Izhaja vsak četrtek UREDNI8TVO IN UPRAVA: Trst, Ulic« Martin dedla LibertS (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P jo* Vittoria 18/11. Poit. pred. (caseEa post.) Trst 431. PoSt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovim »L M Ur NAROČNINA: četrtletna lir 450 — poBatna Ur 850 — letna lir 1600 • m ino remitvo: letna naročnina Ur 2800 Oglati po i ansambli; P.15 Pomenek s poslušavkami; 18.30 Jugoslovan- ki solisti: Sonranistka Danica Skerlec Plandl. pri klavirin Livia D’Andrea Romanelli; 19.15 Poglavja i-/ 7(Trv''r>viiiie slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Rod in mladost pesnika Prešerna«; 20.W Gospodarstvo in delo. Urednik Eeidii Vršaj; 21.00 Končni operne glasbe. Vodi Massimo Freccia. Sodelujta soprani.«'ka Anna Moffo >n tenorist Giuseppe Gismondo. V odmoru (približno ob 21.30): Misli in nazori, nripravil Frane Jeza, ,, W1TA 31. oktobra, Hv 11-45 Naš iukc-box: 12.15 P'-ir«ie: IS 20 »Sobota, nedelja in ponedeljek«, isrra v treh delanjih k’ jo ie n-misal Ednardo De Fi!:pno. nrevedel Martin Jevnikar. Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu, režira Jože Babič; 17 "'O Pn.ni vatikanski koncil. Poročila in komen-tarij; 1S 30 G1n«hpm oddaia za mladino, nripravil Dušan Jakonrn: 19.15 Družinski obzornik. Uradnik: Ivan T^^uersr^^ob • 70.30 Teden v Italiii; 20 45 Slo-v.-ncl^i Oktet: 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri. Berlinski simfonični orkester. TEDENSKI ROLED&VtCER I 25. oktobra, nedelia: Darja, Krizant 76. oktobra, ponedeliek: Demetrij, Evarist 27. oktobra, torek: Antonija, Sabina oktobra, sreda: Simeon, Mila 29. oktobra, četrtek: Ida, Narcis 30. oktobra, petek: Sonja, Alfonz 31. oktobra, sobota: Bolfenk, Lucila Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Kako so vri (Nadaljevanje s 1. strani) tli tel j nedostojno vede. S us lov je obtožil Hruščova tudi neuspehov v notranji in zunanji politiki, zlasti krize v poljedelstvu, zaradi njegove manije krčenja »deviške zemlje*. Spričo lega ne preostane drugega, kakor da Hruščov odstopi, je zak'jučil Suslov. Hruščov je molče poslušal, nato pa je v dolgem govoru jezno pobijal Obdolžitve in pri tem obsipaval Sus'ova tudi z žaljivimi izrazi. Ta je obrnjen k osta'im zamrmral : »Vid.ite, tovariši, da je nepoboljšljiv, zato nima smisla, da bi še razpravljali z njim.« Sledilo je glasovanje, ki je izpadlo poponoma negativno za Hruščova. Ta je tedaj zahteval sklicanje centralnega PAPEŽ V INDIJO Zdaj je že gotovo, da se bo papež udeležil evharističnega kongresa v indijskem meslu Bombavu. Pavel VI. je sam potrdil to nov;co med slovesno proglasitvijo 22 svetnikov iz Ugande. Kongres bo m-d 28 novembrom in 6. d.ecemb om. Sveti oČ2 bo od'ctei z 'etalom 3. decembra iz Rimi. Povratek je določen za dan 7. decembra zjutraj. Med svojim bivanjem v Bombayu bo papež »prejel predstavnike vseh v:'ro izpovedi v Indiji, tudi animistov, ki so n> najnižji stopnji religije. Papež je napove-da' v bazi i ki sv. Petra, da mora slediti kot misijonar božjemu ukazu; »Pojdite in 'go veri te vsem narodom«. Iz Indije b) papež naslovil na vse človeštvo poslanico s pozivom za boj p oti lakoti in za mir na svetu. NOBELOVI NAGRAJENCI Letošnjo nagrado za medicino sta prejela dva nemška znanstvenika. To sta Konrad Bloch, ki je ameriški državljan, in Teodor Lynen, ravnatelj biokemičnega zavoda v Monakovem. Oba ‘sta se odlikovala \v raziskovanju Kolestero’a in v zdravljenju poapnenja žil. Mirovna nagrada je bila podeljena, kot znano, ameriškemu črncu Luterju Kingu ki se že več let neustrašeno bori za pravice črncev v Združenih državah in odpravo plemenske mržnje. Kinga je spreje' kol priznalrtega borca za človečanstvo pred kratkim tudi papež Pavel VI. v posebni avdijenci. Nobelova nagrada za slovstvo pa bo najbrž dana francoskemu pisate'ju Jeanu Pau'u Sartru. LABURISTIČNA VLADA V ANGLJI Po 13 'etih op-vkije so se angleški laburisti vrnili na oblast z večino 15 sedežev. Po drugi strani pa je izid volitev zelo po memben, če pomi iimo, da so konservativci zgubi'i 56 mest, katere so vse dobili la buristi. To je