivi e assa vin, et sono le vigne basse in terra, non chom o altrove avem o visto',...”. Cit. v F. Semi: Istria e Dalm azia. U om ini e tem pi. D el Bianco E ditore, 1991, str. 152/3. R elazione G iovanni Francesco Sagredo - 1598. A M Si 7, 1891, str. 107. 1 3 6 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A RSTV O .. a _ . • * ta -S 9._ _ « 1 - » ji « II? . 4 IS A ~ .1 S fe a » f« 9 A R e c e p t z a p rip ra v o vinskega likerja, k i ga j e 2 0 ju lija 18 2 3 N ico ld B aseggio p r e p is a l iz sv o je h eleik e iz leta 1801 (P A K . 288. D e B elli, a.e. 11): N a vsakih 1 0 0 fu n to v (1 fu n t = p rib l. 0,5 kg, op. a.) P icco lie d o d a m o 15 fu n to v m esanice, d vo tretjin sk o sestavljen e iz ovelih ja g o d , ta k o im en o va n ih S ip p a in P in ella, tretjin a m esanice p a n aj bo iz j a g o d grozdja, im enovanega M alan. T ej m esanici d o d a m o se 15 fu n to v g ro zd ja R efosk, p o se b e j izbranega iz G rica (C ollina), ta k o d a bo m esanice skupno 3 0 fu n to v na vsakih 1 0 0 fu n to v P iccolie. M eSanico g ro zd ja zm a stim o z nogam i, k o t se p rip ra v lja obiCajno vino: ta k o p rip ra v lje n m o st p reto cim o v p o so d o (bunella), k i j o d o b ro p o k rije m o z odejo. V naslednjih stirih dneh m o st trik ra t na dan prem esam o, p e ti dan p a g a p relijem o v drugo p o so d o (a m a so ), k i j e ne za m a sim o povsem , tem vec p u stim o p r i cepu (coccone) m a lo odprtine, da lah ko k r o ti zrak, k i om ogoca nem oteno ferm e n ta c ijo . V tej p o s o d i m ora s ta ti vsaj dve leti, ce te lim o , d a p o sta n e d o b e r liker, ne d a b i g a k a k o rk o li p re ta k a li, sa j bi mu s tem o d v ze li ferm en tacijo. N a koncu p a j e N ic o ld B aseggio p rip isa l, da j e ob nekem drugem poskusu ze p o enem letu s v o j lik er p re to c il v steklenice, k jer se j e ohranil sla d k eg a in odlicn ega okusa vse do njegove uporabe. 1 3 7 D E Z E L A REFO SK A delati pronegre, to je pripravljati sadike. A prila jih spet okopljejo in oplejejo, n e k a te ri p a okoli trte nanesejo zem ljo, zlasti tam , kjer je trta zasajen a dve leti, k er se tako ojaca in odebeli, ce jo obrezejo nizko p ri zemlji. T ak o dobi lepe in obilne vrsiCke, Prve dni julija trto okopljejo se tretjiC; tem u pravijo bran an je (occare). T o grozdje o d e beli in om ogoca p rim ern o rast vrhov. T ro jn o o k o pavanje prak-ticirajo v P iran u in B ujah, drugje pocnejo to le d v akrat, m aja in julija, m ed tem ko leni (in zato revni) km etje le e n k ra t letno. V isoke vinograde. im enovane tu d i piantade. okopavajo m arca. K o trte obrezejo , jih pritrdijo ob kole (palli)\ n ek ateri sadike m arca iz-kopljejo te r jih m aja ponovno zakopljejo, zlasti sadike refoska, drugi jih, Ceprav p o red k o m a, obranajo. Pri zasaditvi tak o nizkih k o t visokih trt odre2ejo vrhove trtam . ki so jih m arca zakopali v zem ljo; tem vrSickom s k oreninam i, ki om ogocajo zgodnejsi p ridelek, pravijo b ilfe ." P oleg proSeka, ki ga je ovekovecil i t anticni polihistor Plinij v 1. stoletju, je bilo zelo znano istrsko vino koprski niuskat, ki je prvega po m nenju T om m asinija celo prekaSal. M uskate so v Istri m no2icno zaCeli delati sele na zacetk u 17. stoletja, zato k e r je sel takoj v pro d ajo in m nogi Istran i so si tedaj oskrbeli to trto. Iz celega m osta so delali v K opru d o b re in zelo bislane m uskate, ki so jih izvazali in ki so bili ta k o blagega okusa kot kretski. O kusne m usk ate so sicer delali tu d i v drugih istrskih krajih. O b ran o grozdje so dali za nekaj dni na deske ali slam o, ga stisnili skupaj s tro p in am i, pokrili te r pustili vreti poldrugi dan, tak o da je vino iz izbranega grozdja dobilo vonj in blag okus m uskata. Z elo je bilo cenjeno "kraljevsko vino"57 iz okolice Podpeci in T rsta, k a k o r tudi izolska in m iljska bela rebula, sladka in p rijetnega okusa; ta vina so od nekdaj mobila grla in m esala glave tudi na B en esk em , v F urlaniji in na N em skem , tak o da je sam cesar vsako leto poslal ponj na K oprsko in Tr2aSko. Slovela p a so se po tem , da niso bila p rete^ k a ne za felo d ec ne za glavo. Izm ed nizkih tr t belega grozdja so poleg rebule, ki uspeva v povprecni zem lji in daje m odno vino, sadili se kosmatico (pelosa), ki so 57 P. Naldini: C orografia ecclesiastica o'sia descrittione della citta, e della diocesi di Givstinopoli D etto volgarm ente C apo ddstria, B enetke, 1700, str. 369. 1 3 8 D A R K O D A R O V E C : V IN O G R A D N IS T V O IN V IN A R STV O . jo P irancani im enovali calcionesa (apnenCasta); ta uspeva na bolj tegki zem lji, m e d te m ko uspeva pirella na kam nitih pustih zem ljiscih, k jer d ruge trte kom aj poZenejo, kaj sele da bi rodile; zato p a to vino ni po d o b ro ti prav niC zao stajalo za prvim a dvem a. P ri visokih trta h so n a prvo m esto m ed crnim i vini postavljali refoSk, ki so m u pravili tudi veliki te ran . To je crno, sladko vino, ki so ga v Istri ravno ta k o p re d kratkim zaCeli pridelovati, pojasnjuje T om m asini58, R efo sk u sled ita po k akovosti gropella in rdeca hrva-tica59. O d belih vin je bil znan nezni cividin, ki im a d ro b n e jagode, nato tribian, malvazija te r imperatoria, debelo in dolgo grozdje. Poznali so Se veliko drugega grozdja, m ed tem i tudi najboljse m uskate iz nizkih trt, k a r d aje slutiti, da so to vino pridelovali 2e v srednjem veku, v e n d a r ga je bilo m anj, zlasti iz visje lezecih vinogradov in apnenC astih zemljisc. S tebelni vinogradi, ki so jim p ra vili tudi brajde, p a so dajali p re te z n o Crno grozdje. N asploh so se istrska vina razlikovala po kakovosti glede na lego in zem ljisce. N e k a te ra so bila blaga, lahko uzitna, sladka, druga tez-ka, slabo p rebavljiva, m o tn a, pa tudi raskava in zaradi m raza kisel-kasta. Sicer pa istrska vina hvalijo, pribija T om m asini, saj jih pravilom a povsod d elajo b rez vode, v en d ar ne tistih za dom aco up o rab o . N ek ateri, ki so grozdje o b rali o k to b ra , ga dali v cebre, ki so jim p ra vili cavicchi, ga Cez no c pustili s tro p in am i, zjutraj p a ga iztisnili v moSt in preto cili v sode, so namreC n a tro p in e vlili vodo in ta k o dobili d ru g o vino, ki so m u pravili zomta. V Izoli, kjer so delali d o b ro rebulo, so p o p rv em vinu naredili konto, p o tem p a se drugo zonto, zanim ivo p a je, d a je ta k o p rv a k o t d ruga po veliki noCi dala strasno m ocan kis, k a r se ni zgodilo drugod, npr. v B ujah, kjer je zo n ta po-stala raskava. V Izoli naj bi bilo tak o zaradi vode iz njen eg a vodnjaka. co Tommasini, str. 67. 59 V izdaji Tom m asinijevega dela v A.T. je to vino zapisano kot chernatizza, kar je v slovenskem prevodu zabeleZeno kot krnatica (prim. str. 65), m edtem ko je v delu P rospera Petronia, M em orie sacre e profane deli'Istria (nastalo leta 1681), Trst, 1968, str. 75 zapisano Chervatizza, Tom m asinijeva cropeila pa je pri Petroniu gropella. Petronijevo delo je nam rec nastalo dobrih trideset let za Tom m asinijevem , z redkim i dodatki in popravki pa je v bistvu prepisano T om m asinijevo delo. 1 3 9 D E Z E L A R E F O S K A V n av ad i je bilo, da so vino p re ta k a li v ja n u a rju ali fe b ru a rju ob scipu, d a se je cez p o letje ohranilo. D o d ajali niso nob en ih luzil, tak o d a so vina o stala Cista, ta k o k o t tedaj, ko so jih delali. Sodi so bili iz jelovine, dobivali pa so jih iz nadvojvodskih de-zel60, p o se b n o z loSkega gradu. P rav ta k o so bili iz jelovine dolgi in ozki Cebri, sodCki, v ed ra in b re n te , nasploh vse, k a r so rabili, ko so delali vino. Sodi so stali Sest lir brez obrocev, zdrzali so osem do stirin ajst let, obroCi pa so bili iz jesen a, b resta ali gabra. K o so iz njih stocili vino, so jih oprali z vodo, ocedili in obrisali s k rp o , d a se ni n a b ira la vlaga. K am en , ki so ga pusCala vina, so p ro d ali drogeristom . K leti so im eli na hlad n ih m estih, v en d ar n ad zem ljo. T o p a je m en d a oCitek istrsk em u k m etu , ki ga je m a rsik ateri d elezen se dandanes. S te m T om m asinijevim p rifev an jem , ki je n edvom no veljalo ne le za 17., am p ak tu d i za p rejsn ja in vsaj se kasnejSe stoletje, te r z naved en im v te m p rispevku je ned v o m n o p o trje n a ugotovitev, da je vinog rad n istv o in v inarstvo igralo osred n jo vlogo v gosp o d arsk em zivlje-nju danaSnje slovenske Istre. U g o d n e geografske d anosti in tradicija p a so najboljSe zagotovilo ne le za sedanjost, tem vec tudi za prih o d n o st. 60 V beneSkih virih se prebivaci notranjeavstrijskih de2el, K ranjske, Stajerske in KoroSke, najveckrat oznacujejo s skupnim im enom Arciducali. 1 4 0 % Brenti in ceber (kad, badenj, m astel) z dvem a rocajem a. E tn o- grafski m u zej Istre, P a zin (Foto: R . Starec, 1994) K N JIZ N IC A A N N A L E S 10 PAVLE MERKU VARI ACUE NA "BRENTO" I Brenta je sred n jev esk a latin sk a b e sed a in pom en i "prostorninsko m ero" (S E L L A 82) ali "keltsko orodje" (S E M I 54). R azvila naj bi se iz sred o zem sk e b esed e, ki jo oznaCuje p o seb n a oblika, lastn a posodam in sk led am (D E V O T O -O L I 253). V severovzhodni Italiji se ime dr2i skale p ri gorskem im enu D o lo m iti di Brenta in je lastn o se reki Brenta, ki izvira n a te m p o gorju in se vije do Ja d ra n a , ki ga dose2e ju2no od B e n etk . Ce p rezrem o ti dve zem ljepisni im eni, je italijanScina o h ran ila b esedi o b a p o m en a, ki ju je poznala ze latinsCina: 1. p o d o lg o v a ta lesen a poso d a, ki jo nosim o oprtiv p ri trg a t-vi; 2. p ro sto rn in sk a m e ra , ki jo rabijo se v P iem o n tu za vino: v To-rinu od g o v arja 49,30 litro m (D E V O T O -O L I 253). K dor nosi b re n to pri trgatvi, je brentatore/brentatrice (p rav tam ). In za italijanscino je to vse. Iz Italije, de2ele, iz k a te re so b en ed ik tin ci razsirili vinsko k u ltu ro po drugih ev ropskih d ezelah ze v sred n jem veku, so prisle k nam tudi n e k a te re b esed e v zvezi z vinom . K aksno sreco je b re n ta dozivela p ri nas? SSK J 190 p o zn a brento "visoka lesena poso d a, navadno za grozdje, ki se nosi n a h rb tu "; slabsalno pa p o m en i "debelo zensko". K a k o r p o zn a sred n jev esk a latinscina m anjsalnico brentella (S E L L A 88), ta k o p o zn am o m i k a r tri m anjsalne izraze: brentica, brentac in brentdca\ in k a k o r je v srednjeveski latinscini izvedeno ime brentarius d voum no, saj p o m en i n ek aterim "izdelovalca b ren t" (S E L L A 82), drugim p a "nosaCa b ren t" (SSK J 190, P L E T E R S N IK 55) ali "m ajhno b re n to " (SSK J 190), brenta p a SSK J 190 "nosaca bren t", re d k o "izdelovalca b re n t" , brentar p a SSK J 190 "nosaca b ren t", re d k o "izdelovalca b re n t" , brentar p a P L E T E R S N IK U 55 le "nosada". C e p re z re m o se nekaj razlik v naglaSanju, navaja P L E T E R S N IK se tri slovenske izvedenke: brentasa "zgoraj za p rta 141 D E V E L A R E FO S K A b r e n ta ”, brentdciti "nositi b re n to (pri trg a tv i)" in brentjdk "ogrodje, s k aterim nosim o b ren to ". * * * SreCa, ki jo je besed a do2ivela v slovenskem p ro sto ru , im a gotovo zgodovinski in dru2beni razlog. E nega, gotovo te h tn eg a m ed tem i razlogi, n am razgrinjajo tr^aSki sre d n je v e s k i arhivi. NajveC p o zo rn o sti sem doslej posvetil sedm im k odeksom Stolne-ga arh iv a sv. Ju sta (Ecclesia m ajor), v k a te re g a so si canonici cani-parii (ad litteram : skladiSCniki; danes bi rekli: blagajniCarji) zapisovali p re je m k e in razh o d k e in so se do naSih dni ohranili te r pokri-vajo, cep rav z vrzelm i, fias sto letja od 1307 do 1406. PlaCniki cenzov in p ristojbin te r p rejem n ik i plaCil so najveCkrat om enjeni z osebnim im enom te r im enskim determ inativom : m ed d e term in ati vi naletim o p o g o sto m a n a poklicno im e, k a r nam omogoCa ugotovitev, kdo je v tem Casu v T rstu opravljal nekaj Cez sto poklicev. T u bom iz gradiva oddvojil le pok licn a im en a v zvezi z vinom . M ed njim i je najpo-m em bnejSi g o tovo poklic, ki ga v latinskih kodeksih zapisujejo z izrazom b rentarius, za k aterim se lahko skriva tudi tergestinski ali slovenski izraz brentdr. N e k a jk ra t n a sto p a poklicno im e sam o, na pr. 1356 Receptus cere p e r m o rtem filie unius brentarii, kjer nam p o d a te k ne pove dosti. A i t p rim e r 1310 dedi 1111 grossos brentariis, qui portaverunt vinum in celario C apituli nam p o jasnjuje pom en poklicnega im ena. A tedaj, ko sledi poklicno im e o seb n em u im enu, spet ne m orem o biti gotovi, ali gre za nosaCe ali za izdelovalce: brZkone m o ram o dopuSCati, da od govarja im e o b em a p o m en o m a, saj z izrazom "poklicno im e " razum em o op rav ljan je stalne dejavnosti in ne le obCasne, k a k o r je d ejav n o st nosaCev, ki so zaposleni le ob trgatvi in pri n ab iran ju oljk. V o p o ro nam je konCno tu d i S E L L A , ki sodi s svojim i Stevilnimi v atikanskim i publikacijam i m ed najuglednejSe in najzanesljivejSe p o znavalce sred n jeg a veka v severovzhodni Itaiiji. V o m en jen ih k odeksih se v Casu en eg a sto letja pojavlja 13 ljudi z. osebnim im enom in poklicnim d eterm in ativ o m brentarius: ti so C ucec (1308-1316), Mareg (1310-1320), Johannes (1315), Crisman (1317), H erm an, Jase in Perm an (1360), Jacob (1367), Jacxe in M ar-1 4 2 PA V L E M E R K U : V A R I A C I J E N A "B R E N T O tinus (1368), P aulus (1397) in Jarney (1403). Z ned v o u m n o slov ensko im en sk o o b lik o so zab elezen i M arec (to je slovenska oblika za svetnisko im e M arcus), K rizm a n , Perm an (iz P etrus), Jakse, Jernej; Jase je v e rje tn o sp et tre b a b rati Jakse, saj je im e v tak i obliki zapisano p re v e c k ra t, d a bi m ogli m isliti n a pisno n ap ak o ; Cucec b e re m K ucec in, beprav im en a ne znam razlagati, k aze njegova 1 4 3 D E Z E L A R E FO S K A o blika s konCnim -ec v e n d a r n a p rip a d n o st slovenskem u im enoslovju; glede im en a H erm an velja p ripom niti, da je izrazito nem sko, v T rstu ga nosijo Slovenci in Italijani, v e n d ar le pri prvih je o h ran jen zacetn i H -, m e d te m ko se p ri Italijanih glasi A rm a n u s (prim . danasnji Italijan sk i priim ek A rm a n i). Le pri p etih im enih ne m orem o o p red eliti etniCne p rip ad n o sti nosilcev, k e r gre za p riljubljena in m ocno razsirjen a svetniska im ena v u rad n i obliki, ki jo rabi rim ska cerkev: Johannes, Jocob, M artinus, M atheusin Paulus; v teh prim erih n e m o rem o trd iti, da so njihovi nosilci Slovenci, k a k o r tudi ne m o re m o trd iti, d a so T ergestinci ali Italijani. V pomoC n am priskoCijo p o d a tk i iz drugih trzaskih srednjeveskih arhivov. Sam sem jih Crpal iz arhiva b en ed ik tin sk e o p atije svetih M ucenikov, ki je o h ran jen v celoti m ed m ejn ik o m a 1114 in 1738: sem se om ejil n a p rv a stiri stoletja do kon ca srednjega veka. T u sem n asel se tri im en a trZaskih b ren tacev in vsa tri so izrazito slovenska: 1308-1311 Cergna, 1344 Vulcei/Vulgey in M ucha, k a r odgovarja predkrScanskim slovenskim im enom Crnja, Vlcej in M uha. N e d a bi se z a tek el k D ip lo m atsk em u arhivu, ki ga za cas od 1. 1327 h ran i m estn a knjiznica "A. H ortis" v T rstu , sem lahko Crpal stevilne p o d a tk e iz njega, ki so ga v prejsnjem in v tem stoletju objavili stevilni raziskovalci trzask e p retek lo sti. P ri im enu b ren taca 1345 M a ch o r lah k o sklepam o, da je to fu rlan sk a ozirom a ter-gestinska im en sk a oblika M acor; 1348 S im o n sp ad a sp et v skupino najbolj razsirjenih svetniskih im en v latinski obliki; to d a ze pri 1348 N icolaus brentarius de Greto nam k rajevni d e term in ativ p o m o re, da ga spoznam o za Slovenca; n a G re ti so v en d ar d o n ed av n a ziveli le Slovenci; 1348 H ancegl je sp et slovensko im e *Jancelj ali *Hancelj /H anzelj: m o rd a je isto v eten s prejsnjim Johannesom , saj pisejo razliCni pisci im e en e in iste osebe vcasih n a razlicen nacin. E n a k a m o zn o st velja, d a je 1352 Jachegl (Jakelj), 1354 Jachxe/Jachil (Jakse/Jakelj) isto v eten z 1367 Jacob iz S tolnega arhiva. N aslednji brentac nosi sicer zelo p o g o sto svetnisko im e, a n am krajevni d e te rm in ativ sp e t p o m o re, da ga spoznam o za Slovenca: 1352 S im o n de Sancto Johanne. P rav ta k o spoznam o za S lovenca po sam em im enu 1352 Soubanus, in im e se je ohran ilo v priim ku S ouban/S uban). 1352 A n d erlin u s de M arpurgo je v e rjetn o N em ee ali Ju d , ki p rih aja iz 1 4 4 P A V L E M E R K U : V A R I A C I J E N A "B R E N T O M arib o ra, pafi p a sta S lovenca 1352 N ed el dictus Glaviateg, M aringe (M arince) in 1354 Janex (Janez). Z a ra d i n eg o to v o sti o istovetnosti n ek a te rih b ren tacev , ki jih razlifini viri lah k o o m en jajo z razlicnim i im enskim i oblikam i, n e m orem o sev ed a uveljavljati n ik ak e statistifine tofine gotovosti. V e n d ar je v sak o m u r k azno, da so bili brentafii v T rstu v 14. stoletju in ob zafietku 15. v p re te z n i vefiini Slovenci, m o rd a celo, z edinim a m o reb itn im a izjem am a M achorja in A n d erlin a, vsi ostali. * * * Se nekaj poklicnih im en v zvezi z vinom priteg u je naso pozornost, Ceprav sm o naleteli le n a m alostevilna im ena ljudi, ki so te poklice opravljali. C e n ad alju jem o po alfab etsk em re d u poklicnih im en, se b om o n ajp rej ustavili pri poklicu butiglarius, k a r p o S E L L I 93 p o m en i "so d arja", po S E M IJU 57 p a "trgovca, sodarja, ostirja". M ed sestim i, ki jih stolni k odeksi navajajo, so gotovo Slovenci vsaj stirje: 1308-1320 Cernogoi, 1308-1320 M ocor, 1359-1393 Vole in v X IV . sto letju Oton: dva sta po n eo p red eljiv i im enski obliki n ezn an e etnifine p rip ad n o sti: 1360 Servulus in 1360-1363 Petrus. D ru g i viri so skopi in n am n e navrzejo n o b en eg a bistveno novega p o d a tk a . Isti poklic je v stolnih k o d ek sih e n k ra t sam k rat im enovan z drugim im enom : m agister vegetum "sodar" in edini Clovek, ki ga sprem lja ta poklicni d e te rm in a tiv je 1405 Tomeg. T udi za sodarje velja to rej, k a r smo ugotovili za brentafie: skoraj vsi so Slovenci. E n a k o re d k o je p red stav n istv o poklicnega im ena scudelarius "iz-delovalec skled, fias": 1360 Iase, 1363 lachsce, v erjetn o ed en in isti JakSe. V efiina ljudi je tedaj pila vino iz skled, zakaj stekleni kozarci so bili luksus, ki so si ga privoscili le bogatasi. Se p ri en em p o k licn em im enu lah k o ugotovim o prevladujofie stevilo Slovencev: to je hospes "k d o r sprejm e goste" (danes bi rekli k a r hotelir). V stolnih kodeksih je le eden neopredeljive etnifine p ripadnosti: 1368 N icolaus, drugi so vsi Slovenci; X IV . stol. H erm anus, 1365 Jangel, 1390 Cuorat (iz svetniskega im en a C on rad u s), 1393 Vrig (slovenska oblika svetniskega im en a Briccius) in Cong Vallis (K onc - iz svetniskega im ena C onradus - iz D o lin e). D rugi viri navrzejo dve neopredeljivi im eni: 1341-1349 Federicus • in 1348 N icolaus. Vsi 1 4 5 D E Z E L A R E FO S K A h o telirji ali ostirji s sobam i za goste so m orali v en d ar postreci gostom tudi z vinom! * * * P rim erjav a te h p o d a tk o v z onim i, ki zadevajo vse ostale poklice v tem Casu v T rstu, b o p o k azala m arsikaj zanim ivega: n e k a te ri poklici, ta k o ka2e, so bili trd n o v ro k ah ro m an sk eg a preb iv alstv a ali celo specificne ro m an sk e sestavine, p ri n ek a te rih sreCamo sam o Slovence ali vsaj p re te ^ n o Slovence, pri tretjih koncno kaze, da jih je lahko opravil k dorkoli. Z a vsako dejstvo p a lahko iscem o utem eljitev. Z a poklice v zvezi z vinsko k u ltu ro je odgovor n a dlani. B o g at arhiv b e n ed ik tin sk eg a p rio ra ta svetih M ucenikov, ki sem ga doslej le p reg led al, n e d a bi ga p rep isal in analiziral sistem atiCno, hrani od d a ritv en eg a akta, s k a te rim je 1. 1114 sam ostan dobil zem ljisce zunaj m estnih vrat, in od u stan o v itv en eg a ak ta sam ega p rio ra ta , tudi iz 1. 1114, vrsto drugih d aritv en ih aktov, o p o ro k , u rbarjev, pogo d b in seznam ov cenzov. Po njih se da ugotoviti stalno skrb b enediktincev za vinsko k u ltu ro v n ep o sred n i trzaski okolici. Z al v tem sklepnem poglavju V ariacij lah k o sam o om enjam dejstva, ne da bi jih m ogel p o d p ira ti s p o d atk i: k d o r bo zelel to storiti, bo m o ral se dolgo in sk rb n o d elati n a izred n o b o g atem gradivu. P ri b ran ju gradiva sem bil p o zo ren na vec dejstev. P ri pogodbah, ki so jih b en ed ik tin ci sklepali s prebivalci m estne okolice, pogostom a izrecno p o u d arjajo , d a dajejo zem ljo v najem za doloceno stevilo let in p red p isu jejo n ajem nikovo dolZnost, da zem ljo p rip rav i za nove v inograde; izrecno tudi povejo, kje m o ra n ajem n ik n a okoliskih strm in ah p rip rav iti p rim e rn e te ra se (...ad pastinandum ..:, tem terasam pravijo danes okoliCani pastne), da sadi trtn e sadike in skrbi za vse p o tre b n o , d a bo cez k ak o leto p rid elek zadovoljiv: p o g o d b e tocno doloCajo Stevilo let, ko ne bo najem nik placeval n o b en e dajatve v vinu ali v d en arju , po p re te k u te d obe p a so to cn o predvidene dajatve. O kolicani, s k aterim i so benediktinci sklepali tak e pogodbe, so v glavnem Slovenci. Iz drugih virov p a vem o, d a so bili pretezno Slovenci tu d i spolovinarji in delavci, ki so v okolici obdelovali vin o g rad e v lasti m estn e terg estin sk e ali italijanske gospode. 1 4 6 P A V L E M E R K U : V A R IA C IJE NA "B R EN TO P irancan z brento leta 1922 (F otodoku m en tacija P M K ). V ino je bilo, o b en em z olivnim oljem in soljo, ed en tem eljev trzaskega gospodarstva. S trdim delom je m arsik aterem u okolis-kem u spolovinarju ali delavcu uspelo toliko obogateti, da je stevilne v inograde odkupil. K o vzam em o v ro k e zapisnike o m eritvi vin o gradov in drugih zem ljisc m ed T rstom in Sesljanom iz 1. 1525 (Libro di perticationi dei notaro Justus R a vizza ), ugotavljam o, da je stevilo vinogradov ob vsej zah o d n i trzaski obali s tergestinskim im enom in stevilo v inogradov s slovenskim im enom enako. N ekaj jih je v p o sesti cerkvenih ustanov, m alo v posesti m escanov, zvecine so last okoliskih Slovencev. Ce je im e teh vinogradov slovensko ( Strmec, Straz.a ip d .), sm o upraviceni m isliti, da ga je vinograd dobil od prvega ob d elo v alca ali lastnika SIovenca; ce je p a im e tergestinsko (Cavse, Faren ipd.), ga je vinograd dobil od prvega lastnika ali 1 4 7 D E Z E L A R E F O S K A o b d elo v alca m estn eg a T ergestinca. In vem o, d a so tedaj - in 5e dolgo p o zn eje - trZaske plem iske druZine, lastnice obsirnih zem ljisc in solin okoli m esta, govorile po tergestinsko. D o le ta 1525 so torej stevilni v inogradi m ed T rsto m in Sesljanom preSli iz terg estin sk ih v slov enske roke. K e r so im eli p rav slovenski okolifiani najveb n e p o sred n eg a opravk a z v inogradnistvom , so lahko postali tudi specializirani rokodelci, ki so p rip rav ljali p o so d o za vino in ga, k o lik o r je bil vsaj dei teg a tekoCega bog astv a njihov, lah k o prodali; z njim so tudi plabevali d a ja tv e , p re d e n so si g ospodarsko toliko opom ogli, d a so razpolagali tu d i z d en arjem . A to je p o sel za zgodovinarje. M oje delo se konca s p repisom virov, z analizo im en in z opozorilom na zanim ive znacilnosti in stal-nice v ta k o b o g atem arhivskem gradivu. V IR I Z a opis d olgega seznam a srednjcveskih virov gl. m ojo knjigo S vetn iki v slo ven skem im enoslovju, T rsi, ! 993, na s u . 147-150. L IT E R A T U R A D E V O T O -O L I G iacom o D ev o to , G ian C arlo O li, II dizionario della lingua italiana, F iren ze 1990. P L E T E R S N IK S lo ven sko n em ski slovar, uredil M (aks) PleterSnik, L ju b ljan a 1894,1895. S E L L A P ie tro Sella, Glossario latino italiano, Stato della Chiesa - Veneto; A b r u z z i, C itta d ei V atican o , 1944. S E M I F ran cesco Sem i, Glossario dei latino m edioevale istriano, V en ezia 1990. SSK J Slovar slovenskega knjiznega jezika , Prva knjiga, L jubljana 1970. 1 4 8 B o n in i (Foto: D . P o d g o m ik , 1995) K N JIZ N IC A A N N A L E S 1 0 EVA HOLZ O U V O ZU VINA NA KRANJSKO IN O N JEGOVEM PONAREJAN JU V PRVI P O L O V IC I19. STOLETJA V tem sestav k u bom poskuSala po eni strani p rik azati p ro b lem e, s katerim i so se sp o p ad ale p o k rajin e, ki so svoje vino izvazale na K ranjsko, p o drugi stran i p a p o sto p n o o d p iran je K ranjske tujim vinskim vrstam . N ajp rej se je to zgodilo z bli2njo okolico, n a to p a se je k rog de2el, ki so svoje vino izvazale n a K ranjsko, vse bolj siril. G o-vorim p a le o prvi polovici 19. stoletja, ko so se po nap o leo n sk ih vojnah raz m e re sele u rejale in je zato to o b dobje toliko zanim ivejse. P o konCanih vo jn ah s Francozi in po restavraciji avstrijske oblasti se je dr2ava zaCela u k v a rja ti tudi z uvozom vina v m onarhijo. K er so se d elo m a sp rem en ile n e k a te re m eje, se je bilo tre b a pri uvozu pri-lagoditi tu d i te m u p ro b lem u . V elja om eniti, d a je bil do le ta 1791 p rep o v ed an uvoz tujih vin v h ab sb u rsk o m o narhijo. Ce je bil uvoz izjem om a le dovoljen, je bilo tre b a za ta k a vina placati zelo visoko carino.1 D o sred e 19. sto letja je skusala dr2ava dokaj strogo nad-zorovati tu d i vinsko trgovino in gostilnicarstvo. O d vseh teh dejavnosti je p o b ira la svoj doho d ek . Po o d h o d u F rancozov iz nasih krajev je avstrijska ob last razresila dom inije njihovih adm ini-strativnih dolZnosti. P o b iran je vinske earine je sodilo v p o drocje dr2avne oblasti. V Casu Ilirskih provinc so vinsko carino p o b irali v L jubljani, G orici in v T rstu . V L jubljani in G orici sta carinarnici delali v lastni reziji n a dom inijih, v T rstu p a je m esto takoj po re sta v raciji sta re oblasti p rev zelo to delo v svoj delokrog. V L jubljani in G orici je p o b ira n je vinske earine julija 1814 p revzela d rzava.2 P ra-1 H o fd ecret 18.8.1791. 2 N ote der k.k. O rganisierungs H ofkom m ission 14.6.1814. 1 4 9 D E Z E L A R E FO S K A vila o vinski earini so se n aslanjala na zakon iz leta 1767, ko je ta n esp o rn o sodila v ob last d rzavne blagajne. V inska n a k la d a p a je p rip a d a la dezelnim stanovom . Z dvornim d e k re to m leta 1807 je cesar p o trd il dezelnim stanovom to njihovo staro pravico. Stanovi so sm eli n a vsa vina, ki so p risp ela na K ranjsko, n abiti n aklado. Te p ravice p a t e lep Cas niso izkoriScali. P o n o v n a o b novitev te pravice je p o m en ila, d a vinska carina p rip a d a drzavni blagajni, vinska n a k la d a p a zacasno u stan o v ljen em u d ezeln em u fo n d u .3 O b teh n ovostih so kresije p rejele navodila za delo. V inske earine ni bilo tre b a p lacev ati za vina, ki so jih pridelali na K ranjskem , G oriskem , n a p o d ro cju M o n falco n a (T rzica), D evina, T rsta in R ek e. V inogradi te h ozem elj so t e bili zajeti v davfini provizorij. Z a vsa ostala k o n su m n a vina, ki so p rih ajala n a K ranjsko s p o d ro eja Stajerske, staro av strijsk e in bivse b en esk e Istre, z ozem elj z o ne strani K olpe, vina z levega in d esn eg a b reg a Save, je bilo tre b a p lacati 1 kr za b o k al, k ajti te d e fe le niso bile vkljucene v prej o m enjeni daveni provizorij. F u rla n sk a vina, ki so bila vzgojena n a ozem lju, do k o d er je se segla avstrijska davena ob last 1. 5. 1814, so bila izen acen a z goriskim i vini. O b p rev o zu vina p re k o k ran jsk eg a ozem lja je bilo tre b a ob v sto p u v dezelo p lacati carino, ki so jo vrnili na izstopni p o s ta ji4 O k to b ra 1814 so kresije prejele se okroznico, ki je govorila o u v ed b i vinske n a k la d e in de2elnega fonda. Z a vsa vina, ki so jih uvozili n a K ran jsk o , je bilo tre b a placati 1 gld 30 k r za v edro, za stajersk a vina je bila n a k la d a 45 k r za vedro. Z a vina s H rvaske, z d esne in leve o b ale Save, z ozem lja p rek o K olpe je bilo tre b a placati 1 gld 30 k r za v ed ro , ki je dr2alo 40 bokalov, za h rv ask a vina, ki so bila vzgojena n a levi obali Save, p a so m orali p o leg ostalih o bveznosti p lacati se tak so 30 k r za vedro. M orali so prid o b iti tudi p ecat, ki je p o trje v a l njihovo vrsto. N ak lad o je bilo tre b a placati od goriskih vin, od vin s p o d ro eja M onfalcona (T rzica), R e k e in tudi tistih k rajev , ki p o novi u reditvi niso vec sodili p o d K ranjsko. T ak o 3 N ote der k.k. O rganisierungs H ofkom m ission 30.6.1814. 4 Glej op. st. 3. 1 5 0 E V A H O L Z : O U V O Z U V IN A N A K R A N JSK O . je bilo tre b a p lacev ati n ak lad o za vipavska, devinska, kastavska vina in za vina z ozem lja staro av strijsk e Istre .5 Sredi le ta 1815 je dr2ava zacela p o b ira ti vinsko carino in vinsko n ak lad o .6 Izm ik an je placevanju earine in n ak lad e je bilo kaznivo. V m arcu 1815 so oblasti tih o ta p c e najprej opozorile, da jih bo d o za izm ikanje p lacev an ju earine in n ak lad e kaznovali po zakonu iz leta 1767.7 A p rila 1815 p a je bil sp rejet d e k ret, ki je opredelil kazni za tih o tap stv o . T u d i ta se je naslanjal n a zakon iz leta 1767. Po tem de-k re tu so n ek o m u , ki je prvic p rek rsil zakon, zaplenili tih o tap sk o 4 vino. C e se je p re k rse k ponovil, so m u poleg vina zaplenili tudi d o h o d e k od p ro d aje. P rav ta k o so bili kaznovani tudi njegovi sodelavci in p re p ro d a ja lci tih o tap ljen eg a vina. K ronicnim p rek rsk arjem p a je o b last lah k o za vedno p rep o v ed ala uva2anje vina.8 C ep rav je zak o n t e le ta 1815 dolocal, da m orajo vina uvazati v vedrih, ki drzijo 40 bok alo v , se se do 1825 vsi teg a niso drZali. V ino je se v ed n o p rih ajalo v sodckih, vedricah in posodah. N a earini so m orali vse te e n o te preraC unavati v vedra, kajti le po tej en o ti so p reracu n av ali carino in naklado. T a k o so lahko n astajale tudi razlicne n a p a k e in spregledi pri p reracu n av an ju . L e ta 1825 je d rzav n a o b last p osegla v to zm edo in u kazala nizjim oblastem , gorskim o b lastem in zak u p n ik o m , d a m o rajo urediti vinska p o trd ila te r d a m o ra biti vsa p re g le d a n a kolicina vina p re ra c u n an a n a vedra, stevila p a je bilo tre b a izpisati z b esed o .9 K o je bil u v eden splosni davek n a zivila, se je uvoz vina n a K ranjsko nekoliko sprostil.10 L e ta 1831 so bili za uvoz na K ranjsko p o tre b n i le papirji, ki so se nanasali izkljucno n a carino. Prej je bilo tre b a npr. za uvoz m adZ arskega vina prid o b iti p o se b n a dovoljenja, ki jih je m oral se posebej p o trd iti gubernij, isti p red p is je veljal tudi za hrvaska vina.11 In s k a te rih ozem elj so K ranjci uva2ali vino? 5 C urrende des k.k. prov. G eneral G ubernium s 7.10.1814. 6 C urrende des k.k. provisorischen G ubernium s 18.4.1815. 7 V erordnung des provisorischen G ubernium s 10.3.1815. 8 H o fk am m erd ecret 26.4.1815. 9 G ubernial V erordnung 6.10.1825. 19 H ofkam m er V erordnung 16.6.1830. 11 H ofkam m er D ecret 10.6.1831. 151 D E Z E L A R E FO S K A L e ta 1815 je d rzav n a oblast z dvornim d ek reto m dovolila uvoz vina s k v arn ersk ih otokov. K er so otoki spadali p o d resko okro2je, so vino s teg a ozem lja o b ravnavali ta k o k o t vino z R ek e. M oralo je im eti veljavno p o trd ilo , p o leg lokalnih d ajatev je bilo tre b a p lacati se 36 k r earine za vedro. Sodi so m orali biti zap ecaten i z uradnim p ecato m , ki ni sm el biti p o sk o d o v an .12 Z a ra d i sprem em b, ki so n astale n a resk em po d ro cju , je d vorna k o m o ra sklenila, da bodo vina, vzgojena na resk em ozem lju (ozem lje p ro steg a pristanisca), ki so tudi u ra d n o ta k o oznacena in pravilno o d p rem ljen a, sprejem ali po istih p rincipih k o t trZaSka vina.13 D o v o ljen je za uvoz tirolskih in trzaskih vin je bilo sp rejeto ze 12. 12. 1814. T re b a je bilo p lacati 36 kr earine za v edro, navesti p o rek lo vina in p o ra v n a ti lo k aln e obveznosti. M ed vina s trzask eg a ozem lja so steli vina s S kenja, L o v ran a, K astav a.14 Z a ta vina in sploh vina, ki so bila z novo m ejo izlocena iz carinskega pasu, so se m o rali pri p re h o d u m eje in nadaljnji pro d aji p ro ti K ranjski drzavi dr2ati p red p iso v , ki so jih le ta 1820 sprejeli za o ba istrsk a dela. O b p re h o d u m eje so m o rala ta vina im eti p o trje n o d o k u m en tacijo in n e o p o recn e peCate, d ru g ace so jih poslali n azaj.15 Istrsk a vina. Z e ob koncu 18. stoletja so om enjali, da bi prebivalci avstrijskega d ela Istre lah k o kaj zasluzili s p ro d ajo svojega vina v n o tra n jo st K ranjske. V e n d a r p a je zm agalo m n en je, d a Istran i niso vesci k le ta rje n ja in se zato njihovo vino dokaj h itro kvari. D ru g a ovira p a so bile zelo slabe cestne povezave avstrijskega dela Istre z ostalo K ra n jsk o .16 L e ta 1815 so p o n o v n o dovolili uvoz vina iz bivse b en e sk e Istre. Z anj so veljali isti pogoji k o t za uvoz trzask eg a v in a.17 Z a ra d i ozem eljskih sprem em b , ki so n astale po vojni, so celotno Istro vkljucili v gubernij P rim orje. Z a to je bilo tre b a tudi izenaciti 2ivljenjske po g o je preb iv alcev celotne Istre. A v g u sta 1815 je vlada sp rejela sklep, d a lah k o vino iz celotne Istre uvaZajo na K ranjsko 12 H ofkam m er D ecret 20.12.1815, G ubernial V erordnung 12.1.1816. 13 H ofkanzlei D ecret 18.12.1823, G ubernial C urrende 8.1.1824. 14 D ecret der C entral-O rganisierungs Hof-Com m ission von 12.12.1814, G ubernial C u rren d e 3.1.1815. 13 G ubernial V erlau tb aru n g 10.2.1825. 16 A S .-G U B .A R H . 1787-1794, fasc. 258,1787-1791, zavoj 113. 17 H ofkam m er D ecret 25.1.1815, G ubernial C urrende 14.2.1815. 1 5 2 E V A H O L Z : O U V O Z U V IN A N A K R A N JSK O . brez earine. P o tre b n o je bilo le p o ra v n a ti lokalne obveznosti in vino je m o ralo biti ozn acen o k o t "istrsko v in o ".18 L eta 1820 p a so istrska vina zno v a obdaveili in jih ta k o izenacili s stajerskim i, goriskim i in hrvaskim i. Po te h novih p redpisih je bilo tre b a vino prijaviti na prvi carinski postaji in tam p lacati 45 k r n ak lad e od v ed ra k o t kranjski dezelni davek. O d vin, ki so jih p rid elali v o beh delih Istre, je bilo tre b a p lacati vinsko carino 17 3/4 k r za v edro in poleg teg a se p o seb n o carino 30 k r za vedro. P o b iran je te pristojbine se je zacelo 1. 11. 1820. Z a krsitelje je bila dolocena kazen. O b prvem p rek rsk u so zaplenili p re tih o ta p lje n o vino, ce se je krsenje predpisov n adaljevalo, p a je sledila d e n a rn a k az e n .19 N aslednje leto so dei tega p red p isa preklicali. Z a v ed ro vina, ki je teh talo b ru to 120 dunajskih funtov, je bilo tre b a plaCati 36 k r uvozne earine, od teze 100 b ru to dunajskih fu n to v p a 30 k r earine. O lajsave ob uvozu istrskih vin so upostevali le, ce so lah k o p rizad eti okrajni kom isarji predlozili iz-p o ln jen a spricevala o tem , da je bilo to vino res vzgojeno v Istri te r d a so bili p e c a ti n a sodih p o p o ln o m a n eo porecni. C e tern a dvem a p o g o jem a niso m ogli zadostiti, so m orali za istrska vina p lacati ta k e p risto jb in e, k o t so bile doloCene za italijanska vina - carino, davek in uvozne p risto jb in e .20 S e p tem b ra 1830 so za istrska vina sprejeli provizorieni p red p is, ki je veljal do se p te m b ra 1831. Po tem pred p isu so bila vsa istrsk a vina o carin jen a z 1 gld za b ru to dunajski cent.21 K er se le ta 1831 razm ere, ki so spodbudile ta predpis, niso sprem enile, so u g o d n o sti ostale v veljavi tudi naslednje leto. L e ta 1832 so p red p is p o d aljsali in ga do 1848 niso preklicali.22 O b uvozu italijanskih vin so m orali najprej razeistiti, k a te ra so navad n a vina in k a te ra spadajo m ed p lem en ita. T ak o je visoka k o m o ra v soglasju s c.kr. trgovsko dvorno kom isijo sklenila, da spadajo m ed n av ad n a vina tista b ela in rd eca vina, ki ustrezajo okusu n av ad n eg a pivea in p rih ajajo iz P arm e, Piacenze, M o d en e in F e rra re te r iz svi-carskega k a n to n a T icino. Z a vina in pijafie s te h ozem elj je bila d o locena carina. Z a vsa d ru g a italijan sk a vina b rez izjem e p a je veljalo, 18 H ofkam m er D ecret 2.8.1815. 19 H ofkam m er D ecret 9.8.1820. 20 H ofkam m er D ecret 18.2.1821. 21 H ofkam m er D ecret 21.9.1830. 22 H ofkam m er D ecret 25.8.1831, H ofkam m er D ecret 7.10.1832. 1 5 3 D E Z E L A R E FO S K A da ne sodijo v trgovanje. T o je veljalo tudi za prej o m en jen a vina, ce so jih h o teli p ro d a ja ti v b u teljk ah ali stek len icah .23 O d le ta 1823 pa so sm eli italijan sk a vina u v a ia ti na K ranjsko le p re k o d ezelne m eje m ed L o m b ard ijo -B en ecijo in G orisko. V se nizje oblasti so bile obvescene, da te vrste vina ne sm ejo p re k o drugih m eja in jih bodo n a njih zavrnili, uvoz n a skrivaj p a so obravnavali k o t tih o tap stv o .24 L e ta 1854 je bil za parm sk o in m o densko vino sp rejet razglas fin an cn eg a m inistrstva, d a je tre b a za to vino, ce p rih aja v m ehovih, p rav ta k o p lacev ati carino k o t za tisto istega izvora, ki p rip o tu je v sodih 25 V vse avstrijske p o k rajin e so po konfianih francoskih vojnah dovolili uvoz vina iz D alm acije. C arina je bila 36 k r k o nvencionalne v red n o sti za v ed ro , tre b a je bilo p lacati lokalne pristo jb in e in od p rim era do p rim e ra ugotoviti p o rek lo vina 26 L eta 1834 je bilo za dalm atin sk a vina doloCeno, da m o rajo izpolnjevati iste pogoje k o t istrska in p rim o rsk a vina. PlaCati je bilo tre b a 1 gld earine za b ru to dunajski cent. V in a so m o ra la biti o p rem ljen a s p o treb n im i spricevali in potrdili. K o t d alm atin sk o okro2je so steli zadrsko, splitsko, d u b ro v n isk o in k o to rsk o ozem lje in n e k a te re to cn o dolocene k v arn ersk e o to k e .27 L e ta 1855 so d alm atinsko vino te r n av ad n o vino v sodih, ki je p rih ajalo iz P iem o n ta in Ticina, oprostili k o n tro le v m ejnih podroCjih.28 Z a vina, ki so bila vzgojena na ozem lju L om bardije-B enecije so dovolili uvoz n a K ran jsk o ze leta 1816. P o rav n ati je bilo tre b a sev ed a vse carinske obveznosti, 36 k r za n av ad n a vina, za p lem en ita vina p a 3 gld za v ed ro , poleg 50% carinske do k lad e, o b en em je bilo tre b a p o ra v n a ti se lo k aln e obveznosti.29 G o risk a vina so vfiasih p o to v ala n a K ranjsko po n ekoliko zavitih p o teh . Sia so p re k o dela B enecije, cez p re h o d P o n te b b a n a K orosko in sele s K o ro sk eg a n a K ranjsko. M o rala so biti o p rem ljen a s spri-23 H o fk am m erd ecret 8.4.1821. 24 H o fk am m erd ecret 30.9.1823, G ubernial C urrende 7.11.1823. 25 LGB1 1854, st. 211. 2^ H o fk am m erd ecret 26.3.1817, G ubernial C urrende 1.5.1817. 27 H ofkam m er D ecret 20.5.1834. 28 L G B 1 1855, st. 166. 29 H ofkam m er D ecret 21.5.1816. 1 5 4 E V A H O L Z : O U V O Z U V IN A NA K R A N JSK O . cevali o svoj em izvoru, ki jih je bilo tre b a p o k azati ze v P o n teb b i. Ce uvozniki p o re k la niso m ogli d o kazati, so m orali placati vinsko naklado, ki je bila d o lo cen a za b en esk a vina, to je bilo 1 gld 30 kr za vedro. C e so se lah k o izkazali s p o trd ili, pa je bila nak lad a 45 kr.30 N a K ran jsk o so uvazali tudi vina M adzarske in H rvaske. L eta 1816 je bilo tre b a za uvoz teg a vina p lacati 15 kr pristojbine za pecat. V ino je m o ralo im eti vso p o tre b n o d o k u m en tacijo .31 Cez nekaj vec kot d eset let je c.kr. d v o rn a k o m o ra p o en o tila vstopne earine za , m ad zarsk a vina, ta k o d a se p ri carinjenju ne bo vec ozirala na nacin 4 posiljanja vina. C arin a je bila 24 kr k o nvencionalne v rednosti za bruto dunajski ce n t.32 L e ta 1831 je d v o rn a k o m o ra sklenila. da za m ad zarsk a in h rv ask a vina niso vec p o tre b n a vsa spricevala, ki so jih zahtevali za p rih o d n a K ranjsko ali p a za njeno p reckanje. O bvezne so ostale le strogo carin sk e fo rm aln o sti.33 Z a uvoz vina iz K arlovca je bilo tre b a do leta 1819 placati za 2 gld 40 k r razlicnih p ristojbin (1 gld 30 k r je znasala vinska naklada, 30 k r je bila ta k sa za p re h o d , 40 k r pa je bila vinska carina). T ega leta so p risto jb in e zni2ali, ta k o da je bila celo tn a vsota 1 gld 25 kr (vinska carin a je bila 40 kr, vinska n ak lad a p a 45 kr). T ak a obveznost je veljala od 1819 n a vsej m ejni Crti m ed kranjskim in kar-lovskim ozem ljem . O te m so bile o bvescene vse carinske postaje, kjer so p o b irali vinsko carin o in n aklado. T e p o staje so bile na Jese-nicah na D o len jsk em , v M etliki, v G ribljah, v P obrezju, v Vinici, na P oljanah, na B ro d u , na T ravi in na B ab n em Polju. K d o r je zelel uvazati vino s k arlo v sk eg a ozem lja, je m o ral na teh carinah pokazati spricevala o vinskem p o rek lu . D o g ajalo se je, da so p re k o karlovskega ozem lja uvazali na K ran jsk o tudi m ad zarsk a in hrvaska vina. To p a se je stelo za tih o ta p stv o .34 V n o v em b ru 1822 je bilo kar-lovsko o k ro zje p o d re je n o M adzarski. Z a karlovska vina so tako zaceli veljati isti p red p isi k o t za m adzarska. P oleg om enjenih postaj, kjer so p o b irali vinsko carino in n aklado, sta to nalogo sprejeli se 30 H ofkam m er D ecret 12.8.1819. 3 ^ H ofkam m er D ecret 24.4.1816. 32 H o fk am m er D ecret 27.3.1829. 33 H o fk am m erd ecret 10.6.1831, G ubernial C urrende 2.7.1831. 34 H ofkam m er D ecret 13.4.1819, H ofkam m er D ecret 29.4.1819, G ubernial C urrende 4.6.1819. 1 5 5 D E Z E L A R E FO S K A p o staji K lan a in Sv. M atija.35 O b tem so igrala p o seb n o vlogo t.i. d olenjska vina. P o d to o znako so zacela na K ranjsko prih ajati m ad zarsk a, h rv ask a in stajersk a vina. D a bi to preprecili, je bil leta 1824 sp re je t o d lok, d a m o rajo im eti d olenjska vina d o k u m en tacijo o svojem izvoru. T a p o trd ila so m o rale izdajati gorske oblasti. V spricevala je bilo tre b a vpisati kolicino, dan in leto s crkam i. T e p ap irje je bilo tre b a vloziti pri davcni o blasti.36 V e n d a r p a so se d olenjska vina se v ed n o cudno sprem injala. T a k o je dr2avna oblast p ri p reg led o v an ju vinske earine ugotovila, d a vina, p rid elan a na D o len jsk em vkljucno s celjskim pod ro ejem , dolocajo svoje certi-fik ate k o t stajersk a ali k ran jsk a vina. Po p a te n tu iz leta 1767 je bilo tre b a p lacev ati od dolenjskih vin in od vin, p rid elan ih na obm ocju C elja, 1 pfenig earine za bokal, za ostala k ran jsk a in stajersk a vina p a po 2 pfeniga. O b la st je gorske oblasti teg a ozem lja posvarila, da naj b o d o v b o d o ce n atan cn ejse p ri p odeljevanju spriceval o izvoru vina.37 M ad zarsk a in hrvaska vina so iskala tu d i dru g acn e p o ti na K ranjsko. L e ta 1820 se je vse p ogosteje dogajalo, da so ta vina najprej p o to v a la k o t ko n su m n a vina na S tajersko, od tam p a s p o n a re je n o d ek laracijo na K ranjsko. D v o rn a k o m o ra je zato sklenila, d a b o d o od 1. 7. 1820 dalje za vsa stajersk a vina, ki jih posiljajo na K ran jsk o , zah tev ali p o trd ila o po rek lu . T o p o trd ilo so m o rale dati do tien e k ra je v n e in lokalne oblasti.38 N ajvec m o2nosti za tihotapljenje stajersk ih vin na K ranjsko p a je bilo seveda p rek o Save, O b last je sklenila po stav iti carinarnice v BreZicah, v K rskem ali V idm u, v B restanici, v Sevnici (to p o stajo so se istega le ta preselili v R a d n o ) in v Z id a n e m M ostu. P revoz stajerskih vin cez Savo na drugih m estih je bil p re p o v e d a n .39 Se istega leta so n a Savi uvedli se carinarnice v Z ag o rju , R ad e c a h in G im pljah. T udi na te h novih carinskih p o sta ja h so veljali isti predpisi k o t n a starih. K azni za tih o ta p lje n je so bile d o lo cen e 2e 1815.40 36 H ofkam m er D ecret 2.1.1823, G ubernial C urrende 28.2.1823. 36 H o fk am m erd ecret 25.5.1824. 37 G ubernial V erordnung 3.6.1826. 38 H o fk am m erd ecret 3.5.1820, G ubernial U m laufschreiben 19.5.1820. 39 G ubernial U m laufschreiben 26.1.1821, G ubernial U m laufschreiben 8.6.1821. 46 H o fk am m erd ecret 18.4.1821. 1 5 6 E V A H O L Z : O U V O Z U V I N A N A K R A N J S K O . Tovorniki vin a p o V alvasorju (Slava V o jvo d in e K ranjske, 1689). 1 5 7 D EZELA r e f o s k a L e ta 1822 so cM avne oblasti dovolile tu d i uvoz ciprskega vina. Z a te vrste vina, ki je p o to v alo v sodih, je bila carina za b ru to d unajski cen t 5 gld, za vino v b u teljk ah , zabojih in k o sarah pa 3 gld 45 kr za b ru to d unajski cent. C arin jen je teg a vina je bilo om ejeno na glavno carin arn ico .41 V letu 1830 je zaCel veljati splosni davek na 2ivila. Z njim sta bili o d pravljeni ta k o carina k o t vinska naklada. Z a to tudi niso bila veC p o tre b n a spriCevala o izvoru vina, s katerim i so m o rala biti do tedaj o p rem ljen a kran jsk a, Stajerska in vsa tista prim o rsk a vina, ki so bila v zgojena v m ejah carinskega pasu. V veljavi p a so m o rala ostati p o trdila o izvoru v i n a 42 L e ta 1845 je bila od p rav ljen a obveznost k o n tro le vina, ki je bilo vzgojeno znotraj carinskega obmofija, to je bilo na vsem ozem lju ilirskega gubernija te r na ozem ljih, ki so m ejila n a gubernij.43 P oleg tih o ta p lje n ja vina, ki je kljub vsem p redpisom , grognjam in kaznim k a r lep o cvetelo, je oblast m ubilo tu d i p o n arejan je vina. T o je p re p o v e d o v a la 2e M arija T e r e z ija 44 ki je p rav tak o tudi p re p o v e d o v a la p ro d ajo p o n a re je n e g a vina.45 P rep o v ed an o je bilo tudi m eSanje vina s hruSkovim ali jabolCnim m ostom .46 P rav ta k o je b ilo p re p o v e d a n o p ro d ajan je domaCega vina, ki naj bi z raznim i d o d a tk i p o stalo p o d o b n o tujim vinom .47 V e n d a r p a se je ta razvada p recej razp asla v prvi polovici 19. stoletja. L e ta 1819 so obnovili p re p o v e d te g a pofietja. T a k prekrS kar je ta k ra t zap ad el dvem a zak o n o m a, davCnem u in p a zakonu, ki je i e od zaCetka 19. stoletja varoval zdravje dr2avljanov.4s Cez tri leta je bil sp rejet zakon, ki je p re p o v ed o v al izdelovanja "vina" iz dro2i, v ode in Se nekaterih sestavin te r to b rozgo meSati z drugim i vini. D o g ajalo se je, da so ta k e m eSanice veselo kro2ile m ed pivci. K d o r je p ro d ajal ta k o vino 43 H o fk am m erd ecrete 18. und 20.12.1822, G ubernial V erlautbarung 27.2.1822. 42 H ofkam m er V erordnung 16.6.1830. 43 H ofkam m er D ecret 5.3.1845. 44 H ofentschliessung 7.2.1767. 45 P a ten t 14.5.1770. 4® G ubernial V erordnung fur Steierm ark 12.6.1802. T a odloCitev se je sklicevala na odloCbo iz 7.2.1761. 47 H o fd ecret 7.12.1811. 4^ H ofkanzlei D ecret 30.4.1819. 1 5 8 E V A H O L Z : O U V O Z U V IN A NA K R A N JSK O . in so ga odkrili, je bil strogo k azn o v an .49 L eta 1824 pa so zaceli govotiti o u m etn ih vinih, ki jih je bilo dovoljeno p ro d ajati, ce so jih k o t u m e tn a tu d i oznacili. N a re je n a so m orala biti iz dom acih surovin. N e o p o re c n o st u m etn eg a vina je p o trd ila tu d i d unajska m edi-cinska fak u lteta. N ad proizvodnjo tak eg a vina je bil strog n ad zo r in so lahko p roizvodnjo tu d i ustavili, ce so ugotovili n ep rav iln o sti.50 Izdelovanje u m e tn e g a vina se je prav razm ahnilo sele v drugi polovici 19. stoletja. T a vina in surovine (nepreciscen sladkor, psenicna m oka, vinski k am en in se kaj), iz k aterih so bila n a rejen a, so n a davcnem p o d ro cju ob rav n av ali k o t p rav a vina. O b uvozu je bila carina 11 gld za carinski cent.51 Ce so k rcm arji p ro d ajali p o n a re je n o vino, ki bi lahko kupcem tudi skodovalo, so bili obsojeni na d en a rn o kazen od 100 do 500 gld, glede n a to , k ak o dolgo so p ro d ajali ta k o vino. S eveda p a je bilo tre b a to najprej d okazati. C e se je p rek rsek ponovil, je poleg den arn e kazni sledila se zap lem b a o b rtn eg a dovoljenja za p ro d ajo vina. C e so v vinu odkrili zdravju skodljive snovi, so pijaco unicili, gostilnicarju p a za v ed n o odvzeli o b rtn o dovoljenje te r ga obsodili na sestm esecno te2ko zap o rn o k azen .52 O prodaji vina so leta .1826, sklicujoc se n a p red p is iz leta 1815, po n o v n o sklenili, da lahko m ali trgovci s h ra n o p ro d a ja jo le vino v steklenicah, p ro sta p ro d a ja za sankom p a jim je bila p re p o v e d a n a .53 L e ta 1840 je gubernijska okroznica n a ta n c n o dolocila pravila poslovanja gostilnicarjev in kavarnarjev. O p ro d aji vina je p red p is dolocal, da m o rajo gostje dobiti pijaco v p red p isan ih p o so d ah , kozarcih. G led e skodljivosti pijaCe p a so se sklicevali na p red p ise o zdravi h rani iz le ta 1803. T udi kazni za te p re k rsk e so bile iste.54 Skozi do b o priblizno trid esetih let sm o lahko sledili p rizadevanjem avstrijske drZave, d a bi se po pretresih , ki so jih 49 H ofkanzleidecret 25.1.1821. 5® C om m erz-H ofkom m issiondecret 15.4.1824. 51 L G B I1 8 5 5 ,st. 200. S? c Zweiter Theil von den schweren Polizeyiibertretungen und dem Verfahren bey denselben. N euntes H auptstiick von den schweren Polizeyiibertretungen gegen die G esundheit. Wien 1803, cl. 156. 157, 158. 53 H ofkam m er D ecret 10.9.1826. 54 G ubernial C urrende 22.5.1840. 1 5 9 D E V E L A R E F O S K A p rin esle vojne, uravnote2ila. K o se ji je to vsaj n a n ek a te rih podrocjih posrecilo, je izbruhnilo leto 1848, ki je n e k a te re p ro b lem e se bolj zaostrilo. N ajprej m ere, ki so bile o m en jen e v tekstu: bo k al= 1,415 litra, v ed ro , ki dr2i 40 bokalov,= 56,589 litra, carinski cent= 50 kg, d u n ajsk i cen t (100 fu n to v )= 56,001 kg, fu n t (32 lo to v )= 0,560 kg. 1 6 0 S tiskaln ica za g ro zd je s sodom . G ro tn ja n (Foto: R. Starec, 1994) K N JIZ N IC A A N N A L E S 1 0 R O B ER TO STA R EC ZAPISI O ISTRSKEM VINOGRADNISTVU IZ 19. STOLETJA V ok v iru v elike p o zo rn o sti, ki so jo v 19. stol. posvecali izbolj-savam k m etijskih te h n ik in ki je v sto letju p re d tem v razliCnih delih E v ro p e v zp o d b u d ila znan stv en o p a tu d i bolj po lju d n o pisanje o tej tem atiki, so n e k a te ri istrski avtorji v 19. sto letju pisali o km etijstvu, posebej p a o g ojenju trte in pridelavi vina. P re d tem je le m a lo k ateri avtor, ki bi se u b a d a l z istrskim i tem am i, zapustil obseznejsa priCe-vanja. K o n ec 15. stol. je im el M arin Sanudo prilo2nost spoznati posebnosti v in o g rad n istv a n a obmofiju K o p ra in jih je prim erjal z drugimi obm ocji Serenissim e, ki jih je obiskal: " V eliko vina je on o d ino trte se dr2ijo zem lje, p rav nih ta k o k o t d ru g o d " 1. P o ld ru g o stoletje kasneje (okoli 1650) je G iacom o Filippo T om m asini posvetil 33., 34. in 35. poglavje svojih K o m en tarjev "N acinu o b delovanja zem lje, vin o gradov, oljcnih nasadov. R azn o lik o sti grozdja in p o seb n o stim njihovega v in o g rad n istv a", "R azlicnim naCinom p rid elo v an ja vin" in "K akovosti istrskih in drugih v in "2. Po T om m asiniju rastejo v dezeli "trte dveh vrst: n izk o rasle (postenacli) in visokorasle (braide). N izko-rasle trte so v teh krajih od starejseg a d atu m a, m ed tem ko so visokorasle no v o st". P o u cu je nas o m eto d a h o bdelovanja, o v rstah grozdja, o nafiinu p ro izv o d n je vin razliCnih k akovosti v razlicnih krajih. T a T om m asinijeva poglavja k ak ih trid e se t let kasneje skoraj d o b esed n o povzam e P ro sp e ro P e tro n io v 11. poglavju svojih S pom inov3. 1 M. S A N U D O , Itinerario di M. S. p er la terraferm a veneziana n e lta n n o M C C C C LX X X III (uredil R. B R O W N ), Padova 1847, str. 148. 2 G.F. T O M M A SIN I, D e C om m entarj storici-geografici della Provincia d e ltlstria , "A rcheografo triestino" IV (1837), str. 96-103. 3 P. P E T R O N IO , M em orie sacre e profane d e ltls tria (uredil G. B O R R I), Trst 1968, str. 73-77. 1 6 1 D E 2E L A r e f o Sk a P ie tro P re d o n z a n i, " arh ip rezb iter, Zupnik in v ikar poreSkega ka-p itlja ", je le ta 1820 v B e n e tk a h natisnil pouCno knjigo o km etijstvu, n a m en jen o 2upnikom in istrskim p osestnikom 4. K njiga, ki jo je napisal 2e k ak o le to p r e j (v erjetn o m ed francosko okupacijo), je na-p isan a v obliki dialoga, z vpraSanji in odgovori; nek e vrste katekizem za p o ljedelce. N a veC m estih P red o n zan i opozarja na zle uCinke, ki jih im a vra2everje oz. vztrajanje pri obiCajih, ki nim ajo n o b en e znanstv en e u tem eljitv e (usklajevanje n ek a te rih dei z luninim i m enam i na p rim e r), te r na posledice zavraCanja novih teh n ik in orodij zaradi n azadnjaS ke m iselnosti. N ekaj strani a v to r posebej posveCa "trti in v in u "5. N atanC no pojasnjuje, k a te ra zemljiSCa so prim ernejSa za vinsko trto in k ak o in kdaj jo je p o tre b n o saditi (navaja tudi rek: jeseni sajeno, celo le to p rid o b ljen o ). M e to d a presajev an ja novih trt z rozgam i (sad ik am i), vzgojenim i v trsnicah, zagotavlja veC uspeha Sele p o tre h letih. PriporoCIjivo je saditi skupaj trte iste kakovosti, ki ro d ijo ob istem Casu, m ed tem ko tu jero d n ih trt ni priporoCIjivo vzga-jati, razen Ce p rih ajajo iz hladnejSih krajev. K ar zadeva gnojenje, se priporoC a Cim manjSa u p o ra b a hlevskega gnoja, zato p a ostanki usnja, p re p e re le tro p in e in trtn i pepel. Z a obrezo v an je je najpri-m ernejSi letn i Cas p o m lad , razen za starejSe trte , ki jih lahko obre-zu jem o tu d i jeseni. D e lo je tre b a o praviti vsako leto (izjem e so rastline, ki so bile i e od m ladega o b rezo v an e vsako drugo leto ), o b re zovanje naj b o obilno, k o t veleva rek: oskubljena trta , b o g at km et. C e 2elim o pospeSiti zo ren je grozdja, je priporoCIjivo o d stran iti liste in odveCne m lad ik e, v e n d ar je to p o tre b n o opraviti p o sto p o m a, m aja in avgusta. Z a p rid elav o vina je priporoCIjivo loCiti bolj Se grozdje od m anj k ak o v o stn e g a in p o sv etiti p o seb n o p o zo rn o st p ravilnem u vinsk em u vrenju. P e t le t k asn eje, le ta 1825, je k an o n ik iz B arb an a, "Clan razliCnih A k a d e m ij", P ie tro Stancovich v M ilanu objavil 140 stran i d ebelo knjigo, v k a te ri je n az o rn o prik azal m e to d e p rid elo v an ja in h ram b e vina. K njiga, o b o g a te n a z dvem a velikim a b a k ro rezo m a po risbah sam ega S tancovicha (skupaj 17 slik), je bila 28 let kasneje ponatis-4 P. P R E D O N Z A N I, D iscorso ed istruzione agro-econom ica per uso de' parrochi e d e' p ro p ietari dell'Istria, B enetke 1820. 5 Ibid., str. 210-217 (in v opom bah na str. 333-335), ter v prilogi, str. 17-18. 1 6 2 R O B E R T O S T A R E C : Z A PIS I O ISTRSK EM V IN O G R A D N lSTV U ... Sl. I. IV S lik i / - / / : P rip o m o d k i za ostranjevanje pecljevine, o lu p k o v in sem en iz moSta. S lik a III: Lesen p o d p la t z re ziii za m letje o lu p k o v grozdnih ja g o d . I z P. S T A N C O V IC H , N u ovo m etodo econom ico- p ra tic o d i fa r e e conservare i l vino, M ilan o 1825. 1 6 3 D E Z E L A R E F O S K A n jen a v isti zb irk i6. V Stancovichevi razvejani raziskovalni d ejav n o sti je p o seb n o m esto veljalo inovacijam n a p o d ro cju km etijstva, k a r p o trju je jo tu d i njegovi drugi spisi, v k ate rih p red stav lja nove prip o m o ck e, svoje izum e, za oranje in setev te r za proizvodnjo olja7. D elo je razd eljen o na uvod in p e t poglavij. V u v odu Stancovich o m en ja razlifine vrste deZelnih vin, ki jih razdeli na b u teljcn a vina (m o n te m o ro , p ik o lit in arzioli, Santom a, S. P e tro n io in Stevilna si-ljen a v ina), n a so rtn a (m arzem ino, refosk, p ro sek , cividino, reb u la, m o sk a t) in n av a d n a vina, ki p a jih je veliko vrst, odvisno pac od p o sam ezn eg a k raja. O dloci se, d a bo govoril sam o o nav ad n ih vinih, za k a te ra trd i, d a p re n esejo se ta k o d o lg o trajn e plovbe, ceprav so n a re je n a po n ajp rep ro stejsih m eto d ah . Istrsk o vino izvazajo celo v N ovi svet, k jer je cenjeno ta k o k o t spansko in francosko, v e n d ar k asn eje m o cn o obbuti politifino in trgovinsko krizo tisteg a casa. Z a to je n ujno, d a se p o se b n a p o zo rn o st posveti izboljsanju njegove k ak o v o sti in p o n o v n o vzpodbudi cvetoba trg o v in a tu d i "preko ekva-to rja ". P o tre b n o je p rek in iti s starim i n avadam i in se o koristiti z od-k ritji stevilnih "uglednih fizikov, kem ikov, agronom ov, enologov", k a te rih razlicna dela, izd an a v zadnjih d esetletjih 18. in prvih deset-letjih 19. sto letja, a v to r citira. V n ad aljev an ju o m en ja "strojcek za vinsko v re n je ", ki ga je iznasla gospodiCna E lisa b e tta G ervais, v svoje m spisu, ki je bil p re v e d e n iz francosbine in izdan v T rstu leta 1821, p a ga je opisal b ra t A n to n io 8. V se te publikacije so Stancovicha v zp odbudile, da je p red stav il svojo novo m eto d o p rid elo v an ja vina, jo p reizkusil v p ra k si ob trg atv i leta 1824 in zanjo upal, da jo bo d o 6 P. ST A N C O V IC H , N uovo m etodo econom ico-pratico di fare e conservare il vino, M ilano 1825 (druga izd. 1853 z naslovom Vino delF Istria principale p ro d o tto di questa Provincia. Nuovo m etodo econom ico pratico per farlo e conservarlo). 7 P. S T A N C O V IC H , L 'a ra tro sem inatore ossia m etodo di pian tare il grano arando, B en etk e 1820; Spolpoliva e m acinanocciolo ossia m olino oleario, T orino 1840; T orchioliva ossia torchio oleario dom estico portatile che serve di appendice alia Spolpoliva, Firenze 1841; II form ento sem inato senza aratura, zap p atu ra, vangatura, erpigatura e senza letam e anim ale. Prim o esperim ento eseguito nel castello di B arbana n e llls tria , P adova 1842. 8 A. G E R V A IS , O puscolo sulla Vinificazione, T rst 1821. 1 6 4 R O B E R T O ST A R E C : Z A P IS ! O ISTRSK EM V I N O G R A D N I S T V U . . C S lik i I V - V: S o d i z z g o m jo o d p rtin o z a vnasanje g ro zd ja in spodn jo o dprtin o z a p ran je. N a d sodom : p r ip ra v a za m erjenje n iv o ja vina. I z P. S T A N C O V ICH , op. cit. 1 6 5 D EZ E L A REFOSKA S o d s p ip o (Spino) in lij za p reta k a n je (piria). MoSCenice, m uzej (Foto: R . Starec, 1994). 1 6 6 R O B E R T O S T A R E C : Z A P I S I O I S T R S K E M V I N O G R A D N l S T V U . priznali ta k o strokovnjaki k o t posestniki v istrski provinci in v drugih v inorodnih krajih. V prvem poglavju je obdelal stiskanje grozdja. O pisal je kemiCno sestavo delov grozdne jagode in nanizal m nenja razliCnih avtorjev o p rim ernosti rebljanja. B rez pecljevine je mogoCe pridelati vino nez-nejSega okusa, vsa izbrana buteljCna vina pa so n arejen a na ta naCin. Sam o za vrste grozdja b rez posebnega okusa ali s preveC sladkobe je lahko trp k o st pecljevine dobrodoSla. Z a vse moSte srednje kakovosti pa je reb ljan je nujno. Z a razliko od Francije in Italije v Istri za stiskanje grozdja ne u porabljajo preSe, temveC grozdje tlaCijo z nogami. N ek ateri im ajo n avado grozdje takoj stiskati in ga pustiti, da zavre, v en d ar je ta k o vino blede barve. D rugi spet grozdje v bednjih vsak dan sproti meSajo in tlaCijo s palicam i, tak o da p ostane vino moC-nejSe b arv e (n a ta nafiin je namreC dose2en tesnejSi stik m ed m ostom in olupki grozdnih jagod, ki vsebujejo sm olaste dele barvil), vendar je m anj o b sto jn o zaradi veCkrat prekinjenega vrenja. Po Stancovichevi m eto d i je p o tre b n o moSt pretobiti skozi sistem razliCno gos-tih sit in na ta naCin lofiiti pecljevino. olupke in sem ena. O lupke, v katerih je b arv a in delno tudi arom a vina, lahko kasneje na drobno zm eljem o s posebnim i lesenim i kopiti, oprem ljenim i z rezili. V drugem poglavju je beseda o gospodarjenju s sodi. N ek ateri so navajeni stisnjeno grozdje puSCati, da vre, v bednju te r vino kasneje pretobiti v sode, v e n d ar pri tem p o treb u jejo dvojno kolicino posode in p ro sto ra. S p et drugi (in to je v Istri pogost obicaj) odstranijo zgornji dei soda. sod postavijo pokonci in vanj zmedejo grozdje. Po konCanem vrenju odstranijo tro p in e, ponovno nam estijo odstranjeni po-krov, sod o b rn ejo v vodoravno lego in v njem hranijo vino. V en d ar ta naCin zah tev a sodarja, sodi pa se hitreje uniCujejo. Stancovicheva m eto d a izpopolnjuje sistem , ki je uveljavljen na obmoCju Bresce: sod je na zgornjem delu oprem ljen z odprtino, skozi k atero m ebejo vinske tro p in e, in s stranskim i vratci, skozi k atera tropine po konCanem vrenju iz soda odstranjujejo. N a ta nafiin je sod ves Cas v svoji vodoravni legi. V tretjem poglavju se avtor loteva vinskega vrenja. Z e p etd eset let p rev lad u je m nenje, da je vrenje v zaprtih posodah najpri-mernejSe. V e n d a r so, predvsem ko je Sio za zelo velike posode, pri izpeljavi te m eto d e naleteli na teZave pri zagotavljanju herm eticnega 1 6 7 D E V E L A R E FO S K A i j 4 $ \ \ \ \ Jctiltt & H s d i czn fu c- Tcficfi p r i'Ic f i g v r t A.2.4- S S lik i V I- VII: S o d i z vratci za odstran jevan je vinskih tropin in sistem p re ta k a n ja z mehom, cevm i in sifonom. I z P. S T A N C O V IC H , op. cit. R O B E R T O ST A R E C : Z A P IS I O ISTR SK EM V IN O G R A D N ISTV U .. tesnila in v arn o sti p re d eksplozijam i. Stancovich p red stav lja nacin, k ako sode h e rm eticn o z a p re ti in k ak o vgraditi "hidravliCne varovalk e", ki naj bi p re p re c ev a le m o re b itn e eksplozije m ed vrenjem . V b etrtem p o glavju a v to r ob d elu je p re ta k a n je vin. Pri p re ta k a n ju iz en e p o so d e v d ru g o zarad i h ram b e, p ro d aje in tra n sp o rta se vino zraci (p re m e ta v a in izhlapeva), zarad i cesar izgubi veliko svojih naj-boljsih lastnosti. T ak im n ep rijetn o stim se je m ogoce izogniti z uporabo hidravliCnega sifona ali p n ev m aticn e tlacilke s pom ocjo posebnega m eha. C e vi so lah k o iz usnja ali konoplje, cenejse iz plobevine s sestavljivim i koleni. Z a p re p recev an je k v arjen ja vina ga m arsikje p rek rijejo s plastjo olja, ki ga n a to odstranijo z gobico, ko sod od-m asijo. O b te m Stancovich orise svoj izum , strojcek (n ek e vrste stekleni sifon) za o d stran jev an je olja z v ratu steklenic. V p e te m poglavju o b d elu je kon serv iran je vina. F eb ru a rja je p o treb n o vino p reto b iti in ga obistiti usedlin. Iz soda o d to cen o vino je tre b a staln o dolivati, d a se zarad i p o v ecan eg a stika z zrak o m n e skisa. N a sp ro tn o p a v Istri p rev lad u je p rep rican je, da ni d o b ro razbijati kana, t.j. piasti nesnage, ki plava n a vinu in ki ga sciti, p o d o b n o k o t naj bi to veljalo za usedline n a d n u soda. O bibajno tudi napol praznih sodov n e polnijo. Stancovich p red stav i pripom ocek, ki ga je sam izumil in ki, p o stav ljen n a vrh soda, om ogoca ta k o d o tak an je vina k o t o d stran jev an je necistobe. O b en em pojasnjuje, k ak o je tre b a sode zveplati in k ak o je m ogobe vinu u m etn o zagotoviti svetlejso barvo, cesar v Istri niso poznali. V prilogi p red stav lja tudi B ran d o v o m e to do m erjen ja sto p n je alk o h o la v vinu. L e ta 1876 je N icolo D el B ello p ri tisk arn i B. A p p o lo n ia iz K o p ra izdal 39 stran i obsegajoco knjizico o gojenju trte n a p iran sk em p ode-zelju9. S tirinajst let p o zn eje je isti av to r izdal knjigo o istrskem gosp o d arstv u 10. N a p iran sk ih poljih, p o seb n o v dolinah S trunjana, Fa2ane in Secovelj, v blizini m orja, so zarad i n arav n e ro d o v itn o sti na-plavljene zem lje pogoji za vinogradnistvo zelo ugodni. V Secovljah je tre b a trte zelo m alo gnojiti, zato p a so zanje p rih ran jen i te re n i z m astno zem ljo, ki se n a b ira v odtobnih jarkih. V inogradniki so po-Q N. DEL BELLO, La coitura della vite nell'Agro piranese. Cenni economico-agrari, K oper 1876. N. D E L B E L L O , La provincia d e ltls tria . Studi economici, K oper 1890. 1 6 9 DEZEL A REFOSKA S lik a X: Meh. S lik a XI: Sodcek za m erjenje pretocenega vina. S lik i X II-X III: Vrste sifonov. S lik a X IV : Sistem za p o ln jen je vina v sode. I z P. S T A N C O V IC H , op. cit. 1 7 0 ROBERTO STAREC: ZAPISI O ISTRSKEM VINO GR ADN ISt VU.. Stiskalnica za g ro zd je (struco, tdrcio, torkulja). B ucaji p ri Bujah (Foto: R. Starec, 1994). 171 D E Z E L A R E FO S K A gosto tu d i oljkarji in solinarji. Z odtujitvijo ko m u n sk e lastnine so na te m obmoCju vzpobudili razvoj m alih posestnikov, ki so dejavnejsi in im ajo vec m o2nosti za lastne p o b u d e k o t n ajem niki in spolovinarji. N e v a rn o st prev elik eg a d ro b ljen ja posesti p a se je v zadnjih letih zm anjsala, saj je m arsik d o svoj a p re m a jh n a polj a p ro d a l in se usm eril v obaln o plovbo. T rte so p rete^ n o crni refosk, sadijo p a jih z rozgam i (sadikam i), ki jih odre^ejo s srednje starih m ocnejsih trt. P o te m ko oznafiijo odtofine k an ale, obd elajo zemljisCe z lo p atam i in kram pi. R ozge zasadijo v razdalji priblizno en eg a m etra. V prvih d veh letih je bolje, d a o sta n e rastlin a nizka in ji do kon ca njenega tre tje g a leta n e d o d ajajo n ik ak rsn e o pore. Sele p o c e trte m letu se o b e ta kolikor to lik o k ak o v o sten proizvod. Jesen i trte o b rezujejo in s te m pospesijo n jihovo vegetacijo, ne da bi jih zato izpostavili veliki nev arn o sti spom ladanskih slan, ki so v teh krajih zelo hude. N a ta nacin im ajo vin o g rad n ik i - solinarji spom ladi vec casa za p rip rav o solnih fondov. NekoC so trte o b rezovali z vinjaki, danes p a m arsikje raje u p o rab ljajo Skarje. Stiri le ta stare trte uredijo v latnik (stanziera ali pare). P o d p o ro izdelajo iz navpicno zakolicene trstik e, ki jo povezejo s k o rd o n i, tu d i iz trsti-k e, v viSini priblizno p o ld ru g eg a m etra. T rstik a zori v ja n u a rju , m ar-ca p a jo nam estijo v v in o g rad e in pove2ejo trte. V in o g rad trik ra t p rek o p ljejo , ne p reg lo b o k o , in sicer aprila, junija in avgusta. M aja opravijo CisCenje tr t in prvo red cen je, julija p a trte redcijo drugic. P ro ti oidiju piran sk i k m etje ze dolgo, veliko p red drugim i vino g rad n ik i v Istri in v drugih vin o ro d n ih krajih, u p o rab ljajo zveplo. T rg a te v je v prvih d n eh sep tem b ra. D a tu m si izbe-rejo po svoj i volji, odvisen je le od dneva, ko se zacne ja v n a p ro d aja grozdja, ki ga doloci k oprski m estni svet. G rozdje odlagajo v posode (brente), ki drzijo od 40 do 50 litrov, in ga odnasajo do bliznje ceste ali o b ale, k je r Cakajo vozovi ali ladje z bednji. G led e n a om ejene kolicine p rid e lk a p ro d a ja ne p red stav lja p o seb n ih tezav. P ogosto p ro d a jo ze moSt. T a relativ n a lah k o st njihovega zasluzka p a ne vzpo d b u ja zelje p o vecji k akovosti proizvoda. Z e p ro ti k o n cu stoletja, n ajv erjetn eje okoli leta 1890, objavi C arlo H u g u es p ri tisk arn i E m ilio Sam bo v Pulju (zalo^ba A g rarn i konzorcij v P azin u ) 42 strani obsegajofio knji2ico, s k a te ro 2eli posre-1 7 2 R O BERTO ST A R E C : Z A P IS I O IST R SK EM V IN O G R A D N lSTV U .. O pore iz trstike in m esta z a vezan je in obrezovanje. N. D E L B E L L O , L a cultura d e lla vite nelV A gro piranese, K o p e r 1876. dovati n ekaj p re p ro stih navodil za izboljsavo istrskih v in 11. V istem obdobju izda H u g u es knjiZico o p ero n o sp o ri, bolezni vinske trte, ki izide v PoreCu p ri tisk arn i G. C o an a k o t izdaja "Istrske ek sp erim en taln e v in arsk o -sad jarsk e po staje" (izsla je tu d i sam ostojno p ri k o p rsk i tisk arn i C o b o l-P rio ra), v k a te ri av to r deli nasvete, kako te ra n u odvzeti nekaj njegove trp k o sti12. H ugues je tudi avtor knjiiice, tisk an e v PoreCu le ta 1889, o kmeCkem gospodarstvu v severni Is tri13. NajveC p o zo rn o sti je tre b a posvetiti Cistosti kleti in posode: b ed n je in sode je tre b a Cistiti z £ivim apnom p ro ti plesni, s sodo p a, Ce im ajo vonj p o kisu. K ajti celo n e povsem n eu k i ljudje radi trdijo, d a je "tista lep a z e len k asta p last plesni najboljsa p re-vleka, ki o h ra n ja zd rav les, in da je vonj po kisu najzgovornejsi do-11 C. H U G U E S , Pel m iglioram ento dei vini istriani. Cenni popolari sulla vendem m ia e vinificazione, Pulj s.a. (1890 c.). 12 C. H U G U E S , La p eronospora viticola. Rim edi ed apparecchi, P orec 1886; ID., Com e si possa ingentilire il terran o , v "La Provincia d e iristria" 17 (1.9.1894). 13 C. H U G U E S , L 'eco n o m ia agraria d e ll'lstria settentrionale, Porec 1889. 1 7 3 D E 2E L A r e f o Sk a kaz, d a je bedenj pripravljen na novo trgatev". D an trg atv e ni stvar obiCaja, p a tudi oko in okus ne zadoSCata. U p o ra b a instrum entov, k o t so sa h a ro m e te r in acidim eter (za m erjenje stopnje sladkorja in kislosti) te r alk o h o lo m eter, je p rep ro sta. K o gre za te ra n , lahko s trgatvijo zakasnim o, v en d ar le, Ce so listi Se zeleni. S tem v zvezi velja priporoCilo, naj se trtn e m ladike avgusta in sep tem b ra n e obre-zujejo prem oCno, k o t je to sicer v navadi, da bi grozdom zagotovili veC sonca, saj so prav listi tisti, ki grozdje obogatijo s sladkorjem . Pogosto se trg atev opravi preveC n a hitro, zato je grozdje v kleti slabo in n ep re b ra n o , slabi ali Se zeleni grozdi p a pom eSani z zdra-vimi. In v en d ar je tre b a izbor grozdja opraviti 2e v vinogradu, najbolj k ak o v o stn o se takoj nam eni za vino, ki gre v pro d ajo , p reo stalo pa za vino, ki je nam en jen o dru2inski porabi. G rozdje je tre b a v klet p ripeljati n ed o tak n jen o , v dobro zaprtih posodah, v resnici pa ga do-maCini pogosto preva2ajo na vozovih ure dolgo, v pripeki in cestnem p rah u , v o d p rtih ali le z listjem pokritih posodah, vCasih celo 2e stlaCenega, da ga lahko veC nalo2ijo. Predvsem v letih, ko se priCa-kuje slabo vren je, je priporoCljiva u p o rab a ferm en ta, ki ga dobim o iz nekaj dni prej n ab ran eg a in zelo pozorno izbranega grozdja. C eprav rebljanja celo v n ek a te rih regijah, znanih po izvrstnih vinih, ne po-znajo, je za istrska vina, ki so 2e sam a po sebi ostra in trpka, to posebej priporoCIjivo. K ljub vsem u pa m arsikje dopuSCajo, da vino vre skupaj s pecljevino. D ru g a navada, ki se ji je tre b a nujno ogniti, je puSCanje, d a tudi belo vino vre skupaj z jagodnim i koZicami. V pom an jk an ju bed n jev z dvojnim zgornjim dnom je tre b a posodo vsaj pokriti s p latn o m in tak o zagotoviti, da o stane plast ogljikovega dio-ksida negibna, te r prepreCiti kisanje klobuka, ki n astan e m ed vrenjem . NajuspeSnejSi naCin za dosego tega cilja p a je u p o rab a hidrav-liCnih varovalk. C e 2elimo rdeCemu vinu zagotoviti moCno barvo, poseb n o ko gre za teran , lahko ponovim o stiskanje, "pri Cemer so CloveSke noge daleC najpopolnejSe v prim erjavi z vsakrSnimi m ehan-skimi stiskalnicam i". Cas p re tak an ja je odvisen od vsakoletnih razm er in od vrste vina (njegove obCutljivosti, barve in g ostote), ki ga Zelimo dobiti. V Casovnem o bdobju pribli2no sedem desetih let izpriCujejo dela P red o n zan ija, Stancovicha, D el B ella in H uguesa zelo razliCna sta-liSCa. Prva dva avtorja Crpata spodbude iz tiste prve agrarne revo-1 7 4 RO BERTO STAREC: ZAPIS! O ISTRSKEM VINO GR ADN iSTVU... B adenj (kad, tino, cavecio, tignaso, tinjac, tincov, vm ik, 6eber). C erva rp ri K anfanaru (Foto: R. Starec, 1994). D EZEL A REFOSKA lucije m e d drugo polovico 18. in prvim i desetletji 19. stoletja, ki je, k o se je v velikem delu E v ro p e (Istro je to le oplazilo) zarad i rasti prebivalcev in zivahnejse trgovine povecalo p o v p rasev an je po km etijskih p roizvodih, vzpodbudila k o ren ito p ren o v o obdelovalnih m e-to d in n a develo p riv ab ila svek kapital. V P red o n zan ijev ih delih sicer p re v la d u je m oral isticni prizvok, ki vzpo d b u ja k opusfianju obicajnih p red so d k o v , v e n d a r b rez praktiCnih in otipljivih nasv eto v ostaja o m ejen n a p o sp lo sen e in pom anjkljive recep te. N a sp ro tn o pa se S tancovich, n ata n c e n in ra d o v ed en b ralec vseh najbolj inform iranih so d o b n ih publikacij, sam lo tev a p reizkusov in racio n aln o p rim erja razlidne m e to d e dela. P o n u ja nova o ro d ja, ki jih sam izum lja, in jih tu d i n a ta n c n o opisuje (izpopolnitve in izboljsave novega kmeCkega o ro d ja, v Cemer evropski stro k o v n jak i tisteg a casa m e d seboj k ar tek m u jejo ). Svoje iznajdbe p red stav lja z ilustracijam i v stilu 18. stoletja, ki m ed io spom injajo n a zn an e p o d o b e iz D id ero to v e in D 'A la m b e rto v e E n ciklopedije. Iz zadnjih desetletij sto letja je prisp ev ek D el B ella ze n atan cen in jasen , a v glavnem opisnega znacaja te r osred o to h en bolj v razglab-ljanje o gosp o d arsk ih prikladnostih. Z a to pa p red stav lja H u g u es 2e p ovsem so d o b n e vizije in povezuje p osege oblasti s prom ocijo u strezn ih d ruzb (agrarnim i skupnostm i, enoloskim i centri). N jegov p risto p je praktiC en in strogo zn an stv en e n arav e, Cesar n e dokazuje le n a te m m estu p red stav ljen o delce, tem vec tudi bolj specializirane publikacije, k o t je spis o p ero n o sp o ri, do p o ln jen s stevilnim i natan - Cnimi razp red eln icam i, ki prin asajo p o d a tk e o poskusih z najraz-Iicnejsimi a p arati. K ljub tem u , d a so im eli vsi stirje avtorji zelo razlicne d id ak ticn e vidike, je v delih vseh sk u p n a staln a k ritik a m nogih trad icio n aln ih obihajev v vinogradnistvu in k letarstv u te r pozivi istrskim v in o g rad n ik o m , naj posvetijo vec p o zo rn o sti k akovosti svojih proizvodov. Iz italijanScine prevedla Vida G orjup-P osinkovic 1 7 6 H rastovlje, C erkev sv. Trojice. M esec septem ber j e na oboku v se vem i la d ji oznaden s trg a tv ijo in stiskan jem g ro zd ja (Foto: D. P o d g o m ik , 1992) KNJIZNICA AN NALES 10 IGO R PRESL VINOGRADNISTVO V VASEH KOPRSKEGA ZALEDJA OD SREDINE 19. STOLETJA DO PETDESETIH LET 20. STOLETJA Sim on R u ta r navaja, da se vefiina prebivalcev K opra ukvarja z vinogradniStvom .1 Bili so t.i. paolani, km etje, ki so Ziveli v m estu, obdelovali p a so zem ljo v okolici. Niso bili enako obdavbeni kot km etje k o p rsk eg a zaledja. T u d i cene njihovih pridelkov so bile drugaCne. T ak o npr. listina iz 1. 1844, ki doloCa ceno Zivil, razlikuje Stiri k ategorije.2 V K o p ru se je d o lo d lo povpreCje cen iz let 1835 do 1844. O stale Zupnije so bile po nasvetih treh poznavalcev teh krajev razvrSCene v tri razrede. V prvi razred so spadale vasi v bli2ini K opra (npr. D ek an i, L azaret, M ilje...) p a tudi KrkavCe in K oStabona. C ene vina iz teh krajev so bile le za 1/15 ni2je k o t v K opru. V drugem razredu so bile ni2je za 1/10, v tretjem pa za petino. V tem razredu sta bili le 2upniji TruSke in K ubed. C ene na koprskem trgu so se nato m odificirale glede oddaljenosti krajev, tak o da so se razlike v cenah m alo zmanjSale. N ezn an a ostaja pogostost tovrstnih ocenjevanj in m o2nost, d a 2upnije sprem injajo razrede; ob vsakoletnih ocenjevanjih bi bilo sm iselno izboljSevati kvaliteto pridelkov. L ahko pa sklepam o, d a je bilo vina dovolj 2e v okolici K opra, z niZjimi cenam i p a so prepre& li, da bi vino iz oddaljenih vasi konkuriralo ^ S. R utar, Samosvoje m esto T rst in m ejna grofija Istra. Slovenska zemlja, II. dei. Ljubljana, M atica Slovenska, 1896, s. 257. 2 La specifica dei prezzi delle derrate che si esigono dei parrochi e qurati. Pokrajinski arhiv K oper (PA K ), ObCina Koper, (jan. -dec. 1844) St. 7, 628. 1 7 7 D E Z E L A R E F O S K A (p ri-)m estn em u . V 16. sto letju naj bi "vino rasio p o v so d ".3 V P azinski grofiji naj bi leta 1582 bilo nekaj sto opuscenih vinogradov,4 k e r je p rim an jk o v alo obdelovalcev. T udi v tem so se istrske v in o g rad n isk e raz m e re razlikovale od dolenjskih in stajerskih, k ar V ilfan zgolj n ak a2 e,5 J. P olec p a navaja, d a so gorske bukve p o tre b n e tam , k je r se vino lahko in v celoti p ro d a .6 P rav ta distinkcija je sp reg led an a npr. v p risp ev k u M arije M akarovic v K m eckem g o sp o d arstv u na Slovenskem . O p o sestn ih razm erah pise n a splosno, k o t bi veljale za vso Slovenijo.7 D o 16. sto letja so bili tudi v bli2ini T rsta "neki gorskopravni vinogradi" ,8 v e n d ar so k asn eje v ecinom a v sklopu km etij ali v sestavi vaSkega sveta. M ed trta m i so bile zasajen e d ruge k u ltu re (k a r v neki, ne p rav m ajhni m eri, velja tu d i za kmeffike vin o g rad e 19. in 20. sto letja.), ta k o da ni bilo p o g o jev za razvoj gorskega p ra v a .9 V Pazinski grofiji so v 16. sto letju zarad i opuSCanja njiv in vinogradov veljali predpisi, po k a te rih je njivo, ki ni bila eno leto o b d elan a, lahko o b d elal kdorkoli, n e d a bi ga d o te d a n ji o b d elovalec sm el o virati. Z a v in o g rad e je veljala d o b a dveh let. Po zem ljiski odvezi je v Istri in v G oriskih B rdih ostal k olonat; istrski v elep o sestn ik i so celo sirili k o lo n sk a razm erja. V te m o bdobju je bilo v in te re su oblasti izboljsati k v a liteto vina, saj so priCakovali 2elezniSko p ovezavo z L jubljano in D u n ajem . Z e le ta 1842 pozivajo v in o g rad n ik e, naj stiskajo grozdje s stiskalnicam i ("... sprem ere l'uva nel Torcolo, acciocche, il vino si conservi, p e r essere p o i spedito in quelle lontane R eg io n i dei N o r d " ),10 saj tako vino dlje o h ran i k v aliteto. Z elezn ica je p o m en ila p rih ra n e k Casa, p a tu d i to v o r se ni tre-3 Ja n k o Polec, Z godovina "obravnavanih gorskih bukev" in postavitve kletarskega m ojstra n a K ranjskem . G lasnik m uzejskega druStva za Slovenijo XV III/1937, s. 100. 4 J. Polec, op. cit., s. 100. 3 S. V ilfan, O d vinskega hraraa do bajte. SE 5/1952. 6 J. Polec, op. cit., s. 100. 7 M. M akarovic, K m ecko gospodarstvo na Slovenskem. Ljubljana, 1978, s. 73 ss. ^ S. V ilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1961, s. 360. 9 L eta 1870 v okolici K opra in P irana ni bilo distih vinogradov, le 1020.7 ha njiv s trtam i (V. Valendic, V inogradnistvo. G ospodarska in druZbena zgodovina Slovencev, Z godovina agrarnih panog. Ljubljana, 1970, s. 297). I® PA K , O bcina K oper, (jul.-sept. 1842), st. 5, 483. 1 7 8 IG O R PRESL: V IN O G R A D N IS T V O V VASEH. sel k o t p ri cestnih prevozih. V ino iz oddaljenih vasi je zarad i slabih cest le te2ko prislo n a trg; ostalo je dom a ali pa so ga pok u p ili lokalni gostilnicarji. O blasti so se to rej ze p re d p o javom trtn e uSi ukvarjale z m oz-nostjo izvoza vina v Italijo in R usijo. P o sk rb eti so m o rale za kvaliteto in zad o stn o kolibino vina, saj so od trgovcev dobivale davke, earine... "C o m itato A g ra rio in C apodistria" je izm enjaval izkuSnje in ocene p red v sem s p o resk o "S tazione provinciale di v iticolture e pom ologia". N a v ad n o so bila to p orocila o delovanju n a p rav za skropljenje, 2veplanje, o rav n an ju v prim erih trtn ih bolezni... V tem casu so p o zn ali le "il m o rb o m ic id ia le " L e t a 1853 so se sprijaznili z boleznijo; p risla naj bi iz A nglije k o t k o le ra iz R usije, izginila p a bo, ko se b o d o sp rem en ile v rem en sk e ra z m e re.12 D e se t let kasneje ob-vesbajo k m e te z o k ro zn icam i13 in p ricakujejo, d a bodo sedaj bolj(-e) 2veplali, saj so iz T rsta lah k o dobivali 2veplo po n iiji ceni. Poziv je tiskan v italijanScini, hrvascini in slovenSbini: "K ako naj se Zeplijo vinske trte ? " U p o ra b lja se "n ek a kupica, ki je na sp o d n jem delu na vec m estih p re v rta n a , ali p a tu d i k upica s tracici".14 P o d o b n o n ap ra v o srebam o v casu 1. svetovne vojne v K rkavbah. To je p locevinast, p risek an sto2ec z gornjim p re m e ro m 35 cm in spodnjim 4 cm. Pribli& io 1/2 kg 2vepla so skozi sito n a dnu posode potresali p o trt ah. K o t "sk ice t” so n ap rav o poznali vsaj se v B abicih. V T ru sk ah so Se m e d v o jn am a z zveplom napolnili zensko nogavico in p o tresali p o trta h . 2,veplane trte so "cisto p ro ste ostale od trn a bolezni, dajo d o b e r p rid elek in veselo rastejo ". K d o r se je u kvarjal z vinsko trto , je bil "vinorejec", n asadi tr t p a so se delili n a "rede ali p lante" (v italijan sk em in h rv ask em te k stu so to "filare"). V osem - desetih letih 19. sto letja so poznali o k ro g 500 vrst strojev za raz-prSevanje sred stev p ro ti oidiju in p ero n o sp o ri. U p o rab ljali so zveplo, apnico in "soluzione ram eica" (k a r bi ustrezalo m o d ri galici); ta 11 M orbo = "La peste o il colera". F ernando Palazzi, Novissimo dizionario della lingua italiana. M ilano, C. edit. Ceschina, 1942, s. 702. Po sim ptom ih bi bolezen lahko bila oidij; tudi V alencic om enja, da se ta pojavi okoli leta 1850 (V. Valencic, s. 300). 12 PA K , Obc. K oper, (maj-avg. 1853) st. 22, 1182. 13 PA K , Obc. K oper, (jan.-jul. 1864) St. 49, 346. 14 Ibid. 179 D E 2 E L A r e f o Sk a sredstva pribajo, da so bile trte i e okuZene z oidijem , od leta 1880 p a tu d i s p ero n o sp o ro , k a r om enja V. Valenbib. V inogradnikom k o p rskega zaled ja so bile d o sto p n e brpalke na robni pogon, ki p a niso im ele d o b reg a izkoristka. Slabo so razprSile tekobino, zaradi korozije so jih m o rali p o u p o rab i o p rati z vodo, zato niso bile p rim ern e za Istro, k je r v ode ravno p oleti prim anjkuje. Izdelovali so jih obrtniki, km ebki p ro le ta re c p a jo je lahko kupil z en o ted en sk o piabo. T udi razm ero m a pom anjkljive Skropilnice so bile torej drage, ka2e pa, da cena ni bila odlobujoba ovira, d a k m etje niso pribeli Skropiti p red le-to m 1900. S kropljenja sprva ne odobravajo; poskusijo Sele, ko se na lastn e obi p repribajo, da Skropljene trte res bolje uspevajo in ne zbolijo. V TruSkah so moSki Skropili z robnim i brpalkam i, ki so jih nosili n a h rb tu . Z en sk e (2ene) so jih sproti polnile iz "2lafadurja" (za-livalnika). O d ta k ra t so vodnjaki ob vinogradih, saj so Skropivo sproti pripravljali, o p rem o pa so m orali bimprej oprati. T rte niso bile o d p o rn e p ro ti oidiju, p ero n o sp o ri .... dolobena m era odp o rn o sti je bila zasluga vzgojne oblike. D o obnove vinogradov po filoxeri so km ebki vinogradniki sadili trte "na klen". V bodobem vinogradu so e n a k o m e rn o zasadili klene (= poljski gaber, acer cam p estre), ponek o d p a tudi je sen e, m urve ali hraste. S pretno so tezali kroSnje, da so zrasle v tri do Stiri "vrhove"; po teh vejah so se n a to p letle trte. K er je klen Sbitil trte p re d padavinam i, ni bilo vlage, ki pospeSuje nasta n e k p e ro n o sp o re in raznih vrst plesni. V sploSnem se ta k a oblika vzgoje im enuje "b rajd a", p o n ek o d p a so lobili "m orlake" (4 veje) in "m abkat" (3 veje). V P om janu so jim rekli "luStrane". M ed klene so p ritrd ili lesene palice, po k aterih so se trte pletle na sosednje klene. T a pov ezav a naj bi se im enovala "m uSketa", znan p a je bil tudi izraz " d reca". Z "brajdo" se oznabuje "pared" v B rdih (M. M akarovib, s. 79), p a tu d i latnik p re d hiSno fasado. "B rajde" so v B rdih vinogradi na te ra sa h in trte ob hiSah v posebnih okvirih (V. Valenbib, 288). N e k a te ri enabijo "brajde" in la tn ik e 15. V TruSkah se izraz "brajda" u p o rab lja le za oznabitev stare oblike vzgoje n a klenih. K lenu rebejo tu d i "k'ln" in "k l'n ", opisno p a je "ena vrsta drva, eno sadje". K lene Ore! M iran, V inogradnistvo v Slovenski Istri. Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, 4-5/1953. 180 IG O R PRESL: V IN O G R A D N IS T V O V V A S E H . so sadili na razdalje Stirih m etrov. N avadno so bile vm es sajene poljSCine in p o vrtnine. Z a vinograde n a K rasu je bila znabilna raz-dalja m ed kleni 12 m e tro v 16; v TruSkah so ji rekli "srbot", k ar je sploSen izraz za nekaj dolgela, (o-)pletenega. Tu so uporabljali "ka-n e le ” (trstik e, trsten ik e), ki so se pogosto lomile. T o naj bi bila naj-vefija pom anjkljivost vzgoje na klenih. Pri tem nafiinu vzgoje so imeli m anj d ela k o t p a kasneje z latniki in Spalirnimi oblikam i. T udi zasajanje tr t je bilo preprostejSe k o t p o obnovi. Po enem po sto p k u so trto zasadili v luknjo z gnojem , po drugem pa so m ladiko s "sved-ro m ” potisnili v zem ljo. P oznali so varianto z razliCno dolgim a "Spikloma" (L ab o r) in z enakim a "rogljiCema" (Rojci). L etni viSek dela je bil v Casu trg a tv e .17 O b o b novi vinogradov so se k m etje poleg zasajanja ameriSkih podlag in cepljenja nauCili naprednejSih m eto d tudi pri ostalih vinogradniSkih opravilih. S prem enile so se vzgojne oblike, vinogradi so m orali biti p rek o p an i, opleti, vezani, rezani, Skropljeni, Zveplani... B rajde so obrezovali le v jeseni ali m arca, sicer so pustili, d a se trta plete po klenu. "Sveder" z a sa jen je tr t z enakim a " r o g ljiC e m a R o C a j j e b il lesen, "telo " p a k o vin sk o .18 16 S. Cerne, Sloves in provenienca kraSkega terana. Sodobno kmetijstvo 1/1968. 17 Zap. v ve£ krajih slovenske Istre, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper. 111 Zap. v Laborju, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 1/1954, (Gomilar P.). 181 D E Z E L A REFOSKA KaZe, d a je filoxera le pofiasi unicevala vinograde. V Istri je bila p rv a slabsa letin a le ta 1894 (396.264 hl glede n a 717.010 hl leto p re j19). L e ta 1895 je bilo od 43.736 h a vinogradov 24.110 ha oku-zenih s filoxero 20 P ovrsine v inogradov v Istri so se v letih od 1880 do 1900 p odvojile, zato kljub trtn i usi ni bilo bistveno slabsih letin.21 A m erisk e p o d lag e so uvajali posto p o m a. V efikrat p a niti skupinska p re d a v a n ja o n u jnosti novih po d lag niso dosegla 2elenega uspeha. P rih ajalo je tu d i do p re p ro d a ja n ja p o d lag in cepljenk,22 ceprav so jih zad ru g e delile tu d i zastonj. O b n o v a ni p o te k a la povsod e n ak o (kvalite tn o ), odlocilne so bile razlike v p o u cen o sti 23 O koli le ta 1900 so bile v okolici M arezig se "b rajd e s k len i".24 P re d 1. svetovno vojno so potujofii ucitelji ufiili k m e te cepiti domafie trte n a am eriske p o d lage.25 S prva so m esan o sadili cepljene in n av ad n e trte 26 leta 1950 p a so vse trte ze bile "a m e rik a n k e ".27 Nafiin vzgoje se je sprem enil, te h n ik e p re d e la v e gozdja p a le pofiasi. 