globok preokret angleških volilcev, ki so tako dali zaupanje novemu programu, predvsem pa ljudem, ki so znali predočiti volivcem modernejši program se dan j ih potreb države. Novi ministrski predsednik bo Harold Wilson, ki je znal dati laburistični stranki po GailskeMovi smrti novo voljo, da premaga nesoglasja in nasprotovanja, ki so bila značilna za prejšnja leta laburistične notranje politike v stranki. fli Hruščova komiteja, ki šteje na rednih sejali okrog 300 članov. Res je bi' sklican centralni k >-mite, ki se ga je udeležilo poleg rednih članov' še okrog 150 namestnikov, skupno o rej 450 oseb Ta seja je bi’a v svetlo. N» njej je Suslov ponovil svoje obtožbe. Govoril je pel ur. Nato je govoril Hruščov Njegov govor je trajal štiri ure, vendar ni ogrel poslušavcev. Govorilo je še pel ali šest govornikov in vsi so pcdnrli Suslov;*-Za Hruščova se ni zavzel .nihči Molčal i' tudi Adžubej. G'asovanje je dal ) spel p« polnoma negativen izid za Hruščova. Proti so glasovali celo tisti, ki jih je imel za svo je zanes'jive pristaše. Tako je prišel konec Ilruščovovemu vladanju. Nihče ne joče za Hruščovom, čeprav m mogoče pozabiti, da je bil on tisti, p:>d ka-lerim so se Rusi nehali tresti pred, lajn J policijo. Kurja polt pa obhaja č'oveka ob misli na to, kako devet ali deset ljudi z> zaprtimi vrati od'oča o vladi države, ki ima nad. 200 milijonov prebivavcev. In tembolj se zave vrednosti prave demokracije, kjer ljudstvo odloča o vladi in se v'adna sprememba dogodi tako mirno in samoobseb' razumljive v skladu s prayi'i domokratičn--i™re kakor se je to zgod;lo prav tiste dni v Veliki Britaniji. KRATKE NOVICE Nova laburistična v'ada v Angliji mis1 baje p-itiskati na Združene države, da b priznale komunistično Kitajsko. Mnogi zahodni opazovavci menijo, L^' sprememba v vodstvu Sovjetske zveze n' bo odpravila spora s Kitajsko, ampak b ' postajal ta vse akutnejši, ker gre tudi Zn-ozemeljske in interesne spore med dvem'i ve’esilama. Na italijanskih železnicah vlada kaos zf radi stavke železničarjev. Nekateri vlak1 vozijo, z’asti v srednji in južni Italiji, drugi ne. Stavkajo železničarji, č'ani CGIL. Rusi so izdali v »kozmonavtski« se"il' sedmih znamk skrivnostno znamko za d‘;. set kopejk, ki kaže medaljone z glavarn' treh moških in spomenik kozmonavtih-Prev'acluje mnenje, da gre za znamko v spomin treh sovjetskih kozmonavtov, ki s° baje že pred Gagarinom izginili v vesolju’ Znana so tudi njihova imena. V New Yorku je umrl 21. t. m. nekdanj' /•meriški predsednik Herbert Hoover. /oljen je bil 1. 1929, sedem mesecev naty pa je izbruhnila zlog'asna gospodarski kriza. Očitali so mu, da ni dovolj od,'oči^ nastopil proti njej, in pri volitvah 1. 19'' je bi' z veliko razliko glasov poražen Franklina Delana Roosevelta. Dočakal JL 90 let. V Rimu in severni I la' i j i so se spet P_° javili letaki in zidni napisi stalinistov »Kitajcev« v vrstah italijanske partije, dejstvo spravljajo v zvezo s spremembo Sovjetski zvezi. Kranjsko podjetje »Iskra« z 12.000 uslužbenci se je znašlo v težavah zaradi omej tev kredita za investicije. JJuq jmmoMi (Nadaljevanje s 1. strani) Ukrajine, Bele Rusije itd. To pa bi pomenilo konec Sovjetske zveze kot svetovne sile. Teh katastrofalnih perspektiv se je CK sovjetske partije nedvomno ustrašil in jih skuša! odvrniti, pri čemer njegovih odločitev najbrž ni narekovala samo skrb za usodo svetovnega komunizma, ampak 'tudi velikoruski nacionalizem, ki se boji za obstoj ruskega imperija, kajti Velikorusi so tisli, ki izvajajo hegemonijo v Sovjetski zvezi in ki hite rusificirat vse neruske dele države. Ta proces je zdaj v potnem teku (tako imajo n. pr. bivše baltske države že t’etjino ruskega prebivavstva in celo v prestolnici Ukrajine imajo že Velikorusi večino), oster spor s Kitajsko pa bi ga preprečil, ker bi Kitajska nedvomno izkoristili priložnost in začela razkrinkavati to politiko porusenja. Napoved eksplozije prve kitajske atomske bombe je nedvomno pospešila odločitev sovjetskega CK, da vrže Hruščova. Ne more biti samo slučaj, da se je odločil za to tik pred. eksplozijo. Med Kitajsko