39 S. R u tar, op. cit., s. 81. 9A N.d., s. 79. Kmetje naj bi sekali gozdove in les prodajali v Trst in Benetke, da so lahko kupili zito in placali davke (Ibid, s. 83). Z a T ruske naj bi bila znacilna "nekm ecka proizvodnja", saj so se prebivalci konec 19. stoletja prezivljali s p rodajo sena in lesa za kurjavo (Julij Titi, Socialnogeografski problem i na koprskem podeZelju. K oper, 1965, s. 119-122). 23 Prim . S. R utar, s. 81, Benussi B ernardo, M anuale di geografia, storia e statistica delle regioni G iulia (L itorale) ossia della citta im m ediata di T rieste, della contea principesca di G orizia e G radisca e dei m aravigliato d'Istria. Parenzo, 1903, s. 284. 22 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel). 23 Stopnja inform iranosti bi se vsaj priblizno lahko spoznala po poim enovanju ame-riskih trt. T ak o v p etdesetih letih 20. stoletja srecam o: "am erikanka", "m ontikula riparia oz. ropestris" (Z ap. v O spu, 1949, T Z Etn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel)), "am erikanka" (Z ap. v Babicih, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 37/1954, (D . V odopivec)), "am rikanka" (Z ap. v Krkavcah, 1954, T Z E tn. odd. PM Koper, 3/1954 (D . V odopivec)), "m ontikula" (Z ap. v L oparju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D . Vodopivec). Sklepam o lahko, da so bili s tehnologijo sajenja, cepljenja ... bolj seznanjeni tam , kjer se izraz bolj pribliZuje agronom skem u poim enovanju. 24 Z ap. v B erneticih, 1953, T Z E tn. odd. PM K oper, 36/-1953 (D . V odopivec). 25 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel). 2® Z ap. v Babicih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. V odopivec). 27 Ibid. 1 8 2 IGOR PRESL: V IN O G R A D N IS T V O V VA SEH . K v aliteta ob n o v e in n ad aljn jeg a obdelo v an ja je bila odvisna od velikosti k m etije. P o d lag e so resd a vefikrat delili tudi zastonj, v en d ar je bodoci v in o g rad m o ra l biti p re k o p a n , p o gnojen, p o treb o v ali so m nogo "frk ad ", "kucev" in "d ra ta " , m orali so znati cepiti. C epiti so uCili potujoCi ucitelji, ki so svetovali posam eznim k m eto m , im eli p a so tu d i skupinska p red av an ja. N e k a te ri vinogradniki so obiskovali tecaje v T rstu . D a ta k i niso bili p o seb n o Stevilni, prica razsirjenost p osam eznih nacinov cepljenja: - "V zelen o " so uCili cepiti le v T rstu , zato ta nacin v T ru sk ah im enujejo tu d i 1 po trieStinsko" (1984). Poznali so ga vsaj se v O sp u .28 - P ogostejsi nacin je "v sto u c", "na kunjo" ali "n 'sp ak o ". C epi se v razkol, zato je ta naCin p rim eren le za p odlage z debelejsim deblom , z b u jn o ra stjo .29 - N a jraje so cepili "na pisk", k jer sta debli rezani v posevno p risek an a v alja.30 V T ru sk a h znajo "na pisk" cepiti vsi vinogradniki. C ep ljen k e tudi kupujejo, v ecin o m a p a p o d lag e in cepice o d re fe jo o d starih trt. Z a leta okoli 1950 se navaja, d a znajo cepiti le trije ali stirje v vasi 31 ki cepijo vsem ostalim . T ak o je bilo tudi v B abicih32 in v L aborju, kjer se je ta k izv ed en ec im enoval "cepljac", "cep id ar".33 V B o rstu in v L o p arju naj bi znali cepiti vsi vin o g rad n ik i.34 C ep ljen o m e sto so zvezali z "b ek o ", v zadnjih letih p o n e k o d tudi z rafijo ali s plasticnim i trakovi. N av ad n o so enacili "beke" z vrba-mi,35 v K rk av cah so jih im enovali "venke" 36 v T ru sk ah p a locijo "beke" (= salix p u rp u re a ) in vrbe (leta 1984). " B e k e " sadijo ob v in o gradih; odzagajo jim veje ("zrezejo do trd e g a "), te p a dom a raz-re2ejo n a m an jse sibe, ki se p o enem m esecu posusijo. P re d u p o rab o jih zato p re k u h a jo . Z "bekam i" ve2ejo sp aro n e, sestavljajo latnike... 28 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel). 29 Z ap. v vec krajih Slovenske Istre, 1949-1954, T Z E tn. odd. PM K oper. 39 Z ap. v L oparju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. Vodopivec). 31 Zap. v Pom janu, 1950, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1950 (B. O rel). 32 Zap. v Babicih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. Vodopivec). 33 Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 34 Z ap. v BorStu/Loparju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D . Vodopivec). 35 Z ap. v BorStu, 1954 T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. Vodopivec). 3^ Z ap. v K rkavcah, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 3/1954 (D . V odopivec). 1 8 3 D E Z E L A REFO SK A K o d revo se ni obrezan o , je v T ruskah im enovano "beka" ali "be-ka£", n a to pa loCijo "bakaC" (deblo) in "beke" (sibe). M anj je bilo izposojanja, saj so vinograde obdelovali z 2e razsirjenim i poljedelskim i orodji. RoCnemu rigolanju so rekli "pastena-n je", tudi "p o sn an je".37 Po 1. svetovni vojni so z m otikam i kopali tu di 2,5 h a m e te r globoko. U porabljali so poljedelska kopaska orodja: "srten" " m o tik a " "sapan' "magaja h38 Z a o k o p av an je ozkih p rostorov (okoli trt ipd.) so p o n ek o d u p o rabljali ozke m otike, ki so jih v Padni im enovali "Sape".39 M akaroviCeva om enja "p ik elj" v obliki tukajSnjega "sapana".40 Pri "paStenanju" so si pom agali predvsem sorodniki iz iste vasi. Z ju traj je vsak kopaC dobil kos k ruha, m alicali so iz skupne sklede k a r v vinogradu. T a skleda se je v T ruskah im enovala "kadin" (po-v ed an o 1. 1985). V njej so 2enske nosile h rano kopaCem. N avadno so jed li p o le n to , rep o ... s kosom k ruha, klobase ali slanine. B ogatejsi so jedli kislo zelje. Se bogatejsi so najeli "2ornadnike". N am esto "paste n a ti" z m o tik o so ponek o d 2-3 k ra t orali po isti brazdi. P red 1. svetovno vojno pa so le redki (t.j. bogatejsi) imeli pluge in p rim ern o 2i-37 Z ap. v L oparju, 1954, T Z Etn. odd. PM Koper, 37/1954 (D. Vodopivec). 3^ Zap. v KrkavCah, 1954, T Z Etn. odd. PM Koper, 3/1954 (D. Vodopivec). Ma-gajo so kupili v T rstu, uporabna pa je za kopanje trdega, kam nitega terena. 39 Z ap. v Padni, 1957, T Z Etn. odd. PM K oper, 2/1957 (T atjana Poberaj). 4*^ M. M akarovic, K m ecko gospodarstvo... S. 27. 1 8 4 1G O R PRESL: V IN O G R A D N ISTV O V VASEH.. "pikon "41 vino. V BabiCih so dobili prvi 2elezni plug Sele leta 1905.42 Vsak oletn o oko p av an je vinogradov so opravljali z m otikam i, p a tudi s plugi. Cas zim skega oko pavan ja je bil dokaj poljuben; v KrkavCah so okopavali februarja,43 v L ab orju pa jan u arja po obiranju oljk.44 G nojili so vsako pom lad s hlevskim gnojem . Z vilami so napolnili koS za gnoj na vozu. G noj so stresli na "kavidanje", t.j. p ro sto r za obraCanje voz, plugov ... ob njivi, vinogradu. P om em bna je spretnost v doloCitvi velikosti in lege tega na videz nepom em bnega prostora. Ce je prevelik, bo pridelka m anj, Ce pa je prem ajhen, m ora vprefena 2ivina o b rn iti (delno) n a sosednji parceli. N ato so se to2arili. Po 2. svetovni vojni dobi posam ezna p arcela vse veC lastnikov, k a r je eden izm ed razlogov, d a ostajajo neobdelane. N avadno je sin ob poroki dobil dei posestva; oCe p a je lahko nasprotoval delitvi zem lje in je 41 Zap. v Laborju, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper. 1/1954 (Gomilar P.). Pikon so v Laborju uporabljali za kopanje kamnitih terenov. 42 Zap. v Babicih, 1950, TZ Etn. odd. PM Koper, 4/1950, s. 40-41 (B. Orel). 43 Zap. v KrkavCah, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 3/1954 (D. Vodopivec). 44 Zap. v Laborju, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 1/1954 (Gomilar P.). 1 8 5 D E Z E L A REFOSKA sinu izplacal ekv iv alen t v d en arju .45 D an es lah k o vec lastnikov u p o rab lja isto "kavidanje". G noj so po njivi (vinogradu) razvaZali s sam okolnicam i ali raznasali s "Ceveram i".46 "C everi" so p o n ek o d rek li "p ian tu r" p a tu d i "kosic" 47 Z vilam i so gnoj raztrosili po njivi (v in o g rad u ), n a to so ga p o d k o p ali ali p o d o rali (k d o r je im el p rim e rn o divino in plug, je v o ddaljenih vinogradih oral, v bliznjih in manjSih p a so kopali). D an asn ji p rebivalci T ru sk se ne spom nijo, da bi bile "brajde" p rev lad u jo b a vzgojna oblika. T rte , zasajene po 1. svetovni vojni, so cepili s cepici, ki so jih rezali z lastnih trt. O d teh so vzeli tudi pod-lago, k a r p o m en i, d a je p rv o tn a obnova p o te k a la ze prej. T a k ra t sta se uveljavili vzgojni obliki latn ik in "p ared ". T o je Spalirna oblika im en o v an a tu d i "p red ", "b ared ", "p arete" 48 k a r v italijanscini p o m en i tu d i zid, ste n o .49 T erm inologija v inogradnistva je v veliki m eri tu ja, v n asem p rim e ru italijanska.50 O m enjajo p a se tu d i "p ared i s k le n i",51 torej izraz ni bil n ujno om en jen n a vzgojno obliko, ki je po-d o b n a vrsti, zidu. M ed vrstam i so (bile) zasajen e poljsCine in po-v rtn in e (npr. k o ren je, paradi2nik, grah ... p a tu d i k oruza, k ro m p ir . ipd.52 D o 2. sveto v n e vojne je bilo vec tak ih m esanih vinogradov; v v aseh je bilo veC ljudi, p o treb o v ali so vec h ra n e , lah k o p a so roCno o b delovali vinograde. 4^ Z ap. v Pregari, 1976, T Z E tn. odd. PM K oper, (M. M akarovic). 4® Z ap. v Belicih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj Pavla). 47 Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 4 ^ Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.) 49 P a re te - p. est. superficie in tern a od estern a di varie cose ..." (F. Palazzi, N o vissimo dizionario della lingua italiana. s. 778). 50 S. Vilfan, K obdelavi polja v slovenski Istri. SE 10/1957, s. 68. Z ap. v Babicih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. V odopivec)., 52 y X ruskah im enujejo "vinja" vsak vinograd. Ponekod pa so razlikovali: - "vinja" (kjer so "paredi"), "njiva trt" (kjer so latniki); (Z ap. v Padni, 1957, TZ E tn. odd. PM K oper, 2/1957 (Poberaj T.)); - "vinja" (cist vinograd), "njiva" (trte z drugimi poljskimi kulturam i); (Z ap. v L oparju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. V odopivec)). 1 8 6 IG O R PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V V A SEH . "Pared" s e s ta v lja jo 'fr k a d e " in " k u c i S l e d n j i so "kanele", k i jih j e treba vsako leto m en jati. R a ste jo v m ocvim atih predelih , ob na- pajalisiih z a iiv in o , ob izvirih... "Frkade" so navadno iz hrasto- vega lesa, u p o ra b lja p a se tu d i a k a c ija .53 C A - "frkade' B - "kuci" C - "hlodi" V B o rstu so n am esto lesenih "frkad" uporabili po d o lg o v ate plo-SCate k am n e ("sk rle " ), k a r je pocenilo izgradnjo latn ik o v .55 P o d o b en prim er je bil v M arezig ah .56 V TruSkah ta k eg a nacina niso poznali. Izrazi za dele "pareda" so iz T rusk 1.1984. ^ Izrazi za dele latnika so iz TruSk 1. 1984. 55 F o to tek a SEM , 4/313, foto M. M atidetov, 1950. 56 N.n.m. 1 8 7 D E Z E L A R E FO S K A V L o p arju so razlikovali "duplanke" (okoli 4 m sirok latnik) in "p e rg o le " (enojni, okoli 2 m sirok latn ik ).57 L atniki dvojne sirine v obliki d v o k ap n e streh e so bili im enovani tudi "duple latn ik i".58 V O spu so dvojnem u latniku z ravno streh o rekli "b aldekin", oZjim pa "polovibarji".59 V T ru sk ah ne razlikujejo latnikov po Sirini, k er so (bili) vsi en a k o Siroki (pribl. 2 m ). Im en u jejo jih "p e rg o le ”, k a r so tudi trte ob hiSah v okvirih. T akim so v Sabadinih rekli "pergola k o rta " .60 Z aC etek trg atv e so veCinoma dolofiili po zrelosti grozdja. L e v O sp u je 2upan sporoCil Zupniku, naj pri maSi oznani zafietek trg a tv e .61 V v inograde so sii vsi, h ra n o so vzeli s seboj. P oznam o tudi p rim ere, ko je gospodinja z o tro k i ostala d o m a.62 B ogatejsi so najeli revnejSe, ki so trg atev v lastnih vinogradih opravili 2e prej (in so zato im eli bolj kislo vino); od v rem en a je bilo odvisno, ce so pobakali nekaj dni. G ro zd je so rezali s T u b i" (tudi "foufi", "faub", t.j. krivec), s "kosirji", z "britvam i" in s Skarjami. Slednje - k o t zgolj kupljive - so se mnoZibneje uveljavljale po 2. svetovni vojni. O stala rezalna o ro d ja, v obliki razliCno zakrivljenih noZev, p a so izdelovali v tem izvedeni k m etje ali vaSki kovabi.63 Prebivalci TruSk so "kosirje" kupovali v B o rstu in M arezigah, saj v vasi ni bilo kovaba. G rozdje so nosili v " b re n ta h " , "b re n te la h ", "golidah", "cudrah" ... do soda na vozu. S tem so grozdje odpeljali dom ov. K a2e, d a so p o n e k o d tak e sode u porabljali izkljubno za prevoz (grozdja), saj jih im enujejo "voznice".64 V K rkavbah so uporabljali "kaStelone", d a se grozdje m ed p o tjo ne bi iztresalo. K d o r ni im el voza in/ali p rim ern e Zivine, je n a h rb tu (Zenske na glavi) p rin esel d o m ov vsako "b ren to " (ali kos, ved ro .) posebej. U p o rab ljali so tu d i osle. 57 Z ap. v L oparju, 1954, T Z E tn. odd. PM Koper, 37/1954 (D . Vodopivec). 58 Z ap. v BorStu, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 59 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel). 6^ Z ap. v Sabadinih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.). 61 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel). 62 Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 63 Z ap. v vec krajih slovenske Istre, 1954, T Z Etn. odd. PM Koper. 64 Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1949. 1 8 8 IGOR PRESL: VINOGRADNISTVO V VASEH.. " KaStelone" iz K rk a vd leta 19S4.65 V vinski k leti so im eli "bedenj" (tudi "bdnj", "b e d in ”, "ba-d e n "),66 v k a te re g a so iz "brent" stresali grozdje ali p a so ga z ro-kanii, p o 1. svetovni vojni z lesenim i vilam i, p rekladali iz sodov n a vozovih. N e k a te ri so ga 2e sedaj "m astili" z nogam i. T o delo je opravljal izkljuCno moSki, k e r so 2enske bojda rad e "poCepnile". L. V. iz BoCajev, ki je im el naj bolj Se vino v okolici TruSk, naj bi si pred "m astenjem " onefiedil noge v kokoSnjaku. M ed svetovnim a vojna-ma, ko so vebje km etije v TruSkah pridelale tudi do 50 hl vina, so moSki ostajali ves dan v "badnju". K ljub um ivanju so im eli do novega leta vijoliCaste noge. P o "m astenju" so refoSk pustili 8-10 dni, da se je "kuhal", n ak ar so moSt ("m a st" ) iztobili. V BabiCih so tropine stiskali k ar v "bdnjih". N a tro p in e so p o lo iili deske in jih o b teiili s kam enjem .67 V KrkavCah p a so najprej tri dni meSali grozdje s palico na tri roglje, nato so "m astili” z nogam i, spet pustili tri dni, da so priSle tro p in e na povrSino, n a k a r so moSt pretofiili v sode.68 66 Zap. v KrkavCah, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 3/1954 (D. Vodopivec). 66 Zap. v veC krajih slovenske Istre, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper. 67 Zap. v Babicih, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 37/1954 (D. Vodopivec). 68 Zap. v KrkavCah, 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 3/1954 (D. Vodopivec). 1 8 9 D E Z E L A R E FO S K A "BrentaC"; O sp (SEM). C e so h o teli im eti boljsi "skovec", kis ali 2ganje, tro p in niso stiskali. V elik o je bilo razlik v p red elav i grozdja m ed vasm i in v vaseh sam ih. N ajpogostejse sprem enljivke so bile: cas v ren ja in "m asten ja", nacin izloCanja tro p in (v G lem u so tro p in e p obirali s "CeSolco", t.j. v K o p ru k u p ljen o zajem alk o .).69 RefoSk so pustili dlje n a tro p in a h , ce so Zeleli im eti m ocneje o b arv an o vino.70 09 Z ap. v G lem u, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.). 70 P red 2. svetovno vojno, ko so vino prodajali v T rst, so pustili "kuhati" le tri dni, saj so trzaski trgovci cenili slabse obarvano vino. O d k ar so vezani na slovenski trg, puScajo vreti 8-10 dni, da je refosk tem nejse barve (Z ap. v U rbancih, 1953, T Z E tn. odd. PM K oper, 32/1953 (SiSkovic). 1 9 0 IGOR PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V V A SEH .. V ino so prviC pretofiili n a d an Sv. M artina. A p rila so p o novno pretoCili b elo vino, p o n e k o d p a tudi refosk.71 P ri p re ta k a n ju so odstranili "fece", t.j. usedlino iz k a te re so kuhali zganje.72 Iz soda so tobili v " b re n te " , iz te h p a so zlivali vino skozi "lij" v drug sod ali v "b ad en ".73 Poznali so vec vrst "lijev". V L o p arju so jih im enovali "lici".74 Z a zajem an je vina, ki je ostalo v "b ednju", so uporabljali "di-zo",76 ki je b ila p o n e k o d im en o v an a "g o lid ca”,77 p a tudi ”bro - k ete".78 7^ Zap. v C enturju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D. Vodopivec). 72 Ibid. 73 Z ap. v B orstu, 1954, T Z E tn . odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 74 Zap. v L oparju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.). 73 Z ap. v B orstu, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 74 Zap. v G lem u, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.). 73 "Lij" v TruSkah I. 1984. M anjsem u liju recejo "lici". 7® Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 77 Zap. v Burjih, 1950, T Z E tn. odd. PM K oper, 3/1950 (B. O rel). 78 Z ap. v Sabadinih, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.). T Z Etn. odd. PM K oper. 1 9 1 " D ita " iz L a b o rja .79 N a red ili so j o dom a iz jelovine. O b n o v a in o bdelovanje novih vinogradov sta moCno zviSala pro-izvajalne stroSke, zato so vinograde opuSCali. V katastrski obCini TruSke so se vinogradniSke povrSine od leta 1900 do leta 1962 zmanjSale za 31-50% .80 D ele2 vinogradov v sestavi obdelovalnih povrSin, ki je le ta 1900 znaSal 11-25%, p a se ni bistveno sprem enil.81 Z a to lah k o sklepam o, d a so se zmanjSale tudi skupne obdelovalne povrSine. V inogradov so obdelovali le toliko, d a so vino lah k o v celoti prodali; p o n ek o d so za dom obdr2ali le dva litra za bo2iC.82 To 79 Zap. v Laborju. 1954, TZ Etn. odd. PM Koper, 1/1954 (Gomilar P.). 80 J. Titi, op. cit. s. 27. 81 N.d„ s. 23,25. 82 Zap. v Tinjanu, 1949, TZ Etn. odd. PM Koper, 8/1949 (B. Orel). 1 9 2 IG O R PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V V A SEH . je bil m o d el n aju g o d n ejse ren tab iln o sti, dogajalo pa se je, da so bili kljub obilni letini lafini, saj niso m ogli p ro d a ti vsega vina.83 Z a ra d i vinske krize so le ta 1908 v M iljah p ro d ajali 1 hl vina za tridnevni zaslu2ek d n in a rja .84 V tak ih prim erih so vino p o nizkih cenah p ro dajali v vaSkih "osm icah" 85 Sicer p a so za v sakdanje dom ace po-trebe im eli zb irk o cenejsih pijafi.86 V ino so pili le za p ra zn ik e.87 B o gatejsi k m e tje so p o g o steje p raznovali s p ojedinam i, jedli so gnjati, polenovke (" b a k o la " ) da so lah k o spili veC vina.88 RevnejSi so pili vino vsaj ob p re ta k a n ju , n a dan Sv. M artin a; ta k ra t so vascam drug drugem u p o sk u sali in ocenjevali vino. V T ru sk ah so im eli slavnostno kosilo s poskuSanjem n o vega vina. P o km etijah, ki so m erile d eset in veC h ek tarjev , so p o trg atv i, zetvi, koSnji ipd. jed li prSut, govejo ju h o , klobase, "strukle" ... Z v e c e r so pili vino, k a r naj bi s petjem sprem ljali celo noc. L astn ik i m anjsih km etij so skro m n eje p ra z novali, saj jim je p o g o sto p rim an jk o v alo v sakdanje h ran e. V bliZnji 83 Z ap. v C enturju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D . Vodopivec). 84 J. Titi, op. cit., s. 66. 85 N .d.,s. 74. 8^ E tnoloske ekipe so v petdesetih letih 20. stoletja v vaseh koprskega zaledja srecevale naslednje pijace: Osp: 1. T ro p in e se e n k rat stisnejo, ta m ost pa hranijo loceno od m osta prvega stiskanja; 2. Po prvem stiskanju tropine a) uporabijo za zganjekuho ali za kis, b) polijejo z vodo in dobijo "skovec ali zonto". T o pijejo dom a (Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper (B. O rel)). Krkavce: T ropine, ki ostanejo po stiskanju, polijejo z vodo in dobijo "zonto". C e je do pom ladi n e spijejo, se tak ra t skisa (Z ap. v Krkavcah, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 3/1954 (D. V odopivec)). Tinjan: 1. T u srecam o razlikovanja m ed "Skovcem" in "zonto": a) 'Skovec' je za pit, 'zonta' p a za ocet" (Z ap. v K oroscih, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 8/1949 (B. O rel)); b) "Bolj Svohno od 'skovca' je 'Zonta'" (Z ap. v U rbancih, 1953, T Z E tn. odd. PM K oper, 32/1953 (Siskovic)); 2. T ro p in e drugic stisnejo in dobijo "stiskovc" (tudi "ojstro" vino); tega hranijo v posebnih sodih (N.n.m .). O m enja se tudi "Skovec ali Zonta", s tem , da tropin v drugo ne stiskajo (M. M akarovic, K m ecko gospodarstvo ... s. 92). Truske: (1984) "Po letu 1960 je v vasi m alo ljudi in nim a kdo pit. D elam o sam o vino in Sno ps". Poznajo pa; "'so n ta' je razredcen kis", "'skavec' pa dobim o, ce z vodo politim tropinam dodam o sladkor in vino". 87 Zap. v S pehih (R aven), 1953, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1953 (D. V odopivec). 88 Zap. v BorStu, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. Vodopivec). 1 9 3 D E Z E L A REFOSKA okolici K o p ra so bili k m etje bogatejsi, saj so p rid elk e pro d ajali v T rst. N jihove m ize so bile bolje oblo2ene, k aze celo, d a so njih p o jed in e m ejile n a p o tra to . O bcinske oblasti so le ta 1921 izdale spisek d ovoljenih p ra z n o v a n j; dovolj je bilo n am rec zapravljanja d e n a rja in p rid elk o v "p er N atale, C ap o d an n o e p e r C a rn e v a le "89 P o sestv a te h k m eto v so obdelovali tu d i prebivalci okoliSkih vasi. V T ru sk ah so p re d 2. svetovno vojno delali d o m a le, ce je bilo slabo vrem e, sicer so ostajali tudi p o te d e n dni n a ''2 o rn a d a h " 90 T a k o delo so p o g o ste je o p ravljale 2enske, okopavali in kosili p a so m oski. Z a d n ja le ta p re d 2. svetovno vojno so se n e k a te ri n a delo pripeljali s kolesi; 2enske so v skupinah hodile pes. D elali so z lastnim orodjem , spali p a so v p osestnikovi hisi, n av ad n o p ri otrocih. D obivali so h ra n o in 3-4 lire n a dan (m oske hlace so stale 5 lir).91 N e k k m e t je v T ru sk ah do 1. svetovne vojne im el "osm ico", z iz-g rad n jo ceste p a je tu d i ta zacel vino p ro d a ja ti trgovcem iz m est. K d o r je im el v p reg o in veC k o t 500-800 1 vina, ga je sam peljal v M ilje. M anj se kolicine so tovorili n a oslih v "golidah". O b dobrih letin ah so iz M arezig peljali tu d i do sest voz dnevno v M ilje (o k to b ra grozdje, pozim i p a vino).92 N a "m arezganske sem le" so prihajali k u p o v a t vino tu d i furlanski trgovci, kranjski p a so p ro d ajali "laste" 89 E lenco delle Sagre e feste tradizionali. PA K , Obc. K oper, (1921) st. 262/1067. 99 D nevno delo m alih km etov pri velikih se je im enovalo "zornada", delavec pa "zornadnik" (Z ap. v Babicih, 1950, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1950, s. 40-41 (B. O rel)). Izraz naj bi oznaceval nacin placila, t.j. na dan (it.: giornata). 91 K aze, da so za obdelavo posestev, katerih prideike so prodajali v Tr st, po-treb o v ali razm erom a dosti sezonskih delavcev. L eta 1843 se navaja, da je teZko dobiti hlapce za delo na polju ("servi di cam pagna"), kjer pa so bili nenadom estljivi (R egolam ento p e r i servi e p er le serve ... PA K , Obc. K oper, (jan. - dec. 1843) St. 6, 293). Iz pricujoce listine je sklepati, d a so s pogodbo poleg de-lovnega razm erja sklenili tudi neko obliko osebne podloznosti: dekle in hlapci se niso sm eli druziti v zabavne narnene, prepovedano jim je bilo piti alkoholne pijace, obiskovati gostilne, obrekovati gospodarje ... ("n e sara lecito mai a servi di unirsi a far banchetto, a sbevazzare ... (N.n.m .)). H lapci in dekle so bili vecin om a stari od 15 do 20 let, slabo pism eni, neredko nasilni pijanci. Z ato so o b cinske oblasti s pravilnikom dolocile, katera podrocja naj u reja pogodba med hlapcem in gospodarjem . Preprecijo (prepovejo) naj se "... i patti indecenti ed opposti al b en e pubblico ..." (n.n.m .). Pogodba p a je scitila sluzabnike pred ne-p ogodbenim izkoriscanjem. 92 Z ap. v B orstu, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. V odopivec). 1 9 4 IG O R PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V V A SEH . za la tn ik e in "grede" za hise (t.j. g rad b en i les, ki ga v b liln ji okolici ni dobiti) 93 "V P rid v o r so prih ajali p redvsem iz P o sto jn e, od k o d e r so v zam en o za vino pripeljali kole za v in o g rad e".94 K m etje so sprva placevali z vinom , ko so vsega p ro d ali, p a z d en arjem .95 K upec je z vozom p rip eljal lastn e sode, ko je vino poskusil, so dolocili ceno in jih napolnili. V 2e citiranih virih se o m e n ja ta M ilje in T rst k o t trga za p ridelke (tu d i) k o p rsk e g a zaledja. S klepati je, da so v M ilje p ro d ajali p rete2no vino, v T rst p a p o leg njega se poljsCine in sadje, v 19. sto letju olivno olje za cestne svetilke, krm o za konje m estn eg a p ro m eta, pa tudi "bek e" za vezanje trt v okoliSkih vinogradih.96 D o 1. svetovne vojne so poljske p rid elk e p re d n ep red ip rav i varovali Cuvaji. L e ta 1857 je bil v K o p ru ustanovljen prvi "C orpo di G u ard ie C am p estri" s p e tin sed em d esetim i poljskim i Cuvaji.97 K o p rski zup an N icolo nobile de M adonizza jih je izbral m ed boljsim i (t.j. bogatejsim i) p o ljedelskim i dru2inam i. Bili so slabo placani, u porabljali p a so jih tu d i v d ruge n am en e (k o t npr. za zaporniske cuvaje v vojnah z B e n e tk a m i in L o m b ard ijo , v san itetn i slu2bi m ed kolero leta 1866), zato se je njih stevilo zm anjsevalo. L e ta 1905 so p re k o v oljenega p re d sta v n ik a zahtevali, naj se jim razm ere izboljsajo. H oteli so biti p o o b lascen i za noSenje puske. K a2e pa, da so p o n e k o d p rav v te m o b d o b ju bili o b o ro zen i s p uskam i, ki so se polnile skozi cev ("Sklop n 'a n o k a n e lo " 98). D ru g o d niso bili o b orozeni, im eli so le "faso" n a ro k av u , t.j. zn ak s cesarskim grbom . Im enovali so se "vardjani", "gv ard jan i", tu d i "u ard jan i".99 N a red v vaseh so pazili "gvardje", ki so im eli m o d ern ejse p u sk e .100 Poljski cuvaji so bili izbrani m e d vasCani in p o trje n i od o b cin e,101 p o n e k o d p a jih je 93 Z ap. v B abicih, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1949 (B. O rel). 94 J. Titi, op. cit., s. 74. Q C N avedeno se je dogajalo do 2. svetovne vojne. (Z ap. v Babicih, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 37/1954 (D .V .)). 96 Z ap. v K oroscih, 1949, T Z E tn. odd. PM K oper, 8/1949 (B. O rel). 97 PA K , Obe. K oper, (1905) St. 200/3262. 98 Z ap. v K rkavcah, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 3/1954 (D. Vodopivec). 99 M. M akarovic, op. cit., s. 87. 100 Zap. v K rkavcah, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 3/1954 (D. V odopivec). 101 Z ap. v C enturju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D. Vodopivec). 1 9 5 D EZ E L A REFOSKA doloCil vaski z u p a n .102 V T ru sk ah pravijo, d a so obcinski funkci-o n arji izbirali m ed tistim i, ki niso bili vec sposobni za delo na polju. Z a d n ji tru sk a n sk i cuvaj je m ocno Sepal; otroci so se n ap o tili v na-sp ro tn o sm er in nekaj casa n e m o te n o zobali grozdje. V vaseh s K ortin am i so im eli dva "gvardjana". (K o rtin a je p o g o sto im e zaselkov v bliZini veCjih vasi, ki so nastali na m estu n ekdanjih hlevov ozirom a o grad za zivino. SreCamo tu d i im e K o rte, D vori, Pridvor... Z aselek je p rev zel ledinsko im e.) V Casu zo ren ja grozdja se je stevilo "gvardjan o v " podvojilo. D a so "skodilca", "Skudnika" la2je zalotili, so se skrivali. N a to so ga odvedli k lastniku npr. vin o g rad a, da so se dom enili glede o dskodnine. Po veCjih k rajah so poklicali cenilca, "stim ad u rja", Ce p a "Skodilc" ni h o tel p lacati odsk o d n in e, so ga ovadili sodisCu, n a k a r je m oral placati Se globo (" m u lto " ).103 M ed v o jn am a so za re d v vaseh in po poljih skrbeli italijanski policaji, "k arab in jerji". T eh p a so se vaScani bali; ta k o so se k ra je om ejile na p re d m e te veCjih v red n o sti (k o t npr. p rsu t, m eso...), da se je tveganje p oplacalo. G ro zd je so zaceli v aro v ati tu d i n a d ru g e nacine. O b p o te h so ga skropili z ap n ico .104 T ak o se nacim v aro v an ja p rid elk o v p re d ljudm i pribliZajo tistim p re d Zivalmi: cunjasta strasila so odganjale kose, sm rad za2ganih starih cevljev p a jazbece in lju d i.105 102 Z ap. v K rkavcah, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D . Vodopivec). 103 N.n.m. 104 Z ap. v C enturju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D . Vodopivec). 105 Z ap. v P om janu, 1950, T Z E tn. odd. PM K oper, 4/1950 (B. O rel). 1 9 6 i S tiskaln ica za g ro zd je iz leta 1852. O sp (Foto: J. J erasa, 1994) K N JIZ N IC A A N N A LES 10 AND RE J DULAR VINOGRADNISTVO SLOVENSKE ISTRE V A R H IV IH SLOVENSKEGA ETNOG RA FSKEG A M UZEJA M ed akcijam i, ki so se jih p o drugi svetovni vojni lotili v Slovenskem e tn o g rafsk em m uzeju v L jubljani, je bila tudi ta, "da s posebnim i etn o g rafsk im i teren sk im i ekipam i sistem aticno raziscejo Ijudsko k u ltu ro slovenskega pode2elja, pred v sem n a tistih delih slovenskega ozem lja, ki so bili do ta k ra t v etnografiji bolj ali m anj sp reg led an i."1 M ed takSno do ta k ra t sp reg led an o obm ocje je sodila tudi S lovenska Istra. Slovenski etn o g rafsk i m uzej je n a obmoCju Slovenske Istre organiziral dve te re n sk i raziskovalni ekipi. P rva je stela stirinajst clanov in je raziskovala od 15. se p te m b ra do 25. o k to b ra 1949. le ta v vaseh in zaselkih Stirih k rajev n ih ljudskih odborov: D ek an i, O sp, Skofije in A n k aran . T em eljito so o bdelali vecje vasi: D ek an i, O sp, Socerb, Tinjan, Skofije, in m anjse zaselke: U rb an ci, K olom bar, R om bi, Slatina, K orosci, S veta N ed elja, M isi, K o rtin a, D vori in C e 2 a rji2 D ru g a ekipa, v k a te ri je sodelovalo p e tn a jst clanov, p a je raziskovala od 1. julija do 1. avgusta 1950 v vaseh k rajevnih ljudskih o d b o ro v M arezige, B o rst in d elo m a P o m jan .3 C lani so p o leg teren sk ih zapisovanj 1 A lenka Simikic, O raziskovanju E tnografskega m uzeja iz L jubljane v Slovenski Istri v letih 1949 in 1950. Z godovinske vzporednice slovenske in hrvaske etnologije, L jubljana 1987. 2 Boris O rel, Porocilo o terenskem delu ekipe E tnografskega m uzeja v K oprskem okraju..., str. 1, D ek an i III. P orocila o terenskem delu z ekipam i, (sign R A 147). H rani arhiv SEM . O Alenka SimikiC, O raziskovanju Etnografskega muzeja iz Ljubljane v Slovenski Istri v letih 1949 in 1950. Z godovinske vzporednice slovenske in hrvaske etnologije, L jubljana 1987, str. 26. 197 D E Z E L A R E F O S K A zbirali p re d m e te , risali in fotografirali. T e re n sk o delo naj bi prineslo tem eljn a zn an ja o k u ltu ri v tem d elu Slovenije, ki bi jih u p o rab ili za etn o lo sk o m uzejsko p rezen tacijo in tu d i za objave v strokovnih publikacijah. Z a to ni cudno, da je ta-k ra tn i rav n atelj m u zeja B oris O rel p riteg n il k so delovanju tu d i zu-n an je sodelavce, m ed njim i d o m acine in d ijak e k o p rsk e gim nazije. Z a o p o ro in "orientacijo" na te re n u je O rel s p etim i sodelavci se- I z arh iva Slovenskega etnografskega m uzeja v L ju b lja n i (dalje SEM ). Udeleienci terenske ekipe na p o d r o iju m ed R iia n o in m ejo cone A (D ekani, Osp, Socerb, Tinjan, Skofije, C eia rji, D v o r i in n ekateri manj ii zaselki). Foto: B oris Orel, 1949. 1 9 8 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SL O V EN SK E ISTRE.. stavil prirodni vpraSalnik 4 ki je obsegal vsa p o d ro cja etn o lo sk eg a dela iz m a te ria ln e , socialne in duho v n e k u ltu re. Stirinajst vprasanj o vinogradnistvu je sestavil dr. V ilko N ovak. V in o g rad n istv o so raziskovali pred v sem v sklopu vprasanj o gosp o d arsk ih d ejavnostih. Z a to p o d ro cje je bil v prvi teren sk i ekipi za-dol2en rav n atelj m u zeja B. O rel, po m ag ala p a sta m u d ijak a K ali-garic in Siskovid. O rel je v svoj em delovnem porocilu leta 1949 zapisal: "Pri v in o g rad n istv u sem se zanim al za stare nacine saditve trte k a k o r tu d i za d anasnje. Posvecal sem p o zo rn o st trgatvi "ben-dimi" te r stiskanju grozdja p o starem in novem . V casih so poznali tako im en o v an e brajde: v sred o so vsadili klin, okoli njega p a stiri trte. V a ria n te k a k o r n. pr.: latnik (latn ik - polovicar), bald ah in itd. Pri stiskanju grozdja je tre b a om eniti, d a je p o n e k o d (n. pr. Ko-lom bar) se v n av ad i stari naCin stiskanja grozdja: N ajprej zroskajo (v Ospu: z re p k a jo ) grozdje, n a to ga m astijo (drocajo) s posebnim drvom . K o p o 2 d n eh stofiijo vino iz b ed n ja, zm astijo p reo stalo p o lovico se z nogam i. P o starem so tu d i u p o rab ljali "stisk", lep p rim er smo nasli v O sp u , d a tira n z letnico 1852 (B ra u h a r M atijas + A n to n Slavz, P ress M ais ter). T a stisk im a pred v sem leseno "trto" (na S tajerskem sveca!), "kos", "skledo" itd. T u d i cepitve sem raziskoval. V glavnem so u d o m acen i trije nacini: 1. n a razkol (na kunjo; v Ospu: v stouc), 2. n a pisk, 3. n a z e le n o ." /.../ K o je O rel v porocilu govoril o ljudski o b rti, trgovini in p ro m e tu , p a je om enil, d a so "vino vecidel prisli trgovci (m eSetarji) ali p a gostilnicarji k a r sam i k u p o v at h gospodarjem " /.../ in da so n a sejm ih "O sapci p ro d ajali v ino".5 K o se je 1. o k to b ra 1949 ekipi prikljucil se dr. N ovak, je v sklopu vprasanj o ljudski p re h ra n i spraseval ljudi tudi o u p o rab i grozdja in vina v v sak d an jem 2ivljenju. A li k a k o r je v porocilu o svoj em delu navedel: " O pisal sem v inogradnistvo in stiskanje grozdja s k letar-stvom. K e r so kraji vin o ro d n i, je vino p o m em b n a pijaca. G rozdje 4 V prasanja za etnografsko delo n a teren u leta 1949. Sestavili: Orel, M aticetov, Novak, H rovatin, Vilfan, SuSterSc. Porocila o terenskem delu z ekipam i. (Sign. R A 147). H rani arhiv SEM . T o vpraSalnico so uporabljali pri svojem delu tudi Clani m uzejskih ekip v kasnejsih letih. 5 B. O rel, Porocilo o raziskovanju m aterialne kulture v D ekanih in njegovi okolici. str. 2-4. D ekani III, Porocila o terenskem delu z ekipam i. H rani arhiv SEM. 199 D E Z E L A REFOSKA tu d i susijo."6 T u d i pri drugi ekipi v Slovenski Istri leto kasneje so se Clani dr£ali e n ak ih m eto d o lo sk ih in m eto d icn ih vodil k o t p ri prvi. B orisu O rlu, ki je bil v o d ja skupine za m a terialn o k u ltu ro , je p ri delu pom agalo vec d ijakov k o p rsk e in trzask e gim nazije. O vinogradnistvu p a sta spraSevala v glavnem dijak D an ilo V od o p iv ec in in v okviru drugih g o sp o d arsk ih dejavnosti, zlasti o b rti in trgovine, tu d i B oris O rel. T akoj je p o tre b n o p o v ed ati, da Clani o b eh ekip o vinogradnistvu niso sprasevali v vseh krajih. Iz zapiskov prv e ekipe je razvidno, da se p o d a tk i n a n asajo n a C e2arje, D e k a n e , K orosce, K olom bar, O sp, Socerb, S latno, Skofije in U rb an ce. D ru g a ek ip a p a je leto dni k asn eje spraSevala o vinogradnistvu v B abicih, B orstu, BrnetiCih, C en tu rju , G lem u , M an2anu, M arezigah, L o p arju , R ojcih, P o m jan u in v Skrljevcu. Z ap isk i o vinogradnistvu nam ne dajo p o p o ln e p o d o b e o tej gosp o d arsk i d ejavnosti, saj so bolj frag m en tarn i, lah k o bi rekli "ste-nografiC ni", in niso zapisani k o t pripovedovalC eva pripoved. T o je z arad i m e to d e d ela - zapisovali so svinCnikom v zvezke - tu d i razum ljivo. U p o ra b n ik grad iv a si m o ra zato sam sestaviti vezne clene m e d po sam ezn im i p o d atk i. O b iln o st in p o v e d n o st zapisanih po-d a tk o v je odvisna tu d i od pripovedovalC evega "vpogleda" v vinog radnisko tem atik o , v en d ar ni n a vsa vprasanja odgovoril nihCe. Z a-pisovalce je v skladu s ta k ra tn o u sm erjenostjo etnologije in povezan o stjo s slavistiko zanim ala tu d i vin o g rad n isk a term inologija. V in o g rad n isk i izrazi, delovni naCini in p o sto p k i so bili za ta k ra tn e raziskave kljuCna e tn o lo sk a vprasanja. C aso v n a o p re d e lite v gradiva je v n e k a te rih p rim erih sporna, ce-p rav zapisovalci d o sled n o n av ajajo ro jstn e p o d a tk e ali staro st pripo-vedovalcev. Cas lah k o d elo m a ugotovim o, Ce pozn am o soCasno stanje v v in o g rad n istv u iz ta k ra tn e g a Casopisja, stro k o v n e lite ra tu re ali drugih virov. P rip o v ed v sedanjiku p o m en i Cas, ko so inform atorji p o sred o v ali p o d a tk e Clanom ekipe, torej z acetek p e td e se tih le t dvajse te g a stoletja. P rip o v ed v p re te k lo sti p a p o m en i vecinom a Cas pred 6 V ilko N ovak, Porocilo o raziskovanju m aterialne kulture v okolici D ekanov. str. 1. D ekani III, Porocila o terenskem delu z ekipam i. (Sign. R A 147). H rani arhiv SEM. 2 0 0 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SL O V EN SK E ISTRE.., drugo svetovno vojno ali celo cas n a p relo m u stoletja. Socialna ali poklicna o p re d e lite v p rip o v ed o v alcev in gradiva nasploh p a v te re n - skih zapisih o b e h te re n sk ih ekip ni zajeta. P oglejm o to rej, kakSno pisno gradivo o vinogradnistvu v Slovenski Istri h ra n i iz tisteg a Casa Slovenski etnografski m uzej. O nacinih, kako je bila tr ta zasajena in razporejena M ed starim i naCini zasajan ja in ra z p o rejan ja tr t je bil v vseh k ra jih razsirjen nacin sajen ja v brajde o zirom a p lan te. V zem ljo, ki so jo prekopali d o 1,2 m g loboko, te m u so rek li poSnanje (O sp), so zabi-2 0 1 d e Z e l a r e f o S k a li kol - klin, o k ro g njega p a so v razdalji pol m e tra zasadili Stiri ali tu d i vec trt. K lin, ki je im el rogovile, je bil trta m v oporo. N a m e sto k lin a so lah k o zasadili trti v o p o ro tudi d revesa, na p rim e r je sen , m urvo in celo h rast (C en tu r). N a dolofieni razdalji - p o n av ad i 1,5 m - se je skupina trt z o p o rn im klinom ponovila in vec tak sn ih skupin je tvorilo vrsto ali brajdo. V v in ogradu, ki so m u rekli vinja, so bile b rajd e o d d aljen e d ruga od d ruge Sest do osem m etrov. V ta p ro sto r m e d v rstam a - b rajd am a, ki so ga im enovali pjanta, p lanta ali v (a )lzo n (D ek an i), leha (C en tu r), so zasajali okopavine. Ce so bile trte p re g o sto zasajene, so k a k o m ladico speljali levo ali d esn o od b rajd e. T ak sn i m ladici ozirom a novi trti so rek li onjenca ali tu d i vanjenca (D ek an i). P o trtn i usi7 se je uveljavil drugaden naCin vzgoje trte. N am esto b ra jd z o p o rn im i klini se je v vino g rad u (vinji) splosno razsirilo zlasti zasajanje tr t v vrste z o poram i, ta k o im en o v an i p ared . T rte so v p a re d i zasajen e m e te r en a od druge. P ro sto r m ed p a red m i im enujejo ragade (O sp ), rangode (B rnetici), fe la n j a (B abici). V B abicih sta zn a n a se d va izraza, ki n a ta n c n e je doloCata p ro sto r m ed v rstam a trt, in sicer rengada, ki p o m en i p ro sto r, ozji od felanj e, in valeson, ki je najsirsi p ro sto r m e d vrstam a. N ajp o g o steje sta vrsti v vino g rad u oddaljeni d ru g a o d d ruge m e te r in pol (O sp). O sta n e k o b d elan e zem lje na k o n cu v in o g rad a im enujejo Skranje (BrnetiCi). V v in o g rad ih so p o leg prej opisanih trtn ih o p o r splosno razsirjene tu d i d ru g e oblike: p o lo vicn i latnik ali polovicar, ki sega do dva m etra v sirino, in latn ik s sirino dveh do tre h m etrov; raven latnik ali baldekin (O sp ), baldahin (Skofije). V BorStu, CeZarjih in Pobegih pravijo latn ik u tu d i pergola. Z a latn ik e so u p o rab ljali kostanjeve, m urvove ali oljkove kole (Skrlevac). V ezne letve latn ik a so zaganice ali fa lo n i in traversoni ali trese (B orst). Z a o p o ro trtn im m ladicam pa u p o rab ljajo tu d i kan ele, ki jih p ritrd ijo n a ogrodje latnika. N a p ro sto r m e d b rajd am i in kasn eje p a re d m i so sadili okopavine, zlasti k ro m p ir, grah, fizol, paradiZnik, fe rm en to n , in ta k o izrabili pro-7 T rtn a us se je pojavila v Slovenski Istri najprej leta 1880 v obcinah Piran in Izola, leta 1886 v obcini Pobegi, leto kasneje v K opru in leta 1903 v obcini D ekani. (vir: B ericht u eb er die V erbreitung der R eblaus (Phylloxera vastatrix) in O esterreich in den Ja h ren 1904,1905 und 1906. Wien 1907, str. 149. 2 0 2 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SL O V EN SK E ISTRE. L a tn ik . Nasadi trte, Osp III. D e k a n i 1 9 4 9 (SEM). N a sa d i trte, L o p a r (D o p la P ergola) IV . M arezige 1 9 5 0 (SEM). 2 0 3 D E Z E L A R E FO S K A stor, ki ga je bilo za poljgcine nasploh p rem alo . Sejali so celo pSenico (C e2arji). L judje so se zavedali skodljivih posledic tak sn eg a zasaja n ja m ed trte , saj "...krom pir in frm e n to n sta strup za trto. K ro m p ir izm o zg a iz zem lje, ka r bi m orala dobiti trta, frm e n to n p a je se hujsi. " (O sp). O b v in o g rad u p a so sadili breskve, fige in cesnje (K olom bar). O naCinih ra z m n o ie v a n ja trt ozirom a o pom lajanju vinograda P re d trtn o uSjo so vin o g rad e obnavljali tak o , d a so izro jen e trte nadom eScali z novim i trtn im i sadikam i. N ajp o g o steje p a so vin o g rad e p o m lajali z grobanjem . T o je bil p o sto p ek , ki ni bil znan le na P rim o rsk em in v Istri, am p ak tu d i p o drugih v in o ro d n ih pok rajin ah . T o d elo so opravljali spom ladi, veCinoma m arca in aprila. T rtn e m ladike so bodisi vsadili, d a so se u korenicile in se razvile v sam ostojno trto , ali p a so m ladiko stare trte upognili, jo zasuli z zem ljo (tem u so rekli, d a so trto podvalili p o d zem ljo), in ko se je u korenicila, so jo odrezali o d m atiCne trte . L e -ta je n a to zazivela k o t sam ostojen trs. T rtn a us je bila vzrok, d a so ta nacina razm n o zev an ja m orali opustiti, saj je unicila k o re n in e stare domaCe trte. P ro ti trtn i usi so bile o d p o rn e am erisk e trte , ki so jih zato vino g rad n ik i u p o rab ljali k o t p o d lag e starim in tu d i novim trtn im sortam . T a k o so stare trte cepili n a o d p o rn e am erisk e trtn e podlage. T rte so cepili n a am eriske p o d lag e na razliene nacine: pri debe-lejsih trta h so cepili na razkol ali p recep , ali k a k o r so rekli, na kunjo (D ek an i, BrnetiCi), na stolc (O sp) in na p is k (D ek an i, O sp, B rnetici). P ri cepitvi n a razk o l gre za eno pod lag o in za vec cepicev, p ri cepitvi n a pisk p a za en o p o d lag o in en cepic. P ri cepljenju n a pisk sta znana dva nacin a vezave, in sicer na sur (plutovinasti zam asek) ali z beko. T rte so cepili m arca, "tedaj k o trte jocejo" (Socerb). V m aju p a so cepili trte tu d i na zeleno - ta k o k o t n a pisk, le d a je trta ta k ra t ze v vegetaciji. K e r je cepljenje trt zah tev n o in n a tan en o delo, znajo d o b ro cepiti sam o n e k a te ri (trije ali stirje ljudje v vasi), zato cepijo trte tu d i sovaSCanom (P o m jan ), p o n e k o d (L o p ar) zna cepiti trte vebina ljudi. 