brez atomske bombe in Kitajsko z atomsko bombo je velikanska razlika in če si je Sovjetska zveza še lahko privoščila spor s Kitajsko, dokler ta ni razpolagala z atomskim orožjem, si ga nikakor ne more več Privoščiti poslej, vsaj ne v tako ostri obli-ki, da bi lahko prišlo celo do spopada ali Nasledniki Nikite Hruščova do nevarnosti, da bi skušala Kitajska od,- Vjgti kaka sovjetska ozemlja od Rusije. Bruščov je postal v tem sporu nepopust-tjiv in ,se je zagrizel v ideološko polemiko, Prepričan, da ima on prav in ne Kitajci. Konferenca komunističnih partij na kateri bi bili morali obsoditi kitajsko partijo in in tako zapečatiti razkol, je bila že blizu, te pa so hoteli tc preprečiti in omejiti spor le na splošno ideološko polemiko brez političnih ostrin, so morali člani sovjetskega CK pohiteti. In so pohiteli; vedeli so, da bi ničesar ne dosegli, če bi bili sprožili polemiko s Hruščovom v odkriti ^bliki, ker bi jo b:’ v kali zadušil s svojo "onijo, predrznostjo in dialektično spretnostjo. Zato so iskoristili trenutek, ko je bil dovolj daleč, da ni mogel preprečiti njihove odločitve. Spričo vsega tega je jasno, da sovjetska Politika ne bo ostala nespremenjena, pa Paj novi sovjetski veljaki to še tako zatrjujejo. Iskala bo verjetno pomirjenje in spravo s Kitajsko, čeprav ne v obliki di-rektne kapitulacije pred Pekingom, po drugi strani pa bo morda postala spet nepopustljivejša do Zahoda. ^udi levičarska svetovna javnost je zapre-Paščcna zaradi načina, kako je bil Hruščov Odstavljen. Celotna zadeva namreč nekoliko spominja na Stalina in njegove metode, o katerih so zlasti komunisti na Zahod,u j biteli v zadnjem času zatrjevati, da so za | v°dno pokopane. Zgodilo pa se je, da je nckaj posameznikov čez moč izvedlo tako veliko spremembo v vodstvu Sovjetske zve-in svetovnega komunizma, ne da bi bila ' Javnost o teh spremembah predhodno ob-vcščena in ne da bi bili javno pojasnjeni in Prediskutirani razlogi, zaradi katerih naj ' bila odstavitev potrebna. .. Napredna javnost mora zato obsojati pomični sistem, ki take razmere omogoča. Politično dediščino po Niki.ti Hruščovu sla si razdelila Leonid Brežnjev in Aleksej Kosigin. Prvi je postavljen za tajnika sovjetske komunistične stranke in ima praktično vrhovno oblast v svojih rokah. Leonid I'jič Brežnjev je rojen v Ukrajini leta 1906. Izhaja iz revne delavske družine in je bil dolgo 'et delavec v železarski tovarni v domačem kraju. Medtem je tudi obiskoval metalurško šolo in je postal inženir. V stranko se je vpisal leta 1931 in je sodeloval s Hruščovom v političnem življenju Ukrajine. V začetku vojne je postal stran kin tajnik v Dnjepropetrovsku, še vedno pod vodstvom Nikiite Hruščova. V začetku vojne je vodil neko tovarno za orožje. Dobil je tudi naslov generalmajorja kot po-j lirični komisar na IV. ukrajinski fronti. Odstavljeni Nikita ga je vedno porival v ospredje. Leta 1952 ga je imenoval za člana osrednjega partijskega odbora in prezid.ija 32 j članov, ki so prava eksekurivna oblast so-| vjetov. Po Stalinovi smrti je zopet prišel i v vojsko s političnimi funkcijami. Leta 1954 I do 1956 je pa imel nalogo, da kot prvi tajnik kazakstanske partije kolonizira pustinje v Kazakistanu. S trdo pestjo in žila vo de'avnostjo je Brežnjev spremenil več tisoč hektarov puste zemlje v žitne in bombažne nasade. Zaradi teh zaslug ga je Hruščov leta 1961 postavil na naj višje mesto: za petega poglavarja ari predsednika Sovjetske zveze po padcu iKlimenta Voroši lova. Državni poglavar pa ima v Sovjetski zvezi manj važno funkcijo kot strankin tajnik. Po odstavitvi Hruščova je on zdaj stopil na to odgovorno mesto. Položaj državnega predsednika ima danes zviti Arme- nec Anastas Mikojan. Ta pa je v sovjetski hierarhiji šele na tretjem mestu. I Na drugem je Aleksej Nikolajevič Kosigin, ki ima v rokah ministrsko predsedstvo. Novi oblastnik je rojen leta 1904 v Leningradu. Tudi on je de'avski sin. Petnajst let star je v letih državljanske vojne stopil kot prostovoljec v Rdečo armad,>. Leta 1927 se je vpisa' v stranko Tudi cn je študira’ tehniko in sicer tkalsko stroko. Vodil je tudi veliko tkalnico v Leningradu. že takrat je prihajal kot izvedenec v Italijo nakupovat tekstilne stroje za Rusijo. Leta 1939 ga najdemo kot ljudskega komisarja (ministra) za tkalsko industrijo. Takrat je že bil tesen Sta’inov in M:koja-nov sodelavec. I Leta 1949 je že načeloval ministrstvu za finance in lahko industrijo. Svoje mesta i je ohranil tud.i po Stalinovi smrti poti Ma-lenkovom. Leta 1953 ga je Hruščov vrgel iz osrednjega partijskega odbora. Štiri .eta | nato je pa bil zopet sprejet in je postal podpredsednik Gosp'ana, to se pravi, za , gospodarski načrt, kjer se je izkazal za sposobnega industrijskega načrtovalca. Po značaju je bil skromen, kar mu je pomagalo skozi starinski teror. Velja pa tudi za trdega pri izvajanju svojih načrtov. Te svoje sposobnosti bo uveljavil sedaj ne več kot tehnik, ampak kot politik, ki je vzel na rame težko dediščino Nikite Hruščova. SLUČAJI V neki bolnišnici v Illinoisu se je pripetil te d.ni zelo čuden s’ueaj. V dveh sosednih posteljah sta se znašla bolnika, ki imata oba po 81 let, oba se pišeta Wi'liam L.yncha pa si nista prav nič v sorodu in sc nista tudi še nikoli videla, dokler nista prišla v bolnišnico. Zgodovina ženitnih ponudb V časopisni tehniki ne predstavljajo oglasi z ženitnimi ponudbami nič novega. Poznali so jih že v starem Egiptu. Zgodovinar Herojdot pripoveduj'«, da je že faraon, Rhampsinit javno ponudil roko svoje hčerke tistemu državljanu, ki odkrije tatu draguljev iz kraljeve zakladnice. Prvi časopisni ženitovanjski oglas se je pa pojavil v nekem londonskem časopisu leta 1695. Dva meščana sta oglasila, dr iščeta dve primerni dekleti za zakonski; stan. Oglasilo se je precej deklet. Oglasili so se pa tudi ogorčeni glasovi, češ da ne gre srčne zadeve spravljati v javnost in da je to zelo nedostojno. Izdajatelj lista Hou-ghton se pa ni ustrašil teh ugovorov in je še sprejemal podobne ženitovanjske oglase ter se je štel celo za pionirja v tej vrsti reklame. štirideset let pozneje si je utrla ženitnemu oglasu pot tudi v Nemčijo. Neka »poštena ženska«, tako se je podpisala, je plačala oglas sledeče vsebine: Iščem sposobnega odvetnika, ki bi mi priboril zakonito dediščino. Če bo pravdo dobil, mu ponujam tudi svojo roko. Podobnč želje in zahteve beremo tudi v prvem ženitnem oglasu, ki je izšel v Avstriji, in sicer v »VViener Journalu«. Neki priletni mladenič išče zakonsko družico; dostavlja pa, naj mu odgovore le take, ki imajo vso ba’o in vsaj 1500 goldinarjev v i denarju. To pa je bila za tiste čase kar milijonska vsota. Prva ženitna ponudba v časniku je izšla pred pol stoletja v Tokiju. Edinstvena je ludi po svoji vsebini. »Sem lepa deklica,« se ponuja dck'e god.na za možitev, »imam rožnata lica, črne lase, usločene obrvi in vitek stas. Denarja imam dovolj, da si ustvariva z ljubljenim možem prijetno življenje. Kdo je tisti leni, pametni in izobraženi mladenič, ki hoče sprejeti mojo roko, da bova skupaj podnevu vonjala duhteče cvetke, ponoči po občudovala srebrni mesec? Takemu bom svoj živ dan ohranila zvestobo.« Ni dvoma, da je s tako lepim ogriisom našla mladeniča, kakor ga je želc- ■ la. Takih pesniških izlivov danes ne beremo več v časopisnih oglasih za ženitev. Vse je , bol j suhoparno in stvarno. Mnogi in zlasti , mnoge iščejo z ženitvenimi oglasi le člo-, veka, ki bi jim s poroko omogočil udobno I žvl jenje. Vendar pa je ženitni oglas mar- ■ sikomu tudi pomagal, da se je rešil svoje | osame’osti in užil svoj kos sreče. Ženitni c jAssi co zlasti priljubljeni v Nemčiji in j Avstriji, kjer je mno);o vojnih vdov, iki si tako pomagajo, da bi prišle spet do moža ali vsaj do prijatelja. Tvsfl/i/jpf/ff Nov uspeh Slovenske skupnosti Deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Škrk je takoj po izvolitvi zahteval pri j predsedniku deželnega sveta dr. Rinald.ini- ! ju in pri predsedniku deželnega odbora dr. | Berzantiju, naj deželni Uradni vestnik iz- 1 haja tudi v slovenščini. Ni treba posebej poudarjati, kdko je to potrebno, da bodo lahko naši ljudje tako zasledovali in razumeli zakonodajno delo deželnega