2 0 4 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SL O V EN SK E ISTRE. Razni nadini cepitve trt, D ek a n i (a. cepljenje na rakal, b. cepljenje na p lu to v in o (sur) (SEM). O primerni zem lji za vinograde T rte usp ev ajo n a razlicnih v rstah zem lje: n a je lo vn i zem lji, na jerini, ki je pom eSana s kam enCki, n a p otocni zem lji (to je tisti, ki jo nanese p o to k ), n a moCno cisti zem lji v valah (dolinah), n a opocni (laporni) zem lji, ki ji prav ijo tu d i bela. N ajboljsa za trto je o p ocna ilovica o ziro m a p o to c n a zem lja, ki im a vm es k am en je, k e r la2je p renasa suso (O sp). C e je tr ta obolela, so zem lji, v k a te ro je b ila zasajena, do d ajali saje in p e p e l (Socerb). T rta im a najvecjo ro d o v itn o st v 4. letu staro sti (B rnetici). O vrstah grozdja ozirom a tr t P red p o jav o m trtn e usi so v Istri gojili vec razlicnih starih trtn ih vrst, ki so d ajale Crno in belo grozdje. P o vsej Istri so bile bolj ali manj z n a n e in razsirjen e trte , ki so dajale refosk, te ra n in m uskat. N a obmofiju Slovenske Istre p a so poznali tu d i belo pergolo, pinelo, cibibo, p in eu c, sirko, m alvazijo in goro. 8 D ie W einproduction in O esterreich. W ien 1873, str. 71 in 78. 2 0 5 D E Z E L A R E F O S K A P o te m k o so zaCeli zaradi trtn e usi trte cepiti n a am eriske p o d lag e, so se p o leg starih cepljenih tr t pojavljale tudi nove sorte. T e re n sk o gradivo, ki sta ga n ab rali o be ekipi v Slovenski Istri, ka2e, k a k o so v p o sam ezn ih vaseh in zaselkih ljudje p oim enovali trte , ki so rasle ali se rastejo v njihovih vinogradih: R efo sk, tu d i refos (Socerb) je sploSno zn an a Crna so rta v vseh vaseh, refoskela je crno grozdje, ki je zelo p o d o b n o refosku (G lem ); alurja (B abici); bergonja (C en tu r, P o m jan ); cebiba je nam izno grozdje (B abici, B rnetici, P om jan); crni rizling (O sp); fragola (BabiCi, Brnetifii, O sp); glera, daje belo vino (O sp, S ocerb); gostano, nam izno grozdje (BabiCi, C en tu r); kadarjola (B rnetici); ko lo n a (BabiCi); lakanti je grozdje, ki daje vinu barvo (O sp); m uskat, repolin (B abici, O sp); pagadet ali istrijanka (O sp), penela, fen ela , sta ra trta (BabiCi, G lem , O sp); plavina (C en tu r); rebula (S ocerb); rezin a , ki je nam izno grozdje (O sp); rozara in haba-tica, nam izno Crno grozdje za trg (G lem ); sipsa (P om jan); srpica (G lem ); ter an, terancic (P om jan); travelina (O sp). Hisa z latnikom , K o lo m b a r III. D ek a n i 1949 (SEM). 2 0 6 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SLO V EN SK E ISTRE. O delu v vinogradu T rte zacno o b rezo v ati km alu po trgatvi, to je no v em b ra, ko listje odpade s trt. (D e k a n i, C en tu r, B orst). V tem casu zacne ze p ih ati burja, ki v o b rezan ih v inogradih n e m ore n ared iti toliko Skode, k o t bi jo sicer, ce bi biie trte n eo b rezan e. C e trt ne obrezejo jeseni, p ride m raz in m o rajo p o c a k a ti do spom ladi, do m arca. T o p a je cas, ko je p o treb n o m ed vrstam i tr t tu d i 2e saditi k ro m p ir in d ruge poljscine. Z delom v je se n i si ta k o om ogocijo, d a v vinogradu pravoCasno opravijo d ru g a sp o m lad an sk a opravila. V e n d a r so vcasih obrezovali trte tudi v m arcu. S eveda je ta k ra t veC spom ladanskega dela. T rte so obrezovali s kosirji (B abici, P o m jan ), fo u c i (C en tu r), danes p a o b rezujejo vecin o m a s skarjam i. S uhe trte in dele trt odstran ju jejo z Magico - s p ilo (O sp). O d re z a n e m u trsu pravijo serem ento (D ek an i), uporabijo p a ga za kurjavo. ItSttIE VILCt ZA tROZOJE .POLI N O V i.A N A C U N ]A OSP 'ti. DekQ.ni K o so trte o b re z a n e , zam en jajo stare in gnile o p o rn e trtn e kole - kouce z novim i. K o prip rav ljajo in postavljajo kole, u p o rab ljajo zelezni d ro g - sta n g o , s k a te ro nap rav ijo luknjo v tla. K ole ostrijo s sekiro ali korta(o)lacem (O sp, C en tu r), klestijo p a z renkenjelo (C entur). K oli so iz jesen o v eg a, h rasto v eg a, kostnjevega, akaci-jevega, v rb o v eg a in tu d i b rin o v eg a lesa (B abici). M ocnejsi koli opor-niki, ki stoje n a z a cetk u in koncu vrste (p ared i), so fr k a d e (B orst). Ko so koli zam en jan i, p o teg n ejo v dolzini cele vrste trti v o p o ro se zico, trto p a p rive^ejo n a k o le in zico z b ek am i (D ek an i), p re d p e t-desetim i leti p a so trto privezovali z licjem (BabiCi). 2 0 7 D E 2 E L A r e f o s k a C e le im ajo dovolj gnoj a, pognojijo vinograd vsako leto p re d k o p a n je m ali o ran jem s hlevskim gnoj em . O bicajno p a gnojijo na dve ali tri leta. G noj raztrosijo p o vsem vino g rad u in ga spodkopljejo ali p o d o rjejo . V ecin o m a p a gnojijo zarad i o k opavin (krom pirja, grah a itd .), ki jih sadijo m ed trtam i. G noj ta k o koristi tudi trta m (C en tu r). D a n e s gnojijo s hlevskim gnoj em in z um etnim i gnoj ili (M an2an). V sak o le to m o rajo vin o g rad o k o p ati ali zo rati, saj "trta, ki ni oko - pana, ne r o d i" (S ocerb). C e je lepo vrem e, k opljejo z m o tik o prvic ze p o bozicu. K opljejo za eno m o tik o , to je 20 do 30 cm globoko. C e je v rem e lepo, lah k o kopljejo ali orjejo prviC celo feb ru a rja ali m arca (U rb an ci), sicer p a aprila ali m aja. D ru g o k o p an je opravijo junija o k ro g p e tro v e g a (29. ju n ija), ko zrase v v in o g rad u trava. T a k ra t tudi o k o p av ajo k ro m p ir ali fiZol (O sp). T em u p rav ijo sep cat trav o (D e kani). T re tjic ok o p ljejo vinograd k o n ec julija ali prv e dni avgusta, in sicer dva do stiri p rste globoko, pac toliko, da n araslo trav o in plevel 2 0 8 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O S L O V E N SK E ISTRE.. spodkopljejo, "tako da do b i trta 'rahlino 1 in da se plevel unici". C e pa je plevel velik, ga p o b e re jo in znosijo iz vinograda (O sp). V drugi polovoci ju n ija trte zveplajo p ro ti oidiju. Z zakljem , v k aterem je Zveplo, trosijo le-to po trta h ali pa Zveplajo s skecetom , p osebno p rip rav o s sitom (D ek an i). Z veplajo vefikrat, p ac po p o tre b i (odvisno od p a d av in - "takoj za dezjem je tre b a zveplat, p rav tak o , ce p a d a toda, Zveplam o, da ozdravim o ra zb ite jag o d e in m ladje za drugo le to " ). N a v ad n o p a Zveplajo do casa, ko p o stan e grozdje zrelo (D ekani). V BrnetiCih Zveplajo d v a k ra t do trik ra t n a leto. V en d ar vsi n e Zveplajo, am p ak le tisti, ki bolj skrbe za vinograd. P red trtn o usjo trt niso Skropili, k e r so bile dom ace trte o d p o rn e p ro ti boleznim . Z novim i, cepljenim i sadikam i p a so povsod zaceli trte skropiti p ro ti p ero n o sp o ri z m o d ro galico - vidriolom (D ek an i). Skropijo do stiri-krat n a leto , to je n ek a k o vsakih 30 dni, ce p a je vrem e dezevno, tu d i vsakih p e tn a jst dni (B rnetici). S kropivo pripravijo iz pol kilogram a m odre galice in en e m ere ap n a, ki ju raztopijo v sto litrih vode (D ek an i). N a trti se pojavijo tu d i d ruge bolezni, k o t na p rim e r razun, to je trtn a rja in trtja n i, to so trtn i zavijaci, ki so crni in beli. T e obirajo in m eck ajo z nogam i; suho trtn o listje (perje) p a p o trg ajo in zazgejo, da se b o lezen n e siri (B abici). K o trtn e m ladice zrastejo do en eg a m e tra , jih priveZejo k Zici, da se ne odlom ijo. R a z e n teg a n e ro d n e m ladice in odvecno listje - bastarde o d stran ju jejo - prescipavajo ozirom a precoukavajo, da bi grozdje bolje zo relo (D ek an i). P rvo grozdje, im en o v an o gostana, zaCne zoreti okrog 15. julija (B rnetici, B abici, C en tu r). V zo recem vinogradu postavijo p ro ti pti-cam, Zeljnim slad k eg a grozdja, strasila. "K aksne cunje povesim o, ka ksn e m o z e iz slam e radi kosov, k i najvec skodijo, ce je vinja blizu gozda. P ravim o: 'Napravi, nesi cunje v vinjo, za strasilo, za tiCe! ' N e-ki m o z si je om islil p o seb n o strasilno napravo iz ko n ze rv n ih skatel proti ticem. Te skatle je napeljal p o zici, k i je bila napeljana tako, da jo je lahko p o teg n il in so vse skatle za ro p o ta le . " (D ek an i) D ru g e ziva-liso odvracali od grozdja na razlicne nacine. Jazbece so plasili in p re-ganjali z vilam i, n a njivah so kurili cunje in stare cevlje, k a r naj bi zival odvrnilo od grozdja. Lisicam so nastavljali pasti (m isance), na k atere so natik ali d ro b o v in o , lovili so jih tu d i z zankam i, striki (Pom jan). 2 0 9 D E Z E L A R E F O S K A O b trgatvi leta 1 9 4 9 na Tinjanu (SEM). O d avgusta, ko zaCne grozdje zoreti, se zacne fisat, so vinograde in p rid elek varovali p red nepridipravi in tatovi posebni Cuvaji vardjani ali gvardijani (G lem , C en tu r). T e Cuvaje so izvolili vascani sami, p o trd iti p a jih je m orala obCina. Z a Casa A vstro-O grske so im eli vardijane, ki so Cuvali vinograde s puSko (BabiCi). V C en tu rju vardjan ni nosil oro2ja, am pak sam o p oseben zn ak na rokavu. V G lem u sta bila vedno p o dva Cuvaja, po ed en p a v Skrljevcu in spodnji vasi G lem . Slednja sta opravljala Cuvajsko slu2bo skozi vse leto. "A ko cuvaj ulovi kakega otroka v vinogradu, da zoblje, ga odpelje k ocetu in oce m ora placati " k u s o " v denarju. Ce p a vardjan ulovi tatu, k i je delal vecjo skodo, ukradeno grozdje so tatovi nam rec nosili tudi prodajat, je p rej obvestil gospodarja, in ako se je gospodar p o b o ta l s tatom, je bilo v redu, Ce ne, pa ga je naznanil obCini in se je zaCela to z b a ." (C en tu r) P red otro k i so varovali grozdje v vinogradu tudi tako, da so trto in grozdje poskropili z apneno vodo. V erg an (vardjan) iz L a b o rja je bil cenilec -stim a d u r Skode, ki so jo povzroCali ljudje ali zivina po poljih in v vinogradih. T ak stim adur je 2 1 0 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SLO V EN SK E ISTRE... m oral biti vaski veljak, p o ste n in star m oz, pred v sem p a n ep ristran - ski clovek. Z a ta k sn o nalogo so ga izvolili vascani, p o trd iti p a g a je m o rala se obcina. K e r so bili stim ad u rji redki, so jih pri raznih odskod-ninskih zad ev ah poklicali v vasi, ki stim ad u rja niso im ele (B orst). O trgatvi N ekdaj so cas trg atv e ali bendim e oznanili. VaSki zup an je sporoCil 2upniku, naj b e re maSo za b endim o, zacetek trg atv e p a je zup-nik oznanil s priznice. P re d te m ni sm el nihce trg ati, po m asi p a so sii vsi v vin o g rad (O sp). Z daj Cas trg atv e ni toCno dolocen (BabiCi), v glavnem p a zaCno trg a ti n e k a k o zadnje dni se p tem b ra ozirom a prv e dni o k to b ra (O sp). V D e k a n ih pravijo, d a p o b irajo grozdje, d a ho-dijo p o b ira t grozdje, in n a v p rasan je, kje so bili, odgovore: "smo b (e )n d im a li". N ajp rej trg ajo belo grozdje, n a to p a crno. G ro zd je trg ajo s kosirji, b ritvam i (nozi) in skarjam i. N a b ra n o grozdje d ajejo v sede (vedre), koSare in brentale (B abici), golide (BabiCi), brente (D e k a n i) in kose, ki jih nosijo n a h rb tu (B rnetici). Iz teh p o so d ga p re tre sa jo v veCje p o so d e cudre, kastelane, ki so nalo-2ene na vozu ob vinogradu. G ro zd je, ki ga z vozom p rep eljejo do-mov, s p o seb n im i lesenim i vilam i (nekdaj z rokam i) prem eCejo iz b ren tale v b ed n j (BabiCi). Iz v in o g rad a p ren asajo grozdje dom ov tudi z osli ali ga vozijo na roCnih voziCkih (B rnetici). O b trg atv i "nim am o n o bene p o seb n e navade ali obicaja". V vinograde o d id ejo vsi, nihCe n e o stan e dom a. V tem Casu je d o skoraj samo suho h ra n o , n a p rim e r g n jat (O sp). T rgajo bodisi sam o domaCi ali p a p o v ab ijo v trg a te v so rodnike. P o m agajo tudi sosedom , da delo Cimprej op rav ijo (C en tu r). Prem o2nejsi, ki im ajo veCje vinograde, najem ajo za trg a te v delavce. O b ra n o grozdje d an es zm eljejo v m a kin i - m linu, ki ga postavijo na b edenj. V O sp u so n a p rim e r le trije grozdni m lini, dva to v arn isk a in ed en , n a re je n dom a. Sicer p a grozdje raskajo (peclijo) n a kovinski mrezi raskadurju (D e k a n i), da loCijo peclje od jag o d , ki p ad ajo v bedenj (L o p ar). G ro z d n e ja g o d e p o te m zdracajo - zmeCkajo in jih puste stati stiri dni, n a to jih zm (e)stijo z nogam i (BabiCi, L o p ar). V M anzanu pu stijo grozdje osem do d e se t dni k u h ati, n a to ga pretoCijo in pustijo, d a se k u h a se en d an - na klobuk. 2 1 1 D E Z E L A R E FO S K A R a sk a d u r za roskan je grozdja, D e k a n i pri M ezn arji III. D ek a n i 1 9 4 9 (SEM). P o n e k o d grozdje najprej zroskajo, p o te m p a ga z drvom (lesenim kijem ) zdrocajo. T o n a pol zmasCeno grozdje pustijo dva dni v bednju, da vre. N a to iz b e d n ja odtocijo grozdni sok v cudro, na k a te ri je sito, d a se vanj ulovi Se k ak sn a g rozdna jag o d a. T em u pravijo, da skalajo (K o lo m b ar). Z nogam i zm astijo p re o sta le jag o d e te r spet odtoCijo sok. K o so jag o d e p o p o ln o m a iztisnjene, jih dajo v stiskalnico, v stisk (M an2an) ali stru ko (C en tu r). G ro zd n i sok p a spet p reto cijo iz cu d re z m agatco , p osodo, ki je p o d o b n a golidi, (K olo m b ar) v b ed en j, k jer ga p u ste toliko casa, da se gosCa u sed e na dno. P o te m ta sok - m o st p reto cijo v sod, ladrico, ki drzi od sest do sed em h e k to litro v (D ek an i). M ost, ki p ritece iz stiska, p reto cijo v p o se b e n sod, k e r je vino iz teg a m o sta slabse. P ravijo m u tiskovec (K o lo m b ar) ali tu d i stru ku - p o stiskalnici (G lem ). 2 1 2 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SLO V EN SK E ISTRE.. « iit m m l N0G M 1I, K O L Q M 0I\R CUP1N IGNAC. ///■ p Q .k 4 .tt t N e k a te ri n a tro p in e - drpine, ki jih dobijo iz stiska, nalijejo vodo in iz te g a dobijo pijaco. C e dolijejo m alo vode, dobijo Skovec, ce vcliko vode, p a zo n to , ki jo u p o rab ijo za kis (U rbanci). N a stisnjene tropine p a lah k o p o te m , ko so dobili Skovec, Se e n k ra t nalijejo v ode in dobijo uocet ali oc't. V O spu, n a p rim er, dajo tro p in e v k ad, jih razrahljajo, da se uzgejo, n a to jih polivajo z vodo (dva kvint. tro p in 2 1 3 D E Z E L A R E FO S K A polijejo s 50 litri v o d e in pustijo stati osem dni). Ce tro p in ne stisnejo v stisku, jih dajo razrah ljan e v k a d in polijejo z vodo (na p e t kvint. tro p in dajo dva hl vode in to n am ak ajo p e t do sest dni). T o pijaco, ki jo im enujejo Skovec, pijejo dom a ali p a ob delu na polju, v vinog radu. P ijejo ga n am esto vode. Iz stisnjenih tro p in ku h ajo zganje (K olom bar, O sp, S latna). V C e n tu rju p a tro p in , iz k a te rih nam erav ajo sk u h ati zganje, ne dajo v stisk. C e jih hoCejo spraviti za p oznejso ku h o , jih stresejo v sod in jih obte£ijo z desk am i in kam enjem . P o n av ad i sod zap rejo , da tro p in e n im ajo stik a z zrak o m in se ne pokvarijo. V zganje p a p re k u h a jo tudi fe c o (vinsko u sedlino), Ce ta ni pregosta. P o konCani trgatvi, za liko f, napravijo m alo p o jedino, ubijejo kokos ali zajca (C en tu r). "Tisti dan, k o je vino zaprto v ladrice (sode), napravijo fra jo - slavje. P ovabijo vse iz vasi p o k a z a t vino in se prav p o sten o napijejo. N e k o c so na ta dan ku h a li bakola (polenovko) za druzino, da so lazje p ili v in o ." (B orst). O sel s k o ia ra m a grozdja, Tinjan (SEM). 2 1 4 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SLO V EN SK E ISTRE... M ost o sta n e v sodih do m artin o v eg a, ko ga zaradi usedlin - blata ali fece p reto cijo v drugi sod, d a se vino odisti. K o vino p retak ajo , m ora biti n eb o jasn o in n e sm e biti vetrovno. K dor ne p reto ci vina do sv. M a rtin a , ga pretofii m arca ali aprila (O sp). N a m artin o v o pokusajo vino d ru g p ri d ru g em (C en tu r). O M artin u so se (ob koncu 19. sto letja) zbrali in nap rav ili fra jo - pojedino; pekli so jab o lk a in pili vino. D a n e s teg a ni vec (G lem ). V C e n tu rju p ra z n e sode o p erejo z vodo, v en d ar jih ne zveplajo. Ko jih o p e re jo , jih Se e n k ra t o p lak n ejo z vinom , da diSijo po njem . Sode n a to d o b ro osusijo, zam asijo in p u ste zap rte, d o k ler jih v p rihodnejem le tu spet ne p o treb u jejo . O pridelavi, porabi in prodaji grozdja in vina P o d atk i, ki sta jih o velikosti vinogradov in kolicini p rid elan eg a vina zbrali p rv a in d ru g a te re n sk a ekipa, so zelo skopi. N a sploSno naj bi im eli v inogradi od p e tsto do dva tisoc trt. T em u p rim ern e so bile tudi kolicine p rid e la n e g a vina pri posam eznih km etih: "Vina ne pridelajo vec k o t osem hl, to le redki, vecinom a ga p o dva do tri h l . " Crno vino h ran ijo za p o letje, ko kosijo in zanjejo (B rnetici). A li n a prim er in fo rm a to r iz M arezig: "Vina pridelajo do 40 hl, nekateri pa ga dom a p opijejo p o deset do 15 h l na le to ." P o d o b n o je bilo tudi v drugih vaseh - p re d 45 leti so p rid elali 40 do 50 hl vina, zdaj manj (Pom jan). V casih so p rid elali veC vina, zdaj p a ga najvecji k m e t v vasi p rid ela osem do d e se t hl (S latna). V S ocerbu p red elajo najvec po dv an ajst hl vina. Precej vina so k m etje po rab ili zase, "v starih casih" p a so ga veliko p ro d ajali tudi gostilnicarjem in drugim (S latna) ali p a so ga, na p rim er, zam en jav ali za les (M arezige). Iz O spa so vozili vino v Skedenj, H rp e lje in K ozino, "v starih casih p a so ga najvec prodajali na K ranjsko (A vstrija), p o d Italijo p a vecinom a v Trst". V inogradniki z B orsta so p ro d a ja li svoje vino K ranjcem , koprskim oStirjem, T rza-Canom, vozili p a so ga tu d i v M ilje. V Sm arje, ki so bile, k a k o r pravijo, zn an e p o d o b re m vinu, so hodili k u p o v at K ranjci. V zapiskih terenske ek ip e se je o h ran ila tale a n e k d o ta o p ro d aji sm arskega vina: "N ekoc je prisel K ranjec h km etu, da bi ku p il vino. K m e t m u je dal p o k u siti vino iz razlicnih sodov, p a s e j e K ranjcu zdelo prevec 2 1 5 D E Z E L A R E FO S K A V inska k le t (kanova), P ri Siucku (SEM). m ocno. Pa je dal k m e t k u p cu p o k u siti tudi iz soda, v katerem je im el vino, p o m esa n o z vodo. Ta pijaca je K ranjcu najbolj ugajala in je "vino" kupil. K o p a je ku p ec odsel, je k m e t rekel sam p ri sebi: Pi, p i 'odo, jes cem p e t vino!" K m etje iz n e k a te rih vasi so p o leg vina in drugih p ridelkov p ro dajali grozdje na trznici v m estu. N osili so ga v p io n erjih (jerbasih) in n a h rb tn ih k o sarah , k ofah (M anzan). N ajbolj sta se p ro d a ja la gostano grozdje in fragola, p a tu d i brgonia in n asploh vse belo grozdje. L judje so rekli: "GoStano in fragola je g ro zd je o d placa (trg a ). " Iz B o rsta so n ek o c p ro d ajali grozdje v T rst in K oper. T ovorili so ga na oslickih v golidah (Skafih) in kofah. N a d an so odpeljali v m esto stiri do sest vozov grozdja. G rad iv o o vin o g rad n istv u v Slovenski Istri, ki je sh ran jen o v Slov en sk em etn o g rafsk em m uzeju, prica, d a je bila za tam kajsnje prebivalce ta g o sp o d arsk a d ejav n o st ze od nekdaj p o m em b n a. O tem govore p o sred n o stevilni in raznoliki izrazi za p re d m e te ali opravila, 2 1 6 A N D R E J D U L A R : V IN O G R A D N IS T V O SLO V EN SK E ISTRE.. 2 1 7 D E Z E L A R E F O S K A ki so p o v ezan a z vinogradnistvom . P rid elav a grozdja in vina za p ro dajo v T rstu in drugih vecjih m estih je prinaSala k m eto m tisti osnovni zasluzek, s k a te rim so, ta k o k o t vinogradniki dru g o d na Slovenskem , p o rav n av ali pred v sem davCne obveznosti in kupovali v trgov inah zivila in artik le, ki jih sam i niso m ogli p rid elati ali jih ustvariti. K a k o r je re k e l e d e n od inform atorjev: "V T rst sm o sii po d 'n a r, v K o p e r sm o ga nesli za davke." V ino, cep rav slabo in n a re je n o iz tro pin, je bilo sestavni dei blovekovega Zivljenja. Z al p a o njegovi v sakodnevni p o ra b i in u p o rab i iz zapiskov teren sk ih ekip ne izvem o zad o sti in si ta k o tudi ne m o rem o ustvariti p o p o ln e p o d o b e o po-m en u te g o sp o d arsk e dejavnosti in vlogi vina v vsak d an jem 2ivljenju. 2 1 8 N apravi za iv e p lja n je . M u zejska zbirka, B u ze t (Foto: R . Starec, 1994) K N JIZ N IC A A N N A L E S 10 IG O R PRESL VINOGRADNISTVO V TRUSKAH PO 2. SVETOVNI VOJNI Po le tu 1954 se z im enom T ru sk e oznaCuje vec vasi m ed M are-zigami in D ra g o n jo (K o rtin a, BoCaji, GunjaCi, Jurasi, K ozlovici, VrSic in T rsek ). V as, ki se je p re d tem letom im enovala T ru sk e, se sedaj im en u je Kozlovifii. P rebivalci so p a odstranili hisne stevilke s tem n apisom , svojo vas se v ed n o im enujejo T ru sk e .1 V priCujocem tek stu so z izrazom T ru sk e m isljeni Kozlovici. T o je gruCasta vas s 46 prebivalci (1985). Le2i n a n ad m o rsk i visini 235 m , okolica je h ribovita z p re k o 300 m visokim i vrhovi. V bli&iji K o rtin i je trgovina, osnovna sola, p o sta in gostilna p a so v M arezigah. C esta m ed M erezigam i in T ru sk am i je bila asfaltiran a le ta 1978. V T ru sk e in okoliske vasi je bila e lek trik a speljana leta 1953, v o d o v o d a p a se nekaj let ne bo d o imeli. S p rem em b e v p red elav i grozdja so znacilne za o b dobje po letu 1950. P o izjavah n e k a te rih starejsih prebivalcev T ru sk pa so ze okoli leta 1930 u p o rab ljali m line in stiskalnice za grozdje. D ru g i p a pravijo, d a so si p re d 2. svetovno vojno izposodili stiskalnico v M arezigah in so vsaj do le ta 1950 "m astili v b a d n jih ".2 P o n e k o d so ze pred 2. svetovno vojno loCevali g rozdne jag o d e od pecljev.3 U po-1 T udi J. T iti locuje TruSke in Trsek. J. Titi, Socialnogeografski problem i na k o p rskem pode2elju. - K oper, 1965, s. 111. 2 V TruSkah so imeli "stisk ” leta 1954 (Z ap. v TruSkah, 1954, T erenski zapiski Et-noloskega od d elk a Pokrajinskega m uzeja K oper (dalje: T Z Etn. odd. PM K oper), 2/1954 (Strukelj P.) 3 V O spu so locevali jagode od pecljev ze pred 2. svet. vojno, kar se je im enovalo "roskiranje" (Z ap. v O spu, 1949, T Z E tn. odd. PM. K oper, 4/1949, s. 7-10 (B. O rel)). V to obdobje sodi "raskanje" vsaj Se v Loparju (Z ap. v L oparju, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 37/1954 (D . V odopivec)). Z a cas po letu 1950 se om enja 2 1 9 D E Z E L A R E FO SK A rab ljalo se je sito s stranicam i, dolgim i okoli enega m etra. P rv e "raSke" so im ele n am esto 2icnate m reze le vrsto v zporednih "last". N a situ z ro k am i m esajo grozdje, d o k ler ne ostan ejo le peclji. Ja g o d e in sok p a d e jo v "b ad in ", n a k a te re g a je p o stav ljen a "raska". V T ru sk ah se peclji im enujejo "rask e", sito je "rask a", opravilo pa "rask an je". P o m n en ju n e k a te rih je pecelj "raSka" le, ko je locen od jagod; slisi p a se tudi, d a dolofiijo "pravo" vrsto refoSka po barvi peclja, t.j. "raska rosa" (pecelj oleseni in p o sta n e rjavordec). T u torej "raska" oznacuje pecljevino nasploh. "M astenje" grozdja z nogam i je bilo izkljucno moSko opravilo, pri "raskanju" p a so 2enske z a sto p an e v vecjem stevilu. O d pecljev se locuje le crno grozdje. B elo so m leli v ro cn o gnanih m linih, ki so bili sprva v celoti leseni, z leti p a so dobivali v ed n o vec kovinskih delov. M lin sestav ljata dva n asp ro ti se vrteCa, o zobljena valja, ki sta g n an a p re k o rocice. M no-zicneje se uveljavijo p o 2. svetovni vojni, to rej istocasno z "raskam i" in s ta k ra t se m aloStevilnim i stiskalnicam i. Im en o v ali so jih tudi "m ulinel" 4 "m ak in a".5 Z m letjem v elek tricn ih m linih je p re d e la v a crnega grozdja zo p et e n a k a p red elav i belega. R azlicen p a je cas "k uhanja" n a tro p in ah in dolo cen o je zap o re d je p re ta k a n ja . P rav zato, k e r se m ost belega g rozdja p re to c i v sode ze dan p o trgatvi, teg a ni p o tre b n o lociti od pecljev. L e ta 1984 si je edini elek tricn i m lin izposodila c e trtin a km etij. O stali so "raskali" refo sk in m leli belo grozdje z rocnim i m lini.6 Stiri km etije so si ta k m lin izposodile. T o so starejsi k m etje brez zap o slen ih sorodnikov. D o m nozicnejSega zaposlovanja v m estih so bile izboljsave v p re- "raspanje" v Babicih (Z ap. v Babicih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D. V odopivec)). Poznam o tudi "rpkanje", "roskiranje" v "rackadurju" (M. M akarovic, K m ecko gospodarstvo ... S. 91). 4 Z ap. v BorStu, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 37/1954 (D . V odopivec). Z ap. v C enturju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 39/1954 (D . V odopivec). ® Poznam o tudi izjeme, ki so z rocnim i mlini mleli tudi refosk, grozdnih jagod torej niso locili od pecljev. G rozdje so ponekod "mastili" z nogam i se leta 1954 (Zap. v H rpeljcih, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 2/1954 (Strukelj P.)). V posam eznih prim erih so to poceli leta 1976 (Z ap. v Pregari, 1976, T Z Etn. odd. PM Koper, 1976 (M. M akarovic)), starejsi km et iz Babicev pa je m anjse kolicine grozdja (do 5001) "mastil" z nogam i Se leta 1984. 2 2 0 IG O R P R E S L : V IN O G R A D N IS T V O V T R U SK A H . i i mm m m ■ JP^spp|: * mbRT.V';.'- ■;■'. M i L : w H I Ut- -v ■ M -Sl. 1 - M o d e m e jsi roCni m lin z a g ro zd je v Truskah l. 1985. 2 2 1 d e Z e l a r e f o S k a delavi grozdja p o v ezan e z vkljucevanjem k m eto v v d en arn o gosp o darstvo. P o 2. svetovni vojni so p ro d ajali v K o p er predvsem p aradi2nik. T o k ra t so zaceli k u p o v ati m line in stiskalnice za grozdje. Z zaposlitvijo p a se m eh an izira p re d e la v a grozdja in o b d elav a vin o gradov. Sedaj ne posojajo sam o stroja, am p ak tu d i tistega, ki zna z njim upravljati. V te m o b d o b ju se v aro v an ju p rid elk o v posveca m anj pozornosti. S tevilo in dele2 o tro k se moCno zm anjsata, v TruSkah opuscajo od-d aljene v inograde. Z asajajo jih bli^je vasi, zato jih je m ozno nadzo ro v ati s p o g led o m izp red dom acije. (5e n am erav ajo na m estu opu-scenega v in o g rad a zasaditi d ruge k u ltu re (p red v em psenico, krom - pir, grah ..., k a r ne z a h tev a v sakdanje p o zo rn o sti), o d stran ijo trte in oporo. Sl. 2 - Z a r a d i z m r z a li opusdena vrsta trt v blizini vasi. Zica v za- v itk ih j e nam enjena n a d a ljn ji uporabi. Lesene k o le n avadn o upo- ra b ijo za kurjavo. 2 2 2 IG O R P R E S L : V IN O G R A D N IS T V O V TR U SK A H . [ha] 13 12 11 v ino g rad EUHI njiva 10 c z i gozd, p asn ik 9 n e o b d e la n o 8 7 6 5 4 3 2 1 hisn e stevilke 9 4 17 10 L.V . 11 11 Sl. 3 - Velikost in stru ktu ra kmeCkih posestev v Truskah leta 1985. O p aziti je vecje stevilo posestev en ak e povrsine. K o je um rl oce, so p osestvo razdelili n a e n a k e dele m ed sinove. V ecja posestv a sd p re d 2. svetovno v o jno m erila d eset h e k taro v in vec. V ec v in o g rad o v im ajo: - cisti km etje, ki so m lajsi od 60 let; - starejsi Cisti k m etje, ki so dele2ni pom oci m lajsih sorodnikov; M anj k o t 1 h a v in o g rad o v imajo: - cisti k m etje, ki hocejo Cim vec km eckih dei m eh an izirati (N pr. R. M.: im a d va sina, ki sta zap o slen a v K opru. Z dela se v rn e ta pozno p o p o ld n e. Z zadostnim i finanCnimi sredstvi kupujejo razlicne prikljuCke za "frezo". V ec im ajo njiv, ki zahtevajo m anj roCnega dela kot vinogradi); - zaposleni v K o p ru , ki so v p o d o b n e m polo2aju k o t R. M .-jeva sinova: Sam o se k ak sn o v rsto trt imajo: - starejsi cisti km etje, ki niso dele2ni pom oci m lajsih sorodnikov; - lastniki po sestev , ki nim ajo staln eg a bivalisca v T ru sk ah , to so v 2 2 3 D E Z E L A R E F O S K A K o p ru in T rstu stanujoci, ki so posestvo p o d ed o v ali po um rlih so-rodnikih. V n e p o sred n i blikini vasi (do 200 m ) so trte vecinom a sajene v vrste ob vrtovih. S poljscinam i m esani vinogradi niso oddaljeni vec k o t 500 m od vasi. G o sp o d in je g redo tudi vsak d an po p o v rtn in e, n av ad n o z vedri, p a tudi s sam okolnicam i. V zadnjih p etin d v ajsetih letih je v vasi m anj prebivalcev, so starejsi, po g o sto je d o industrijsko h ran o , za delo najbolj sposobni p a so zaposleni v m estu; zato m orajo stro jn o o b d elo v ati tudi vinograde. Z a d ruge k u ltu re je torej p ro sto r le se v rocno o b d elan ih v inogradih.7 V skupino s poljscinam i m esanih vinogradov lah k o pristevam o tu d i vrste tr t ob njivah. T a k a oblika n astan e, ko pustijo nekaj vrst trt, n am esto te h p a sadijo poljsCine. N jivo k ro m p irja, psenice, koru ze ... lahko skoraj v celoti stro jn o obdelajo, v vino g rad u p a je kljub m eha-nizaciji m n ogo ro cn eg a dela. O d d a lje n o st v inogradov od dom acij 1. 1983: K. I. (p o lk m et) K. R. (starejsi k m et) do 100 m -1 5 % m ed 500 in 1000 m -1 0 0 % do 300 m -1 0 % okoli 1000 m - 75% L. V. (starejsi k m et) do 100 m - 25% do 300 m -1 0 % okoli 1000 m - 65% O d sto tk i so zgolj priblizne v rednosti, znacilno p a je, da vinogradi niso o d d aljen i vec k o t 1,5 km od dom acij. P re d 2. svetovno vojno so do vinogradov hodili tudi 3/4 ure. Z a d n ja leta se veCinoma vozijo s "frezam i". Ce n am erav ajo trte le o b rezo v ati, do v inogradov peSacijo, izjem om a p a se peljejo z osebnim i avtom obili. 7 Poznam o tudi m nenje, da vinogradu koristi, ce se m ed vrste sadi krom pir, koruza ... (Z ap. v O spu, 1949, T Z Etn. odd. PM K oper, 4/1949 (B. O rel)). 2 2 4 IG O R P R E S L : V IN O G R A D N IS T V O V TRU SK A H .. S/. 4 - Z a r a d i strojne o b d ela ve p re o b lik o v a n la tn ik j e ta k o ze blizu "pareda", ohrani p a p re d n o sti la tn ik a (vecji donos, m la d ik n i po treb n o rezati). Z a d n ja leta trt ne sadijo vec v latnike. P o sta v ite v "pareda" j e cenejsa in preprostejsa, m an j j e dela s p o p ra v lja n je m opore, primernejsi j e za strojn o obdelavo. N e k a j p a j e tu d i vin o gra d o v z rib jo k o stjo na v iso k i v zg o ji (1,8 m). Taka vzgojna o b lik a j e p r im e m a za strojn o o bdelavo, p rip iso v a n a p a j i j e dolocena "zradnost", k a r n a j b i preprecilo g n itje grozdja. Z a to j e p o z itiv n o ocenjena vsaka v iso k a vzgoja, ne g lede na sorto in p o d la g o . B istven a p o m a n jk ljiv o s t ta k e vzgoje p a j e m ajhna kolicina o d ta l o dbitih soncnih iarkov. To p a so ocitki solanega agronom a. V elikost v in o g rad o v dolocijo s stevilom tr t ali s kolicino pridelanega gro zd ja ali vina. S tem je p o v ezan o racu n an je povprecn eg a donosa: n e k a te ri ga izrazijo v kolicini (m asi) grozdja n a trto , drugi v koliCini vina n a ar. V T ru sk ah sreCamo vin o g rad e z razm ak o m 2,5 m in vec m ed vrstam i, p a tu d i za strojno ob d elav o docela n ep rim ern e vinograde. Z a stro jn o o b d elav o jih n acrtn o sadijo zadnjih 20-30 let, vecje raz-2 2 5 D E Z E L A R E FO S K A m ak e m ed vrstam i p a im ajo tudi starejsi, s poljscinam i m esani vinogradi. T ak o n e k d an ja postavitev, ki je bila zaradi vm es sajenih k u ltu r p rim e rn a le za rocno obdelavo, sedaj u streza stro jn em u okopavanju, skropljenju, gnojenju... V re d n o te n je lege glede na strani n eb a je o p rem ljen o z izkusnjam i iz lastnih vinogradov. T a k o npr. K. L, ki im a 75% vinogradov na ju2nih legah, p ostavi ta k o lego n a prvo m esto m ed dejavniki kvalitet, p rim ern o sti ok o lja za trte. K. R ., ki im a najvecji vinograd obrnjen p ro ti sev ero zah o d u , pa pravi, da vpliv m o rja ugod n o deluje v casu zo ren ja grozdja. Z a to grozdje iz teg a v inograda p red elu je posebej. "V okolici Sm arij so tu d i im eli v inograde p red v sem n a severnih terasah , k e r je bila p o m n en ju starejsih domaCinov tr ta m anj izpo-stavljena raznim b o lezn im ".8 M ed vascani so razlike tu d i v ocenjevanju p rim ern o sti prsti. N e k a te ri cenijo le "te2ko", ilovnato zem ljo, starejsi v inogradniki pa razlikujejo p rim e rn o st glede na so rto in p o d lag o .9 C ep rav prevladuje m n en je "K olikor se da not, se tudi ven d o b i", m arsik ak agronom ov n asv et ni u p ostevan. T ak o npr. le ta 1948, ko v inograde rigola zadru& ii tra k to r, K. R. zasadi "m atikolo" n a "m ocno" zem ljo, ceprav ve, d a "gre n a lah k o ". K upil jih je v kraski Istri, v T ru sk ah p a je prst la p o rn a ta . (P rim ern a p o d lag a je torej le ru p estris G o e th e 9.) O dnos do ag ro teh n icn ih intervencij je am bivalenten: "K dor vse posluSa, je Sturlo, k d o r n o b en eg a, je tudi." Z n a n je o pod lag ah , cepljenju, afin ite ta h ... je najvefikrat p riso tn o se v prvi generaciji. K. R. je obiskoval tecaje v T rstu kljub tem u , da ga je oce ucil cepiti. N a te-8 J. Titi, op. cit., s. 56. 9 T em u agronom i pravijo "afiniteta", v T ruskah pa recejo: "... je za ..." "... gre na ...", torej vedno v konkretnem odnosu prsti do podlage in sorte; vselej le ob saditvi vinograda. T u m orda naletim o na "znak prepojenosti besedne tvorbe z resnic-nim zivljenjem in naravo" (R. L ozar, N arodopisje, njegovo bistvo... NS I, s. 9). V rste prsti razlikujejo glede na prim ernost za posam ezne kulture (za sorte grozdja in podlag) in glede na nacin obdelave (teZavnostno stopnjo). T ako se navaja: "Ilovica, belicina, pescena, crnica, kreda (slednjo je teZko obdelovati, dobro p a prenaSa su5o)", "lahka ('leZ era1, pesek, za refosk), m ocna, teZka (ilovnata za malvazijo), brinjevka (za vse trte) surova (kjer m anjkata a p n o in duSik)". Opazovalcu, ki predstavlja negativnost obcosti km etstva v partikularnem , se odkrije si-cer kon-fuzna shem a, ki p a je sam a resnica, t.j. kom pleksnost, sestavljenost km eckih opravil (ki jih le on, znanstvenik, deli n a prasicerejo, vinogradnistvo, kmecki turizem...). 2 2 6 IGOR PRESL: V IN O G R A D N ISTV O V TRUSKAH. fiajifa naj bi te h sp retn o sti bolje nauCili. N e k atera vinogradniSka znanja se o h ran jajo p o moSki liniji; Zenske sicer "vejo, kaj se d e la ", v en dar se "s tem ne uk v arjajo ". O troci najprej perejo sode, trgajo g ro zdje,10 p ri stro jn em Skropljenju trt pom agajo vleCi cev po vinogradu... K m alu po dvanajstem letu starosti p a zadnejo upravljati s "frezam i". T o poCnejo le deCki, p ri prejSnjih delih pa ni delitve po spolu. K valiteta v in o g rad a se ocenjuje tudi glede na sortno Cistost (enotnost). P o 2. svetovni vojni sadijo barvno enotne vinograde, sortno Cistih pa ni. M ed sortam i p rev lad u je refoSk ("rafoSk"), ki predstavlja 50-60% vseh trt; v vinogradih je meSan z drugim i Crnimi sortam i, k o t so: "m aliga", "plavina", "tintoria" in "malCrn". N ek ateri agronom i enaCijo "plavino" in "m alCrn",11 n ek ateri km etje pa "tintorii" redejo tudi " b a rb e ra ". S o rtn o m eSanost vinograda "popravijo" ob trgatvi, ko trgajo najprej refoSk, kasn eje p a ostale sorte. K. R. h rani posebej refoSk in vino iz "malCrne", "tintorie" ..., nek ateri p a dodajajo refoSku "tin to rio ", da im a vino temnej&o barvo (" tin to ria " je namreC tista ed in a sorta, ki im a o barvan tudi grozdni sok, ne le koZico12). To se dogaja 2e pri "raSkanju" ali pri m letju grozdja. Ce grozdje ni zrelo, n a po g led te2ko lodijo refoSk od "tintorie", p a tudi pri trgatvi lahko zaidejo grozdi drugih sort m ed refoSk. O d belih so rt je najveC "b re g o n je ” (15-20% vseh sort), sledijo "kalona", "cibiba", "maCkat" ... Z vedjim zanim anjem kupcev za be-la vina so "bregonjo" poim enovali v m alvazijo, da bi bila trin o uspeSnejSa. §e le ta 1954 se je razlikovalo m ed "m alm eiijo" in "b regonjo", k a te ri so rekli tudi "vanganeska".13 A gronom i z "bregonjo" enaCijo gam ay beli.14 M nogo je belih sort, ki jih v TruSkah oznaCijo opisno, npr. "ta d ro b n o ", "pagadebiti" ... Slednje obrodi obilo grozd-10 Pred 2. svetovno vojno so bili otroci med trgatvijo zadolfcni pobirati grozdne jagode po tleh, niso jih pa smeli jesti, ker "samo iz jagod pride vino" (povedano 1. 1984). N ovem bra so obirali ”martinCke", t.j. grozdje iz zalistnikov, letnih oCes. Kolikor jih niso pojedli, so iz njih naredili kis. 11 O rel M iran, V inogradnistvo v slovenski Istri. SVV 6-7/1953. 12 A gronom i jo im enujejo barvarica (teinturier) (I. Zupanic, Vpliv nove tehnologije na barvo in druge naravne lastnosti vina. Sodobno kmetijstvo 8/1968). 13 Zap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 14 O rel M iran, op. cit. 2 2 7 D E Z E L A R E F O S K A Sl. 5 - V la tn ik ih ob hiSah raste predvsem " k a ld n a ", n ekaj p a j e tu di "cibibe IG O R PR E SL: V IN O G R A D N IS T V O V TRU SK A H .. ja slabse k v alitete, se p a zarad i kolicine (lahko) doda vinu, nam enjen em u prodaji. K upci vecjih kolicin so gostilnicarji s slovenske obale. Ce so s k v aliteto zadovoljni, k u p u jejo p ri istem k m e tu veC let zapored. Po 2. svetovni vojni vina n e p ro d ajajo vec v M ilje in T rst. Izjem e so prim eri, ko trzask i gostilniCarji kupijo nekaj sto litrov vina, ki ga v T rstu pro d ajo s precejSnjim dobickom , saj se s posebnim i m eto d am i izog-nejo placilu carinskih dajatev. Z a prev o z vina najv eck rat u p orabljajo plasticne sode, ki jih nalozijo na prikolico osebnega avtom obila. Pogosti so tu d i kom biji in m anjsi tovornjaki. S strojnim o b d elo v an jem se v T ru sk ah seznanijo leta 1948, ko jim prvic rigola zadru2ni tra k to r. O d ta k ra t locijo rigolanje (strojno oranje v in o g rad a) in "p asten an je" (rocno k o panje). O stala o kopa-vanja so opravljali z m otikam i, so p a tu d i orali z zivinsko vprego. Z adnjih nekaj let vsi v inogradniki okop av ajo s "frezam i", cem ur pravijo "frezanje". U p o rab ljajo p re k o p aln ik e (to so "ro to lato rji, ki im ajo tiste zo b e n o te r" ). V in o g rad e p a vsaj e n k ra t letn o preo rjejo , za k a r "freze" niso prim ern e. Z a o ran je njiv in vinogradov najam ejo tra k to riste iz L o p a rja , p o letu 1982 p a sta si dva k m eta v T ru sk ah ta k tra k to r kupila. P o d o g ovoru o rje ta tu d i sorodnikom . C e nim ajo v zpostavljenih stalnih o dnosov m ed seb o jn e pom oci, izvajalcu povr-nejo stro sk e za gorivo. L astn ik njive ali v inograda po k aze tra k to - ristu, kje in k a k o naj orje. E n o leto "zagrinjajo" (o ran a zem lja se obraCa k trta m ), d ru g o p a "odgrinjajo" (zem lja se obraCa od trt). T ak nacin so po zn ali le ta 1954 v L a b o rju .15 Z m otikam i okopljejo le okoli slabo d o sto p n ih trt in v inograde, ki niso prim ern i za strojno obdelavo. "F rezajo" le m oski, roCno okop av ajo p a tudi zenske. T em so z a u p an e vrste tr t ob vrtovih. O pravljajo vsa dela razen cepljenja, rezanja, p o p rav ljan ja latn ik o v ... P o m em b n o je zim sko in pom ladansko o k o p av an je, p o leti p a m nogi ne okopavajo, am p ak le s koso ali kosilnico o d stran ijo plevel. VCasih je zaradi slabega v re m e n a ali p o m an jk an ja casa izpuSceno tudi to opravilo. V T ru sk ah sta le dva k m eta, ki n ista zap o slen a in dovolj p ri m oceh, da dosledno izvajata oko p av an ja, rezan ja, sk ro p ljen ja ... P o lk m etje 2elijo CimveC opraviti s stroji, k a r ni v ed n o k o ristn o (npr., Ce p o leti pogosto de2uje, je ta k o 15 Z ap. v L aborju, 1954, T Z E tn. odd. PM K oper, 1/1954 (G om ilar P.). 229 D E V E L A R E FO S K A ok o p an vinograd biaten vse do trgatve). T em u n asp ro ten je prim er stareg a k m eta, ki je Cakal, da m u bo mlajSi sorodnik iz m esta strojno o k o p al vinograd. K er se to ni zgodilo in prav ta k o niso pokosili plevela, je ta b ujno rasel, oviral trgatev in kasnejSe rezanje trt. D eln o je bila to tudi posledica p re k o m ern eg a gnojenja. G nojijo vsako leto ob aprilskem okopavanju. P redpostavim o lahko, d a zadnjih 15-20 let up o rab ljajo veC u m etnih gnojil, k e r je manj 2ivine. M anj se povrsine, k o t so vrtovi in vrste trt ob njih, gnojijo z gnoj em m alostevilnih pra-SiCev in krav. K e r v vasi ni urejen e kanalizacije, uporabijo gnojnico ("fo n jo ") v bliZini cest in boljSih kolovozov, saj gnojnico najprej preC rpajo v cisterno n a to v o rn jak u K o m unalnega podjetja. Po vinogradu jo Skropijo z gum ijasto cevjo. M alo je km etij z veC k o t trem i prebivalci, zato lahko om enjeni p o sto p ek ponovijo le vsako tretje ali Cetrto leto. U m e tn a gnojila iz v ed ra trosijo z roko. P o trgatvi trte obrezejo. U p o rab ljajo Skarje in 2age. P ri tem je p o tre b n a dolofiena izkuSenost, delo p a ni n ap o rn o , zato ga lahko opravi tudi starejsi k m et brez pomoCi. Poglavitni m erili p ri rezanju sta staro st in bujnost ("m o6") trte. Stari trti pustijo en Sparon in ga tudi p o leti n e reZejo. T ak o se poveCa koliCina m ladega lesa. T rtam z bu jno rastjo pustijo do osem oCes ("u k " ) na Sparon, ostalim do pet. VCasih so p re d rezan jem pokosili in odstranili trav o in listje. Po vsakodnevni sluZbi p a to ni veC mogoCe. P red depopulacijo se je v teh vaseh posveCalo veC p ozornosti rezanju, vezanju, okopavanju, p letju ... D o k le r je trta cvetela, so p o n ek o d rezali vsakih osem dni, n a to p a so p re d vsakim Skropljenjem Se vrSiCkali,16 "Cimali".17 Po rezi trto ve2ejo "na lok" z "b ek o ", vCasih so pa tudi z lifijem.18 Ve2ejo tak o , d a je m ed Sparoni Cim veC "zraka"; v "paredu" tak o nastane dvojni G uyot, sreCa p a se tudi Sylvosova vzgoja. N a "zrafinost" so p o seb n o po zo rn i pri latnikih in nifjih vzgojnih oblikah, k er so bolj vla2ne. O d v la in o sti je odvisna tudi pogostost Skropljenja. Se p red 20 leti so Skropili le z m o d ro galico, p ro ti oidiju p a so posebej Zveplali. Z ad-Zap. v KrkavCah, 1954, T Z Etn. odd. PM K oper, 3/1954 (D. Vodopivec). 17 Zap. v Laborju, 1954, T Z Etn. odd. PM Koper, 1/1954 (G om ilar P.). 18 Z ap. v Babifiih, 1950. T Z E tn. odd. PM Koper, 3/1950 (B. O rel). 