sveta. Ta zahteva je bila zdaj v bistvu izpolnjena, čeprav ne čisto tako, kakor smo ždeli. Pismo dr. Berzantija Predsednik deželnega odbora dr. Berzan-ti je dne 14. oktobra 1964 poslal slovenskemu svetovalcu dr. Škrku naslednje pismo: Na Vaše močno prizadevanje za objavljanje deželnega Uradnega vestnika tudi v slovenščini, bi Vas rad Obvestil, da je deželni odbor na moj predlog obravnaval to ! vprašanje na eni -svojih sej. Ugotovili smo, da objavljanje dvojezičnega Vestnika po 32. členu statuta ne spa- Piama uredništvu Spoštovano uredništvo! Dovolite, da v Vaši rubriki, kjer objavljate pisma svojih bravcev, tudi jaz povem svoje mnenje o zadevi, ki sc iz leta v leto pojavlja v naših listih ter postaja večkrat zelo boleča. V začetku šolskega leta, včasih pa tudi med šolssim letom, se namreč pojavljajo v raznih listih članki o slovenski šoli ter o razmerah na njej. Prav je lo in tudi jaz som mnenja, da na naših šolah še zdaleč ni vse urejeno, kot bi moralo biti. Dokler govorimo o tem, razumem prizadevanje naše javnosti za to vprašanje. Me morem pa razumeti, zakaj ta polemika vse preveč zahaja na napačen tir, ki ne vodi k pravilni in pravični rešitvi. V teh člankih se nekateri vse preveč dotikajo vprašanja posameznih oseb in včasih celo žaljivo. Trditi, da vlada na naših šolah pri nastavljanju učnega osebja »Babilon« — kot se je nekje trdilo - je po mojem do neke mere krivično in neumestno, da ne rečem škodljivo, šola je javna zadeva, zalo o »kapricah« tu ne more in ne sme biti govora. Hočeš, nočeš, lu so zakoni, ki se jih morajo vsi držati. Po dosedaj veljavnih predpisih lahko vsak državljan, ki ima za to primerne pogoje, prosi za namestitev. Zato je trditev, da so se na šolo zatekli »juristi, agronomi, veterinarji, farma-cisti in drugi«, že vse preveč obrabljena. Profesor ni samo tisti, ki konča filozofsko fakulteto, ampak vsak, ki se resno posveti šoli in ima zato predpisano izobrazbo za svoj predmet. Tako je povsod po svetu. Priznavam, da je zakon krivičen do slovenske šole, ker ji ne nudi dovolj možnosti za pravilno poklicno izobrazbo učnega osebja. Toda zaradi tega ni treba stalno blatili določenega osebja, češ da ne spada na šolo. Če kdo pedagoško in strokovno ni usposobljen, naj to ugotovijo šolske ob-lasli in ga odslovijo, če je to res v korist slovenski šoli. To velja tudi za pouk slovenščine. In še neko zadevo bi ob koncu navedel. Treba hi bilo rešiti tudi vprašanje šolnikov, ki nimajo italijanskega državljanstva, čeprav so lu prebili že dobršen del svojega življenja ter so mnogo žrtvovali za uspeh in napredek slovenske šole na Tržaškem. Do njih je zakon še posebno krivičen. I Zalo bi morali pristojni krogi to razumeti in jim na kakršen koli način omogočiti, da uredijo svoj , položaj. Mislim, da bi z malo dobre volje to ne bilo ležko. Po drugi strani pa bi to koristilo tudi naši šoli. Te vrstice sem napisal z namenom, da bi že , enkrat tudi ta vprašanja resno in stvarno preučili v korist šole. S tem bi odpravili občutek manjvrednost, ki ga nekateri vzbujajo pri drugih in v sebi. B. R. Trst da v pristojnost dežele. Da pa bi ugodili posebnim krajevnim potrebam ki ste jih Vi nakazali, smo sklenili, naj tiskovni urad izdaja ciklostiliziran periodični Vestnik v slovenščini, ki bo vseboval prevod Uradnega vestnika. Ta Vestnik bo dobil brezplač-' no vsakdo, ki ga bo zahteval, ter bo na razpolago vsakomur, ki bi ga rad pregledal v naših uradih. Po mojem mnenju je bila s tem ukrepom bistveno sprejeta Vaša zahteva ter bo ugodeno potrebam, katere ste mi predočili. Izvolite sprejeti moje najlepše pozdrave Dr. Alfredo Berzanti. V slogi je moč Če S'ovenci ne bi bili izvolili svojega deželnega svetovalca, ne bi nikdar dobili Vestnika v slovenščini. Izvolili pa smo ga, ker smo bili složni. To si moramo dobro zapomniti zdaj, ko so pred pragom pokrajinske in občinske volitve na Tržaškem. Kdor želi dobivati Vestnik po pošti, ga lahko naroči s pismom v slovenščini na naslov Ufficio Stampa della Regione, Trie-ste, Piazza Oberdan 5. VELIKA UDELEŽBA NA SLOVENSKEM ŠPORTNEM TEDNU V TRSTU Letošnjemu 7. slovenskemu športnemu tednu v Trstu se obeta izreden športni uspeh. Prijavilo se je skoraj 550 tekmovalcev s Tržaškega in Goriškega, tako da so bili prireditelji prisiljeni v hitrici opraviti že preteklo soboto predtekmovanja, saj bi sicer v desetih dneh -sploh ne mogli izvesti vseh tekmovanj, ki so na sporedu. V nekaterih panogah (kot na primer v namiznem tenisu) je toliko prijavljenih igralcev, da se bodo lahko prireditelji tekmovanj — odborniki š. z. Bor — le z do vseh podrob^ nosti izpiljeno organizacijo turnirja ognili težavam. Izrednj število prijavljenih jasno dokazuje, da je imelo Š. z. Bor z organizacijo športnih tednov izredno srečno roko, saj je to prireditev, na katero se naša mladina pripravlja že tedne in tedne ter je — zlasti v doieh med tekmami — v z sem srcem pri njej. Lahko rečemo, da je ta prireditev postala ne le množična, ampak v določenem smislu tudi last vse naše zamejske mladine. že predtekmovanja pa so pokazala, da bodo posamezne tekme tudi na primerni kakovostni višini. Marsikatera ekipa, ki bo zastopala svoje matično društvo na športnem tednu (pa tudi posameznik), bi iahko brez občutka manjvrednosti nastopala v 3. in tudi 2. odgovarjajoči italijanski ligi. Predtekme ki so bile na sporedu v nedeljo, so dale take izide: ZENSKA ODBOJKA: Cankar »A« — Dom Rojan 2-0, Barkovlje — RMV 2-0, Škamperle — Cankar »B« 2-0. Polfinale: Cankar »A« — Galeb 2-0 (9,8), Škamperle — Barkovlje 2-0 (7,7). KOŠARKA: Barkovlje — Galeb 27^17, Skedenj — Dom Rojan 42-8, Cankar »B« — Breg 14-10 in Dom Gorica — Cankar »C« 2-0 (ff). V četrtfinalu bodo odigrali tele tekme: Cankar »A.< — zmagovalec tekme Rocol — Klub ZŠL, Barkovlje — zmagovalec tekme Jadran »B« — Škamperle, Škedenj — Dom Gorica, in Cankar »B« — zmagovalec tekme Jadran »A« — Trgovska akademija. Urnik tedna pa bo naslednji: v soboto 24. t. m. odprtje in odbojka, v nedeljo: p. o. pohod, košarka in kros, v ponedeljek in torek: streljanje, v sredo: odbojka, v četrtek: namizni tenis, v petek: odbojka, v soboto 31. t. m.: odprtje razstav in namizni tenis, v nedeljo: atletika, v ponedeljek: šah, v torek: med dvema ognjema in košarka ter naraščajniški troboj, v sredo 4. novembra: tekmovanje motorjev in avtov, namizni tenis, odbojka ter zaključek 'tedna z razdelitvijo nagrad. T. O. ^enejlfta tffouefiija Čenebola: NOVA CESTA Človek bi se že rad vprašal, kdaj bo dokončno urejeno cestno omrežje po vaseh v vzhodnem delu furlanske pokrajine. Vedno se bere, da so zdaj tu, zdaj tam popravili in svečano z nagovori odprli nekaj kilometrov nove ceste, a še vedno so mnoga pota, ki vežejo naše vasi in zaselke, bolj podobna razritim hudournikom kot cestam. Končno so se oblasti usmilile tudi našega okraja. Povezava Čenebole s Fojdo je bila vedno slaba. Pogajanja za novo cesto so se dolgo vlekla, ker ima tudi vojaška oblast svojo besedo pri tem. Tudi proračun za stroške ni majhen; znašali bodo preko sto milijonov. Prejšnji teden so bile vendarle odstranjene zadnje ovire. Dela za novo cesto je prevzelo podjetje Protto iz Vidma. Zdaj upamo, da se gradnja nove ceste ne bo preveč zavlekla in da bomo mogli že prihod-1 njo pomlad voziti po njej. ŠT. LENART V Št. Lenartu se je obhajala prejšnji teden pomenljiva slovesnost blagoslovitve obnovljene cerkvice svetega Antona opata in novega občinskega praporja. Pri svečanostih so bili navzoči najvišji predstavniKi pokrajinskih oblasti, mnogi župani iz sosednih doliin ter množica ljudstva. Ob treh in pol popoldne je posvetil popravljeno svetišče nadškofijski odposlanec mons. Biasutti. Sledila je maša, med katero je podelil blagoslov novi občinski zastavi. Med, mašo je imel celebrant zanimiv govor o začetkih starodavne cerkve svetega Antona. Po cerkvenih opravilih je imel svoj govor župan Skaunich. Govornik je prikazal stremljenja in cilje občine za nove javne naprave. Med temi so v načrtu: ustanovitev srednje nižje šole, športno igrišče, most v čemurju in telefonska povezava s sosednjimi vasmi. Besedo je povzel tudi obrambni podtajnik senator Pellizzo, ki se je spustil na zgodovinsko polje. Orisal je pomen starih