2 3 0 1G O R P R E S L : V IN O G R A D N IS T V O V T R U S K A H . I i Sl, 6 - UspeSnost tesnenja preverijo tako, da ploskev, k i so j o tesnili, p o lije jo z vodo. 2 3 1 D E Z E L A R E F O S K A n ja leta skropijo s kom pleksnim i prip rav k i (m o d ra galica, organski fungicidi...). V sako skropilno sredstvo im enujejo "verderam i" (t.j. m o d ra galica). "Skrofijo" trik ra t letn o , ce pogosto deZuje p a veck rat. V v inogradih, ki so v bliZini gozda, se se avgusta pojavi rosa. P o tre b n o st skropljenja p resodijo po vrem en sk ih razm erah in po iz-g ledu trtn ih listov. K o se n a teh pojavijo ru m e n e pege, pustijo vsako drugo delo in g redo Skropit. Skropljenje p ro ti oidiju in p ero n o sp o ri naj bi p ripom oglo k do zo rev an ju grozdja; ce je p o trg atv i n a trta h se kaj zelenega, pravijo, d a so bile slabo skropljene. N av ad n o so ob postavitvi v in o g rad a ob njem skopali vodnjak. T ak i v o dnjaki so tudi ob v inogradih v bliZini vasi, saj tu ni u rejen eg a vodovoda. V casih uporabijo vodo iz v o d n jak o v ob vinogradih tu d i v gospodinjstvu, k a r se je p o g o steje dogajalo do o b d o b ja zaposlovanja v m estih. Sedaj je m anj prebivalcev, vsaka hisa p a im a svoj v o dnjak, n e k a te re s crpalko, ki vzdrZuje p ritisk za p raln e stroje, vodne grelce ipd. V casu, ko Cistijo v o d n jak e ob hisah, p rin asajo vodo iz vaskega v odnjaka. T o se d ogaja v p o letn ih m esecih, zato lahko v o d n e zaloge poidejo. V odo za Zivali, za zalivanje v rto v ipd. prinesejo, ali p ripeljejo iz v o dnjakov ob vinogradih. Sicer p a vodo iz teh u p o rab ljajo za p rip rav o skro-pilnih sred stev in za p ra n je n a p rav po skropljenju. Z ad n jih 15-20 let ob postavitvi v in o g rad a ne skopljejo vec vodnjaka. P re p ro ste je je razto p in o p rip rav iti Ze d o m a in jo v plasticnih sodih p rip eljati v v in o grad. T u d i za to u p o rab ljajo "freze" s prikolicam i. V vinogradu na crpalko prikljucijo gum ijasto cev ("Zilo", "slaf"), ki im a n a drugem k o n cu razprSilec. O b Skropljenju vlecejo cev skozi vinograd, k a r je eno prvih o tro k o v ih opravil v vinogradnistvu. K o t stro jn o o k o p a vanje, je tu d i ta k o skropljenje rezerv iran o za m lajse in m ocnejse. T a ko npr. K .R . z roCno Crpalko Skropi vrste trt ob vrtovih, vinograde pa stro jn o skupaj z zetom . Vsaj 14 dni p re d trg atv ijo zaCnejo prip rav ljati in Cistiti oprem o. K d o r vino p ro d a ja gostilniCarjem , poskrbi, d a so vinske kleti Ciste, svetle, zato jih vsakih nekaj let p rep lesk a. Sode Cistijo d v a k ra t le tno. T em eljiteje jih oCistijo p re d trgatvijo. Z a ta k o delo so se posebej p rim ern i otroci, saj lahko zlezejo v sod. N e k a te ri k m etje sode o p e rejo z vodo, skrtaCijo in pustijo na dezju drugi jih po p ran ju zveplajo, n a to p a skrtaCijo. V sakih nekaj let sode razstavijo in oCistijo vsako dogo p osebej. K er zah tev a sestavljanje p o seb n o sp retn o st, to 2 3 2 IG O R PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V TR U SK A H .. delo izvajajo starejsi, izkusnejsi s pom ocjo m ladine. K. I. sode p e re le z vodo, p ravi p a, d a sta r sod z vinskim k am nom lahko izboljsa sicer slabo vino. Sode je prviC zveplal leta 1984, k e r je bilo m nogo grozdja gnilega. V K rkavfiah so sode prali z "brum bom ", t.j. z vodo, v k ateri so ku h ali tro p in e, ja b o lk a in k u tin e .19 P o cisCenju sode zatesnijo. V kovinski posodi segrevajo m esanico 2vepla in p esk a, s Cimer n a to zapolnijo spranje na osnovnih ploskvah sodov. Sl. 7 - V casu susenja so p o so d e p o n e k o d na p o d sta v k ih (Sl. 6), drugje k a r na tleh. Z a va ru jejo j i h proti k o ta ljen ju .20 Z ap. v K rkavcah, 1954,T Z E tn. odd. PM K oper, 3/1954 (D. Vodopivec). Kadi pravijo tudi "badin". Se ne desetletna otroka jo enacita z "lodrico", za sod pa ne po zn ata drugega im ena. Sreca se tudi razlikovanje: "lodrica" = m ajhna kad "badin" = velika kad (okoli 800 1). Ostali z "lodrico" poim enujejo sod, n ek ateri p a om ejijo ta izraz na velik sod za vino. 2 3 3 D E l E L A R E F O S K A Ko vino p ro d ajo , ali kako drugaCe izpraznijo sod, ga operejo z vodo in pustijo na deZju. K o se posuSi, ga spravijo v klet. N a podo-ben naCin Cistijo in tesnijo tudi druge vinogradniske lesene posode. D an ali dva p re d trgatvijo operejo plastiCne posode, p o tre b n e za tra n sp o rt in p red elav o grozdja, nam azejo p ren o sn e m ehanizm e mli-nov, nabrusijo "kosirje" in Skarje ... Cas trg atv e dolofiijo po zrelosti grozdja. N avadno ga poskusijo, zdrobijo m ed prsti in tak o preverijo vsebnost sladkorja. Izjem ni so prim eri, ko nekaj grozdov zm eljejo in z napravam i, ki jih zadnjih d eset let k u pujejo v K opru, izm erijo o d sto tek sladkorja v moStu. T rg atev n ajraje opravijo v suhem vrem enu. G rozdje ne gnije, pa tudi p o ti in vinogradi niso blatni (k ar je odvisno, k o t sm o t e videli, tudi od naCina obdelave). G lede udeleZbe n a trgatvi se dom enijo s sorodniki te d en ali dva prej. Ce je vrem e ugodno, poCakajo na vefije Stevilo trg a te v , sicer zadevo opravijo sami (t.j. domaCi). Starejsi so vezani n a pomofi m lajsih sorodnikov. tri km etije, ki p a teh nim ajo, si m edsebojno pom agajo, deleZni so pa tudi pomoCi sosedov (p re d vsem pri tra n sp o rtu in m letju grozdja). Sorodniki iz m est so sinov i/h te re z druZinami. MoSki teh druZin prevzam ejo vodenje in oprav-Ijanje kmefikih dei, ko starejsi km etje teg a veC n e zm orejo (na naslednjih stran eh je ta funkcija pripisana "gospodarju k m etije", naj bo to lastnik km etije ali njegov sin/zet). T o velja vsaj za tretjin o vseh km etij v TruSkah. Prva opravila, ki jih prevzam e mlajSi sorodnik, so strojno okop av an je, Skropljenje, tra n sp o rt grozdja... D o konfliktnih situacij n av ad n o ne p rihaja, saj m ehanizacija opravil ustreza starejSim k m eto m k o t mlajSim sorodnikom . D ogaja se, da starejsi in slabotnejSi ne sodelujejo pri trgatvi. T rg ati zaCnejo p o poldan, ko se zaposleni vrnejo iz sluZbe, m ladina iz Sole. Ce vrem e dopuSCa, trgajo v nedeljo. V vinograd se na-p o tijo pes, na prikolico "freze" p a naloZijo posode za tran sp o rt grozdja. Skarje in "kosirje" neseje v vedrih. " F re z a ” se s prikolico pribliZa vinogradu po najboljSi poti, trgaCi p a po najkrajSi. V sak dobi vedro in Skarje. "K osirje" sicer nabrusijo in vzam ejo s seboj, jih pa ne uporabljajo; m anj spretni si tudi s Skarjami ranijo prste. "Frezo" k ar najbolj pribliZajo koncu prve vrste v vinogradu (to je vrsta, ki je najbliZja najboljSi p oti, z a te te k pa je tam , kjer zate n ja jo trgati). 2 3 4 IG O R PRESL: V IN O G R A D N ISTV O V TRUSKAH.. 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 1 0 2 0 3 0 4 0 5 0 6 0 7 0 8 0 9 0 1 X X IA x x 8 x o 9 x o 10 x---------------- x 11 x 5 nA ^ - 12 X o o 13 x------------------------------------------------------------ 1 5 x__________ x____________________________ 16 x o % 17 x x 2 0 ------------ x----------------- x----------------------------------------------- 2 3 ___________x______x__________________ | sl. p re b . z a p o s- p o m o c p o v p re c n a sla ro sl Z = 46 len ih | o - r e d n a p o m o c o - o b c a sn a p o m o c Sl. 8 - S te v ilo in zaposlitev preb iva lcev Trusk in Stevilo njihovih sorodn ikov iz mest, k i p o m a g a jo p r i delu na km etijah (l. 1985). Povpreden d e le t oseb na kmeCkih gospodarstvih, k i so v staln i slu tb i izven km etije, j e leta 19 8 5 znaSal 22 %. - P om oii sorodn ikov iz m est so delein i starejSi kmetje, ki niso stal- no za p o s leni izven km etije. R edno pomoC in prispevke k meha- nizaciji, o b n o vi h iS ... p reje m a jo m ed 70 in 80 let stari kmetje. [st.] 12 11 10 9 7 6 5 4 3 21 0 10 20 30 4 0 50 60 70 80 90 [ le ta ] Sl. 9 - S tarostn a struktura p reb iva lcev TruSk leta 1985. 2 3 5 d e 2 e l a r e f o S k a "K asete" razp o red ijo n a e n a k o m ern e razdalje m ed prvo in drugo vrsto. C e je trgaCev vec, so razdalje m anjse, n a v ad n o p a o k ro g 10 m etrov. "G o sp o d ar km etije" doloCi, k a te ro grozdje naj trgajo. N a jprej je to so rta, ki v vino g rad u prevladuje. P ri tem se lahko razvije diskusija o razlikovanju sort. C e je ne m o rejo dolociti po izgledu, grozdje poskusijo. Sl. 1 0 - Shem a tran sporta do " f r e z e Odnasanje gro zd ja iz vin o gra d a j e vedno krajse. Z en o ro k o prim ejo grozd, z drugo, v k a te ri dr2ijo skarje, p a ga o d re fe jo in vr2ejo v v ed ro ali k a r v zaboj, Ce je ta blizu. Sicer p a vanj stresejo p o ln a v ed ra. Pazijo, d a m e d grozdje n e zaidejo listi ipd. M lajsi, moCnejsi odn asajo zab o je do "freze" in grozdje stresejo v kad. K o je ta p o ln a, naloZijo n a prikolico se nekaj polnih zabojev in o dpeljejo d o m ov (oz. p re d vinsko klet). TrgaCem pustijo dovolj zabojev, d a se delo ne ustavi. O b trg atv i m anjsih koliCin grozdja, npr. v rst ob v rtovih, v slabem v rem enu, vozijo grozdje v vedrih s sam okolnicam i. D o k le r si v m estu zaposleni niso zaceli zidati novih his, je bila vinska k le t v pritliCju steg n jen eg a ali d o m a v kljucu, V ti dve skupini se n am rec uvrsCajo stare domaCije v T ruskah. G ra d n je zadnjih desetih let p a so gruCaste domaCije. V vinski k leti h ran ijo vino, vinog radnisko o ro d je in n ap rav e, ki jih u p o rab ijo le e n k ra t letn o , p a v 2 3 6 IG O R PR ESL: V IN O G R A D N IS T V O V TR U SK A H ., novifa faisah izven vasi. C e v stari hisi se stanujejo, je v k leti shra-njenih vec p rip ra v (predvsem za p red elav o in p re ta k a n je ). N ek ateri im ajo p o leg k le ti p o seb n o shram b o za ta k e p re d m e te , pogosto p a jih hranijo n a p o d stresjih , v gara2ah ... M lin postavijo n a "kado" p re d kletjo. Iz zabojev stresejo grozdje v m lin, k a r lah k o opravi, ce je pri m oceh, en sam m oski. Z a to je u p o rab a zab o jev v Casu dep o p u lacije zelo razsirjena. Pri m letju je prisoten prej o m en jen i "gospodar k m etije", ki upravlja z elektricnim m linom , rocno m elje ali le obCasno n adzoruje ta k o m letje in "resk a n je ”. Z ap o sle n je p re te z n o s tran sp o rto m . M ed m letjem dodajo sladkor; ce grozdje ni docela zrelo, tu d i po 5 kg na h e k to lite r m osta. O troci h ocejo v rte ti rocni m lin, k a r je razm ero m a n ap o rn o , zato se pri delu m enjujejo. K o spraznijo vse zaboje in kad(-i), jih odpeljejo nazaj v vinograd, k je r jih m enjajo s polnim i. N ato proces ponovijo. F rekvenca izm enjav p razn ih za p o ln e zaboje je odvisna o d h itro sti m letja in n a b ira n ja grozdja. V p rim erih roCnega m letja in "raskanja" rabijo vec k ad i, d a se grozdje zbira p re d kletjo. Ce u p orabijo elektricni m lin, "freza" cak a ob vinogradu in izvajalci tra n sp o rta in m letja tudi trgajo. T rg a te v tra ja veC dni, zato udelezenci niso v edno isti. "M estjani" le re d k o p resp ijo v vasi. L e sin ali hei s km etije o sta n e ta do na-slednjega d ne, os tali dei dru2ine p a se zveCer istega d ne vrne v m esto. C e n am erav ajo o d p eljati dei p rid elk a (posebno po trgatvi, kolinah ...), se p rip eljejo z osebnim i avtom obili. A v to b u sa se v eck rat poslmtijo p o sam ezn ik i b rez prtljage, ki p rid ejo n a obisk ali p o m ag at pri delu. P ro sto rsk ih p ro b lem o v v zvezi s spanjem ni, saj je v vasi stalno z a sed en a le d o b ra polovica postelj. Z m le t ali "rask an " refo sk v naslednjih osm ih d neh trik ra t dnevno prem esajo z "b ato m ", da "dobi zrak ". O sm i ali deveti dan m ost p re tocijo v sode, tro p in e p a stisnejo v presi. M ost b eleg a grozdja p reto cijo ze d an po m letju. D o Sv. M a rtin a z m o sto m nim ajo opravkov. P red en so se vascani zaCeli m no2icno zaposlovati v m estih, so p re ta k a li po vseh k m etijah istoCasno. P o leg l e o m en jen ih pijac in jedafi so ta dan im eli tudi boljSe vrem e: "M ora se p o k azati sonce, da si tu d i cigani lahko o p e rejo srajce." Z a d n ja le ta p re ta k a jo ta k ra t, ko im ajo Cas, lahko tudi dan p re d ali p o Sv. M artinu. N av ad n o p re ta k a jo zveCer, ko svetlobne 2 3 7 D E Z E L A R EFO SK A sodi sodi stanovanje kad M . Sl. 11 - N e k a j znacilnih p o lo ia je v vinskih kleti v sklopu d o m a iij in njih oprem a: a) K le t starejsega km eta (K. A .). V sin o vi hisi izven vasi hranijo vecino vinogradniskega orodja in naprav. sodi kad sodi bivse rvi stanovanje b) K le t v m estu zaposlenega (K. L ). Tudi njegova m a ti stanuje v n o vi hiSi izven vasi, za to im a jo n aprave shranjene v n ekdanji sta n o va n jsk i hiSi. 2 3 8 IG O R PRESL: V IN O G R A D N IS TV O V TR U SK A H . c) K let starejsega km et a (K. R .), cigar hei iiv i v Izoli, p o u p o k o jitvi p a se n am erava v m iti v vas. Z a to si uredi spalnico v obn ovljen i hi$i. V inogradnisko orodje in naprave im ajo shranjeno v posebnem p ro sto ru p o le g vinske kleti. 2 3 9 D E Z E L A R E FO S K A razm ere niso veC najugodnejSe za o stala opravila na km etiji. P red p re ta k a n je m o p rem o o p erejo z vodo: to so p lasticna vedra, en a ali vec kadi, cevi in lij. K er m o rajo po barvi razlikovati usedlino od vina, poskrbijo za d o b ro razsvetljavo; n av ad n o zam enjajo 2arnico z mo£- nejso. P o "tradicionalnem " naCinu iztocijo vino iz soda v v edro, s te m p a ga zlivajo v kad; sod o p erejo z vodo, n a to p a z v edri zajem ajo vino iz k ad i in ga skozi lij nalivajo v sod. Sl. 12 - Z a vse vinske k le ti v Truskah j e znacilno, da lezijo sto p n ico a li dve p o d nivojem stan ovan jskega p ritlic ja . S o d i so nam esceni 3 0 -5 0 cm o d tal. N a betonske zid a k e so p o sta v lje n i tra m o vi ("grede"). N ek a teri s "klini" za va ru jejo sode p r o ti kotaljen ju . N a v a d n o k a r v drvo z a b ije jo ukrivljen f.ebelj, da " k lin " la zje p o te g n e jo iz p o d soda. P o m o in o sti drvo p o se vn o o d ta g a jo . V T ru sk ah je le p e t "stiskov", zato si tudi te izposojajo. K upljeni so po le tu 1950. P red u p o ra b o in po njej jih o p erejo z vodo, lesene dele vbasih tu d i skrtacijo in pustijo n a de2ju. T o opravi tisti, ki preso u porablja. N e k a te ri so p o le tu 1982 kupili t.i. p o to p n e Crpalke. U p o rab ijo plasticno cev p re m e ra pribliZno 5 cm, k a te re en k o n ec potisnejo v sod, tu je n a cev priv ezan a "k an ela", ki preprefii, da bi se cev po-to p ila v usedlino. V ino tefie v k ad zaradi visinske razlike, zato je za-Zeljeno, da so sodi m ed p re ta k a n je m cim visje. Ko se gladini v sodu 2 4 0 I G O R P R E S L : V I N O G R A D N I S T V O V T R U S K A H . . F oto: D . P o d g o m ik 1995. D E Z E L A R E FO S K A in v k ad i izrav n av ata, o stan ek vina v sodu p reto cijo z vedri. Sedaj vino poskusajo. S kozarci ga zajem ajo iz kadi. Ce je k let v sklopu domaCije, pijejo vsi domaCi (razlike so le v koliCinah: od po2irka najmlajSih do polovice litra in veC odraslih m oskih, Ce vino istoCasno p ro d ajo , spijejo veCje koliCine, v n a sp ro tn em p rim eru p a pije le, k d o r p re ta k a . T o sta vsaj dva m oska. K o vino, ki teCe iz soda, p o stan e svetlejse, n eh ajo toCiti v kad. U sedlino ("fe c e " ) zb erejo v vedrih, m anjsih k a d eh ... ipd. C e ni pregosta, je p rim e rn a za 2ganjekuho. V p razen sod zlijejo nekaj v ed er v ode, n a k a r sod tresejo ("to m b o la jo "). P o sto p ek ponavljajo, d okler iz luknje p ri d n u soda ne priteCe Cista voda. Sedaj en k o n ec ce vi nastavijo n a Crpalko, d rugega pa po tisn ejo v sod. N a elektriCno om re2je prikljuCeno Crpalko p o to p ijo v vino. C rp alk a p o tisk a vino nazaj v sod. K a r o stan e n a d n u kadi, zlijejo v v ed ro , n a to p a v sod. C e je k a d p re m a jh n a , z vinom nap o ln ijo dvajset in veC litrske p le te n k e ("fla sk o n e ", "bo co lin e"), vedra... V p le te n k a h tudi hranijo vino. U sed lin o iz teh o d stran ijo tak o , da nag n jen o p le te n k o naslo-nijo n a rob kadi, iztak an je p a p rek in ejo , ko vino sprem eni barvo. M ed toCenjem dr2ita p e td e se tlitrsk o p le te n k o dva m oska, tre n u te k o dstavitve p a doloCi starejsi, izkuSenejSi! K o iztoCijo tudi usedlino, p le te n k o o p e re jo in p o n o v n o n apolnijo z vinom . D a ostan ejo sodi Cimdlje polni, n ajprej p ro d ajo vino iz pletenk. PrepriC ani so, da bi i t m ajh n a koliCina refo sk a po k v arila nekaj sto litrov b eleg a vina, zato je to prvo pretoC eno. U p o rab ljajo namreC iste ce vi,vedra, lije, kadi... K jer so p ri p re ta k a n ju udele2eni starejsi k m etje in n ezaposlena m ladina, je opaziti veCjo natanC nost, veC CistoCe. V m estu zaposleni, ki n a v ad n o p red stav ljajo generacijo m ed prejsnjim a skupinam a, dela ra je h itreje opravijo. Z a ra d i koliCine pustijo veC usedline v vinu, Cemur p red stav n ik i prejsnjih dveh skupin n asp ro tu jejo . T u d i povr-snosti p ri p re ta k a n ju je pripisati n ad aljn je "popravljanje" vina. Z refoskom nap o ln ijo kozarec in ga postavijo na sod, ki ga hoCejo p rev eriti. C e v dveh d n eh p o sta n e svetlejsi, v sod dodajo vina iz "malCrna". K isanje p rek in ejo s kosom slanine, ki ga n a vrvici priv ezan eg a p u stijo osem dni v vinu. Z ad n jih nekaj let kupci vina bolj k o t lastn em u oku su zaupajo re zu ltato m analiz; te opravljajo labo-rato riji V in a k o p e r ja n u a rja , ko se vino "usede". L ite r ali dva odne-2 4 2 IG O R PR E S L: V IN O G R A D N IS T V O V TR U SK A H . sejo v K o p e r tam zaposleni (lahko tudi sosedje) ali sorodniki iz m esta. O p isan e sp rem em b e v n e k a te rih km eckih opravilih so p o vezane z re d n o zaposlitvijo k m eto v v m estih. N ep o sred n a vzroka zanje sta (na nivoju razu m sk e ab strak cije) vecja k u p n a m oc in p o m an jk an je Casa za d elo n a km etiji. P red p o stav im o lahko, da se je stevilo prebivalcev TruSk od leta 1960 do le ta 1984 zm anjsalo n a polovico, povecala p a se je njih p o v p recn a starost. Zgolj h ipoteza naj bo tudi u gotovitev, da so se po asfaltiranju ceste leta 1978 prebivalci p re n eh ali o d seljev ati v m esta. Z aposlili so se za delo najbolj sposobni. P rv a g en eracija zaposlenih (leta 1984 so bili stari od 45 do 55 let) o p rav lja m anj kvalificirana dela (so luski to vorni delavci, delavci v proizvodnji v T om osu, izolski M eh an o teh n ik i, v D elam arisu...), njihovi p o to m ci p a so dosegli vsaj srednjo strokovno izobrazbo, izjem om a tu d i visoko. C en jen i so poklici in zaposlitve, ki om ogocajo fiim bolj n e m o te n o u k v arjan je s k m etijo (k o t npr. sofer avtobusa, ki opravi en o voznjo zjutraj, d ru g o zvecer, vm es p a dela dom a). M e h a n iz ira ta se o b d elav a in tra n sp o rt, zato izginja zivina za p ripreganje. T a k o se povecuje dele2 u m etn ih gnojil. V ec je n eo b d elane zem lje, m anj s poljscinam i m esan ih vinogradov; delez industrijske h ra n e p a se p o v ecu je tu d i zarad i krajsega casa priprave. Povrsine v in o g rad o v se bistveno ne zm anjsajo, saj je vino poleg m leka edini p rid e le k , ki ga vsako leto lahko prodajo. O puscajo od-daljene v in o g rad e, sadijo p a jih blizje vasi. Z a ra d i strojne obdelave se povecuje d elez "p ared o v " in se p reo b lik u jejo latniki. T aki obdelavi v ed n o bolj u strezajo tudi m ed v rstn e razdalje, m anj je vinogradov v strm inah. M e h an izirata se tudi p red elav a grozdja in p retakanje vina. R azsirjen o je izposojanje n ap rav in p ripom ockov s pre-prostim d elo v an jem (k o t so npr. rocni m lin za grozdje, cevi, kadi, tudi posode...). S "frezo" in prikljuckom , z m otornim i crpalkam i... p a se p osodi tu d i tisti, ki je vesC upravljanja. Solska m lad in a im a ravno to lik o p ro steg a casa k o t v m estih zaposleni. M lad in a o b v lad a p re p ro ste jsa in splosnejsa km ecka opravila, k o t npr. o k o p av an je, gnojenje, rezanje "bek", postavljanje kolov v vinogradu... L e o k virno so seznanjeni z zahtevnejsim i deli, k o t so cepljenje, rezan je trt, sestavljanje sodov... 2 4 3 D E Z E L A R E F O S K A V IR I: Pokrajinski arhiv Koper, O b cin a K o p er, fasc. 1842-1921. Periodika: VeC letn ik o v "S adjarstvo, vinarstvo, v rtn arstv o ", "Soci-alisticno k m etijsktvo in gozd arstv o ", "S odobno km etijstvo", "L 'am ico dei cam pi (P eriodico m ensile di ag ricoltura ed orti-co ltu ra d ella societa ag raria (1865-1931)). Pokrajinski muzej Koper, E tn . odd., k a rto te k a T Z . Informatorji: Bocaj Emil, r. 1909, B ocaji 1; Jurincic Andrina, r. 1930, gospodinja (km etica), T ru sk a 1; Jiirincic V ladko, r. 1952, usluzbenec, T ru sk e la ; Kocjancic A nzelin, r. 1906, k m et, T ru sk e 9; Kocjancic Edvard, r. 1915, k m et, T ru sk e 20; Kocjancic Francka, r. 1910, gosp. (km etica), T ru sk e 3; K ocjancic Francka, r. 1904, gosp. (km etica), T ru sk e 12; Kocjancic Gvido, r. 1930, k m et, T ru sk e 15; Kocjancic Igor, r. 1960, usluzbenec, T ru sk e 10; Kocjancic Izidor, r. 1938, usluZbenec, T ru sk e 10; Kocjancic Julijan, r. 1931, upok o jen ec, T ru sk e 5; K ocjancic Pavlina, r. 1967, dijakinja, T ru sk e 10; KocjanCic Raim ond, r. 1908, k m e t T ru sk e 8; K ocjancic Stanko, r. 1916, k m et, T ru sk e 11; K ocjancic Stefan, r. 1902, k m e t T ru sk e 12; K ocjancic V itko, r. 1924, u p o k o jen ec, T ru sk e 23; K ozlovic Gvido, r. 1945, usluzbenec, T ru§ke l i a ; Lovrecic V enceslav, r. 1902, km et, B ocaji 12; RaZman Sre£ko, r. 1914, k m et, Bocaji; R odica Marjan, r. 1930, k m et, T ru sk e 17; Skrlic Matija, r. 1903, k m et, T ru sk e 16. 2 4 4 M esanje a li frk a n je zm leteg a grozdja. Srecanje starega in novega badnja. Sv. D u h (Foto: S. Jerm anis, 1995) K N JIZ N IC A A N N A L E S 10 EMIL ZONTA - ISTRIJAN OD BENDIM E DO STAREGA VINA Z a istrsk eg a k m e ta , p ridelovalca vina, v Istri p o m en i trgatev: p obirati sadove svoje zem lje, ki jo je s p ridom obdeloval. O pravljeno delo je bilo trd o , m arljivo, vztrajno, vsakodnevno. V e ck rat tudi zivc-no. O b rezo v an je trso v in vezava sparonov. P rip rav a steb ro v in kolov. O k o p av an je, gnojenje, red cen je odvecnih poganjkov, ciscenje. Z veplanje "zo lferan je", spricanje, ob vsem tem p a skrb, d a bi bilo vse p rav o casn o in tem eljito p o sto rjen o . "Mi sm o koncali v ezat trte. B og naj n ared i svoje. V ino bom o naredili M i.1,1 Skrbi in n a p e to sti so v edno sprem ljale velikega in m alega vinogradnika. N ajprej zgodaj spom ladi, ko se pricno ocesca p reb u jati, strah p re d sp o m lad an sk o p o zeb o , p re d toco ali neurjem . Z a h rb tn i napadi m ik ro sk o p sk ih zajedalcev in se m arsik atero presen ecen je sprem lja v in o g rad n ik a vse do n ek eg a o k to b rsk eg a vecera, ko je grozdje na v arn em , (zm leto ali zm eckano) spravljeno v k leti v velikih sodih, "badnjih, bojidorjih, tinacih, vrnikih". "M ati bozja, dajte nam grozdja, vino cera© narediti sami." (M ati B ozja, d a jte n am grozdja, vino b om o naredili sam i) Ko p o leti crni ob lak i n en a d o m a p rek rijejo nebo, p re d m ojim i ocmi zazivijo m nogi spom ini iz otrostva; n e k a te ri dogodki se pogostom a vracajo. V zrak u je Cutiti vonj po neurju. M ozje se z njiv in vinogradov vracajo p ro ti dom u. N iso se poskrili "sklonili" po hisah. Ostali so zunaj. G led ajo v crne oblake. O vohavajo zrak in sledijo prem ikanju n e v arn ih gm ot. N e k a te ri z "ringljacev" snam ejo kosirje in z dvignjeno ro k o m ah ajo p ro ti oblakom , k o t bi jih h oteli p rerezati, 1 Oce V ik to rja B rzana "K ostenjera" iz M arezig po opravljenem delu. 2 4 5 D E Z E L A R E F O S K A razkosati. M egnar se je dolgo obotavljal, p re d n o je "raztrgano" priCel zvoniti "na oblak" p ro ti toci. C e je to ca n ared ila svoje delo, so se k m etje p ovlekli vase. V sak je v sebi pregivljal nesreCo. O njej skoraj niso govorili. Sam o v n ed eljo p o sv. m asi, p o te m ko je n ajprej du-h o vnik ocenil skodo, tolagil far ane, so p re d cerkvijo tudi gospodarji s k ra tk im i izrazi "ocenili" Skodo. C e p a je n a ra v a bila prizanesljiva, je vsakdo m inulo nev arn o st razlagal p o svoje: "V edel sem , tisti o b lak ni im el toliko m oci, da bi..." "V idel sem , da ni p re p o ln led en ih zrn..." "E, k o je zapihalo z juga, ga je zaneslo drugam ..." V e lik o k ra t se nostalgicno spom injam o Casa, ki se ne povrne. D an es toCa in n e u rje v in o g rad n ik a ne p re stra sita veC, skodo m u p o v rn ejo zavarovalnice. T a k o se s Casom um ikajo strahovi in ne-strp n a priC akovanja. Z b o g o m tu d i znaCilnim opravilom in navadam , vezanim n a trg a te v , in vsem dragilnim diSavam in vonjavam istrskih kleti, n a ra v n e m u v ren ju m oSta, spresanim tro p in am , p rep o ten im o b razo m in z znojem n ap o jen im srajcam , n ap o ru , upanju. T u d i sonce je bilo ob Casu trg a tv e nekoC bolj rad o d arn o . S top-lim i garki je do zad n jeg a bogalo bele, Crne in ru m e n e grozde. In ljudje? V Casu trg atv e sta iz njih izgarevali veselje in d o b ro ta. V tistih d n e h so se pom irjali sprti sosedje. O b rek o v alk e so p o stale resn e in iskrene. G o sp o d arji so bili p o n o sn i in razmiSljali so, k ako b o d o n asled n je le to se veC in boljse delali. O k to b e r - vsak grozd je dober K o t p rav i ljudsko izroCilo, se je priCelo trg a ti v prvih d neh o k to b ra. T u d i v te m p rim e ru p o zn am o izjem o. V BabiCih (zaselku m ed M arezigam i in V an g an elo m ) si za domaCi p razn ik - Sv. Ivan - vsako p rv o n ed eljo se p te m b ra "bauce" se danes n a red ijo m lad o vino iz zg odnjega grozdja p in ela in d o ra n ia ali d o ran ja, ali d o rn ia, Sam-panja. P rip rav e so se zaCele tu d i dva te d n a prej. Iz k leti je bilo tre b a privleCi sode, baCve, lodrice, b ad n je, vrnike, tin ace, b re n te , brentele. "T reb a ste n ja t o rd en je." P reg led ati in u red iti vso p o so d o in prip om o ck e, ki so bili p o tre b n i za uspesno trg atev , p rid elav o in hram bo vina. N a soncu in Cistem zrak u p reg led ati, Ce so d n a in doge zdrave, Ce se u to ri d o b ro prilegajo, zam en jati je bilo tre b a zam aske in 2 4 6 E M IL Z O N T A - IST R IJA N : O D B E N D IM E D O S T A R E G A V IN A p o d o b n o . Ce o stareli in iztro§eni sodi niso bili veC zanesljivi, se je skuhalo "b ro m ". V k o tlu z dvajsetim i litri vode se je kuhalo jab o lk a, ku tin e, b resk o v o listje in razne diSece trave. T ak o vroca in odi-Savljena v oda, zlita v sod, je "zabasno" o dstranila - p rem ag ala ne-p rije tn e vonje. V resnici p a je bila ed in a k orist od b ro m a to p ia voda, ki je p rip o m o g la, d a se je s o d p re j "zaStenjal" zacelil, zadelal. P o m ojih u g o to v itv ah se je najvec b ro m a skuhalo v 60. letih teg a stoletja. Z a k a j? P o vaseh so ostali in delali l e o stareli ocetje in no-noti. N jihovi "m estni" sinovi so s svojim i dru?,inami p rih ajali dom ov * p o m a g a t le n a dan trg atv e. OCetje, ki so z leti izgubili telesn o m oc, niso bili vefi kos te zk em u delu p ri p ran ju in Ciscenju tezkih in velikih sodov. Sam b ro m p a ni m ogel resiti velikega p ro b lem a - Cistosti p o sode. V istrskih k le te h je bilo vsako leto vec kislega in neo k u sn eg a vina. T rad icio n aln i kupci s K rasa, Ilirske B istrice, P o sto jn e in Ljubljane so zabeli zap u scati stare znance in prijatelje. Gospodarno in koristno P o d ra n jk o A v strijo in Italijo so k letarji tem eljito stolkli in iz sodov p o b ra li vinski k am en . T o se je splacalo. D o b ro se je p ro d a ja 1. Iz njega so p rid elo v ali razn e kvasovke, barvila, lepila. D ro b n o zm leti vinski k am en , p o m esan z apnom , p o stan e univerzalno lepilo, s k a te rim se uspeSno zad elajo ra z p o k e n a sodih, oknih, vratih, podih, kam - nu in dru g o d . O d k u p o v alci kozm etiCne in farm acevtske industrije so p o vaseh sporocili d an od k u p a. V sak je poskuSal n a b ra ti Cim vec vinskega k am n a. K am en je m o ral b iti preciscen. LoCen beli od crnega. Z o d stran itv ijo vinskega k a m n a so sodi postali cistejsi in prim ernejSi za sh ran jev an je vina. G o sp o d a r p a je v vinogradu re d n o b d el n ad zrelostjo grozdja. Z o tip av an jem jag o d je ugotavljal njihovo pro2nost in m eh k o to . O lu p e k je m o ral biti p ro zen in m ehak. Z re la jag o d a se je m o rala z la h k o to o d trg a ti od grozda. P od rahlim p ritiskom prstov je iz nje m o ral zaceti k ap ljati sok. P o m em b n a sta bila tudi okus in sladkost. N ajbolj otipljiv d o k az u g o tavljanja zrelosti so bile v p esti zm ebkane jag o d e. Sok, ki se je ta k o razlil po dlani in m ed prsti, jih je m oral p o te m , ko se je posusil, zlepiti. C e so se prsti m ocno sprijeli, je bil k a r n a d lan i dokaz, d a je grozdje zrelo in p o lno skladkorja. 2 4 7 D E 2 E L A r e f o Sk a T rgatev (Foto: D . P o d g o m ik , 1995). 2 4 8 E M I L Z O N T A - I S T R I J A N : O D B E N D I M E D O S T A R E G A V I N A M ocnejsi pridelovalci vina so za p ricetek trg atv e u p ostevali tudi lunine m en e. Pravili so: "C e luna vpliva n a p o ro d in rojstvo, je gotovo p o m e m b n a tu d i p ri n astajan ju m lad eg a vina." Po vecstoletnih izkusnjah so spoznali, d a lu n a ni odlocujoCa toliko pri trgatvi k o t pri "rojstvu" m lad eg a vina. S tara, usihajoca "crkavajoca" luna ni d obra, k er povzroci h itro v ren je moSta. T a "ponori" in se p relije p re k o robov b a d n ja ali b o jidora... P rav ta k o ni ugodna p o ln a luna, k e r p o stane vino ranljivo in n e o d p o rn o p ro ti vsem zunanjim (negativnim ) vplivom , ki izhajajo iz necistega, n ezd rav eg a ozracja. N ajbolje je \ trgati v casu m lad e lune, k e r je v ren je m o sta en ak o m ern ejse. K lobuk na m o stu se pobasi dvigne in se p o 6-7-8 d n eh um iri. Z a ra d i pocasne in p o d aljsan e ferm en tacije se ves grozdni slad k o r sp rem en i v alkohol. T a k o je vino prej zrelo. V sebuje m anj usedlin. Je m ehkejSe in nevarnost, da bi p o stalo m o tn o , je m anjsa. Dan trgatve N a voz so polozili "tavolac". N anj nekaj b ad n jev ali sodov, pri-klenjenih m e d lojtram i. T e so m ocno privezali z verigam i. V p razn e sode so dali vse pripom ofike in o ro d je, ki so jih p o treb o v ali trgaci: bren te, b re n te le , b re n ta c e in p o d o b n o . K o je sonce o g relo ozracje, so vpregli zivino in krenili p ro ti vino-gradom . P o k am n itih kolovozih so m ed seboj p o trk av ali sodi. V njih so p o sk ak o v ale b re n te in b re n te le . T o p o skakovanje in p o trk av an je je p ovzrocalo znacilno b o b n en je. V tihih in m irnih dopoldnevih je odm evalo od hrib o v p o dolinah. K o sta zv ecer "boskarin in g ajardo" p re d k let privlekla n atovorjen voz z grozdjem , je g o sp o d ar vsakem u clanu druzine nalozil novo delo. O tro c i in zen sk e so n a vozu iz sodov polnili b ren tele. T e so nosili v k le t v m lin. N ajm ocnejsi clan druZine ga je obracal. Z e po prvih curkih zm leteg a m osta, ki so p ad li na dno b ad n ja ali bojidorja, je g o sp o d ar ocenil "kako bo grozdje m astilo". T ak o so bile v sodih spravljene skrb, m u k a, Ijubezen in prihajajoCe veselje. C ep rav u tru - jen, je g o sp o d a r hodil o k ro g sodov. Z vilam i ali golim i ro k am i je en ak o m ern o razm escal m o st p o sodu. Ce je ze p o 4 do 5 urah moSt pricel vreti, je bil to dokaz, da je bilo grozdje zrelo in p o ln o sladkorja. H itre m u p ricetk u v ren ja sta pripo-2 4 9 D E V E L A REFOSKA m ogla tu d i to p lo vrem e te r lesen a posoda. D a so lesene po so d e najp rim ern ejse za d o b ro in prav iln o vren je moSta, sm o spoznali o d k ar se ta v zad n jem Casu k u h a v plastiCnih ali b eto n sk ih badnjih. P rek o te n k ih sten piastiCne p o so d e se m ost h itro ohlaja. P re h itra izguba k o ristn e to p lo te p re k in e n arav n i 6-7-8 dnevni p o te k sprem injanja m oSta v vino. N ek o c je za istrsk a vina veljalo n en ap isan o pravilo, da m o ra biti b elo vino "ru m en o k o t zlato in blesCece k o t sonce". C rno vino p a "Crno k o t zajCja kri". D a so dobili moCno o b a rv a n a vina, je bilo tre b a m ost vsakih nekaj u r d o b ro "frk ati", meSati. T o frk an je se je o prav ljalo 4, 5 ali 6 dni, odvisno pac od Casa vrenja. T o je istrsk a znaCilnost. NekoC gosp o d arjev ni skrbelo, kdaj "stoCiti m lado vino". PriCeli so, ko je m ost p o p o ln o m a n eh al vreti in se je um iril in ohladil. Z n an ec, p o k o jn i vin o g rad n ik (Jak o m o C ero v ac "Sklink" iz V elega M luna, zaselk a D olenjci) m i je n a vpraSanje, koliko dni pusti vreti m ost, odgovoril: "Jaz ga k u h am sest dni, moj oCe ga je pustil k u h ati d evet, m oj n o n o p a d v an ajst dni. O d leto s2 bom m ost, iz k a te re g a b o m n are d il vino za domaCo p o ra b o , k u h al d ev et dni. Se p ravi m ed m ojim in n o n o to v im naC inom ." N aj se b ra le c ne Cudi, Ce povem , da sem p ri n e k a te rih m anjsih proizvajalcih videl, d a vina sploh niso "stoCili", odtoCili. Pustili so ga n a "m ateri" in p o d "k lo b u k o m ", d o k ler ga niso popili. S odec po starih slikah, risbah, ilustracijah in p o p ripovedovanju se n e ta k o o starelih Istran o v , se je nekoC grozdje m lelo, meCkalo ali stiskalo n a razliCne naCine. N ajbolj praktiCen in uCinkovit naCin (stiskanja) m eCkanja ("m a ste n ja " ) je bil z golim i nogam i. O te m opravilu m e d ljudm i krozi veliko izm isljenih in resniCnih zgodb in anek-dot. P rip o v ed o "m astenju" ali meCkanju grozdja vzbudi p ri m lajsih zanim anje. S tarejse p a p rip rav i do sm eha. N ikoli p a n e pozabijo do-dati: "M a k a k o d o b ro je bilo tisto vino, ki sm o ga delali z n o g a m i." N e k a te re so rte grozdja, k o t npr. refosk, so "raskali". T a sorta grozdja im a zelo trd e strlece peclje, ki v sodu zavzam ejo veliko p ro sto ra. P rvi "raskadini" so bila velika re se ta z re d k o p re p le te n o (leseno) m rezo. L esen o je p re d 6-7 d esetletji n ad o m estila 2iCnata m reza. V zaCetku sto letja so si moCnejsi v inogradniki v T rstu naba-2 P ogovarjala sva se 1982. leta. 2 5 0 E M IL Z O N T A - IST R IJA N : O D B E N D IM E D O S T A R E G A VINA vili m line ali "m akinje, m azinine, m acinine" za m letje grozdja. Ti m lini so ljudem zelo olajsali in skrajsali delo. N e k a te ri so si p o d o b n e n ared ili tu d i sam i. Odtakanje " Stociti m lad o v in o ." T o op rav ilo se je pribelo p o tem , ko je gospodinja p ripravila iz-d a tn o m alico, "m aren d o " ali "kolacion", d a ne bi vinski hlapi prevec udarili v glavo in p o p ito vino p ad lo na p razen 2elodec. M ed delom se je to lk lo in je d lo o re h e , lesnike, m an d eljn e in b ak ala (polenovko). V eliki in m ajh n i sodi so ze Cakali n a svojih m estih, dvignjeni od tal na "s to ja h ”, "p jen jeh ". P o ln iti so jih priceli s cistim m ladim vinom . V lijak, ki ni im el vg rajen e "precisCevalne" m re2e, so vstavili gosto prep leten o m rezo iz ta n k ih "becic". V ta nam en so n e k a te ri uporabljali gosto sp leten o p o so d o v obliki kosarice. Tropine K o je iz "b ad n ja ali v rn ik a " o d tek lo m lado vino, so n a dnu ostale tro p in e. V sebi so zad rzev ale se veliko vina. MocnejSi vinogradniki so vecji dei te h tro p in spresali. K d o r ni im el lastne p rese, si jo je m o ral sposoditi. Z a vsako "preso" p a je m o ral lastniku natociti p e t litrov vina. P rv e preSe ali "struke ali stiske", k o t mi je p ovedal g. Ivan Bazec, po d o m ace "N anic B r2anov" iz Sv. P etra, je izdeloval "M at-teo Skull z R e k e " . N ek aj pres je prispelo celo s C eske. N e k a te re so se danes v u p o rab i. T o vino "spod stiska" je bilo bolj m o tn o in trd o , sam o za do m aco u p o rab o . N e p rev ec spresane tro p in e, spravljene in stlacene v sodu, so Cakale bolj m rzle dneve, ko se je iz njih kuhalo zganje. N asled n ja p rid o b ite v iz tro p in je kis. Iz b re n te tro p in in b re n te vode p o tre h te d n ih kisanja n a sta n e okusen dom aci kis - ocet. V tro p in e se d a k isati tu d i rep o . M nogi so crnim tro p in am do d ali vecjo kolicino v o d e in p o te d n u dobili pijafio "zbico", ki se je pila v zim skem Casu. P rvega m arca je bilo tre b a zbico p retociti, k e r se je na vrhu n a b ira la m re n a "los", ki bi lahko po k v arila pijaco. 2 5 1 D E Z E L A REFOSKA T a k o k o t vinski k am en so se d o b ro p ro d ajale tudi jag o d n e pecke. T e so se n ab irale na dnu b adnja. V knjigi IL V IN O - G ian p iera M alaspine so zapisani zanim ivi p o d atk i, kaj vse vsebujejo jag o d n e p eck e, in sicer od 9 do 12% vode, od 10 do 12% olja, v en ak em odsto tk u je p riso ten tudi ogljikov vodik. PeCke vsebujejo se 4% tan in a, 33% g robe celuloze, m ed 10 in 11% dusikove substance, 2 do 4% raznih m in eraln ih soli. Z a ra d i teh cenjenih sestavin je jag o d n e pecke o d k u p o v ala k em icna industrija. P red elo v ala jih je v m ila, razna cistila, p arfu m e in disave. N ajbolj znan izdelek iz jag o d n ih peck p a je k it za p ritrjev an je sip n a o k en sk e okvirje. L eo n B e rn etic iz M arezig je povedal, da so n ek o c ja g o d n e p eck e spekli, zm leli in iz njih skuhali "kofe", o k u sn o d om aco kavo. D ozorevanje vina V ino, ki je v sodih pocasi dozorevalo, p ri m anjsih proizvajalcih ni povzrocalo skrbi zarad i p re ta k a n ja . N ajprej so iz zgornjega, p o te m iz srednjega te r nazad n je iz spodnjega "cepa", zam ask a tocili in pili, d o k ler "lodrica ni iztocila vse, k a r je im ela". N a d n u soda so se n a b irale usedline - "feca". Starejsi ljudje vedo p o v ed ati, da je bila ta n ek o c ta k o d o b ra in okusna, da si jo lah k o p o b iral s kuhinjsko zlico in jo pouzil. "P ovem ti, da je feca disala ko rozoljo," mi je rek el ljudski godec P alm iro K rm ac, po dom ace "R oskic" iz C en tu rja. D a p a d an asn ja feca ni vec uzitna, te r da d o b esed n o sm rdi, krivijo vsi starejsi vin o g rad n ik i v Istri sodo b n a skropiva. M ed prvo in drugo svetovno vojno, ko ni bilo kvasa za p e k o k ru h a, so v ta nam en gosp o d in je u p o rab ljale feco. T a vsebuje kvasovke. Z elo dom iselno! N av ad n o se je feco do d alo tro p in am , ki so bile n am en jen e k u h an ju zganja. P ovrnim o se k zganjekuhi. P od Italijo je bilo p re p o v e d a n o k u h ati zganje. Ce so "financjerji" koga zalotili pri tem opravilu, "prekrSitelju zakona" ni usla tudi z a p o rn a kazen. L judje p a so si p om agali tak o , d a so kuhali zganje na skrivaj, v k ak sn em p o to k u , v "stanjadi". S tan jad a je drzala eno b re n to tropin, iz k a te rih je izteklo 2 do 2,5 1 zganja. N ajvecji p ro b lem pri tem opravilu p a je bil dim , ki je neizogiben sprem ljevalec ognja. T a bi lah k o izdal m esto "d elik ta". V e n d a r povzrocajo pri izgorevanju n e k a te re so rte suhega lesa m anj dim a. L judje so d o b ro vedeli, k a te re 2 5 2 EM IL Z O N T A - ISTRIJA N : O D B E N D IM E DO S T A R E G A VINA " B en dim a" v Tinjanu leta 19 5 0 (SEM). sorte lesa so n ajp rim ern ejse. Jesen sk a in zim ska b urja je bila se n ajbolj d o b ro d o sla, saj je h itro razprsila dim. K ad ar pa so otroci odkrili to "p ro tid rzav n o " p o cetje, so n a njihovo vprasanje, kaj delate, "oca, nono ali b a rb a " odgovorili, d a "kuhajo m edizijo za p rasca". Z n an o je, da ptici in otroci "poserjejo" hiso, Z a to se pravi odgovor in d obra vzgoj a b o g ato o b restu jeta. K ot pravi istrski pesnik E d elm an Jurincic, "ni vec k a rab in jerjev na stern ah " in je kuhanje zganja p ostalo tekoce jesensko opravilo. Se d an d an es sm ejo v sosednji Itaiiji vinogradniki im eti d estila to r "lam bik" sam o v Julijski K rajini, ki je nek o c bila pod A vstrijo. Zdravljenje vina M oji "Istrjani" so d o b ri vinogradniki, slabi kletarji. T ako je vsaj bilo. P oleg vina so v k leteh shranjevali se kis, krom pir. repo, stare cevlje in plasce. D a n d a n e s v n e k aterih prim erih se frezo, trak to r, 2 5 3 D E Z E L A REFOSKA kosilnico. V e c k ra t je k le t tu d i m eh an icn a delavnica. V ino, ki je te-k o ca tv arin a, je p o d v rzen o n ep restan im bioloskim , kem icnim in fizicnim n ap a d o m te r sprem em bam . Z e k o t m o st je izpostavljeno n ap ad o m razn ih m ikroorganizm ov, ki lah k o n egativno vplivajo na njegov bo d o ci ustroj. T u d i to p le p om ladi in v ro ca p o letja vplivajo na p o sp esen razvoj b ak terij ali kisnih glivic. T ak o je zarad i n evednosti aprila im el m a rsik ateri k m e t v k leti kislo vino. T eg a p o raza ni nihfie nikoli priznal. T ak o kislo ali "scikano" vino se je redCilo z vodo in pilo k o t "te m p e ra n je ", d a bi od2ejali suha grla, k a d a r so se ta izsuSila na vroCem soncu p ri te2kih opravilih na njivah, vinogradih in poljih. N av ad a je bila reCi, d a je "tem p eran je d o b ro za di2infetat grlo ino sto m eh ". U binkovita to lazb a in opravibilo. K le t nedeljskega vin o g ra d n ik a v .S’v. D uhu (Foto: S. Jerm anis, 1995). 