samoupravnih organov v Beneški Sloveniji ali velikih županij, ki so jih imenovali banke. Landarska banka je obsegala vso nadiško dolino, pod mersinsko banko so pa spadale soseske iz sovodnjiške doline. Možje so se zbirali pod županovim vod- H VODOVOD V ŠTEVERJANU Dela pri našem vodovodu gredo h koncu. Pravzaprav so že izvršena. Tudi priključitev poedinih hiš na glavno cev je dokončana, razen redkih izjem. Upali smo tudi, da bo vodovod slovesno otvorjen že letos v decembru. Slavnost se je pa morala preložiti na spomlad. Do takrat bo pač potrebno dokončati dela na cesti od Bukovja v Števerjan, saj je razrita cesta le posledica del za vodovodno napeljavo. Podjetje Dondi je menda že obljubilo, da bo cesta v najkrajšem času popravljena. Pa še nekaj drugega bo tja do novega 'eta pod streho. Mislimo na stavbo štcver-janskega prosvetnega doma, ki bo stal v nekdanji popravljeni Formentinijevi palači. Pogodbe so že podpisane. Prva dela so že v teku, tako d,a bo zidovje vsaj pokrito stvom okoli velike kamnite mize ali lastre. Mersinska laštra je imela svoj sedež v Gornji Mjersi pri cerkvi sv. Antona. Št. Lenart je obsegal svojo lastno sosesko in tudi svojo prafaro, podutansko. Senator Pellizzo je primerjal tedanjo ljudsko samoupravo s sedanjo demokratsko. Enaki pa nista, kajti poprej je banka < krog svoje laštre res svobodno odločevala o vseh svojih zadevah, danes pa je že za kako odročen mostič treba trkati na vrata Vidmu in Rimu. To so le nekatere misli, katere so premlevali marsikateri udeleženci sicer res le Pe slovesnosti. Tipana: SMRT PETELINOM! Po dolini Karnahte grozi nevarna smrt vsem petelinom. Pa ne od kake kurje bo 'ezni, marveč kar od pravnih oblastvenih odlokov. Začelo je v Viskorši, kjer imajo gospodinje, kakor tudi drugod po naših vaseh, dobro naseljene kurnike; seveda bolj zarad.i jajc, kakor zaradi slastne ku retine, katero je treba prodati, da pride v hišo 'kak novec. V kurnikih so pa potrebni, kot veste, tudi petelini. Ti pa začno že prav zgodaj oblastno kikirikati. Prav to vpitje je šlo na živce nekaterim bolj zaspanim, ki .•■o se s podpisi in pečati pritožili na županstvo zaradi kaljenja nočnega miru. Ob činska oblast je zatorej izdala odlok, da mora kikirikanje v občini prenehati. Vprašale so gospodinje, kako naj se to naredi. Nagobčnika ni mogoče nadeti petelinom. Zato so ženskam namignili, naj jih denejo v lonec ali pa spečejo. Petelinja vojna je postala kar vroča in bo morda celo v bodočih volitvah igrala posebno vlogo. SOVODNJA Slabo vreme z nalivi in celo s snegom po višjih legah, se je zadnje dni nekoliko po leglo. Zdaj je šele mogoče približno oce niti škodo, ki so jo povzročili narastli hudourniki po vsej čedajski okolici. Pri nas se je Aborna razlila čez bregove in je pretrgala vodovodne cevi. Nad tristo dru žin je ostalo nekaj dni brez vode. Nalivi iri nevihte so poškodovale tudi električne vode. V Prepotnem in Čedadu je bil prekinjen električni tok za več ur. Takšni slučaji kažejo, da je temeljita ureditev hudourniških strug neodložljiva za deva. s streho in obvarovano pred vremenskimi neprilikami. Neprilike že imamo, pa drugačne barve. Bogu bodi zahvaljeno: vinskega pridelka je preveč in to še zelo dobrega; poto-ženo pa bodi, da nima nobene prave cene. Po hramih se sicer že oglaša znani vinski trgovec izpod Krmina in dela cene po svoje Za stopinjo s’adkoria ponuja po štiri T e, zdaj pa še manj. Torej niti po 80 lir liter ne. Pili ga borne pa po 400 lir! IZJAVA SLOVENSKIH PROFESORJEV Cani profesorskih zborov liceja-gimnazi-ie in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici ugotavljajo z obžalovanjem, da se je v začetku letošnjega šolskega 'eta v: šila zlonamerna gonja proti osebi ravna tel ja gospoda Mihaela Rožiča ob njegovem imenovanju za ravnatelja italijanskega liceja »Dante« v Gorici, obsojajo lo gonjo nekaterih krogov in dijakov om n'enega zaveda, ker je skalila miren začetek šolskega leta v Gorici; ker je v nasprotju s pedagoškimi načeli in ker je p re- li o napadene osebe gospoda ravnatelja zajeda širši obseg, ki tudi kvarno vpliva n i mirno