2 5 4 EMIL Z O N T A - ISTRIJAN: OD BEND IM E D O ST A R EG A VINA K o t za vsako zad ev o in rec so nasi p red n ik i nasli "mediZijo" tu d i za p o k v a rje n o vino. C e se je vino skisalo ali scikalo, so ga p re tak ali skozi oglje ali p a so v sod spustili p riv ezan e ozke in dolge rezine slanine. S lan in a naj bi v srkala kisne glivice. N avada, d a se "m rs" hrani v k leti, g o to v o izhaja iz teg a spoznanja. "R iceta", ki m i jo je povedal d an es i t o stareli duhovnik: N a vsakih 100 1 vina stepsti sedem jajCnih ru m en jak o v . R azredC ena z vinom poCasi vlivati v sod. R u m en jak , ki se poCasi u sed a na dno soda p o b ere s seboj vse kisne glivice. P o d v anajstih d n eh se vino pretoCi, v en d ar skozi gum ijasto cev skozi zgornjo o d p rtin o n a sodu. C e se je vino "zbersilo" ali postalo "o ljn ato ", n a vsakih 100 1 vina stepsti sedem jajCnih belja-kov. R azredC iti z vinom in d o b ro p rem esati. S pom ocjo lijaka, ki se mu p o d aljsa v ra t z gum ijasto cevjo, tekoCino spraviti n a dno soda. B eljak se poCasi dviguje. V ino se ta k o precisti. Po dvanajstih d neh je treb a vino pretoCiti, v e n d a r to k ra t skozi spodnji zamaSek. P o d o b n ih , k o ristn ih in za pivca neskodljivih recep to v je gotovo se veliko. P o m o jem so to n asv eti za zdravljenje m anjsih kolicin vina. K ako p a p o zd rav iti veCjo kolicino vina? N a vsakih 100 1 vina so v sod vsuli 70 do 80 d k g zm leteg a zivega apna. A p n o v stiku s H 20 m ocno zavre (zak u h a). T e m p e ra tu ra h itro n a raste in se poCasi um iri. Ko se pogaSeno ap n o u sed e, je tre b a vino pretoCiti. N i vec ta k o d o b ro k o t p re j, v e n d a r je pitn o . T a re c e p t so do leta 1955 u porabljali tu di n a V inih K o p er. S o d o b n a teh n o lo g ija je vse te naCine zdravljenja vina izrinila iz u p o rab e. N e pozabim o, da so nasim p red n ik o m po-m agali p ri preZivetju. In kaj Ce...! Za svetega Martina iz vsakega soda kvart vina M artin o v an ja, takSnega k o t ga pozn am o danes v Istri, nekoC ni bilo. M a rtin o v an je je p o stala folklora. U spesen kom ercialni posel zadnjih p e tn a jst do d v ajset let. L judje so si izmislili in odkrili d o b e r razlog za p ra z n o v an je in veseljaCenje. In ta k o je prav! D a se ta ciklicni d o g o d e k d o sto jn o proslavi v Casu "m artin o v an ja", krozi m ed ljudm i veliko izrekov: "Z a svetega M artin a p u n a b u k a le ta vina." "Z a sveti M a rtin n a vsako oko en kvartin." "C rno ali belo vse na-e n k ra t zrelo." "P er San M artin il m o sto diventa vino." "P er San M artin in tu te le b o te se zerca el vin." "Viva V iva San M artin 2 5 5 D E Z E L A REFOSKA p ro te to r dei novo vin." "Z a m artin jo se pretodi vino. Se ga d a m ed dva d n a i tre b a je zn at k o m e se ga d a ." K o p a p ro ti nov em u letu m raz in b u rja ljudi se bolj prisilita v zav etje k leti in k ognjiscu, velja pa: "Ki n e pije vina ino rak ije n e vidi ne b oga ne M arije." Slovardek: b a rb a = stric bacva = sod b o jid o r - tinaco, vrnik = lesen a poso d a za k u h an je moSta, spodaj Si-ro k , zgoraj ozek b re n ta = vecja lesen a p o so d a za p ren o s gro zd ja in vina b re n te la = m an jsa lesen a p o so d a za p ren o s gro zd ja in vina b u k a le ta = vre d izin fetat = razkuziti k a ra b in je r = o ro zn ik k lo b u k (vinski) = tro p in e in peclji, ki se ob v ren ju m o sta dvignejo na povrsje b a d n ja ali v rn ik a kv art, k v artin = detrt litra lam bik = d estila to r lodrica = sod m edizija = zdravilo m ati (vinska) used lin a na d n u soda m rs = svinjina n o n o = stari ode oca = oce riceta = re c e p t ringljad = d o d a te k na hladnem p asu za obesiti kosir stan jad a = vedji b a k re n i k o tel ste n ja t o rd e n je = z vodo p ra ti in n a m a k a ti leseno p osodo, d a se zadela in ne pusda Sterna = v o d n jak tav o lac = za Sirino in dolzino voza m asiven leseni ploh te m p e ra n je = u m irjen a pijaca - ra z re d ce n a - ubla2ena L U N A : K o lu n a ra ste im a obliko brke D se debeli K o luna usiha im a obliko Crke C crkava 2 5 6 ' N o tra n jo st n ekdan je k le ti G ian R in a ld a C a rlija iz srede 18. sto le tja v Cereju, k jer so se sredevali tu di literati, p e sn ik i in filo zo fi. (Foto: D . P odgorn ik, 1995) KNJIZNICA AN NALES 10 DA RIO MARUSIC OJ TI FOSKA, NATOCI REFOSKA. VINO V ISTRSKI LJUDSKI PESMI Z g o d o v in a Istre je tesn o po v ezan a z vinom . Z e stari G rki so verjetno poznali istrska vina, ta k o d a im am o v ju2ni Istri p o d R akljem n a m orski obali zaliv K alavojna (dobro vino), ki ga opeva tudi M ate B alota: ( ) Sam o m o rje buCi, moCneje od vsega, in strm a skala stoji, trda, n ep reb o jn a, a rdeCe vino iSCejo m o rn arji in vsi vedo, kje je lep a K alavojna. M en d a je bilo vino, Ce je verjeti T itu Liviju (K R IZ : Liv. 41, 2; 41, 3), tu d i ed en od kljuCnih vzrokov prvega p o raza H istrov v vojni, ki se je konCala z rim sko zasedbo Istre. T ak o R im spozna istrsko vino pucinum . V Casu gotske vladavine v Italiji je Istra oznaCena k o t ravenska K am panija, k e r je p o d o b n o k o t p o k rajin a K am panija za R im , Istra glavni rav en sk i dobavitelj h ra n e , torej tu d i vina (K R IZ : Kas. v ar X II 22). T u d i v listinah R i2anskega placita in Istrskega razvoda je vino om enjeno k o t p o m e m b n a dobrina. V o b d o b ju avstrijske vladavine n ad srednjo Istro V alvasor (V A L V ) p rim e rja Istro (te r L iburnijo in D alm acijo) s K an aan o m , kjer n am esto m ed u in m lek a teCeta olje in vino. D o d an asn jih dni o staja slika Istre o b arv an a z vinom . L judske pesm i izvajam o tudi b rez vina, pitje vina p a je o b ratn o v trad icio n aln em k o n te k stu najveCkrat zdru2eno s petjem . C eprav to ni absolutni p a ra m e te r, je p itje d o b reg a vina v p retek lo sti v erjetn o D E Z E L A R EFO SK A predvsem hedonistiCni m om ent. Ce je visoka druzba pila vedno le d o b ra vina, je ljudstvo v vsakdanjem 2ivljenju redkokdaj pilo kako-vostno vino. N ajpogosteje je bilo v uporabi vino najnizje kvalitete, pom esan o z vodo, " b e v a n d a ”, sestavljena iz kisa (ali skisanega vina) in vode ali celo brinjevo vino. D o b ra vina so se nam rec p ro d ajala ali so bila n am en jen a posebnim priloznostim . T e priloznosti so bile veliki prazniki in predvsem p o ro k e. tak o da je povsem jasna naveza vino-petje. "N eobvezno" pijancevanje je bilo vedno delezno obso-janja, ta k o d a so v m nogih krajih pijani pevci izven k o n tek sta splos-nega p razn ik a se danes enaCeni z "m unjenim i" (norci). Z notraj praznovanja p a so v pitju bili vsi izenaceni in so torej glasbene produkcije, Cetudi stim ulirane z vinom , bile splosno sprejem ljive. V loga vina je pri ljudski pesm i im plicitna in eksplicitna. L ahko im a ritu aln i znacaj k o t pri zdravljicah, od k aterih so le red k e z ustaljeno obliko, najpogosteje so priloznostno im provizirane. D rag a braco, dignite Case, da zalijem o suho grlo nase, na zdravlje i veselje toj nasoj divojcici, nasoj divojCici, lipoj rozici. (R U D ) N e k a te re zdravljice so zanim iva kom binacija verbalnih magicnih form ulacij (in form ul): D a bi na U cku na prCu gonili, s frask o n p o d podili, da bi njih rodili od tru k in je klasi, i od starosti padali vlasi. danas k piru, k letu na krscenju. (R U D ) T u torej nim am o d irek tn eg a om en jan ja vina. Case ali pitja, a v en d ar toCno vem o, d a je zdravljica izgovorjena (ali zap eta) s kozarcem v roki, k ateri se po zadnjem verzu izprazni. P re d razsiritvijo vloge zdravljic pod vplivom m estnih obiCajev: 2 5 8 D A R IO MARUSlC: OJ T I FOSKA, NA TO C l REFO SK A .., O koli m ize se vesela p esem poje. T rik ra t tri je devet, vsak m o re svojo p esem pet, b ra te c tu d i tvoja p esem je. (H R O V ) je ru ra ln a sred in a p o zn ala zdravljice le n a svatbah. N a njih p a so bile p riso tn e tu d i d ruge pesm i, k a te re bolj eksplicitno om enjajo vino ali p itje in n e k a te re im ajo tudi zdravljicam zelo p o d o b n o vlogo. P ite, p ite lep a svaca moj a, pite, ite, m izu n e golite, oja n in a nen a, m izu ne golite. (M IK ) M ala m ica n a b e ri radica. M ala FoSka n ato ci refoska. M ala A n a n ato ci teran a. A ti Ive toci m alvazije (D M ) D ru g a priloZnost, k jer im ata vino in p esem p o m em b n o vlogo, je p ustni fias. Oj ti K ate, K a terin a, u to ci m i b o k al vina. R a d a bih ti utoCila, m a m i baCva Cepa nim a. K ad bis K ate, zd rav a bila, k a k o i baCva Cepa im a. (P E R N ) Sto carn ev al che se m arid arem o , le b o ti dei b o n vin le spinerem o. (D M ) 2 5 9 d e 2 e l a r e f o S k a Pojm o, pojm o, niC ne stojm o, tu k a ni nid za nas. K a r je bilo, so izbrale, pojm o, p ojm o z niden da. D ali so n an golido m leka, to v ero ni za nas. D a bi dali n an badvo vina, bilo bi jo h za nas. ( ) (D M ) B eviam o, gobeti b ev iam o , m ad am a, la g o b a se ciam a contessa de vu. ( ) (R A D 2 ) P o seb n o v ro m an sk em okolju Istre je za svetega M artin a bilo v n av ad i p o b iran je d arov od hiSe do hiSe. O b tem so se pele prilo in o s tn e pesm i: ( ........... ) Q u e sta sera o cam pagnoli, bisogna sta re fino al giorno, sem p re al fo rn o coi m arro n i e il boccal de vino in to rn o , e d ella bocca fare un fo rn o m an g iar e b e r fino al m atino. (........... ) (R A D I ) San M artin m 'h a m an d a q ua che m e fe la carita. Se no m e de qualcossa, ve b u to zo la p o rta , 2 6 0 D A R IO M A R U SIC : O J T I FO SK A , N A T O C I R EFO SK A ... la p o rta e '1 barconzin, viva,viva san M artin. (R A D 2 ) V n e k a te rih p rip o v ed n ih pesm ih je vino kljucni elem en t, okrog k a te re g a se razvija zgodba. T a k a je na p rim er m itoloska p esem o svatbi v K an i G alilejski: N ova novica od tem , ki grejo, n ig d ar se ze ta k sn o m ai sliset ni blo, k u r ud M arije de vice, ki je sprosila ze vince. M arija sprosila za u n e lidi, ki so u K an e G alilejske n e pire bili. M arija svojga sina sprosila, sv ato n je zm an k alo vina. Jezu s je usm iljen, je re k u teku: N e p u n te ses vrCu sis fresko vodo in d ejte p o k V t stersinon, un i b o jo p o h v al'li to vino. E n glezic je spiu, teg a druzga neliu, so pile ob e dva, Ce stile B oga in tu d e M arijo devico, ki je sprosila ze vinco. U si b o d m o k o n te n te , k ' je Jezus p 'r nes, ko b e n en kej zm ankalo, usm ili se nes. P a nej b o od k ru h a do vina, Jezus p 'rp ra v lje n o ima. K 'n ta jm o , k 'n ta jm o : Cast, hvala B ogu, OCete in Sine in S vetm e duhu. In a n k a za devico M arijo, ki je sprosila ze vinco. (S A V R ) T u d i v pesm i o lan g o b ard sk i kraljici R osm undi, ki poizkusi za-strupiti svojega so p ro g a A lb o in a, je kljucni m o m en t p o n u jen o vino. 2 6 1 D E 2 E L A r e f o S k a -A m em e m ei, o d u o n a lum barda, am em e m ei.- -E cum e m ai vulivo, ch'io v'am o, c h 'i' go el m arei, ch'i' go el m arei?- -E quii bricon dei tu ' m arei falo m u rei, falo m urei.- -E cum e m ai vulivo ch'i fassa farlo m u rei, farlo m urei?- -E va in el o rto dei tu ' siur p are, ti la tru v erai, ti la truverai; E o u n a tiesta de quilo serp en te ti la pilgerai, ti la pilgerai. E in fra m iezo de quili dui sassi ti la p esterai, ti la p esterai; E in t'u n bicero de veino biel, bianco, ti la m eterai, ti la m eterai. V ig n ara a casa lu tu ' m arei cu 'n a gran se', cu 'n a gran s e ’.- -D am i d a bivi, d u o n a lum barda che m ei go se', che m ei go s e \- -P ren d i li ciave de la credenza, che xi un bicero p ien o d e vein.- -C o u ss'h a stu veino, d u o n a lum barda, cussei inturbius, cussei inturbius?- -S ara sta' i toni de 1'altra sira. 2 6 2 D A R I O M A R U S l C : O J TI F O $ K A , N A T O C l REFOSKA., c h 'i l'h a in tu rb iu , ch'i l'h a inturbiu,- -B evilo vui, d u o n a lum barda, che m ei nun go se', che m ei nun go s e 1.- L a p re im a giussa che Tuo bivouto la m o u ta culur, la m o u ta culur. S ecunda giussa che l'u o bivouto i uoci sero, i uoci sero. L a tierza giussa che l'u o bivouto d u o n a lu m b ard a, m u o rta de douto. -E m alagnaso quii ri de F ranza che m ’h a insegnato a fare cussei. E m i cardivo de farghela a i altri, m anco c h ’i altri l'h a fata a mei.- (R A D 1 ) V m estn em okolju im ajo svoj izvor goliardifine pesm i in rituali popivanja "do nezavesti" k o t svojevrstni o d p o r p ro ti druZbenim pravilom. C e je v prip o v ed n ih pesm ih vloga vina vsebinska, je v goliar-diCnih vino p red v sem tre n u te k u2ivanja. -B eve, beve com pare, se n o ve m azaro.- -N o m e m aze com pare tu to lo bevaro.- -E fin che lo bev erete, ve ca n ta re m o la b um babau, la b u m b ab a, la bum b ab a, la b u m 1, la bum baba,- 2 6 3 D E Z E L A R E FO S K A -E l'h o b ev u to tu to e n o ’l m 'h a fato m ale. -L 'a q u a fa m ale, e '1 vino fa cantare. ( R A D I ) T u d i ljudje s podefcelja, ki so bili trgovsko vezani n a m esta, so v m estn ih gostilnah prih ajali v stik z glasb en o p rodukcijo goliardov. T a k o so se vinske pesm i razSirile n a pode2elje. K e r so v ru ra ln e m okolju v ladala znotraj skupnosti stro2ja pravila, so te pesm i i e n a zabetku bile odiSdene vsakrSne " anga2ira-nosti" in so o h ran ile sam o svoj Saljivi to n hvalnice telesnih in du-h o v n ih uZitkov. E l vin xe p e r i sani, e 1'aqua p e r i cani. C hi no bevi el vin te ra n xe p ro p io fiol de u n can. V in o je za zdrave, v o d a je za krave. Ki necde p it vina iz hiSe naj gre da. (D M ) Sve su 2ene Segave Silcem badvu vrtale, vince u b u k a l todile. Sani, sani badvica, b o n p ro b o tra K atica. (M IK ) M aridka je Stim ana, ki dosti fan to v ima. O n a misli, d a je sam a, d a n o b e n e d ru g e ni. 2 6 4 D A R IO M A R U S i C : O J T I FO SKA , N A T O C l R E F O S K A . . So priSli Stiri fanti, m a ne zarad i nje, so priSli zarad i vinea, ki je vince p resladko. (D M ) V olia bin baCvu vina, n ego m lad u iz Podlabina. (D M ) M ai v o l'i ras litra de vir n ego l'u p e le de cum pir. (IR O A IE ) O j, ja bin te zak an tav , p oli p u n a bafivica, oja n in u ni tran in en aj. (M IK ) P im o, p im o vino, v o d a n e k stoji. V o d o pije 2aba, ki u nji le2i. (D M ) T inci, tinci talala p u n a teda bak ala. P o jm o doli k strinci, vinea nam bo dala. V in ea iz b o k ala, Zupice iz lonca, d a n am ne b o bilo konca. (D M ) V inske pesm i in pesm i o vinu so se Se bolj k o t Ijubezenske trd n o v koreninile v izrodilu te r s svojo oblikovno in vsebinsko n epre-ten cio zn o stjo o stale m o d el tudi za sodobno ljudsko ustvarjanje. Z a to 2 6 5 D E Z E L A R E F O S K A ni sluCaj, da se tudi istrski ro c k e r F ranci B laskovic v svojem po-g anskem blagoslovu poslu2uje kraljice istrskih vin m alvazije ("M ens san a in m alvasia istria n a ") te r ned v o u m n o defin ira svojo kulturo: T in a T u rn e r pije biru, F ran ci m alvaziju. V tre n u tk u je ta distih p o n a ro d e l k o t p a ra fra za istrskega baluna. L IT E R A T U R A D M : Marusic. D .. T eren sk i zapisi. IR O A IE : Iroaie. P., A sa cantat! C an tece p o p u la re istro ro m an e. C e rn a u ti 1936. K R IZ : Krizman, M ., A n tick a svjedocanstva o Istri. Pula 1979. M IK : Mikac, J., Istarsk a skrinjica. Z ag reb 1977. R A D I: Radole, G ., C anti p o p o lari istriani. F iren ze 1965. R A D 2 : R adole. G ., C anti p o p o lari istriani. Seconda raco lta con bib lio g rafia critica. F irenze 1968. P E R N : Pernic, R .. N a ro d n e pjesm e iz Istre. P ula 1985. R U D : Rudan, I., N a ro d n a cakavska poezija. Pula 1979. S A V R : Savrinke, L ani sen sjala erb o rozo. A u d io kaseta, R TS KD 2110. 2 6 6 P rve dvolitrske B uteljke V inakoper (Foto: D. Podgornik, 1995) K N JIZ N IC A A N N A LES 10 Z D E N K O FERLETIC VINAKOPER NASTANEK IN RAZVOJ D evela refo sk a nim a tak o aristo k ratsk e vinogradniske in kleta rsk e tradicije k o t p o k rajin e, ki so pojem svetovno znanih vinoro d n ih de2el. V seen o p a se tu d i Istra in tisti njen dei, ki lezi danes v Sloveniji, lahko p o n asa z globokim i zgodovinskim i koreninam i in staro d av n o vino red n isk o tradicijo. Z adnjih 45 let to tradicijo na novo oblikujejo V IN A K O P E R kot najvecji vinogradnik in k letar v tem okolisu. N astala so sicer kot trgovska firm a, ki je najprej sam o o d k u p o v ala vino to d a pozneje je pribela tudi s p redelavo grozdja z zadruZnih in dr2avnih posestev. Z ad n ja leta predeluje predvsem grozdje iz lastnih vinogradov in ga m anjsi dei odkupi od koope-ran to v . T a k o so V IN A K O P E R vsa povojna leta odlocilno vplivala na razvoj vinogradnistva v K oprskem vinorodnem okolisu.1 V ne-k ate rih drugih slovenskih okolisih so v zadnjih desetih letih pobudo za razvoj v inogradnistva in k letarstv a prevzeli p odjetni zasebniki. V k oprskem okolisu so V IN A K O P E R ohranila vodilno vlogo na p o d ro cju p rid elav e in p red elav e grozdja te r trzenja vin. D a bi lah k o bolje spoznali razm ere, v k aterih je pred 46-timi leti n astalo najprej trgovsko p o d jetje in se p ostopom a razvilo v proiz-vodno klet, m o ram o poseci se nekoliko nazaj. v cas, ko so tri obalna m esta, K o p er, Izola in P iran se kazala p o d o b o s starih, orum enelih razglednic. 1 Koprski vinorodni okolis je opredeljen v Pravilniku o rajonizaciji vinorodnih obmocij kot obm ocje juzno od Zelezniske proge do meje s Hrvasko - U.l. SRS 17/1970. 2 6 7 D E Z E L A R E FO S K A D e z e la re fo sk a do konca druge svetovne vojne S edanji k oprski vinorodni okolis je bil v Casu A v stro -o g rsk e m onar-hije m ocno vinogradniSko obmoCje, ki je gravitiralo n a im perialni T rst, ki se je h itro razvijal. N jegov razvoj je vzpodbujal tu d i vin o gradniSko k o n ju k tu ro n a celem istrskem po lo to k u . V seeno pa so vin o g rad n ik i preZivljali tu d i krizn a obdobja. V drugi polovici 19. sto letja se je trsna us pojavila tudi v Istri. Vsi vinogradi so zarad i n ap adov teg a Skodljivca pro p ad li. V novih vinogradih so m orali evropske zlah tn e trte cepiti n a am eriSke divjake, ki so p ro ti trsni usi odporni. D o p rv e svetovne vojne je bila ob n o v a vinogradov po pojavu trsn e usi zakljuCena v e n d a r so takoj n asto p ile n o v e tezave. M ed vojno ni bilo dovolj d elo v n e sile in tudi n e zasCitnih sred stev p ro ti oidiju in p e-ro n o sp o ri, ki sta unicevala letine. P o letu 1918, ko je bila Istra pri-kljuCena Italiji, se je m o ralo vinogradnistvo sooCiti s hu d o k o n k u - renco, k e r je bila Italija 2e ta k ra t d ruga svetovna vinska velesila. K ljub te m u v in ogradnistvo ni n azadovalo vse do d ruge svetovne vojne, saj je pred stav ljalo en eg a od n ajp o m em eb n ejsih virov zaslu2ka n a istrskih k m etijah. Povrsine, zasajene z vinsko trto se kljub nizjim cen am , skrom nim p rid e lk o m in veCjim stroskom p rid elo v an ja niso skr-cile. Po statisticnih p o d a tk ih je v zaledju K o p ra, Izole in P ira n a leta 1929 rastlo 3040 h e k ta rje v vinogradov. T o p o m en i, d a je bilo 10,8 o d sto tk o v vseh km etijskih povrsin p osajenih z vinsko trto. Isteg a leta so p rid elali 1759 vagonov grozdja ozirom a 1150 vagonov vina. PovpreCni p rid e le k na trto je znasal 1,25 kg grozdja ozirom a 0,82 1 vina.2 PovrSine p o d vinogradi so se zacele zm anjSevati po drugi svetovni vojni. S tatistik a izkazuje le ta 1948 2913 h ek tarjev , leta 1993 p a le se 1927 h e k ta rje v v inogradov.3 O b koncu d ru g e svetovne vojne je priSlo do velikih politicnih in teh n o lo sk ih sprem em b, ki so trad icio n aln o vinogradnistvo tem eljito sprem enile. S ed an ja m ejn a Crta m ed Slovenijo in Italijo je ta k ra t 2 R eferati s posvetovanja vinogradnikov Istre, K varnerja in Slovenskega Prim orja - PortoroZ 1960; Izdal K m etijski zavod K oper, K oper 1960 (v nadaljevanju "R eferati"), str. 6 ,7 . 3 Z d en k o G rando: Stanje in razvoj vinogradnistva v koprskem vinorodnem okoliSu; D iplom ska naloga B T F Ljubljana, L jubljana 1993, (v nadaljevanju Stanje in razvoj vinogradnistva) str. 7. 2 6 8 Z D E N K O F E R L E T IC : V IN A K O P E R N A ST A N E K IN R A Z V O J delila cono A in cono B S vobodnega tr2aSkega ozem lja. V coni B sta se p o leg sed an jeg a k o p rsk eg a vino ro d n eg a okoliSa n ahajali Se dve zelo moCni vinogradniSki obmobji: zaledje U m aga in Buj. V IN O - driVba z om ejeno zavezo M eja m ed Italijo in Jugoslavijo se ni bila doloCena, tr2aSko vp rasan je, ki je povzrofialo veliko n a p eto sti na obeb stran eh m ejne Crte Se ni bilo reSeno. C ono B, v k a te ro so spadala tri obalna m esta, velik dei njihovega zaled ja in dei sedanje hrvaSke Istre do rek e M ir-ne je u p rav ljala V U J A - vojaSka u p rav a jugoslovanske arm ad e, istoCasno p a so za n e k a te ra podroCja skrbeli organi "ljudske oblasti". Z elo re a ln o se je k azala m o ln o s t, da STO p o stan e sam ostojno ozem - lje, p ro te k to ra t O Z N , ki ga bo vodil guverner. L judska oblast je poskuSala o2iviti o d vojne onem oglo gospodarstvo in in frastru k tu re, istoCasno p a si je skuSala p o stav iti tudi gospodarsko stru k tu ro , ki bi p red stav ljala p o d lag o za g ospodarsko mofi in politibni vpliv v bodo-Cem S T O -ju. U stan av ljala je delniSke dru2be - p odjetja, v razlibnih, g o sp o d arsk o p e rsp ek tiv n ih gospodarskih dejavnostih. V in o g rad nistvo je bilo en a od najmoCnejSih km etijskih panog, vinska trgovina en a od najbolj donosnih, Istra v celoti pa velika vino ro d n a p o k rajin a z m obno trad icijo in velikim gospodarskim p o tencialom , ki je 2e im el trad icio n aln o tr2iSCe v T rstu , o d p iralo p a se m u je tudi novo tr2is Ce - Jugoslavija. T rst je tu d i ostal zelo p o m em b n o tr2iSCe za istrska vina vse do prikljubitve k Jugoslaviji leta 1954 in Se nekaj let po tem. P o d je tje V IN O - d ru2ba z om ejen o zavezo je bilo ustanovljeno 1947-tega leta. N o tarsk i zapis, ki ga h ran ijo v koprskem P o k rajin sk em arhivu je d a tira n 27. fe b ru a r in je napisan v italijanSCini. P ripravil ga je k o p rsk i n o ta r, d o tt. E d o a rd o G alli. V njegovem u rad u v C evljarski ulici so ga po d p isali trije ustanovitelji: MahniC A n d re a , ro jen v Povirju, stanujoC v T rstu, M alalan E n-rico z OpCin in S vara C arlo iz T rsta. Isti datu m nosi tu d i sklep O kro2nega sodiSba iz P o sto jn e, ki dovoljuje, da se v regis te r vpiSe d ru2ba "V IN O " v eletrg o v in a z alkoholnim i in brezalkoholnim i pijaCami d. z o. z.4 4 S tanje in razvoj vinogradnistva, str. 40. 2 6 9 D E Z E L A R E FO S K A N am en druZbe je bil: 1. P ro d a ja ti n a d eb elo vino, likerje, 2ganja vseh vrst te r neg led e na gradacijo, pivo, sodavico in vsak o v rstn e m in eraln e vode; 2. U v a c a ti in iz v a ia ti pijaCe, s k aterim i dru2ba trguje; 3. U stan av ljati podruZnice, ki im ajo isti n a m e n " 5 U sta n o v n a glavnica dru2be je znaSala 700.000 Lir. D ru2bo je zastopaj p o slo v o d ja A n d rej M ahnid. V pis v druZbeni reg ister podjetij je bil objavljen v 24. Stevilki U ra d n e g a lista PoverjeniStva p o k rajin sk eg a n aro d n o o sv o b o d iln eg a o d b o ra za slovensko P rim o rje, ki je izhajal v AjdovSCini.6 Odkup, prodaja in izvoz vin T rgovsko p o d je tje V ino je h itro za2ivelo in oprav ljalo vlogo posre d n ik a m e d vin o g rad n ik i in kupci vina. P ro m e t je skokovito rastel. P o d a tk i iz revizije p o slo v an ja p rv eg a poslovnega le ta nam pov ed o , d a so najveC vina odk u p ili n a podrodju U m ag a in Buj. P ro m e t p rv e ga trom eseC ja je znaSal 217.000 litrov. 30. 4. 1948 so im eli na zalogi 8121 litrov vina v sodih in 502 litra v steklenicah. PoroCilo o izvozu vina v nasled n jem le tu p a navaja, da so ga sam o v p rv em trom eseCju izvozili 800 tisoC litrov, v d ru g em trom eseCju 820 tisoC litrov in v tre tje m trom eseCju 920 tisoC litrov. O cenili so tudi, da bi ga p rih o d - nje leto lah k o izvozili 3 m ilijone 800 tisod litrov.7 Ti p o d atk i p o trju - jejo , d a je bila u stan o v itev trgovske k leti g o sp o d arsk o u tem eljen a in d a so istrski vino g rad n ik i p o tre b o v a li p o sre d n ik a za o d k u p in p ro d a jo trZnih viskov. P red vojno so te viske o d k u p o v ale manjSe trgovske k leti, ki so bile v vseh o b aln ih m estih. O d k u p lje n a vina so n a to s p a rn ik o m ali n a k am io n ih vozili v T rst in okolico. D ru2ba V ino je najveC vina p ro d a la razlidnim k upcem v coni B: gostilniCarjem , m en-zam , k a n tin a m , oficirskim bifejem v K o p ru in Izoli, konzum nim in drugim zadrugam . B ilan ca 31.12.1949 izkazuje p ro d ajo te m k upcem v v re d n o sti 8 m ilijonov 350 tisod d in arjev (ali jugolir). Se veC vina so 5 D okilm entacija Pokrajinskega arhiva K oper, St. 170, Istrska banka K oper, Skatla St. 35 (v nadaljevanju PA K ) - sklep okroZnega sodiSfia, Postojna, 27. 2. 1947. 6 P A K -prepis uradnega lista 24/1, AjdovSCina, 27. 2.1947. 7 P A K -revizija poslovanja 2. 6. 1948. 2 7 0 Z D E N K O FE R L E T IC : V I N A K O P E R N A S T A N E K I N R A Z V O J izvozili. K u pcem v Jugoslavijo (v Z ag reb , L jubljano, na R ek o , v Sv. L ucijo - M o st n a SoCi, U irsko B istrico, T rbovlje, RuSe, Postojno, Id-rijo) so ga p ro d ali v v red n o sti 7 m ilijonov 925 tisoC dinarjev, tr2aS-kim trgovcem in gostilniCarjem p a skoraj za 5 m ilijonov dinarjev.8 Iz sezn am a nameSCencev "V IN O " d. z o. z. izvem o, d a je im elo p o d je tje ob k oncu leta 1949 2e 58 re d n o zaposlenih delavcev. V Casu najveCjega o d k u p a , obiCajno m ed trgatavijo in M artinovim p a so zaposlili Se 30 do 50 sezonskih delavcev. Prvi enolog, ki je vpisan v te m sezn am u je Filipuzzi A n to n io iz S. M artin o A l' T ag liam ento. V cen traln i k leti v K o p ru se je zaposlil leta 1949. Istega leta je priSel na V ino drugi enolog, S tan k o C erm elj iz S olkana, ki je prevzel dol£- nosti u p ra v n ik a.9 G lav n a k le t je bila v K opru, v tunelih p o d B elv ed erjem (sedaj v okviru pristaniSCa). P o leg te p a je im elo p o d jetje V ino k leti tudi v d ru g ih krajih: v Izoli, v S m arjah, U m agu, B ujah, B rtonigli in P etroviji. Z a ra d i h itro rastoCega obsega p ro m e ta in m o2nosti razvoj a, ki so se ta k r a t k azale, je b ila p o tre b n a tudi fo rm aln a sp rem em b a reg istra-cije p o d jetja. V D ru 2 b en em reg istru O kro2nega ljudskega sodiSCa K o p e r iz le ta 1949 n ajd em o u rad n o vknjiZbo sprem em b pod im enom T .T V V IN O ", v eletrg o v in a z alkoholnim i in brezalkoholnim i pijaCam i, druZba z o m ejen o zavezo v K opru. "V IN O " so registrirali k o t delniSko dru2bo, n jen a glavnico pa so poveCali z 1.000.000 (enega m ilijona) ju g o lir n a 15.000.000 (p etn ajst m ilijonov) jugolir. S tatu t dru zb e je o d o b rila V ojaSka uprav a jugoslovanske arm ad e 23. 4. 1949, V re g iste r p a so jo vpisali 21. 12.1949. V upravnem svetu so bili trije: M ahniC A n d re j - p red sed n ik , K ralj F ran c in M edica E rm inij - Ciana. N a d zo rn i o d b o r p a so sestavljali: S trgar R u d o lf - pred sed n ik , T u rk V ilijem in V ato v ec D rag o - Ciana, te r njuna nam estnika C erno-vevc M arjan in BenCiC F ranc. Z a rav n atelja dru2be je bil im enovan C erm elj S ta n k o .10 P A K -poroCilo o izvozu 6.10,1949. 9 P A K - seznam nameSCencev. 10 PA K - register O kro2nega ljudskega sodiSCa 1929-1954, St. 134, soc. 50. 2 7 1 D E V E L A R E F O S K A N ova klet P ro m e t p o d je tja je ta k o h itro narasCal, da so Ze v letu 1949 priCeli naCrtovati g rad n jo nove cen traln e kleti v S kocjanu in vloZili dei dobiCka v p rip rav ljaln a dela. L okacija Skocjan je bila v erjetn o iz-b ra n a iz veC razlogov, p o m em b n ih za ta k o trgovsko podjetje. Stala je ob stiCiSCu p o ti, ki so prip eljale iz Istre in iz m est ob obali in h k ra ti ob glavni cesti, ki je vodila p ro ti T rstu in n o tran jo sti Slovenije, torej na toCki, ki je povezovala vinogradnisko zaledje Istre z njegovim i trZiSCi. N a lokaciji Skocjan je bilo tudi dovolj p ro sto ra in moZnosti za Siritev, Ce bi jih p o treb o v ali. NaCrte za k let so pripravljali pod vodstvom pro feso rja M ilana VeseliCa, p re d sto jn ik a K a te d re za vinarstvo n a BiotehniCni fak u lteti v L jubljani. N ova k le t je im ela k ap a c ite to 250 vagonov, 150 vagonov vina so lah k o shranili v b eto n sk ih cisternah, 100 p a v lesenih sodih. L esen o p o so d o je izdelala so d arsk a zadruga v T acnu. K let je Ze bila naC rtovana in o p rem ljen a ne le za h ran jen je in solanje vin am pak tu d i za p red elav o grozdja. N ovo k let so od p rli leta 1951, prvo trg atev p a so prevzeli le ta 1953.11 V IN A K O P E R V naslednjih letih je p o d je tje V ino doZivelo veC organizacijskih in statu sn ih sprem em b. Z e p re d dokonCno razm ejitvijo STO p o L on-donskem sporazum u le ta 1954 sta zaCeli najprej Italija v coni A in p o te m Se Jugoslavija v coni B uvajati svoj drZ avno-upravni sistem . N am esto delniSke druZbe V IN O je O k rajn i ljudski o d b o r K o p er 23. ja n u a rja 1954 ustanovil novo g ospodarsko p o d jetje z im enom "V I-N O -K O P E R " , veletrg o v in a z alkoholnim i in b rezalkoholnim i pijaCami. T a k ra t se prviC pojavi im e firm e V IN O - K O P E R , ki se v sicer m a le n k o stn o drugaCni razliCici - V IN A K O P E R , u p o rab lja Se danes. V registraciji so n av e d e n e n aslednje dejavnosti: odk u p grozdja, vina in Zganja, destilacija in p roizvodnja Zganih pijaC, trg o v an je n a d ebelo te r izvoz alk o h o ln ih in b rezalk o h o ln ih pijaC te r vinskih tropin. ^ A graria 47 - 75, brosura, A graria Koper, K oper 1975, str. 1-5. 2 7 2 Z D E N K O F E R L E T IC : V IN A K O P E R N A ST A N E K IN R A Z V O J V sklopu p o d je tja sta ta k ra t delovali se Z alo2na klet L jubljana v R esljevi ulici in Z alo2na k le t v C elju .12 P o d je tje V IN A K O P E R je bilo v 60-tih, predvsem p a v 70-tih in Se v 80-tih letih , ta k o k o t vse ostalo sam oupravno socialistiCno gosp o d arstv o d ele2no pog o stih organizacijskih sprem em b, predvsem zdruZ evanja in razdruZ evanja z drugim i p o d jetji s p o droeja km etijstva in trgovine: - 1962 p rip o jijo ga K m etijski zadrugi K o p er - 1967 K m etijsk a zad ru g a se p reim en u je v A g rario K o p er - 1972 n a sta n e jo tem eljn e organizacije zdru2enega dela in V inak o p e r vkljudijo v T O Z D P roizvodnja. - 1978 V in a k o p e r p o sta n e jo sam ostojen T O Z D nove D O A g rarie - 1983 n a sta n e novi S O Z D - Tim av; V in a k o p e r p o stan ejo T O Z D D e lo v n e o rganizacije D ro g a - A g raria - 1988 se V in a k o p e r izlofiijo iz D O D ro g e-A g rarie in p o stan ejo sa m o sto jn a D O .13 S redi o sem d esetih le t so se V IN A K O P E R znasla v precejsnjih poslovnih teZavah. Z a ra d i teg a je bil ob koncu leta 1987 uveden "zadasen u k re p d ru 2 b en eg a v arstv a", ki p a ni bil uspeSen. Z a to so bila D O V in a k o p e r ob k o n cu n aslednjega leta 2e v p o sto p k u red n e likvidacije. N ek aj m esecev p re d zakljuckom likvidacije je bila 1990 u stan o v ljen a firm a V IN A K . d ru ib a z om ejen o odgovornostjo, ki je prevzela sa n ira n e dele n e k d a n je D O . D elniCarja te dru2be sta po-stala F IN O R - finanCna d ru2ba Splosne b an k e K o p er z 80-odstotnim delegem in K m etijsk a zad ru g a A g raria K o p e r z 20-odstotnim d e legem delnic. L e ta 1991 firm a V in ak p rev zam e im e prejsnje firm e - V IN A K O P E R .14 O b ta k o p o g o stih organizacijskih in statusnih sprem em b ah , zdru-zevanjih in razdruZ evanjih bi te2ko nasteli vse poslovodne delavce. Stalnica p a so bili stro k o v n i delavci - enologi, ki so po vrsti vodili klet V in a k o p e r: A n to n io Filipuzzi. S tane G rgie, B ogom il L ipovec, 1 9 . D o kum entacija V inakoper (v nadaljevanju D V K ), Poslovno porocilo k zakljuc-nem u racunu p odjetja V iN O -K O P E R za leto 1961; K oper, 31.1.1962. 13 D V K , Ingrid V alic - L um ara: O rganizacija in razvoj V inakoper, str. 2-4. 14 D V K , Ingrid V alic - L um ara: O rganizacija in razvoj V inakoper, str. 4. 2 7 3 D E 2 E L A r e f o Sk a S tan e C e rn e , N a d a Jak in , M arin o G lavina, M iran V odopivec in Iz to k K le n a r.15 VinogradniSka posestva V in a k o p e r im ajo v prim erjavi z ostalim i prim orskim i p a tudi Slovenskim i velikim i k letm i so razm ern o najveCji deleZ lastn e p ro izvo dnje. O b trg atv i obiCajno p re d e la jo 90 o d sto tk o v grozdja iz lastnih v in o g rad o v in le k ak ih 10 o d sto tk o v od k u p ijo o d zasebnih vinog ra d n ik o v in k o o p e ra n to v . V ostalih velikih k le te h je razm erje ravno o b ra tn o . T e m u so b o tro v ale ra z liin e okoliSCine. Po ag rarn i reform i in §e po seb ej p o izselitvi o p ta n to v je ostalo na obmoCju slovenske Istre o g ro m n o k m etijskih zemljiSC zapuSCenih. N a teh povrSinah so km etijsk e z a d ru g e u red ile veCje k om plekse, k jer p a ni bilo dovolj do-m aCe d elo v n e sile so n astala drZavna posestva. P rv a vinogradniSka posestv a na BriCu in n a C rn em K alu so zaCele u re ja ti leta 1950 kmeCke o b d elo v aln e z a d ru g e .16 V Casu prve obnove v in o g rad o v , od le ta 1950 do 1958 so n asta la Se p osestva Skocjan, A n k a ra n in K o rtin a. V tem p rv em o b d o b ju so bili napravljeni tudi manjSi vinogradniSki kom pleksi: R e te n a PuCah, M o n tin jan p o d M arezigam i, Z a ra v n e n ad D e k a n i, B rid a, BoZiCi, B a rifo n i in BeneSa na m iljskih h rib ih , P o d K ortinico v M edoSih, D o b ra v a p o d B elvederjem te r B a re d i n a d Izolo. Z zdru2evanjem m anjsih km etijskih zad ru g v veCje je n a sta la le ta 1956 K m etijska zad ru g a K oper. D r2avna p o sestv a p a so se le ta 1960 zdruZila v K m etijski k o m b in at K o p er, ki je le ta 1962 vsa zemljiSCa in p re m o fe n je p ren esel n a K m etijsko za-d ru g o K o p er. T ej so istega leta pripojili tu d i k let V inakoper. V Casu d ru g e o b n o v e, v Sestdesetih letih so n astala vinogradniSka p o sestv a n a Purissim i p ri A n k a ra n u , n a P ra d a h in v SergaSih. V sed e m d e se tih in v zaCetku o sem d esetih let je 2e stek la obnova n e k a te rih v in o g rad o v iz prv eg a o b dobja. N a novo p a so uredili Se dve posestvi: S an to m o in L a b o r.17 16 Biloslav N arciz, o sebno priCevanje; K oper. julij 1995 (v nadaljevanju Biloslav Narcis). 16 Julij B eltram : Pom lad v Istri; Lipa K oper 1986, str. 74. 17 N evio Pucer, d irek to r V inakoper, intervju; K oper, junij 1995. 2 7 4 Z D E N K O F E R L E T I C : V I N A K O P E R N A S T A N E K I N R A Z V O J N a sa d chardonnaya. V in o g ra d V in akoper R ic o rv o v I z o li (Foto: J. J eraSa, 1993). D E Z E L A R E FO SK A P rv a o b n o v a je p o te k a la p o d strokovnim vodstvom D r. A lojza HrCka, p re d sto jn ik a k a te d re za vinarstvo na B io teh n icn i fak u lteti v L jubljani. Z njim so delali tu d i n e k a te ri drugi strokovnjaki: A n to n Flego, T o n e G o rse in M iran M arusiC.18 S ortni zb o r O b n av ljan je velikih vinogradniskih k om pleksov je tudi v Istri po-vzrocilo precejsn je sp rem em b e v d o ted aj trad icio n aln em obde-lovanju vinogradov. P red v sem je izkusnje in tradicijo, vCasih bolj, vcasih m aj uspesno zam en jala stroka. V v in o g rad e je p rip eljala m e-hanizacijo, u v ed la inten ziv n e vzgojne oblike in te m u u strezno teh n o - logijo p rid elo v an ja te r prifiela p reizk u sati in u v ajati nove sorte. D a n e s te2ko razu m em o , d a so v prvih d veh obn o v ah sadili p re d vsem M e rlo t in C a b e rn e t in d a so R efo sk zabeli intenzivno saditi sele v sed em d esetih letih. V e n d a r so zato o bstajali razlogi. R efo sk je bil n a zun an jih tr& sch, ra zen v T rstu m alo p o znan. Z a to so sadili veliko M e rlo ta in C a b e rn e ta , dve svetovno uveljavljeni sorti za rd eca vina, za k a te ra so p o izk u si p o k azali, d a odlifino u sp ev ata tudi v k o p rsk em okolisu. P oleg teg a p a za ob n o v e vecjih povrsin z R efo sk o m se ni bilo n a razp o lag o dovolj sadilnega m ateriala. N ajboljsi n asadi R efoSka o k ro g K o p ra in p red v sem Izole so bili d eg en eriran i zarad i izfirpane zem lje,19 selekcija trsov za rezan je cepicev p a je bila kom aj nastav ljen a. C ep ljen k e M e rlo ta in C a b e rn e ta so uvozili iz F ran cije.20 RefoSk je sele p ri naslednjih obn o v ah sp et p rid o b il vodilno m esto m ed rdeCimi sortam i. Z uvajan jem intenzivnejse tehnologije, novih so rt in p red v sem s fav o riziran jem visokih p rid elk o v je "izginilo" nekaj lokalnih sort: m ed rdecim i C ipro in M ali Crn, m ed belim i p a B orgonja, izolska B elica in K a n a rio la .21 I 8 Biloslav Narciz. P yrek Boris: N ekaj o degeneraciji trte v Izoli; K m etijski V estnik 1/1952, str. 7, K oper 1952. P yrek Boris: O selekciji vinske trte; K m etijski vestnik 3/1952, str. 6, 7, K oper 1952. Biiosiav Narciz. 2 7 6 Z D E N K O F E R L E T IC : V IN A K O P E R N A STA N EK IN R A Z V O J B elo in c re o 22 Z an im iv o je tudi, k a k o se je v k oprskem okolisu sprem injalo razm erje m e d belim i in rdeCimi sortam i. D o prve svetovne vojne so v Istri p rev lad o v ale rdece sorte. Po prvi svetovni vojni so italijanski km etijski stro k o v n jak i pospesevali obnovo belih sort. Italija je ze im ela dovolj rdeCih vin, p o leg tega, p a je bila zanjo Istra sev ern a devela, to rej bolj p rim e rn a za bela vina. T ak o je bilo se leta 1948 ^ razm erje m ed belim i in rdebim i so rtam i 60:40 v k o rist belih.23 Po-vojne o b n o v e so izrazito po sp esev ale rdece sorte. T ak o je bilo v p re-lo m n em le tu 1982, k o se je priCela kriza rdecih vin, razm erje 70:30 v k orist rd ecih sort. V o sem d esetih letih so zato sadili skoraj izkljucno b ele so rte, ta k o d a se je razm erje n ekoliko popravilo v njihovo s korist. V e n d a r rd e c e se n ap rej izrazito p rev lad u jejo v razm erju priblizno 2:1.24 S o rtn i izbor b elih p a je veliko bolj p e ste r k o t p re d leti, ko je k raljev ala m alvazija. P rim a t je obdrzala, v e n d a r so v m anjsih k ohcinah zasadili ta k o so rte, ki so jih v te h krajih t e poznali, to je p red v sem ru m en i m u sk at, k o t tudi univerzalno uveljavljene so rte za visoko k a v o stn a vina: C h ard o n n ay in Sivi Pinot. i O b trg atv i shranijo v k leti V IN A K O P E R od 350 do 450 vagonov vina.25 R azp o lag ajo s klasicno in sodobno p red elo v aln o tehnologijo. Klasifine se poslu^ujejo pred v sem p ri predelavi rdecih sort. S sodobno teh n o lo g ijo cistega v ren ja in dirigirane ferm en tacije26 p a so tudi b e la vina iz teg a okoliSa dozivela velik k ak o v o sten n ap red ek . B rez te^av doseg ajo najvisjo k ak o v o st in se b rez zad reg e prim erjajo z vini dru g ih obm ocij. D a n e s o b d elu jejo V IN A K O P E R 417 h e k tarjev vinogradov. N aj- | veC je R e fo sk a (172 h a ), sledijo M erlo t (99 h a), M alvazija (75 h a), f 97 V inarska stroka ne pozna crnih vin pac pa le rdeca. V endar je izraz "crno vino" v prim orskih vinorodnih rajonih v sploSni rabi, zato ga uporabljam v naslovu; op.a. 23 Stanje in razvoj vinogradnistva, str. 38. ■ 24 Stanje in razvoj vinogradnistva, str. 8. 25 N evio Pucer, d irek to r V inakoper, izjava julij 1995. 2® M ost najprej ocistijo usedlin in primesi in Sele nato sprozijo vretje, ki poteka pri nizkih tem p eratu rah . 2 7 7 D E Z E L A R E F O S K A E den n a jv e ijih so d o v v E v ro p i (4 1 .4 2 7 l) v k le ti V in akoper (Foto: J. J erasa, 1994). 278 Z D E N K O F E R L E T l C : V I N A K O P E R N A STAN EK I N R A Z V O J * H ram V in a k o p er (Foto: J. JeraSa, 1994). 2 7 9 d e 2 e l a r e f o Sk a C h ard o n n ay (32 h a), C a b e rn e t (20 h a), R u m en i m uskat (6 ha) in Sivi p in o t (4 h a ).27 T ak o ostajajo V IN A K O P E R em in en tn i p red stav n ik DeZele R e foska. Z ahvala: P ri p rip rav i teg a zapisa mi je s svojim i nasveti in spom ini veliko po m ag al N arciz Biloslav, dolgoletni vodilni delavec V in ak o p er. Z a pom od se m u zahvaljujem . 27 N evio Pucer, d irek to r V inakoper, izjava junij 1995. 2 8 0 F oto: J. J erasa, 1993 K N JIZ N IC A AN N A LES 10 IZTOK KLENAR NATO CITE SI K O ZA REC SONCA N a ra v a nas je o b d arila z izjem nim i m oZnostm i za gojenje vinske trte. V in o g rad n istv o in v inarstvo im ata v Slovenski Istri ze tisocletno zgodovino. Istra je za ra d i n arav n ih srecnih okoliscin cudovita o aza v slovenskem vinogradnistvu. O d k a r se clovek zav ed a, teZi k tem u , da bi bivanje n a ta k ali dru-gacen naCin ovekoveCil, d o k u m en tiral, sk ra tk a pustil dokaze svojih h o ten j, h re p e n e n j, sle p o Zivljenju. T rta in njen Zlahtni sad sta m u bila Ze od p ra d a v n in e d o b ro d o se l Zivljenjski sopotnik. P red stav ljala sta m u m o zn o st preZivetja, uZitka in om am e. V zgoja trte in p rid elav a vina sta bila skozi zgodovino p a vse do danes izred n o p o m em b en dejav n ik tu d i in p re d v se m v Zivljenju Istran a. O bseZno griCevje, ki se razp ro stira ob slovenski obali, m ed D e-belim rticem in P ira n o m te r v n o tran jo sti do slovensko-hrvaske m eje, je obm o cje k o p rsk e g a v in o ro d n eg a okolisa. M ejo m e d p o k ra-jinam i in s te m tu d i m e d pedoloskim i in klim atskim i pogoji p red - stav ljata dolini R iZane in O sapske rek e, ki sta o d p rti p ro ti TrZask em u zalivu vse do re k e D rag o n je. Izrazito flisno p o d ro cje eocenske staro sti, ra z re za n o v p o d o lg o v a te h rb te in vm esne recn e in potoCne doline, seZe do 300 m n ad m o rsk e visine in im a izrazito subm edite ra n sk o p o d n e b je , ki p a n a visjih legah zacne p re h a ja ti v celinsko. U g o to v ljen o je, d a razg ib an m ik ro relief n a fliSu ustvarja lokalne re-gije s p o seb n im i p ed o lo sk im i razm eram i. N a strm ih pobocjih je zlasti moCan vpliv erozije, ki prepereC uje, da bi se tla um irila in n arav n o razvila. K e r je flisno obm ocje zelo p rim ern o za km etijstvo, je Clovek skozi sto le tja s k u ltu rn im i te rasam i sk rb n o b ran il vsak kosCek zem lje p red erozijo. T la n a te ra sa h so se obcasno m ocno p rek o p av ali in s tem ustvarili se boljse pogoje za intenzivno km etijstvo. 2 8 1 D E Z E L A R E F O S K A F oto: L. R a d o va c, 1994. 2 8 2 I Z T O K K L E N A R : N A T O C l T E S I K O Z A R E C S O N C A Foto: J. JeraSa, 1993. 2 8 3 D E Z E L A R E FO SK A C e so taln i pogoji v k o p rsk em v in o ro d n em okoliSu p rib M n o po-dobni, p a so op azn e velike razlike v klim atskih razm erah . Iz teg a razloga okolis delim o v dva p odokolisa, o b aln eg a in notranjega. O b aln i okolis p red stav ljajo M iljski hrib, T injan, dolina R i2ane do njen e zozitve te r p red eli, ki so n a siroko o d p rti p ro ti m o rju in im ajo ta k o v k lim atskih p o te z a h najbolj m ed iteran sk i znacaj. K lim atske razm ere teg a p asu so iz p o d a tk o v m e te reo lo sk e po staje K o p er naslednje: povpreC ne letn e te m p e ra tu re se gibljejo o k ro g 13,8°C, pov-prebje v vegetacijski dobi (ap ril-sep tem b er) znaSa 19,4°C, srednja m in im aln a te m p e ra tu ra v ja n u a rju p a 1,6°C. V egetacijska d o b a je v te m p o d o k o lisu 286 dni. Slana je redkejsi pojav, prvic v sezoni se pojavi o koli 15. n o v em b ra, zadnjic p a okoli 31. m arca. G led e vlazno stn ih razm er je ta podokolis n ekoliko n a slabsem , saj p rejm e okoli 1.000 m m p ad av in letn o , od teg a p a pribli2no le polovico v veg etacijski dobi. V n o tra n ji p o d okolis uvrscam o najviSje p re d e le T in jan a in fliSne h rb te na razvodnici p ro ti M irni, D rag o n ji in R okavi. SploSna znacilnost te h p re d e lo v je, da zaradi p o m ak n jen o sti v n o tran jo st, od-p rto sti p ro ti k o n tin e n ta ln e m u vplivu in visje n ad m o rsk e visine izgub-ljajo n e k a te re p o te z e , ki so znacilne za su b m ed iteran sk o podnebje, PovpreCne le tn e te m p e ra tu re so za 2°C ni£je k o t v o b aln em p asu in u strezn o k rajsa je tudi vegetacijska doba. Z n a n i ozji okolisi v k o p rsk em v in o ro d n em okolisu so: C rni Kal, D e b e li rtic, P urissim a, Skofije, P rad e, B ared i, D vori, P ad n a, K ortin a, B ric, K o§tabona, P ridvor, R av en , K rkavce, R icorvo, Sm arje, Serga§i, BorSt, G abrovica. Iz d o lgoletnih izkusenj in sprem ljanja rasti in vzgoje vinske trte so za k oprski okolis p rip o ro cen e sorte: m alvazija, beli pinot, chardonnay, refosk, cabernet sauvignon, cabar-net franc, merlot; a d o voljene so rte rum eni m uskat, sivi pinot, pro-secco, m o d ri p in o t in m alocrn. N ajbolj znaCilne in tu d i p rim ern e v inogradniske vzgoje v k o p rsk em v in o ro d n em okolisu so bile dvojni gijo, latn ik in vzgoja prostovisecih Sparanov, za k a te re se vinogradniki vse bolj odlobajo v novejSem Casu. P re d leti so bili vinogradi v glavnem n a te ra sa h , in to v kom binaciji z oljko. Z intenzifikacijo v in o g rad n istv a p a se je tr ta p o m ak n ila tu d i v dolino in na rahlo n ag n jen e lege, s tem se je zm anjSalo tudi stevilo trt n a ha. 2 8 4 IZ T O K K L E N A R : N A T O C lT E SI K O Z A R E C SO N CA R azm erje so rt, ki velja za kop rsk i vinorodni okolis, je v p rid rd e cih so rt in p re d sta v lja 70% p rid elan eg a grozdja. T u p rev lad u je avtoh to n a so rta refosk. P ri belih so rtah , ki jih im am o 30% , p rev lad u je p ra v ta k o a v to h to n a so rta m alvazija. O b n o v a vinogradniskih povrsin se je najbolj razm ah n ila p o drugi svetovni vojni, v p riv atn em sekto rju p ri so rta h m alvazija in refosk, v d ru zh en em sek to rju p a je le ta 1954 bila d o g ra je n a m o d e rn a k let s sedezem v K opru, ki je obnovo v in ogradov razsirila se n a m erlo t, c a b e rn e t sauvignon in c a b arn et rranc. V te m Casu je bilo razm erje 75% v korist rdeCih in 25% v ko-k rist belih sort. P o le tu 1980 se je z dvigom vinske k u ltu re te r zaradi p o v p rasev an ja p o bolj m o d ern ih in trZno in teresan tn ih vinih p re d vsem b elih so rt v d ru z b e n e m sek to rju , se p rav i k leti V in ak o p er, o b nova zacela giriti v so rte ch ard o n n ay , beli pinot, sivi p in o t in ru m en i m uskat, d o b ra k v a lite ta vina p a je navdusevala tu d i zasebne pro - izvajalce vina. T i so v veliki m eri sprem enili in obogatili svoj sortni sestav, v e n d a r se v ed n o p rem alo po kvaliteti. T ip icn o st istrske k rajin e je v naseljih na vrhovih vzpetin, kjer strn jen a gruca his d elu je navzven k o t obzidani kom pleks, ki ga vertik aln o p o u d a rja zvonik cerkve. H ise so po tlorisu p ra v o k o tn e oblike, zid an e iz k am n a, p o n e k o d s kam nitim i konzolnim i venci in z znacilnim i v ratn im i in okenskim i od p rtin am i, ki im ajo p ro p o rc po-k o n cn eg a p ra v o k o tn ik a , o b ro b ljen eg a s kam nitim i okvirji - ertam i. O b jek ti so en o - ali dv o etazn i, streh e dvokapnice, krite s korci ali p o n e k o d se s skrli. P o se b n o st ta k ih naselij so slikovita dvorisca zapr-tega tipa, k je r so p o leg stan o v an jsk ih n anizani se gospodarski objekti z znacilno vinsko kletjo. D vorisca zapirajo vhodi s p o rto n i iz k am n a, v k a te re g a je obicajno v k lesan a letn ica in zacetnica im en a gospodarja. P o rto n i so k riti z n ad stresk i, dvorisca tlak o v an a s kam nitim i ploscam i in o p re m lje n a s k am nitim i klopm i in m izam i, n ad k aterim i je obiCajno ra z p ro strta lesen a p ergola, p re k o k a te re raste a v to h to n a vinska trta . T u so tu d i tipicna zu n an ja k am n ita stopnisca z baladurji in lesenim i ganki, ognjiscni prizidki in vodnjaki. V stanovanjskih objek tih so b ila pritliCja p ra v ta k o tlak o v an a s kam nitim i ploscam i, o srednji p ro sto r je tvorilo ognjisCe. Z id n e nise v sten ah so p red - stavljale p rv o tn e zidne o m are, sam ognjisCni p ro sto r p a je bil p o v e zan s k le tjo ali ta k o im en o v an o k an v o in n adstropjem . StopnisCa so bila eno ali veC rav n a, p ro sto ri p o d stopniscem so bili nam en jen i 2 8 5 D E V E L A R E F O S K A Koprski vinorodni okolis 750 m l R H U N Na z n a n ih legah D eb eli rtic. Purissim a, Tomaz. Ko r ti na in Labor uspevajo vrhunske sorte g ro zd ja R efo lk, M eriot, C abernet S a u vig n o n in C a b ern et Franc, k i j i h predelam o in donegujem o v k le ti V in a ko p er v vrhunsko vino Rdeci Capris. 1993 r//e c / suho vin o z geografskim poreklom 12,0 vol. % F oto: J. J erasa, 1993. 2 8 6 I Z T O K K L E N A R : N A T O C l T E S I K O Z A R E C S O N C A 12,0 vol. % V R H U N S K O V I N O Na tn a n ih legah D ebeli rtie , Purissim a, /Cortina. Picorvo in Labor uspevajo vrhunske sorte g ro zd ja C hardonnay, M a lv a zija , R um eni m u sk a t in S iv i p in o t, i i* d; ipotsuho vino z g« k i j i h predelam o in donegujem o e k le ti V inakoper v vrhunsko vino B e li Capris, 1993 eografskim poreklom Foto: J. J erasa, 1993. 287 I D E Z E L A R E FO SK A spravilu razn ih p re d m e to v in orodja. P o seb n a tipika istrske krajine so p o leg v in ogradov in oljcnih n asadov tu d i drev esn e sorte k o t cip-resa, cedra, Crni h rast, m andljevec, figa in p o d o b n o . E d e n izm ed nacinov p o n u d b e vina in istrske h ra n e v nasem okolisu je osm ica. T o je trad icio n aln a oblika p ro d a je n estekleni-Cenega vina z geografskim p o rek lo m n e p o sred n o p ri proizvajalcu, v o b jek tu , k je r se vino proizvaja in hrani, in sicer n a podlagi dovoljenja, ki ga izda za k m etijstvo pristo jn i organ obcine. P roizvajalec lah k o organizira osm ico sam o e n k ra t v sezoni, ta tra ja od 1. n o v em b ra do 30. ju n ija n aslednjega leta, in to najvec osem dni. V osm ici se sm e p o n u d iti vino lastn e proizvodnje, hladni n are z e k (prsut, p a n c e ta , sir) lastne proizvodnje, vlozena dom aca zelen jav a (m elancani, kum arice, oljke) in k u h an e klobase iz dom ace lastn e proizv o d n je z en o dom abo prilogo, d o m a p ecen kruh. V h o d v osm ico m o ra biti o znacen s frasko in okolje, v k a te re m se osm ica dogaja, o k rasen o s tipicnim i istrskim i m otivi in p redvsem p o u d a rje n a d o m acn o st in prisrcnost. Stevilne tipicne istrske vasi, ki so o d m ak n jen e od glavne ceste, so lobene z gricki, zasajenim i z vinsko trto in oljko. Prijazni dom acini, zagoreli od sonca, im ajo v svojih k an av ah v sodih m ajhno dra-gocenost. Sam o njim d ajejo staro d av n e k o sate trte tem n o rdeco, k o t kri gosto vino - refosk. S svojim p rep ro stim , a polnim in pristnim o k u so m te r n arav n o svezino je izvrsten sprem ljevalec bo g ato oblo-zenih miz. K o t n ekdaj tudi danes Istra n vina ne p rid e la sam o zase. am p ak ga zeli p o n u d iti tu d i Ijudem , ki skozi vino Zelijo spoznati njegovo k u ltu ro , nav ad e in sproscenost. V inske ceste naj bi te dom abine se bolj p o v ezale s tu risti, p rijatelji in obiskovalci te r na siroko o d p rte k leti p o leg vina p o n u d ile se druge tipicne je d i in specialitete, ki jih zna p rip rav iti sam o Istran. K o iz C rnega K ala pocasi sestopam o v d olino RiZane, nas z leve stran i vabi prisrcn a ta b la z napisom D E Z E L A R E F O S K A . O d tu naprej se zacne turisticna p o n u d b a nase od sonca obsijane dezele. Z godovinsko sta zacrtani dve poti, vinska cesta refo sk a, ki se zabne v Sv. A n to n u , se nadaljuje p reko B oninov, V a n g a n e la in T ru sk te r se kon ca v cen tru refoska, v M erezigah; te r vinska cesta m alvazije, ki se zacne v S m arjah in tebe p re k o K o sta b o n e , Pub, K rkavc, N ove vasi, R av n a do D ragonje. M erezige so ce n te r refo sk a, v k a te re m je ze d o lg o letn a tradicija 2 8 8 IZ T O K K L E N A R : N A T O C IT E SI K O Z A R E C SO N CA P R A Z N IK A R E F O S K A , k jer vinogradniki m ed seboj tekm ujejo, kdo bo p rid elal bolj Si k o zarcek vina, p o te k a jo strokovna p red av an ja, k u ltu rn e p rired itv e, p o k u sn ja vseh nagrajenih vin te r kulinaricnih specialitet, ki jih p o n u ja dom abe kulinariCno drustvo v lepo u rejen i m erezg an sk i k anavi, ki je bila sezidana iz tipidnih elem en to v istrske a rh ite k tu re , k am n a in lesa. P razn ik refo sk a se dogaja v tretjem te d n u n ajlep seg a m eseca, to je m aja. V zadnjih letih se na istem m estu slavi tu d i p razn ik svetnika vina, sv. M artina. V Istri grozdja niso n ik d ar stiskali. Stresli so ga v kad, im enovano b ed en , n e k d o je stopil vanjo in ga z nogam i zm astil. N a to so m ost in tro p in e prelili v b acv e in sode, ki so jim poprej odstranili dno in jih postavili p o konci. N apolnili so jih do stiri p rste p o d vrhom . C e je bilo vino d o b ro , je ze drugi dan dvignilo tro p in e na povrsino. V ino se je k u h alo k ak ih 14 dni. N a to so posneli suhe tro p in e s povrSine, spodaj p a odtocili cisto vino. Iz m okrih tro p in , ki so ostale na dnu, so n e k a te ri ku h ali zganje (tropinovec). D ru g i p a so te tro p in e zalili z vodo in jih dali k u h a t k a k o r vino. Po dolofienem casu so tek o cin o odtocili in dobili p o le tn o pijaco, ki so ji rekli zonta. V po letn i vrocini je ta p rije tn o odzejala. V se bolj zrelo trzisce od nas zah tev a boljse k letarjen je in p re-u d a rn o sp rem ljan je vina do konCnega kupca. D an es stoji v K o p ru m o d e rn a k le t s k a p a c ite to 60.000 hl, z lastno polnilno linijo za 6.000 stek len ic n a uro. Z o p rem o , ki sm o jo instalirali v zadnjih letih, sm o uspeli doseci se k o ra k veC h k o n k u ren to m , a h k rati se s tehnologijo v racam o k p o u d a rja n ju so rtn o sti vin in okusa p otrosnika. Pri avtoh to n ih so rtah u p o stev am o vse trad icio n aln e prijem e, ta k o d a sm o prisli na trg z refoSkom vrh u n sk e k v alitete s p o seb n o oznako "klasicna p re d e la v a ". S m er v p red elav i sorte m alvazija sm o obogatili s prvim p re d ik a tn im vinom , to je pozn a trg a te v m alvazije, ki je dobila svoj k ro g p o tro sn ik o v v zenskem spolu. R azvili sm o nove zvrsti vina, ki jih p ro d a ja m o p o d blagovno znam ko "C apris". T o anticno im e K o p ra sm o izbrali zato, d a bi p o u d arili tipiCnost in b o g ato st teh novih vin in h k ra ti so ro d n o st z znanim i vinogradniskim i legam i v Franciji. K er 2elim o slediti svetovnim tren d o m , p o n u jam o trgu tudi b ariq vina so rte c a b e rn e t sauvignon in m erlot; s tehnologijo staranja, ki za nasa vina tra ja do tri leta, p a p o n u d im o trgu arhivska vina sort ca b e rn e t sauvignon, ca b e rn e t franc in m erlot. 2 8 9 D E Z E L A R EFO SK A D ejav n ik i, ki so odlocilno vplivali na sedanjo k akovost koprskih vin, za k a te ra je znaCilna sveZina, p rije tn a kislina, h arm onicnost, iz-r a te n a so rtn o st te r b o g ato st v vonju in okusu. so splet tradicije in znanja. O b ug o d n ih in p e strih n arav n ih pogojih te r u strezn em sortn em izboru se je z leti sam o d ograjeva 1 in p o trjev al p re h o d od kvan-tite te h k ak o v o sti p rid elk a. Z av ed am o se nam reb, da je k akovost bodofiega vina v veliki m eri odvisna ze od sam ih p o sto p k o v v vin o gradu, zato te m u v lastnih v inogradih posveCamo veliko tru d a in skrbi o d stro k o v n e ob n o v e vinogradov, ki m o ra im eti p re d h o d n o t r t no o p re d e lje n o osnovo, p re k o vseh ostalih u k rep o v do o p tim aln e teh n o lo sk e do zo relo sti grozdja. D olociti m o ram o o p tim alen rok trg a tv e p o sam ezn ih so rt, s te m d a u p o stev am o ta k o teh n o lo sk o k o t 2eljeno k a k o v o st bodoCega vina. E n o lo sk i lab o rato rij vsako leto sk rb n o sp rem lja p o te k d o zo rev an ja grozdja p osam eznih sort n a os-novi m eritev in te re n sk ih ogledov. V zadnjem casu o2ivljam o stare p o zab ljen e trad icije poznih trg a te v in izborov, ki zahtevajo idealne vinogradniSke lege, ug o d n e k lim atske razm ere z veliko m ero tru d a in znanja. Iz re d n o p o m e m b n a sta organizacija in naCin trgatve. G ro zd je se trg a izkljucno v zabojcke, rocno, in se pripelje v k let Cimbolj nepoS kodovano. U veljavlja se nacelo selek tiv n eg a p risto p a, glede na d o z o relo st in ev e n tu e ln o slabse zd ravstveno stanje grozdja zarad i m o re b itn ih slabsih vrem enskih pogojev. O rganizacija trgatve je p o d re je n a C im hitrejsem u prevzem u in p red elav i grozdja. O grom - no zn an ja in finanCnih sred stev je bilo vloZenih v p o so d o b itev prevzem a grozdja, hladilnih sistem ov, filtracijo m ostov, zo ren ja in nege vina te r p o so d o b ite v stekleniC enja in skladisfienja. V eliko sm o naredili tu d i za izobra2evanje kadrov. P ri tem vzdrZujem o stalne stike in izm enjujem o izkusnje z dom afiim i in tujim i stro k o v n jak i te r s pridom u p o rab ljam o tudi so d o b n e inform acijske sistem e. S odelujem o v do-maCih in m e d n a ro d n ih degustacijskih kom isijah, k je r spoznavam o tipibne in p o se b n e k ak o v o sti vin iz vsega sveta. NajveC tru d a in zn an ja vlag am o v enoloSke posege, ki so splet tradicije in nasih izkuSenj. P o so d o b ite v o p rem e in dvig nivoja znanja om ogoCata p redelavo grozdja b re z m ehaniCnih po§kodb in trd ih delov, veliko m anjSo u p o ra b o 2veplaste kisline, h ite r p rib etek in dirigirano fe rm e n tacijo ob manjSi p o ra b i sredstev. Z o re n je in stabilizacija vina ob p o tre b n ih p re to k ih p o te k a ta pod strogim n adzorom . R e zu ltati analiz 2 9 0 1ZTOK K L E N A R : N A TO C1TE SI K O Z A R E C SO NCA stek len icen eg a vina p a poka2ejo obcu tn o ni2jo vsebnost skupne zveplaste kisline, k a r je odlocilnega p o m en a predvsem z zdrav-stv en eg a asp e k ta , s tem se po trju je P lu tarh o v rek, d a je vino m ed pijaCami najkoristnejSe, m ed zdravili najokusnejse in m ed h rano n ajp rijetn jese. Slogan k leti je: "N atocite si k o zarec sonca iz kleti V in a k o p e r." M u sk a tn a maJvazija M u sk a tn a m alvazija je novost letosnje p o n u d b e iz kleti V in ak o p er. V in o o dlikuje svetlozlato ru m en k asta barva s p rijetn o svezino. S vojstvena, d isk re tn a in sam o za m alvazijo znaCilna cvetica s prijetn im m u sk atn im ak cen to m ob zm ernem alkoholu o h ran ja plod-no st in h a rm o n icn o st te so rte, ki je zasajena v nep o sred n i blizini m orja. M e d ite ra n sk i okus in lesena po so d a p o u d a ra ja ta specifiCnost in b o g ato st o kolja, v k a te re m je donegovana. Chardonnay Ricorvo C h a rd o n n a y R icorvo je vino ru m en o slam n ate barve z zelenkastim o d ten k o m . V barvi, vonju in okusu cutim o bliZino m orja, ne-2en dih m a e stra la te r originalnost sorte chardonnay. Vonj je eleg an ten in p lem en it, okus suh, sveZ. harm oniCen in v ustih dolgo-trajen . M o d e rn a te h n o lo g ija in nizki pridelki so o d raz in k v aliteta tega vina. Chardonnay Labor A risto k ra tsk o suho vino, pro izv ed en o s p red elav o sorte ch a rd o n nay, ki odlifino uspeva na n adm orski visini 300 m v srcu Istre, je ch ard o n n ay L ab o r. V ino je ru m en o slam n ate barve z zelenkastim o d tenkom . V onj je ele g a n te n in p lem en it, spom inja na jab o lk o golden. B o g ato st in p refin jen o st v okusu nam daje sestm esefino staran je v hrastovi posodi. V in o je bilo v lanskem letu n agrajeno z zlato m e-daljo v B o rd e a u x u v Franciji. 2 9 1 DE2.ELA R E FO S K A Sivi pinot Sivi pinot je novost iz kleti Vinakoper. V svetu to vino uiiva visok sloves in tudi p ovpraS evanje po njem je zelo veliko. Je odjiCno belo vino, ki mu zelo ustreza prijetna kislina in polnost, ki se za-okro2uje v izjem no ne2no cvetico, znaCilno sam o za sivi pinot. Serviran pri 10°C v kozarcih za belo vino, nam Cudovito dopolni oblo-2eno m izo z belim m esom kot tudi z ribjimi specialitetam i, Se p o sebej pa se prilega k raznim testeninam . Z elo suh je primeren tudi kot aperitiv, vsekakor pa nam s svojimi znabilnostmi uspe priCarati prijetno vzduSje in poCutje. Rum eni muSkat R um eni MuSkat je novost iz kleti Vinakoper. Z,e v preteklosti se je o njem velik o govorilo v poeziji, in to ni niC nenavadnega, saj to vino je poezija. Koprski rumeni m uSkat ima specififino izra2en vonj in okus, ki nas spominjata na grozdje muSkata. Je sve2e, sadno in polno vino, ki sm o ga trgu ponudili v d veh kategorijah, kot polsuho belo sve2e vino, katerega tem peratura serviranja je 10°C in je lahko sestavni dei obroka ali sam ostojno vino, zelo iskan proizvod iz sorte rumeni muSkat pa je desertno vino, ki smo ga pridelali po posebni tehnologiji in ima 8,5 vol. % alkohola ter 60 g/1 sladkorja. V ino ima izrazite lastnosti muSkata, intenzivno zlatorum eni odtenek barve, je izredno polnega in sadnega okusa. PotroSniku ga priporoCamo servi-ranega pri 8°C kot aperi tiv ali pa kot krono obroka pri sladici ali sadju. R ose K oprski ro se je vino iz rdebih sort skrbno odbranega grozdja, do-zorelega na sonCnih poboCjih slovenske obale. Tehnologija prede-lave po belem postopku ter dirigirana fermentacija so posebnosti p rid elav e te zvrsti. RefoSk, m erlot in cabernet sauvignon poudarjajo aromo, plem enitost, sadni okus in bogatost tega vina, ki ob znaCilni Cebulni barvi in poudarjeni sve2ini dosega vrhunske kvalitete. 2 9 2 IZ T O K K LEN A R: N A T O C lT E SI K O Z A R E C SO N CA C a b e rn e t sauvignon C a b e rn e t sauvignon p rav v k oprskem okolisu dosega zavidljive k v alitete, zato se m u p rileg a naziv kralj k oprskih vin. S trokovno p re - d elan o grozdje, sk rb n a nega in v ecletno zorenje v h rastovih sodih m u daje vse odlike in poseb n o sti, ki jih poznavalci od njega prica-kujejo. P le m e n ito izrazita cvetica, sladka ro b u stn o st te r b o g a ta sadn a a ro m a p o u d a rja jo blizino m orja, lep o to zem lje in obilo sonca. V lanskem le tu je bil im enovan za Sam piona rdecih vin v G o rn ji R adgoni. M erlot M e rlo tu sm o v k o p rsk em v in o ro d n em okoliSu nam enili najugodnejse v in o g rad n isk e lege, zato tukaj dosega visoko k akovost, trta d o b ro u sp ev a in b o g a to rodi. V ino je n egovano in staran o v leseni posodi, k jer p rid o b iv a aro m o , b o g ato st in elegantnost. O dlikuje ga te m n o ru b in a sto rd e c a b arv a, d isk retn a so rtn o lepo izrazena cvetica in z m ern a kolicina kislin ob b o g ato sti p rijetn ih taninov. R efo sk S k rb n a nega, ugodni klim atski pogoji, izboljsan klasicni p o sto p ek te r k a k o v o stn o odlicen zadnji letn ik so refo sk u dvignili ren o m e in k v aliteto . In ten ziv n a ru b in asto rd eca barva, izred n a sve2ina, p o ln o st in e k stra k tn o st te r u g lajen a p rije tn a zdravilna kislina so k a ra k te - ristik e teg a p o seb n eg a vina. N jegova znacilnost je, da ga p ijem o m la dega in ta k o uzivam o ob njegovem sadnem okusu, ki nas spom inja n a m aline. Capris beli N a zn an ih legah D eb eli rtic, Purissim a, K o rtin a, R icorvo in L a b o r u spevajo v rh u n sk e so rte grozdja chardonnay, m alvazija, ru m en i m u sk at in sivi p in o t, ki jih p rid elam o in donegujem o v zvrst beli Capris. EksotiC en okus in p rije tn a izrazita aro m a p o u d a rja ta njegov te m p e ra m e n t in znaciln o st ok o lja, iz k a te re g a izhaja. 2 9 3 D E 2 E L A R E F O S K A Capris rdeCi N a znanih legah D eb eli rtifi, Purissima, Santom a, Kortina in Labor uspevajo vrhunske sorte grozdja refosk, m erlot, cabernet sauvignon in cabernet franc, ki jih pridelam o in staramo v zvrsti rdeCi Capris. Predstavlja nam lahkotno prijetno pitno vino, ki ga odli-kujejo vse lastnosti najznamenitejsih vrhunskih vin, bogata diskretna cvetica, plem enita vinska barva, bogata prefinjena aroma, pravo razmerje m ed sladkostjo in elegantno trpkostjo ter zlata medalja iz Bordeauxa v Franciji. P ozna trgatev m alvazije Pozna trgatev m alvazije je predikatno vino, je kozarec sonca, pridelano in d onegovano po sodobni tehnologiji. Trgatev smo zaCeli oktobra 1993 in na 7 ha vinogradov odbrali 15.000 kg cekinasto ru-m enega grozdja. S prepletanjem tradicionalnosti in sodobnosti smo donegovali 13.000 steklenic kraljevskega vina pozne trgatve. Priloga k opisu sort in vin v koprskem vinorodnem okoliSu je kom pletna vinska in vinogradniSka legitimacija sort rumeni muSkat, sivi pinot in pozna trgatev malvazije. Sede2 kleti je Smarska 1, 66000 Koper, tel. 066/33 733 ali 066/31 161, fax 066/33 768. V kleti je organizirana prodaja odprtega vina in vseh stekleni£enih vin in vinski hram, ki lahko po predhodni najavi sprejme 60 ljudi. G ostje si lahko ogledajo notranjost kleti z enim najveCjih sod ov v Evropi, ki dr2i 41.427 litrov vina, iz katerega bi lahko dobrih 56 let pili dva litra na dan. Obisk se konCa z vodeno degustacijo vrhunskih koprskih vin, ki seveda teCe ob bogato oblo2eni mizi. Sestavni dei istrske ponudbe je poleg vina tudi tipifina in svo-jevrstna istrska hrana. Hrana in vino skupaj zaokroZ ata obrok v svojevrstno gastronom sko celoto. V ino pijem o ob jedi izkljufino zaradi gastronom skega u2itka in boljSega teka. 2 9 4 IZ T O K K L E N A R : N A T O C lT E SI K O Z A R E C SO NCA Tipidne istrske hladne z a te tn e jedi: domafia 2olca, istrski prSut z oljkami, rolana panceta z istrsko klobaso, suSena svinjska prata brez kosti, polenovka v solati, polenovka na belo, marinirane skuSe, ribja solata, solata iz morskih sadetev, kalamari, sipe, hobotnice v solati. Istrske juhe: primorska juha, ribja ju h a , vipavska jo ta , kraSka juha z repo in p a n c e to , paSta fi2ol juha, koruzna m ineStra (bobiCi). Istrske tople z a te tn e jedi: fu2i z ragujem, ja jtev c i po primorsko, m esni 2likrofi, zapebeni ohrovt s slanino, zapeCeno kislo zelje s panceto, Sparglji s klobaso in jaci, rezanci s tartufi, istrska ri2ota, r ito ta z morskimi sade2i, riiota s kalamari, ri2ota s 'Skampi, rezanci z jasto-gom , gobov narastek s travniSkim kukmakom, ri2ota z martinkami, o p ete n o p le te z olivnim oljem. Istrske glavne jedi: p eten a orada s trZaSko om ako, peCeni brancin po trZaSko, ocvrti m oli ali osliC s tatarsko om ako, girice z lim ono, sardele na 2aru, ocvrte sardele po dunajsko, teleCja p e te n k a , p eten teleCji hrbet, goveja b r to la v tebulni omaki, p e te n o jagnje in kozliC, p eten odojek na raZnju, vol na rainju, domaCa kokoS pod Crepinjo, vampi po tr2aSko in pratena telebja jetra. Priporotam o m enu z vini: R ib je k o silo : Aperitiv: sivi pinot, vrhunsko vino z geografskim poreklom, letnik 1993 Vinakoper, alkohol 11,5 vol. % Polenovka na belo Ribja juha z ri2em V ino Capris beli, vrhunsko vino z gografskim poreklom, polsuho, letnik 1993 V inakoper, alkohol 12,0 vol. % R ezan ci s Skam pi Orada po trZaSko B ledes s krompirjem Zelena solata berivka s fiZolom in Cesnom O rehova potica Vino rumeni muSkat, vrhunsko vino z geografskim poreklom, polsuho, letnik 1993 V inakoper, alkohol 11,5 vol. % OvCji sir K ava s Satojem 2 9 5 D E Z E L A R E FO SK A Domace kosilo: A peritiv: vino koprban, vrhunsko vino z geografskim poreklom , suho, le tn ik 1993 V in ak o p er, alkohol 0,5 vol. % M elancani s h lad n o om ako Jesp ren ck o v a ju h a s ceSpljami V ino c h a rd o n n ay R icorvo, v rhunsko vino z geografskim poreklom , suho, letn ik 1993 V in ak o p er, alkohol 12,0 vol. % M esni Zlikrofi z m aslom P ecen a kok o s p o d crepinjo K ro m p ir v oblicah iz zerjavice M lad a cebula Z elen i radie, prvi rez F ritu la z akacijevim m edom V ino p o zn a trg a te v m alvazije, v rhunsko vino z geografskim p o re k lom , sladko, V in ak o p er, letnik 1993, alkohol 11,0 vol. % K ava Svecano kosilo: A p eritiv : p e n e c a m alvazija, klasicna Sam panjska m e to d a, suho, alk o h ol 12, 5 vol. % , letn ik 1993 Istrski p rsu t z oljkam i G oveja ju h a z dom acim i rezanci V ino sivi p in o t, v rh u n sk o vino z geografskim p o rek lo m , suho, V in ak o p er, letn ik 1993, alkohol 1 1 ,5 vol. % Fu2i s piscancjim ragujem File b ran cin a v pecici B ledes s k ro m p irjem P ecen kozlicek z m lado cebulo V ino c a b e rn e t sauvignon, v rhunsko vino z geografskim p o rek lo m , V in ak o p er, le tn ik 1989,12,0 vol. % alk o h o la R e g ra t in ru k o lo s fiio lo m Sarkelj V ino ch ard o n n ay izbor, v rh u n sk o vino z geografskim p oreklom , sladko, V in ak o p er, letnik 1993,12,0 vol. % alk o h o la S ad n a k u p a K ava 2 9 6 IZ T O K K L E N A R : N A T O C lT E SI K O Z A R E C SO N CA Z a k ju c n a m isel Slovenski clovek se veliko p rem alo ve o vinu. N e zaveda se dovolj, da sta vinarstvo in vinogradnistvo poezija km etijstva. Se vse p rem alo sm o enologi glasni p ri prep ricev an ju , da je le kozarec od-licnega vina lah k o za cloveka doZivetje. D a im a vino duso, ki poje za tistega, ki jo zna p oslusati, mi v erjam em o v vino, predvsem v k u ltu ro vina. P o svojih m oceh zelim o prispevati k b o g aten ju clovekovega d u h a, vas Zelimo o b d ariti z Zlahtno kapljico. Naj jo p o lno uZivamo v n jen em vonju, o k u su in blagodejni pozivitvi. R U M E N I M U S K A T K o p rsk i v in o ro d n i okolis, lega Purissim a S p ad a v eno izm ed najstrajeSih sort v svetu in leg en d a pravi, da jo je s seboj n a b a rk o vzel tudi N oe. N jegovi sinonim i so M U S-C A T E L L E R , G E L B E R W E IC H R A U C H , W E IS S E M U S K A T - T R A U B E , M U S C A T B L A N C , M U S C A T D E F R O N T IG N A N , B L A N C H E D O X , M O S C A T O B IA N C O , M U S C A T E L L O B IA N - C O . Je b u jn e so rte, z dolgim i m edclenki. Listi so izrazito p e td e ln i z m ocno nazo b can im ro b o m . L istna ploskev je tem n a in n ekoliko m e-h u rjasta. G ro zd je sred n je velik, zelo zbit in valjaste oblike. Jag o d e so sred n je d e b ele in okrogle. Im a d eb elo jag o d n o kozico, ki je zlatoru m e n e b arv e, n a soncni stran i je obicajno rjavo zapecena. M eso je gosto in cvrsto in zelo arom aticno. G rozdje dozo rev a srednje pozno. R o d n o st je d o b ra in stalna. L e ta 1987 sm o R U M E N I M U S K A T v k oprskem v inorodnem okolisu vpisali k o t d o voljeno sorto. O dlocitev zanj je n astala p re d vsem zarad i trad icije, k ajti p rav v Istri je ta so rta uZivala velik sloves in velja za specialiteto. V zadnjih letih se je okus dolocenih p o tro snikov usm eril k aro m aticnim , svezim, polsuhim ali sladkim vinom . T rta ru m en i m u sk at d o b ro uspeva na nizjih, zracnih legah z obilo sonca. T la naj b o d o odvo d n a, zato ji prijajo lap o rn a ta in k am n ita tla. P rav p o d o b n e k a ra k te ristik e im a nasa lega Purissim a. 2 9 7 d e 2 e l a r e f o Sk a R U M E N I M U S K A T , vrhunsko vino Lega: Purissima, k.o. Miljski hribi Struktura tal: peSCeno-ilovnata tla Skupna povrSina: 5,80 ha Cultivar: rumeni m uSkat L eto saditve: 1991 Sistem sajenja: 3 x 1,1 m Stevilo trsov na ha: 16.864 G ojitvene oblike: vzgoja prostoviseCih Sparonov P o d a tk i o trgatvi 1993: D atum trgatve: 20. in 21. 09. 1993 H ektarski pridelek: 7.300 kg/ha O brem enitev po trsu: 2,5 kg Trgatev v zabojih, ne2no pecljanje, krimaceracija 36 ur na 8°C, stiskanje do 2 atm osferi, filtriranje mogta. V si postopki brez uporabe so2. A n a litsk i p o d a tk i moSta: Skupne kisline: 7 g/1 Skupni sladkor: 220 g/1 Sledi dirigirana fermentacija na 18°C. Zorenje vina v velikih lesenih sodih tri m esece. Sterilna filtracija. Polnjenje je predvideno v prvih dneh februarja. Prve steklenice na trgu 15. marca 1994. A n a litsk i p o d a tk i vina: A lkohol: 11,90 vol. % Skupne kisline: 5,5 g/1 pH: 3,28 ReducirajoCi sladkor: 13 g/1 Ekstrakt; 31 g/1 S 0 2 skupni: 60 g/1 Skupna proizvodnja vina je bila 13.000 1 (selekcija najboljSega grozdja), tako da sm o napolnili 17.000 steklenic 0,75 1. 2,e v preteklosti se je o rumenem m uSkatu veliko govorilo v poeziji, in to ni niC nenavadnega, saj je poezija. 2 9 8 IZ T Q K IOLEN A R: N A T O C l T E S I K O Z A R E C S O N C A R e d n o je bil n a kraljevskih m izah, a Se p o seb n o Cast sta m u izkazovala K a re l V elik i in F riderich B arb aro ssa, nekaj p o seb n eg a p a izkazuje tu d i p ri nas. K oprski ru m en i m uSkat im a specifiCno izra2en vonj in okus, ki nas spom inja n a grozdje m uSkata. J e sve2e, sad n o in p o ln o vino, ki sm o ga trg u ponudili v dveh k ateg o rijah , k o t polsuho b elo sve2e vino, k a te re g a te m p e ra tu ra serviranja je 10°C in je lah k o sestavni dei o b ro k a ali p a sam ostojno vino, zelo zn an proizvod iz so rte ru m en i m uSkat p a je d e se rtn o vino, ki sm o ga p rid elali po p o seb n i tehnologiji in im a 8,5 vol. % alk o h o la te r 60 g/1 sladkorja. V in o im a izrazite lastn o sti m uSkata, intenzivni zlato ru m en i o d te n e k barv e, je izred n o p o ln eg a in sadnega okusa. PotroSniku ga priporoCamo serv iran eg a pri 8°C k o t ap eritiv ali pa k o t k ro n o o b ro k a pri sladici ali sadju. S ladki m uSkat p o n u d im o v kozarcu za d e se rtn a vina, polsuhi m uSkat p a v k o zarcu za bela vina. SIV I P IN O T K o p rsk i v in o ro d n i okoliS, lega Purissim a Je fran co sk a so rta, ki je n astala iz m o d reg a p in o ta, srednje bujne rasti, les je d ro b e n , z dolgim i medfilenki, list je trik rp a t, srednje velik z n edolgim pecljem , grozd je m ajhen, zelo zbit. valjaste oblike. J a gode so d ro b n e , n ek o lik o ovalne, pogosto zmaliCene zaradi zbitosti grozda. Ja g o d n a koZica je Cvrsta, z drobnim i pikicam i, um azano sivo rdebe b arv e, moCno opraSena s sivim poprhom . R o d n o st je slabSa, v e n d a r je z gostim sajenjem mogoCe dosefii le-p e p rid e lk e k a k o v o stn eg a grozdja. P rim ern a je za razne k o rd o n sk e gojitvene oblike. R e z je lahko daljSa. Z a ra d i gostega sajenja in veCje o b re m e n itv e je p o tre b n o red n o m an d an je in druga p o le tn a dela na trsih. Sivi p in o t je p rim eren za razliCne lege. O dganja srednje pozno. N aj bolje u sp ev a n a zm ern o bogatih, pro p u stn ih , apnenih, osuSnih in zm ern o to p lih , a ne prevroCih legah. T rg a te v je relativ n o zgodnja. MoSt lahko dosega visoko vsebnost slad k o rja in zadovoljivo kislino. 2 9 9 D E V E L A R E F O S K A S IV I P IN O T , v rhunsko vino Lega: P urissim a G eoloSka podlaga: eo censki flis S tru k tu ra tal: peSbeno-ilovnata S k u p n a povrSina: 4 ha C ultivar: Sivi p in o t L e to izdelave: 1991 S istem sajenja: 3 x 1,1 m S tevilo trsov: 12.656 G o jitv en e oblike: vzgoj a p ro sto viseCih Sparonov P o d a tk i trgatve 1993: D a tu m trg atv e: 26. in 27. 08. 1993 H e k ta rsk i p rid elek : 5.445 kg/ha O b re m e n ite v p o trsu: 1,7 kg T rg a te v v zabojih, ne2no pecljanje, stiskanje do 2 atm osfer, filtrira n je moSta. Vsi p o d a tk i brez u p o ra b e S 0 2. A n a litsk i p o d a tk i moSta: S k u p n e kisline: 7,5 g/1 S k u p n i sladkor: 196 g/1 Sledi d irig iran a ferm en tacija n a 18°C. Z o re n je vina v velikih lesenih sodih tri m esece. S teriln a filtracija. P o ln jen je je p red v id en o v p rv ih d n e h feb ru arja. P rv e stek len ice n a trgu 18. m a rc a 1994. A n a litsk i p o d a tk i vina: A lk o h o l: 11,71 vol.% S k u p n e kisline: 6,5 g/1 pH : 3,25 R educirajoC i sladkor: 5,63 g/1 E k stra k t: 25,15 g/1 S 0 2 skupni: 58,00 mg/1 S k u p n a p ro izv o d n ja je bila 10.000 1 vina (selekcija najboljSega grozdja), ta k o da sm o napolnili 13,000 stek len ic 0,75 1. 3 0 0 I Z T O K K L E N A R : N A T O C l T E SI K O Z A R E C SO NCA T re n u tn o sivi p in o t uZiva v svetu visok sloves in tudi povpra-Sevanje p o n jem je zelo veliko. Je odlibno belo vino, ki m u ustreza p rije tn a kislina in p o ln o st, ki se zaokroZuje v izjem no ne2no cvetico, znaCilno sam o za sivi p inot. S ervirano na 10°C v kozarce za belo vino, n am Cudovito zap o ln i m izo, o b M e n o z belim m esom kot tudi z ribjim i specialitetam i, Se posebej p a se prilega k raznim testeninam . Z elo suh je p rim e re n tu d i za aperitiv, vsekakor p a nam s svojimi znaCilnostm i priCara p rije tn o vzduSje in poCutje. p e n e Ce v i n o c a p r i s P rav zap rav bi m u lah k o rekli Sampanjec. K er pa penine, do-n eg o v an e p o klasiCnem p o sto p k u , s sekundarnim vrenjem v steklen icah, la h k o d o b ijo im e p o francoski pokrajini Sam panji sam o, Ce d o zo rev ajo v k le te h na te m obmoCju, se je v naSih strokovnih krogih uveljavilo o p isan o ime: p en in e, donegovane po klasiCnem postopku. Slavni, slepi D o m P erignon, ki so m u v kleteh znam enite in po v sem sv etu z n a n e b lagovne znam ke M O E T C H A N D O N sredi po-le tja 1668. le ta zaCele steklenice p rep ro sto pokati, je po nakljuCju odkril, d a vinu sek u n d a rn o vren je v steklenicah ni Skodilo, am pak ga je sam o n a re d ilo drugaCnega. M ehurCki, ki so nastali m ed sekundarnim vrenjem , so vinu prinesli veC sveZine. Z a D o m a P erig n o n a p a so pom enili sreCo. Zanj in za ves svet. O d k ril je Sam panjec in se zapisal v zgodovino. Se p re d n edavnim , ko sm o im eli na Slovenskem sam o peSCico p o ln itev p en in , d o n eg o v an ih p o klasiCnem postopku, smo najveC stek lenic o d p irali p ra v v dnevih okoli novega leta. T o je zaradi slavn o stn eg a vzduSja Se vedno obiCaj, to d a tudi slovenski kletarji ugo-tavljajo, d a je n azd rav ljan je s peninam i postalo obiCaj tudi m ed letom . S vetovna m o d a in prepriCanje, da penine prinaSajo sveZino ta k o v zaseb n o k o t poslovno iiv ljen je - ne glede na letni Cas - sta pljusknila to rej tu d i v Slovenijo. T u d i vino iz slovenske Istre letos prviC stopa m ed penine. V kleti V in a k o p e r sm o p o klasiCni m eto d i donegovali peneCe vino C A PR IS, v k a te re m so bele so rte iz koprskih vinogradov, na Celu z malvazijo. SveZina z veliko sonca v kozarcu torej. Z mno2ico mehurCkov, po k a te rih najveC krat o d krivam o tudi kakovost penin. D olgotrajni 30 1 D E 2E L A REFOSKA d ro b n i m ehurbki, ki se v ten k ih veriZicah v zpenjajo z d n a kozarca p ro ti vrhu, so d o b e r zn ak za kletarja. L e tn ik 1993, alk o h o l 12,5% . 6 g/1 skupnih kislin, b o g at sadni vonj, ki spom inja na ja b o lk a , z veliko vezanega C 0 2- V n aravnih peneCih vinih, k je r sta tla k in ogljikov dioksid n astala z alkoholnim vrenjem , je veC esencialnih am inokislin. T a k a vina so svefa, harm oniC na in z ve6 etilogljikove kisline in d ietiln eg a k a rb o n a ta . T e m p e ra tu ra serviranja 8°C. P o tre b n a je p re v id n o st pri o d p iran ju steklenice. P e n eca vina p rav ilo m a strezem o v visokih, ozkih, eleg an tn ih kozarcih z visokim pecljem in p o d stav k o m , Ce pa nim am o kozarcev, lah k o stek len ico o b rn e m o in natocim o v vdolbino na dnu. 3 0 2 R e fo s k (Foto: J. JeraSa, 1994) POVZETKI RIASSUNTI ABSTRACTS P O V Z E T K I / R IA SSU N TI / A B STR A C TS D arko O G R IN , Filozofska fakultcta, O ddelek za geografijo, 61000 Ljubljana, A skerceva 2, Slovcnija N A R A V N O G E O G R A F S K E ZN A C ILN O STI SLO V EN SK E ISTRE, P O M E M B N E Z A V IN O G R A D N IS T V O Z aradi pestre pokrajinske sestave nudi Slovenska Istra razlicne naravne pogoje za uspevanje vinske trte. Najugodnejse so razm ere v priobalnem pasu in v osrednjem delu flisnega gricevja, do nadm orske visine okoli 400 a m. Tu se je skoncentrirala vecina vinogradov v Slovenski Istri. A kum ulacijske ravnice ob izteku dolin v TrZaSki zaliv, dna dolin in fluviokraska podolja na p reh o d u flisnega v kraski dei Slovenske Istre, imajo slabse razm ere za uspevanje trte zaradi neugodnejsih pedoloskih in klim atskih razm er (pojav tem p eratu rn eg a obrata). M ejne pa so klim atske razm ere za kvaliteten pridelek na P odgorskem krasu in Pregarski planoti. D arko O G R IN , dr., D ipartim ento di G eografia, Facolta di Filosofia, 61000 Ljubljana, A skerceva 2, Slovenia P E C U L IA R IT A G E O -N A T U R A L I D E LL T S T R IA SLOVENA R IL E V A N T I P E R LA V IT IC O L T U R A La variegata conform azione am bientale dellTstria slovena offre diverse condizioni naturali idonee alia coltivazione della vite. Le piu favorevoli si presentano lungo la fascia costiera e neila p arte centrale delle alture di flysch, sino ad un'altezza di 400 m etri sopra il livello dei mare. Qui e concen trata la m aggiora p arte dei vigneti dellTstria slovena. Le piane di accum ulazione delle valli che vanno a finire nel Golfo di Trieste, il fondo delle doline e le valsecche fluvio - carsiche nel tratto di passaggio dal flysch al terren o carsico dellTstria slovena, presentano condizioni m eno favorevoli alia coltivazione della vite a causa delle sfavorevoli condizioni pedologiche e clim atiche (fenom eno deli'inversione dei gradiente termico). II limite per una produzione di qualita e rappresentato dalle condizioni climatiche dei carso di Podgorje e delhaltipiano di Pregara. 3 0 5 D E Z E L A R E FO S K A D arko O G R IN , PhD, The G eography D epartm ent of the Faculty of Arts, 61000 Ljubljana, A skerceva 2, Slovenia T H E N A T U R A L G E O G R A P H IC C H A R A C T E R IS T IC S OF T H E S LO V E N IA N IS T R IA R E L E V A N T T O V IN IC U L T U R E D ue to its variegated landscape com position the Slovenian Istria offers various natural conditions for successful growth of the vine. T he m ost favourable are th e conditions in the Coastal zone and in the Central p art of the fiysch hilis, up to th e height of about 400 m etres above the sea level. The m ajority of vineyards of the Slovenian Istria are concentrated here. D ue to less favourable pedological and climatic circumstances (the phenom enon of tem perature inversion) conditions for growth of the vine are worse in the accum ulation flats at the efflux of the valleys into the Gulf of Trieste, in the bottom s of the fluvial karst valleys, and at the transition from the fiysch to the karst p art of the Slovenian Istria. T here are boundary climatic circumstances for quality produce at the Podgorje K arst and on th e Pregara Plain. 3 0 6 P O V Z E T K I / R IA SSU N TI / A BSTRA CTS M itja K A L IG A R IC , dr., Pedagoska fakulteta, 62000 M aribor, K oroska 160, Slovenija RA STLIN SK I SV ET IST R SK E G A V IN O G R A D A V inogradi v slovenskem , flisnem delu Istre, so znacilne terasaste oblike. Clanek govori o plevelih, ki jih vidimo v teh vinogradih. Veliko plevelov je m editeranskih, nekaj p a tudi splosno razsirjenih vrst. U zitne so vrste rodu Sonchus in A llium , p a vrste Cichorium intybus, Taraxacum officinale, Portulaca oleracea itd. V eliko vrst je dekorativnih, npr. Muscari racemosum in O m ithogallum umbellatum. Najbolj nadle2ni pleveli so trave, predvsem vrsti Cynodon dactylon in A gropyrum repens. V inograde so zaceli ze po 1. svetovni vojni opuscati. Tam se je razvila najprej traviscna vegetacija, koncna faza pa je gozd. V takem gozdu, v katerem se lahko zaznam o ostan k e nekdanjih teras, so danes najpogostejsa naslednja drevesa in grmi: Quercus pubescens, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Cotinus coggygria, Coronilla emeroides in Ligustrum vulgare. T erasasta pokrajina slovenske Istre je tradicionalna kulturna krajina, v kateri je bogata bioloska raz-nolicnost (biodiverziteta), saj je sestavljena iz mozaicne podobe njiv, vinogradov, travisc, grmisc in gozdov. M itja K A L IG A R lC , dr. sc., F acolta di Pedagogia, 62000 M aribor, K oroska 160, Slovenia L A V E G E T A Z IO N E D E L V IG N E T O ISTRIA N O I vigneti nella p arte slovena delklstria, costituita da fiysch, si presentano nella caratteristica configurazione a terrazze. L'articolo tra tta le p iante er-bacee che vi prosperano. M olte sono di tipo m editerraneo, m entre alcune hanno una diffusione generale. Com mestibili sono le specie delle famiglie Sonchus e A llium , quelle delle specie Cichorium intybus, Taraxacum officinale, Portulaca oleracea, ecc. M olte specie sono di tipo decorativo, per esem pio M uscari racemosum e Om ithogallum umbrellatum. Le erbacce rispondono so p rattu tto alie specie C ynodon dactylon e A gropyrum repens. D opo la prim a guerra m ondiale ebbe inizio il fenom eno d elfab b an d o n o dei vigneti. Vi si sviluppo dapprim a una vegetazione di tipo erbaceo, m entre nella fase finale subentro il bosco. In questo bosco, nel quale riscontriam o 3 0 7 D E 2 E L A r e f o Sk a ancora tracce delle terrazze preesistenti, prevalgono oggi i seguenti alberi e arbusti: Quercus pubescens, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Cotinus coggygria, Coronilla emeroides e Ligustrum vulgare, ii paesaggio a terrazze d e iris tria slovena rap p resen ta un am biente a coitura tradizionale, con una ricca biodiversita, costituita da un mosaico di vigne, zone erbose e cespugliose e boschi. M itja K A L IG A R lC , DSc (assistant lecturer), Biology D ep artm en t of the T eacher T raining College, U niversity o f M aribor, 62000 M aribor, KoroSka 160, Slovenia T H E F L O R A O F T H E IST R IA N V IN E Y A R D T he vineyars in the Slovenian, flysch p a rt of Istria, have a characteristical form of terraces. T he article is abo u t th e weeds th at can be found in these vineyards. A great num ber of th e weeds belong to th e M editerranean species, som e of them , how ever, are spread generally. E dible are th e species of th e family Sonchus and A llium , further th e species Cichorium intybus, Taraxacum officinale, Portulaca oleracea, etc. T here are a lot of decorative species such as M uscarum racemosum and Ornithogallum umbellatum. O f all the weeds grasses are th e greatest trouble, especially the species C ynodon dactylon and A gropyrum repens. As soon as after the end of the G re at W ar giving up winegrowing began. In those places first m eadow vegetation began to grow, th e final stage of the developm ent, however, is th e wood. T oday in such a wood, in which rem nants of form er terraces can stili be traced, m ost frequent trees and bushes are: Quercus pubescens, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, Cotinus coggygria, Coronilla emeroides and Ligustrum vulgare. T he terraced lanscape of th e Slovenian Istria is a traditional cultural landscape, in which biological diversity (biodiversity) is very rich, it is com posed of th e mosaic picture of fields, vineyards, meadows and pastures, shrubs and woods. 3 0 8 P O V Z E T K I / R IA S SU N TI / A B STR A C TS R adovan C U N JA , mag., Pokrajinski muzej Koper, 66000 Koper, KidriCeva 19, Slovenija P R IS P E V E K A R H E O L O G IJE K Z G O D O V IN I V IN SK E T R T E IN V IN A N a podlagi fosilnih najdb je mogoce slediti razvoju trte vse do obdobja spodnje krede. NajstarejSi zanesljivi dokazi o obstoju ro d u Vitis, v katerega sodi tudi vinska trta, pa so iz terciara. C eprav je Clovek poznal divjo vinsko trto Ze od mlajSega paleolitika dalje, je mogoCe govoriti o zaCetkih kultiviranja vinske trte Sele na prehodu iz pozne b ak re n e v zgodnjo bronasto dobo na prostoru BliZnjega vzhoda v zvezi s preh o d o m na polikulturno poljedelstvo. O d tu se je gojenje vinske trte razSirilo v M ezopotam ijo, Egipt in v egejski prostor. G rska kolonizacija in trgovanje sta navado uZivanja vina razSirila tudi v jadranski prostor, zahodni M editeran in v notranjost Zeleznodobne Evrope, m edtem ko se je njeno gojenje na tem prostoru razSirilo s kasnejSo rim sko ekspanzijo. O d tedaj dalje je vinska trta v Istri skupaj z oljko naj-pom em bnejSa k u lturna rastlina. R adovan C U N JA , mag., M useo regionale di Capodistria, 66000 C apodistria, Via KidriC 19, Slovenia IL C O N T R IB U T O D E L L 1A R C H E O L O G IA A LLA S TO R IA D E LL A V IT E E D E L V IN O Sulla base di rep erti fossili e possibile seguire lo sviluppo della vite sin dal periodo dei C retaceo inferiore. Le testim onianze sicure piu antiche sulkesistenza dei genere vitis, al quale appartiene anche la vite, risalgono al Terziario. Benche 1'uomo conoscesse la vite selvatica sin dal dei paleolitico inferiore, possiam o pariare di coltivazione della vite appena a cavallo tra 1' eta dei ram e e quella dei bronzo, quando nelle regioni dei M edio O riente la coltivazione dei campi passa dalla m onocoltura alia policoltura. D a qui, la coltivazione della vite si espande in M esopotam ia, in E gitto e nelle regioni che si affacciano sui M are Egeo. 3 0 9 D E Z E L A R E FO S K A La colonizzazione greca ed il commercio diffusero il consumo dei vino anche n e lfa re a adriatica, nel M editerraneo occidentale e nelle zone interne d ell'E uropa d e lfe ta dei ferro, m entre in questa zona la sua coltivazione si diffuse piu tardi con 1'espansione rom ana. D a allora, la vite, assieme alfolivo, e diventata la coitura piu im portante deli' Istria. Radovan C U N JA , M.A., The Regional M useum Koper, 66000 Koper, Kidriceva 19, Slovenia T H E C O N T R IB U T IO N OF A R C H A E L O G Y TO T H E H ISTO RY OF T H E V IN E A N D W IN E On the basis of fossil findings the developm ent of the vine can be traced back as far as the early Cretaceous period. The oldest reliable evidence of the existence of the family Vitis, to which also the vine belongs, are from the Tertiary. A lthough man has known the wild vine since early Palaeolith, it can only be spoken about the beginning of the cultivation of the vine after the transition from th e late C opper into the early Bronze A ge when in the territories of the N ear E ast the change to polycultural farming occurred. From here viniculture spread to M esopotam ia, Egypt and into the A egean territory. G reek colonization and trade also helped spread the habit of consuming wine into the A driatic territories, Western M editerranean and far inside E urope of the Iron Age, while its growing in our region spread later with the Rom an expansion. Since then the vine has been, together with the olive tree, the m ost im portant cultural piant. 3 1 0 P O V Z E T K I / R IA SSU N TI / A BSTRA CTS D arja M IH E L IC , dr., izredni profesor Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Z R C S A Z U , 61000 Ljubljana, Novi trg 4, Slovenija V IN O G R A D N IS T V O IN VINSKA T R G O V IN A NA S R E D N JE V ESK EM P IR A N SK EM O BM O CJU Med kulturam i, ki so nekdaj uspevale na Piranskem , je imela primat vinska trta. T o ni presenetljivo, saj je istrska obala poznala kulturo vinske trte ze v rimski dobi. Po propadu rim skega cesarstva so rom anski staroselci in novi slovanski prigleki ohranili uveljavljeno tradicijo gojenja trte in pro izvodnje vina. Piranska vinogradniska podrocja so bila (skupaj s Piranom ) do 1283 pod svetno nadoblastjo oglejskega patriarhata, nato pa pod Benetkam i. Last-niske pravice nad tukajsnjimi agrarnim i nepremicninami so uzivale razlicne skupnosti, tako svetne (piranska kom una) kot cerkvene (od stevilnih do-macih in tujih cerkva, samostanov, verskih bratovscin, do trzaske, koprske skofije in oglejskega patriarhata, ki je na Piranskem ohranil nekaj posesti) ter stevilni zasebniki. Prispevek obravnava v prvem delu lastnistvo nad vinogradi v sred-njeveskem Piranu, razm erje m ed lastniki in obdelovalci vinogradniskih povrSin ter tehniko obdelave vinogradov. V drugem delu predstavlja dva pre-vladujoca nacina trgovanja z vinom na debelo ter (pre)kupcevanje z njim na drobno. D arja M IH E L IC , dr. sc., consigliere scientifico allTstituto di Storia "Milko Kos ", CRS ASSA, 61000 Ljubljana, Novi Trg 4, Slovenia LA V IT IC O L T U R A E D IL C O M M ER C IO D EL VINO N E L U A R E A D E L L A P IR A N O M ED 1EV A LE T ra le coiture piu diffuse nel passato n e lfa re a piranese primeggiava quella della vite. La cosa non sorprende, poiche la costa istriana conosceva la coitura della vite gia in epoca rom ana. A lia caduta dellTm pero rom ano gli indigeni latini ed i nuovi arrivati slavi m antennero 1’afferm ata tradizione della coitura della vite e della produzione dei vino. Sino al 1283, le zone viticole piranesi vennero a trovarsi (assieme a Pirano) sotto 1'autorita tem p o rale dei P atriarcato di A quileia, quindi sotto Venezia. I diritti di pro-3 1 1 D E Z E L A R E FO S K A p rieta relativi agli immobili agrari della zona ap partennero a varie comu-nita, sia tem porali (il com une di Pirano) sia ecclesiastiche (da num erose chiese locali e straniere, conventi, confraternite religiose, al Vescovado di Trieste, di C apodistria, al P atriarcato di A quileia, che nel piranese man-tenne alcune pro p rieta), nonche a num erosi privati. 11 contributo tra tta nella prim a p arte la pro p rieta dei vigneti nella P irano m edievale, il rap p o rto tra i proprietari ed i coltivatori degli appezzam enti, nonche le tecniche di coltivazione dei vigneti. Nella seconda p arte p resenta i due m etodi prevalenti di com mercio dei vino alfingrosso, nonche la (ri)vendita dei vino al minuto. D arja M IH E L IC , P hD , Scientific councillor, The Historical Institute 'Milko K os1, Science and R esearch C entre of the Slovenian A cadem y of Sciences and A rts, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, Slovenia V IN IC U L T U R E A N D W IN E T R A D E IN T H E P IR A N R E G IO N OF T H E M ID D L E A G ES O f th e cultures th a t used to grow in the region of Piran the vine has always had a primacy. This is not surprising at all, as the coast of Istria already knew the vine in the R om an era. A fter the fall of the R om an em pire the R om an aborigines and th e Slavic newcomers kept the tradition of cultivating the vine and producing wine. Until 1283 th e vinicultural areas in th e region of Piran were (including the town of Piran) under the worldly jurisdiction of th e Patriarch of A quilea and later under th at of Venice. The ownership rights over the agrarian real estate pro p erty w ere held by different worldy com munities (such as th e com m une of Piran) as well as by church com m unities (by the numerous local and foreign churches, m onasteries, religious fraternities, the dioceses of K oper and T rieste and the patriarchate of A quilea, which in Piran had retained some property), and by num erous individual owners. In its first p a rt th e article discusses the ownership of the vineyards in the M edieval P iran, the relations betw een the owners and th e cultivators, and finally the m ethods of cultivating the vineyards. In th e second p art it presents two of the prevailing ways of trading wine Wholesale and selling it by retail. 3 1 2 PO V Z E T K I / R IA SSU N TI / ABSTRACTS Darko Darovec, mag., asistent, Znanstveno raziskovalno sredisce Republike Slovenije, Koper, 6000 Koper, Garibaldijeva 18, Slovenija VINOGRADNISTVO IN VINARSTVO KOT POGLAVITNA GOSPODARSKA PANOGA SEVERNE ISTRE V OBDOBJU BENESKE REPUBLIKE Prispevek prikazuje pomen vinogradnistva in vinarstva za razvoj mest v danasnji slovenski Istri, Kopra, Izole in Pirana. V zgodnjem srednjem veku je bila to osnovna gospodarska dejavnost, ko je vino v obdobju blagovno-menjalnega gospodarstva igralo vlogo osnovnega menjalnega sredstva. Tega se je dobro zavedala tudi Beneska republika ob osvojitvi navedenih mest konec 13.stoletja, saj je z vrsto zakonskimi uredbami skusala cimvec dohodka od prodaje vina spraviti v svojo drzavno blagajno. Istrani so se temu upirali zlasti s povecanim tihotapstvom. Z raznimi represivnimi ukrepi in povecanim nadzorom so po svojih moceh Benecani poskusali tihotapstvo zavirati, kar pa jim ni vselej uspevalo. Razni ohranjeni popisi davcnih pri-hodkov od pridelave in prodaje vina pa omogocajo rekonstrukcijo kolicine pridelanega vina za prodajo, ki je v 18.stoletju presegalo 26.000 hl vina na leto. Na podlagi tedanjih kronistov, novigrajskega skofa Tommasinija in kranjskega polihistorja Valvasoija, pa je v prispevku prikazan tudi nacin in osnovne znacilnosti vinskega proizvodnega procesa. Darko DAROVEC, mag., assistente, Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Capodistria, 6000 Capodistria, Via Garibaldi 18, Slovenia LA VITIVINICOLTURA QUALE PRINCIPALE A TO V ITA ECONOMICA DELLTSTRIA SETTENTRIONALE ALUEPOCA DELLA REPUBBLICA DI VENEZIA II contributo illustra 1’importanza della vitivinicoltura nello sviluppo delle citta delFattuale Istria slovena, Capodistria, Isola e Pirano. NelFalto medioevo era 1’attivita economica piu importante, quando il vino, alFepoca delPeconomia di scambio, costituiva la merce principale dei baratto. Anche la Repubblica di Venezia ne era consapevole quando, alia fine dei XIII secolo, conquisto le succitate localita. Con una serie di norme cerco infatti 3 1 3 D E Z E L A R EFO SK A di incamerare nell’erario una quantita quanto maggiore di introiti provenienti dalla vendita dei vino. Gli istriani reagirono con una forte espansione dei contrabbando. Con varie misure repressive ed un maggiore controllo Venezia tento, per quanto possibile, di contrastare il fenomeno, cosa che non sempre le riusci. Diversi documenti riguardanti i dazi sulla produzione e sulla vendita dei vino ci offrono una visione della quantita di vino prodotto per la vendita, che nel XVIII secolo superava i 26 mila ettolitri annui. II contributo illustra pure il metodo e le caratteristiche della vitivinicoltura, sulla base delle cronache di allora dei vescovo di Cittanova, Tommasini, e dei poligrafo della Camiola, Valvasor. Darko DAROVEC, MA, assistent, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper, 6000 Koper, Garibaldijeva 18, Slovenia WINE GROWING AND VINICULTURE AS THE MAIN BUSINESSES OF NORHTHERN ISTRIA IN THE TIME OF THE VENETTAN REPUBLIC The article describes the importance of wine growing and viniculture for the development of the towns in the region called Slovenian Istria today, i.e. Koper, Izola and Piran. In the early Middle ages this was the basic business when wine in the era of trade based on exchange of goods played the role of the main means of exchange. Of this also the Venetian Republic was very well aware when towards the end of the 13th century it seized the towns mentioned above. With a number of statutory provisions it tried to direct as much income from wine trade as possible into its own treasury. The Istrians tried to resist this mainly through increased smuggling. The Venetians made efforts to reduce it, mainly through different repressive measures, which did not always prove successful. Various lists of fiscal income from the production and the sales of wine kept in the archives make possible a reconstruction of the quantities of wine traded, which in the 18th century exceeded 18.000 hectolitress (about 1.580.000 gallons) a year. On the basis of the contemporary chronicles by Tommasini, the bishop of Novigrad, and by the Carniolan polyhistorian Valvasor, the article also describes the methods and the basic characteristics of the process of wine production in those days. 3 1 4 P O V Z E T K I / R IA S SU N TI / A BSTRA CTS Pavle M E R K U , prof., 3410 Trst, Via Rosseti 113, Italija V A R IA C IJE N A "B R EN TO " A vtor na podlagi trzaskih srednjeveskih arhivskih virov analizira izvor in uporabo besede brenta. Ugotavlja, da so razne izpeljanke iz te besede za vinogradnisko posodo nanasajo tudi na oznacevanje poklica kar scasoma p reide v priim ek. Poleg tega poskusa ugotoviti se druga osebna in krajevna im ena izvirajoca iz vinogradnistva ter na tej podlagi razm erja m ed trzaskim ali italijanskim in slovenskim zivljem. Pavle M E R K U , prof., 34100 Trieste, Via Rossetti 113, Italia V A R IA Z IO N I D E L T E R M IN E "B R E N T A ” Sulla base di fonti archivistiche triestine medievali, fa u to re analizza 1'origine e fu so dei term ine brenta. C onstata che i vari term ini derivati da questa parola, che sta ad indicare il tipico contenitore usato nella viticoltura, si riferiscono anche a lf attivita stessa, che in seguito si trasform a in cognom e. Cerea inoltre di individuare altri nomi di persona e di localita, derivanti dalla viticoltura e, su questa base, il rapporto tra la popolazione triestina o italiana e quella slovena. Pavle M E R K U , B.A., 34100 Trieste, Via Rossetti 113, Italy V A R IA T IO N S ON "B R EN TA " O n th e basis of m ediaeval archival sources of Trieste the author ana-lyses the origin and the use of the word 'brenta'. He States th at various derivatives of this w ord for vessels used in wine growing also refer to various trades and gradually they becom e family names. H e also tries to find o ther personal nam es and toponym s derived from expressions used in viniculture and on this basis the relation betw een Slovene population and the Italian one, i.e. th at of Trieste. 3 1 5 D E V E L A R E F O S K A Eva H O L Z , dr., viSja znanstvena sodelavka SA Z U , Zgodovinski inStitut Milka Kosa ZR C SAZU, Novi trg 4, 61000 Ljubljana, Slovenija O UV O ZU VINA NA KRANJSKO IN O NJEGOVEM PONAREJANJU V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA Po koncanih napoleonskih vojnah so naSi kraji ponovno priSli pod avstrijsko oblast. Ob tem so nastale nekatere spremembe pri razmejitvi posameznih pokrajin. Te spremembe so vplivale tudi na razmere v gospodarstvu, med drugim tudi na trgovino z vinom. Na Kranjsko so v prvi polovici 19. stoletja uvaZali vino iz vseh okoliskih deZel pa tudi iz nekaterih italijanskih vojvodin in Cipra. Spremembe pri razmejitvi so najbolj pri-zadele Istro. Druge deZele so si znale pomagati na razlicne nacine. Drzavna in deZelna oblast sta si skuSali s carino in naklado ustvariti neke stalne dohodke (znacilno je, da je bila deZelna naklada vedno visja od drZavne earine), izvozniki vina pa so skusali svoje pridelke cim bolj ugodno prodati. PonavljajoCi se predpisi o earini in nakladi namigujejo tudi na to, da je bilo tihotapljenje kar donosen posel. Poleg tega je morala drZavna oblast preganjati Se ponarejevalce vina. Eva HOLZ, dr. sc., Istituto di Storia "Milko Kos", CRS ASSA, 61000 Ljubljana, Novi Trg 4, Slovenia D ELLTM PORTANZA DEL VINO NELLA CARNIOLA E DELLA SUA A D U LTER A ZIO N E NELLA PRIMA META DEL XIX SECOLO Dopo le guerre napoleoniche le nostre localita tornarono sotto il dominio austriaco. In questo periodo subentrarono alcuni cambiamenti nella delimitazione delle singole province. I cambiamenti influirono pure suile condizioni economiche, tra l'altro anche sui commercio dei vino. Nella prima m eta dei XIX secolo la Carniola importava vino da tutte le province limitrofe, nonche da alcuni ducati italiani e da Cipro. I cambiamenti relativi alia nuova delimitazione amministrativa colpirono soprattutto 1'Istria. Le altre province fecero fronte alia situazione in vari modi. Le autorita statali e provinciali tentarono di creare alcune fonti sicure di introito attraverso dazi doganali e tributi (caratteristico il fatto che i tributi provinciali fossero sempre superiori ai dazi doganali statali), mentre gli esportatori di vino 3 1 6 P O V Z E T K I / R IA S SU N T I / A B STR A C TS cercavano di vendere i loro prodotti in maniera quanto piu favorevole. II susseguirsi di disposizioni riguardanti i dazi doganali e i tributi lascia anche intendere che la pratica dei contrabbando era piuttosto fruttuosa. E le autorita statali erano impegnate anche a perseguire coloro che adul-teravano il vino. Eva HOLZ, PhD, The Historical Institute 'Milko Kos', Science and Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 61000 Ljubljana, Novi trg 4, Slovenia A BOUT IM PORTING WINE TO CARNIOLA AND FALSIFYONG IT IN T H E FIRST H A L F OT T H E 19lh CENTURY A fter the end of Napoleonian Wars Austri a regained authority over our country. On this occasion some changes of the inner borders between individual provinces occurred. These changes also influenced the conditions in economy, including wine trade. In the first half of the 19th century wine was imported to Carniola from all the neigbouring provinces as well as from some Italian duchies and from Cyprus. Of all the provinces it was Istria that was affected the heaviest by the changes of borders. All other provinces managed to overcome it in different ways. The state and province authorities tried to establish a permanent income through duties and additional taxes (it is characteristic that the province taxes were always higher than the state duties), the exporters of wine on the other hand tried to sell their produce as well as possible. The reiterating regulations of duties and additional taxes also give a hint that smuggling was quite a profitable business. Besides, the state authorities had to prosecute wine falsifiers. 3 1 7 D E V E L A R E F O S K A Roberto STAREC, prof., PedagoSka fakulteta, 34100 Trst, Via Tigor 22, Italija ZAPISI O ISTRSKEM VINOGRADNISTVU IZ 19. STOLETJA O d 18. stol. dalje se v razlicnih delih E vrope pojavljajo pisci, ki v svojih spisih, najsi bodo znanstveni ali poljudni, prouCujejo nafiine za izboljSanje km etijskih tehnik. V tem duhu nastanejo v Istri 19. stol. dela o vinogradnistvu in o proizvodnji vina, njihovi avtorji pa so Pietro Predonzani (1820) iz PoreCa, Pietro Stancovich (1825) iz Barbane, Nicold Del Bello (1876) iz Kopra in Carlo H ugues (razIiCni spisi okoli leta 1890), direktor Ekspe-rimentalne vinsko-sadjarske postaje v PoreCu. Predonzani poziva vinogradnike, naj opustijo stare nadine vinogradnistva, CeS da so preveC obremenjeni s predsodki, vendar so njegova navodila zelo sploSna in nepopolna. V nasprotju z njim Stancovich, vseskozi po-zoren bralec najsodobnejSih publikacij svojega Casa, sam preizkuSa in znan-stveno prouCuje rezultate novih naCinov pridelave vina. Del Bello je nata-nCen in jasen, vendar je njegov prispevek (najveC o piranskem zaledju) predvsem opisne narave. Hugues pa, stoletje se z njim 2e poCasi izteka, zastopa t& odloCno moderno vizijo: njegov pristop je pragmatiCen in strogo znanstven. Sicer pa vsi pisci kritiCno gledajo na Stevilne dotlej tradicionalne naCine vinogradnistva in vzpodbujajo domaCe vinogradnike, naj veC pozornosti namenijo kakovosti svojega proiozvoda. Roberto STAREC, prof., Facolta di Magistero, 34100 Trieste, Via Tigor 22, Ialia SCRITTI ISTRIANI DELL' OTTOCENTO SULLA VINICULTURA A partire dal Settecento, in varie parti d'Europa, numerosi autori si occupano dei miglioramento delle tecniche agricole, con scritti sia sci enti fici che divulgativi. In Istria nell’Ottocento pubblicano opere sulla coltivazione della vite e sulla produzione dei vino Pietro Predonzani (1820) di Parenzo, Pietro Stancovich (1825) di Barbana, Nicold Del Bello (1876) di Capodistria e Carlo Hugues (diversi scritti intorno al 1890), direttore della " Sta-zione enopomologica sperimentale deli’Istria” di Parenzo. Predonzani invoca 1'abbandono dei vecchi metodi di coltivazione, viziati da molti pregiudizi, ma le sue prescrizioni sono generiche e insufficienti. 3 1 8 P O V Z E T K I / R I A S S U N T I / A B S T R A C T S Stancovich invece, atten to lettore delle pubblicazioni piu aggiornate d ellep o c a, sperim enta in prima persona ed esamina razionalmente i risul-tati delle nuove procedure. Del Bello e accurato e preciso, ma il suo contributo (relativo alia campagna di Pirano) e prevalentemente di carattere descrittivo. Hugues infine, ormai sui finire dei secolo, mostra una visione decisamente m oderna: il suo approccio e pragmatico e di taglio rigoro - samente scientifico. In tutti gli autori sono costanti le critiche a molte pratiche tradizionali di viticultura e 1'invito a dedicare cure maggiori alia qualita dei prodotto. Roberto STAREC, BA, The Faculty of Education, 34100 Trieste, Via Tigor 22, Italy RECO RD S ON ISTRIAN V IN IC U L T U R E FROM TH E 19th CENTURY Since 18th century authors have appeared in different parts of Europe who in their writings, scientific as well as popular, have searched for impro-vement of farming methods. Following this tradition works on viniculture and on wine production appear in Istria of the 19th century, the authors of which are Pietro Predonzani (1820) from PoreC, Pietro Stankovich (1825) from Barbana, Nicolo Del Bello (1876) from Koper and Carlo Hugues (different papers about 1890), the director of the 'Experimental Wine and Fruit Growing Station’ in PoreC. Predonzani appeals to wine growers to give up old methods of wine growing, which in his opinion are burdened with prejudice, his instructions, however, are very general and incomplete. In contrast to him Stankovich, always an attentive reader of the most up-to-date publications of his time, experiments w ith new methods of wine growing and researches the results of these scientifically. Dell Bello is accurate and ciear, but his contribution, the greatest part of it being about the hinterland of Piran, mostly of descriptive character. Hughes on the other hand, the century coming slowly to its end, already advocates for the decisively modern vision: his attitude is pragmatic and strictly scientific. Anyway, all the authors look critically on numerous traditional methods of wine growing and encourage the native wine growers to pay more attention to the quality of their product. 3 1 9 D E Z E L A R E F O S K A Igor PR E SL , kustos, Pom orski muzej "Sergej M asera" Piran, 66330 Piran, C ankarjevo nabre2je 3, Slovenija V IN O G R A D N IS T V O V V A SE H K O P R S K E G A Z A L E D JA O D S R E D IN E 19. S T O L E T JA D O P E T D E S E T IH L E T 20. STO LETJA D o druge polovice 19. stoletja so evropske trte ogrozali prevsem skod-ljivci iz vrst polZev, zu2elk in pajkov, proti katerim se je vinogradnik lahko boril le z golimi rokam i in ognjem. 2,e v 18. stoletju je ponekod zakonodaja obvezovala km ete, da so uniCevali zajedalce sadnega drevja in vinske trte. A zakoni m n ogokrat niso bili spostovani, pa tudi vrazevernost je prispevala svoje. K m etje so nam rec verjeli, da so bube, gosenice in podobne Zivalice edino znam enje rodovitnosti zemlje, cesar ne gre unicevati ... P onekod so okoli debla trte ovili v olju nam ocene cunje, zenske in otroci pa so pobirali skodljivce in njih zarod ter jih se2igali. P o lle so unicevali s klescami za orehe, ce niso, posebno v francoskih vinorodnih pokrajinah, koncali na mizi. T rto je bilo treb a varovati tudi p red pajki, ki so grizljali cvetove, s spletanjem m re l pa silili rastlino v nenaravne oblike rasti ... Sredi 19. stoletja so proti grozdni plesnobi trte Iveplali, v osem destih letih so zaradi pero n o sp o re skropili z raztopino m odre galice, istocasno pa je trtn a us ze uniCevala evropske vinograde. R evolucionarnih sprem em b, ki jih je prineslo zasajanje na to nadlogo odprtih podlag, je bila d eleln a tudi Istra. Igor PR ESL, conservatore, M useo dei m are "Sergej M asera" di Pirano, 66330 Pirano, Riva C ankar 3, Slovenia LA V IT IC O L T U R A N EI V IL L A G G I D E L R E T R O T E R R A C A P O D IS T R IA N O D A L L A M E T A ' D E L X IX SEC O LO A G L I A N N I C IN Q U A N T A D E L XX S E C O L O Fino alia seconda guerra m ondiale le viti europee erano minacciate so p rattu tto da parassiti come chiocciole, insetti e ragni, contro i quali il viticoltore po tev a com battere soltanto a mani nude e con il fuoco. G ia nel X V III secolo la legislazione qua e la obbligava i contadini ad elim inare i parassiti degli alberi da frutto e d ella vite. M a le leggi spesso non venivano osservate e anche p er colpa della superstizione. I contadini infatti cre-devano che le crisalidi, le larve ed altri simili anim aletti fossero 1’unico 3 2 0 P O V Z E T K I / R IA SSU N TI / A BSTRA CTS segno della fertilita dei terreno, e che quindi non andavano sterm inati ... Q ualcuno avvolgeva attorno al fusto delle viti degli stracci imbevuti di olio, m entre donne e bam bini raccoglievano i parassiti che poi bruciavano. Le i chiocciole venivano elim inate con degli schiaccianoci, quando non venivano i consum ate a tavola, specie nelle regioni vinicole francesi. La vite andava p ro te tta anche dai ragni che divoravano i fiori, m entre la pianta veniva costretta a crescere in form e innaturali ... Nella m eta dei X IX secolo le viti venivano solforate p er proteggerle dalla muffa delhuva, negli anni O ttanta venivano irrorate con solfato di ram e contro la peronospera, m entre la | fillossera stava gia arrecando danno enorm i ai vigneti europei. Nuovi m etodi di coltivazione capaci di fronteggiare questa piaga portarono a cam biam enti rivoluzionari che interessarono anche 1'Istria. Igor PR E SL , curator, The Sergej M asera M aritim e M useum Piran, 66330 P iran, C ankarjevo nabrezje 3, Slovenia T H E V IL L A G ES O F K O P E R ’S H IN T E R L A N D F R O M T H E M ID D L E O F T H E 19th T O T H E F IFT IE S OF T H E 20th C EN TU R Y U ntil the second half of th e 19th century E urope's vines w ere endangered mainly by th e pest such as different species of snails, insects and spiders, against which th e w inegrow er could only fight with his bare hands and with fire. As early as in the 18th century farm ers w ere obliged by law to exterm inate the parasites of fruit trees and of vine. The laws were, ho-w ever, often not r-espected, partly superstition contributed to the fact. Farm ers believed th a t pupae, caterpillars and similar little animals w ere the only sign of th e fertility of the soil and w ere therefore not to be exterm inated ... In som e places rags soaked in oil were w rapped round the stem of th e vine, w om en and children gathered th e pest and b urned it. Snails w ere annihilated by nutcrackers if they didn't, especially in French winegrowing regions, m ake their end served on table. The vine also had to be p ro tected against spiders, which chewed on the blossoms and by weaving their nets forced the plants into unnatural forms of growth. In the m iddle of th e 19th century sulphur was applied against th e mildew of th e vine, in the eighties vines were sprayed against P eronospora with a solution of copper vitriol, at th e same tim e th e wine louse already was causing enorm ous dam age in E u ro p e an vineyards. Istria too took its share in revolutionary changes b rought by planting sorts resistant to this plague. 3 2 1 D E Z E L A R E F O S K A A ndrej D U L A R , mag., Slovenski etnografski muzej, 61000 Ljubljana, P resernova 20, Slovenija V IN O G R A D N IS T V O S LO V EN SK E ISTR E V A R H IV IH SLO V E N SK E G A E T N O L O S K E G A M U Z E JA Po drugi svetovni vojni je Slovenski etnografski muzej za svoje p o trebe organiziral vec etnoloskih terenskih ekip. D ve m ed njimi (leta 1949 in 1950) sta bili tudi v Slovenski Istri. Clani ekip so m ed drugim raziskovali vinogradnistvo. Z b ra n o pisno gradivo iz arhiva m uzeja govori o trtnih vrstah, prim erni zemlji za zasajanje trt in o nacinih sajenja, vrstah grozdja, obdelavi vinograda, trgatvi te r o prodaji grozdja in vina v mesta. Slikovno gradivo (risbe in fotografije) pa nam kazejo nacine zasajanja trt, vinske kleti, vinogradniska opravila, transport grozdja in vina, vinogradniske naprave, orodje in posodje. A ndrej D U L A R , mag., M useo etnografico sloveno, 61000 Ljubljana, P resernova 20, Slovenia LA V IT IC O L T U R A D E L U IS T R IA S LO V EN A N E G L I A R C H IV I D E L M U SE O E T N O G R A F IC O SLO V EN O D opo la seconda guerra m ondiale il M useo etnografico sloveno orga-nizzo p er le pro p rie necessita diversi gruppi etnografici di ricerca sui territorio. D ue di essi (nel 1949 e nel 1950) operarono anche n elklstria slovena. I due gruppi effettuarono tra 1'altro anche delle ricerche sulla viticoltura. La raccolta degli scritti provenienti dalbarchivio dei M useo tra tta le specie di viti, il tipo di te rren o vitifero ed i m etodi di piantagione, i tipi di uva, la coltivazione dei vigneto, la vendem m ia, nonche la vendita delkuva e dei vino nelle citta. II m ateriale iconografico (disegni e fotografie) ci m ostrano invece i m etodi di piantagione delle viti, la cantina vinicola, 1'arte della viticoltura, il trasp o rto delkuva e dei vino, i macchinari, gli attrezzi ed i contenitori usati nella viticoltura. 3 2 2 P O V Z E T K I / R IA S S U N T I / A B S T R A C T S A ndrej D U L A R , M A, Slovenian Ethnographical Museum, 61000 Ljubljana, P resernova 20, Slovenia T H E V IN IC U L T U R E O F S LO V EN IA N ISTR IA IN T H E A R C H IV E S O F T H E E T H N O G R A P H IC A L M U SEU M A fter th e Second W orld W ar th e Slovenian Ethnographical M useum set up a num ber of ethnological field parties. Two of them (in 1949 and 1950) also w orked in Slovenian Istria. A m ong other areas the parties researched \ viniculture. T he collected w ritten m aterials in the archives of the museum give evidence of the vine species, the soil suitable for planting and ways of planting, the cultivation of vineyards, of vintage and selling grapes and wine to towns. G raphical m aterial (photographs and drawings) show the ways of planting th e vine, wine cellars, various winegroweris jobs, th e transportation of grapes and wine, vinicultural devices, tools and dishes. 3 2 3 D E Z E L A R E F O S K A Igor P R E SL , kustos, Pom orski muzej "Sergej M asera" Piran, 66330 Piran, C ankarjevo nabrezje 3, Slovenija V IN O G R A D N IS T V O V T R U S K A H PO D R U G I S V E T O V N IV O JN I B esedilo obravnava stanje in sprem em be v vinogradnistvu in vinarstvu po 2. svetovni vojni. Bolj kot dogodki leta 1954 je to dejavnost in obravnavani kraj oznacila industrializacija slovenske obale, selitve iz vasi v m esta v prvem obdobju in vracanja v vasi, oz. dnevne migracije v drugem. Pob kmecki znacaj aktivnega dela prebivalstva daje pecat celotni vaski skupnosti, vecje m aterialne moznosti in pom anjkanje casa pa dolocajo okvire km etijski proizvodnji. Igor PR ESL, conservatore, M useo dei m are "Sergej M asera" di Pirano, 66330 Pirano, Riva C ankar 3, Slovenia L A V IT IC O L T U R A A T R U S K E D O P O LA II G U E R R A M O N D IA L E II contributo tra tta la situazione e i cam biam enti subentrati nelbam bito della vitivinicoltura dopo la seconda guerra m ondiale. Piu che dagli avve-nim enti dei 1954, 1' attivita e la localita in questione furono caratterizzate dapprim a dal fenom eno deH'industrializzazione della riviera slovena e della m igrazione della popolazione dai villaggi nelle citta, e in seguito da quello dei ritorno, ovvero della pendolarita. L 'a ttiv ita p e r m eta agricola della popolazione contraddistingue 1'intera com unita rurale, m entre 1'entita della produzione agricola dipende dal grado di m aggiore benessere e dalla m ancanza di tem po. 3 2 4 P O V Z E T K I / R IA S SU N TI / A BSTRA CTS Igor PR ESL, curator, The Sergej M asera M aritim e M useum Piran, 66330 Piran, C ankarjevo nabrezje 3, Slovenia T H E V IN IC U L T U R E IN T R U S K E A F T E R T H E SEC O N D W O R LD W A R T he text discusses th e state and the changes in viniculture and in winegrowing after th e Second W orld W ar. M ore than by th e events in 1954 this activity and the place itself have been characterized by the industrialization of the Coastal region of Slovenia, by the migrations from the country to towns in th e first and by returning to villages, accom panied by daily com m uting in th e second period. Sem iagrarian character of the active part of the population gives a special stamp D E Z E L A R E F O S K A Emil Z O N T A - ISTR IJA N , novinar v pokoju, 66000 Koper, II. prekom orske 23a, Slovenija O D B E N D IM E D O S T A R E G A VINA K ako pridelati dobro vino. Kako ocuvati njegove znacilnosti in prijeten zdrav okus. Kako iz grozdja (in njegovih derivatov) izvleci najvecjo korist. S kaksnimi tezavami in problem i pri teh zahtevnih opravilih se je spoprijel istrski kmet. Koliko so mu koristile njegove lastne in izkusnje (njegovih) prednikov. K ako so ljudje m ed trgatvijo, kuhanjem m osta, pretakanjem in shranjevanjem ml.adega vina ziveli v posebnem ritm u, ki sta ga narekovala pozno poletje in jesen. Nekaj teh navad in izkusenj je opisanih v tem besedilu. Emil Z O N T A - ISTR IJA N , giornalista, 66000 Capodistria, II Brigata d '0 1 trem are 23a, Slovenia D A LL A V E N D E M M IA A L V IN O V E C C H IO Com e otten ere dei buon vino. Com e conservare le sue caratteristiche ed il suo sapore sano e amabile. Come sfruttare al meglio l'uva (ed i suoi derivati). Le difficolta ed i problem i che affrontava il contadino istriano in questa laboriosa attivita. I vantaggi delle sue esperienze e di quelle degli avi. Com e viveva la gente d u rante la vendem m ia, la ferm entazione dei mosto, il travaso e la conservazione dei vino novello, un periodo che a partire dalla fine delhestate si inoltra nelhautunno ed e caratterizzato da un ritm o tutto particolare. Costumi ed esperienze che troviam o descritti in questo articolo. 3 2 6 P O V Z E T K I / R IA S S U N T I / A B S T R A C T S Em il Z O N T A - IST R IJA N , retired journalist, 66000 Koper, II. prekom orske 23a, Slovenia F R O M V IN T A G E T O O LD W IN E How to m ake good wine? How to preserve its characteristics and pleas-ant, healthy taste? H ow to get the best out of grapes (and its derivatives)? W hat w ere th e hardships and the problem s th e Istrian farm er had to cope with? To w hat benefit was he able to use his own experience and th at of his ancestors? H ow did people swing in a special rhythm dictated by the vintage, the ferm enting of m ust late during sum m er and early autum n? Some of these habits and experience are described in the present text. 3 2 7 D E Z E L A R E FO S K A D ario M A R U S IC , etnom uzikolog, 66320 Portoroz, Strunjan 18, Slovenija O J TI FO SK A , N A TO C I REFO SK A . V IN O V ISTRSKI LJU D SK I PESM I M edtem ko se ljudske pesmi izvajajo tudi brez vina pa je pitje vina v tradicionalnem kontekstu najveckrat zdruzeno s petjem . Ce je visoka druzba pila obicajno le d obra vina, je ljudstvo to v vsakdanjem 2ivljenju pocelo le redkokdaj, zato je pitje dobrega vina predstavljalo tudi hedonisticni mom ent. T e priloZnosti so bile veliki prazniki in predvsem poroke, tako da je povsem jasn a naveza vino - petje. Z notraj praznovanja p a so v pitju bili vsi izenaceni in so torej glasbene produkcije, cetudi stim ulirane z vinom, bile splosno sprejemljive. V prispevku so s prim eri prikazani eksplicitna in im plicitna vloga vina pri oblikovanju ljudske pesmi, ritualni znacaji kot na-prim er pri zdravljicah, priloznostno im provizirane pesmi in pesmi posve-cene vinu in pitju, ki so nastale ob praznikih. D ario M A R U SIC , ethnom usicologo, 66320 P ortorose, Strugnano 18, Slovenia E H TU , FO SC A , V E R S A IL R E FO SC O , IL V IN O N EI CANTI P O P O L A R I ISTR IA N I M entre i canti popolari vengono eseguiti anche in assenza di vino, tra-dizionalm ente il consum o dei vino e accom pagnato il piu delle volte dal canto. Se i ceti piu abienti consum avano di solito soltanto di qualita al contrario lo faceva m olto di rado. Percio le occasioni in cui si beveva dei buon vino costituivano anche dei m om em nti edonistici. Q ueste occasioni erano rap p resen tan te da grandi feste e soprattutto dai m atrim oni, riselta quindi evidente il legam e vino - canto. N elbam bito della festa, nella labagione, tutti diventavano uguali e quindi le produzioni musicali, benche ispirate dal vino generalm ente accettate. In questo contributo, attraverso degli esempi, sono indicati i ruoli espliciti ed impliciti assunti dal vino nelkelaborazione dei canti popolari, i caratteri rituali, per esem pio nei brindisi, i canti im provvisati di circostanza ed i canti dedicati al vino e al bere nati durante le feste. 3 2 8 P O V Z E T K I / R IA SSU N TI / A B STR A C TS D ario M A R U S IC , ethnomusicologist, 66320 Portoroz, Strunjan 18, Slovenia OJ T I FO SK A , N A T O C I R E F O SK A , W IN E IN ISTR IA N FOLK SONGS W hile folk songs can also be perform ed without wine, the consuming of wine is usually connected with singing. T he upper classes usually only drank the best wines, ordinary people only rarely had the opportunity to do so. So drinking of good wine also rep resen ted a hedonistic elem ent. These occa-sions w ere great festivities, mainly w edding parties, thus th e connection betw een wine and singing is quite ciear. W hen celebrating everybody was equal in drinking and so musical perform ance, although stim ulated by wine, was com monly accepted. In the article explicit and implicit role of wine in creating folk songs, ritual characters such as in toasts, occasional improvised songs, songs dedicated to wine, and songs created during celebrations are dem onstrated on examples. 3 2 9 D E Z E L A R E F O S K A Z denko F E R L E T IC , novinar-urednik, 66273 M arezige, M arezige 1, Slovenija V IN A K O P E R , N A S T A N E K IN R A Z V O J V K oprskem vinorodnem okolisu so V IN A K O P E R najvecji vinogradnik in kletar. O bdelujejo 450 hektarjev lastnih vinogradov, v kleti pa pridelajo od 300 do 350 vagonov vina. To pom eni, da obvladujejo skoraj tretjino vinogradniske proizvodnje v tem okolisu. Z a ostali dve tretjini skrbijo manjsi zasebni pridelovalci in le nekaj je takih, ki od vinogradnistva zivijo. Z ato imajo V inakoper zelo m ocan vpliv na razvoj panoge. N astala so leta 1947 k o t trgovska klet, ki je odkupovala trzne viske zasebnih vinogradnikov v nekdanji coni B Svobodnega traskega ozemlja. U stanovitev trgovske kleti se je pokazala kot d obra poteza, saj je p rom et izjemno hitro narascal. Z aradi tega so 2e leta 1951 zgradili novo, vecjo klet na danasnji lokaciji v Skocjanu. U sposobljena je bila tudi za prevzem in predelavo grozdja z zadruznih in drzavnih posestev, ki so ta k ra t zacela nastajati. Prvo trgatev so sprejeli leta 1953. Vecino nekdanjih zadruznih in drzavnih p o sestev sedaj obdelujejo sami, manjsi delez pridelka pa odkupijo od koope-rantov. V inakoper pridelajo in predelajo najvec rdecih vin, saj im a prav ta okolis v Sloveniji najboljse naravne pogoje za rdeca vina. V drugi polovici osem desetih let so se znasli v precejsnjih tezavah in podjetje je m oralo skozi postopek sanacije. V endar je to omogocilo, da nadaljujejo poslovanje brez hipotek iz preteklosti. Kljub sanaciji pa je stroka peljala razvoj naprej. Izbor vin so popestrili z vec novimi belim i sortam i, s katerim i dosegajo pridelke najvisje kakovosti. S pom ocjo sodobne predelovalne tehnologije so uspeli ovrednotiti tudi tradicionalno sorto - malvazijo, vlecni konj V IN A K O P E R pa ostaja priljubljena avtohtona sorta - refosk. Z denko F E R L E T IC , giornalista - redattore, 66273 M arezige, M arezige 1, Slovenia V IN A K O P E R , O R IG IN E E SVILU PPO L a V IN A K O P E R e il m aggiore p ro duttore e conservatore di vino nella zona vinicola capodistriana. L 'azienda coltiva in proprio 450 ettari di vigneto, m entre nelle proprie cantine produce dai 300 ai 350 vagoni di vino. 3 3 0 P O V Z E T K I / R IA S S U N T I / A B S T R A C T S In altre parole, controlla quasi un terzo della produzione vinicola della re gione. Gli altri due terzi sono in m ano a piccoli produttori privati e soltanto alcuni di loro vivono di vinicoltura. P er questo motivo la V inakoper ha una forte influenza sullo sviluppo dei settore. L'im presa e stata fo ndata nei 1947 com e cantina com m erciale, con il com pito di acquistare le eccedenze di m ercato dei viticoltori privati delTex Z o n a B dei T erritorio Libero di Trieste. L a costituzione della cantina com m erciale si rivelo una mossa azzeccata, p rem iata da un rapido aum ento della m ole d ’affari. E cosi, gia nei 1951 venne costruita nelkattuale ubicazione di San Canziano una cantina nuova e piu spaziosa. E ra attrezzata anche per 1' ammasso e la lavorazione delkuva proveniente dai vigneti delle cooperative e dai vigneti statali, che allora stavano sorgendo. Nei 1953 apri per la prim a volta le p roprie p o rte ai pro d o tti della vendem m ia. Oggi Tazienda lavora in proprio la m aggior p arte dei vigneti che allora erano di pro p rieta statale o delle cooperative, m entre acquista una piccola p arte dei raccolto dai propri cooperanti. L a V inakoper produce e lavora soprattutto vini rossi, questa zona della Slovenia p resen ta infatti le condizioni naturali migliori per questo tipo di vino. N ella seconda m eta degli anni O ttanta, 1'impresa ando incontro a notevoli difficolta e dovette affrontare un program m a di risanam ento. M a cio le perm ise di proseguire 1'attivita senza le ipoteche dei passato. N onostante il risanam ento, gli esperti proseguirono nelkopera di sviluppo dei settore. A rricchirono kofferta dei vini con nuove sorte di vino bianco, o tten en d o p rodotti di altissima qualita. A ttraverso m oderne tec-nologie di lavorazione, 1'impresa e riuscita a valorizzare anche la tradizionale M alvasia, m entre autentico fiore albocchiello della V IN A K O P E R rim ane 1'autoctono e apprezzato Refosco. Z denko F E R L E T IC , journalist - editor, 66273 Marezige, M arezige 1, Slovenia V IN A K O P E R , O R IG IN A N D D E V E L O PM E N T In th e region of K oper V IN A K O P E R is the m ost im portant wine grow er and cellaler. They own 450 ha of vineyards, in the cellar they produce from 300 to 350 railway carriages of wine. This means they control nearly a third of wine production in this region. Lesser owners take care of the rem aining two thirds and only a few m ake their living exclusively as wine 3 3 1 D E Z E L A R E FO SK A producers. So V inakoper have a great influence on th e developm ent of this line. They w ere founded in 1947 as a trading cellar, which bought m arket surplus from private wine growers in the form er zone B of the F ree T erritory of Trieste. T he founding of the cellar proved to be a wise decision as the turnover of the com pany grew extrem ely rapidly. T h at is why as early as 1951 a new, larger cellar was built on th e location in Skocjan. It was also ready to accept grapes from cooperational and state estates, which began to be form ed at th at time. The first vintage was accepted in 1953. Today most of th e form er cooperative and state estates are tilled by themselves, they buy a m inor p art of th e harvest from cooperationists. R ed wines represent the m ajor part of th e production in Vinakoper, it is in this region after all th at the natural conditions for th e growth of red grapes are the best in Slovenia. In th e second half of the eighties they found them selves in deep troubles and the com pany went through a process of im provem ent, which m ade it possible to continue doing business w ithout m ortgages from the past. In spite of th e troubles th e developm ent w ent on. T he choice of wines was m ade richer by introducing new white sorts, which reach vintages of the highest quality. T hanks to th e m ost up-to-date technologies they also m anaged to give value to the traditional sort the malvazija, but stili the popular autochtonous sort th e refosk rem ains their bestseller. 3 3 2 P O V Z E T K I / R IA S SU N T I / A B STR A C TS Iztok K L E N A R , enolog, V inakoper, 66000 Koper, Sm arska 1, Slovenija N A T O C IT E SI K O Z A R E C SONCA Tradicija, sedanjost in vera v prihodnost je rodila V inakoper, kjer smo s skupnim i mocmi nadaljevali vinsko tradicijo in sirili kakovost tega sprem-ljevalca nasega zivljenja. Vse bolj zrelo trzisce od nas zahteva boljse pogoje kletarjenja in preu d arn o sprem ljanje vina do koncnega kupca. O d vinogradnika se zahteva veliko znanja in truda, le z voljo in vero v vino smo lahko tem u kos. Iztok K L E N A R , enologo, V inakoper, 66000 Capodistria, V ia Sm arje I, Slovenia V E R S A T E V I U N B IC C H IE R E D I SOLE L a vitivinicoltura e sem pre stata nella storia sino ad oggi un fattore di vita estrem am ente im portante, anche e soprattutto degli istriani. L a tradizione, il p resen te e la fiducia nei futuro hanno condotto alia nascita della V inakoper, dove insiem e abbiam o po rtato avanti la tradizione vinicola e fatto crescere di qualita questo accom pagnatore della nostra vita. U n m ercato sem p re piu esigente richiede da noi sem pre migliori condizioni di conservazione nelle cantine ed un atten to e continuo controllo dei vino sino al consuma-tore. D al viticoltore si esige una profonda conoscenza ed un grosso impe-gno, richieste alie quali possiam o far fronte solo con volonta e fede nei vino. Iztok K L E N A R , oenologist, V inakoper, 66000 Koper, Sm arska 1, Slovenia FIL L Y O U R G LASSES W ITH SUN SH IN E T radition, th e present tim e and a firm belief in the future have given birth to V inakoper; w here forces have been gathered to continue the trad ition of th e w ine and p rom ote th e quality of this com panion on the ways of our lives. T he m ore and m ore m ature m arket expects us to provide b etter cellaring conditions and deliberate m onitoring of the wine all the way to the final custom er. A w inegrower m ust show great know ledge and effort, only with strong will and firm belief in wine we are able to cope with the dem and. 3 3 3