sožitje; izražajo gospodu ravnatelju svoje spoštovanje in solidarnost. Gorica, dne 20. oktobra 1964 (Sledijo podpisi) VIZUMI NA MEJI Glcd<' luristion h vizum':.v za potovanj: v Jugoslavijo je že storila v veljavo novi odredba, sprejeta po dogovorih obmejne komisije. Na prehodu prve kategorije pri Rdeči hiši bodo mogli dobiti turisti s potnim listom vizum, ne da bi jim bi’o treba hoditi na jugoslovanski konzulat v Trst'. Izpolniti je treba samo prijavnico in plačali pristojbino 1300 'ir za enkratno poto-vrmic s pravico do 30 dnevnega bivanja. Nova odredba bo koristna ne samo tujim turistom, ampak v nujnih primerih tud.i Goričanom. Podgora: GROZI ZAPRTJE De’ovni po'ožai v podgorski tkalnici je iz tedna v teden slabši. Znani so že odpusti in skrčenje delovnega urnika v podgorski tovarni in v Ronkah, ki sta last istega koncerna Tomdella iz Milana. S prihodnjim mesecem pa groze novi odpusti z dela. V Ronkah namerava vodstvo tovarne že s 1. novembrom poslati domov eno od obeh delovnih izmen Sliši se, da se bo isto - središče. ŠPORTNA MANIFESTACIJA V Gorici se je začela športna priredite? imenovana MEMORIAL M. FILET 1964. To slovensko športno prireditev organizira Š. ž. 01ympia in se vrši letos že tretje leto. V nedeljo 18. oktobra se je na šolskem stadionu v Gorici zaključil prvi del: lahka atletika. Doseženih je bi'o nekaj dobrih re zultatov; najboljšega je postavil mladinec Sussi Ivan, ki je z lahkoto preskočil 171 cm višine. Ta atlet si je priboril prehodni pokal, ki si ga je osvojil že lansko leto Drugo mesto je zasedel mladi metalec Pod-beršček Edi; tesno za njim je na tretjem mestu Peterin Dario; za petami mu sledi Kozlin Marij; za tem so se razvrstili Kodrič Mihael, Tomšič Stanko, Brajnik Mar ko in drugi. V kategoriji starejših je prvo mesto odnesel Bensa Dušan Na drugem mestu je Nanut Vlado; tretje mesto si je priboril Vižintin Marijan (ta je nastopil kar v petih disciplinah!). V okviru Memoriala se bo vrši'a še od bojka, za katero se je že prijavilo pet mo štev; dalje sta na programu še ping-nong (do sedaj prijavljena štiri moštva) in nogomet. IX KULTURNEGA ŽIVL.lKi\.IA Odlomi nabtop bloumbkih pihateljov t KONFERENCA PEN - KLUBA V BUDIMPEŠTI V ljubljanskem tisku se še vedno pojavljajo članki v zvezi z nedavnim kongresom juguslovan-sikih pisateljev v Titogradu in z zborovanjem slovenskih pisateljev v Črnomlju, ki je bila prejšnjo soboto in nedeljo. V članku »O načelih združevanja«, ki ga je prineslo ljubljansko »Delo« s plenuma društva slovenskih književnikov v Črnomlju in ki ga je napisal Stefan Kališnik, je rečeno med drugim: »Kakor je že splošno znano, je komisija za spremembo statuta zveze književnikov Jugosiavijs obravnavala štiri predloge, izmed katerih je na kongresu predvsem eden, tako menijo, pomenil izhod (izhod iz sedanje organizacijske zagate zveze). To je predlog slovenskih članov komisije Mateja Bora, Draga Sega in Jožeta Šmita. Vse predloge bodo do izrednega kongresa Zveze jugoslovanskih pisateljev, ki bo o njih odločal, pretresali v vseli republiških društvih in združenjih. Člani slovenskega društva so to storili na črnomeljskem srečanju. Največ so govorili o predlogu skupine ti-tograjskih delegatov pod vodstvom Dobriče Čjsča ki se zavzema za nadnacionalno ali mednacionalno združenje književnikov po estetskih in drugih afinitetah, in pa seveda o slovenskem predlogu, ki mu gre za avtonomijo republiških pisateljskih društev in za konfederacijo društev in ki predvsem upošteva samobitnost literatur in kultur vseh jugoslovanskih narodov. Udeleženci sestanka v Črnomlju so se soglasno izrekli za ta predlog. Druge so kajpak s tem zavrnili. Skupni imenovalec, so LITERARNA DEJAVNOST V TRSTU Kot smo zvedeli, bo izšla ob koncu te.a tedna nova, tretja številka revije »Most«. Prinesla bo med drugim obširnejšo novelo Alojza Rebule. V reviji bo tudi nekaj novih sodelavcev. Alojz Rebula je objavil v zadnji številki ljubljanske duhovniške revije »Nova pol« daljši odlomek iz svojega dnevnika. Dnevnik je zelo zanimiv, zato je škoda, da omenjene revije ni v prodaji. Kulturne novice V nemškem kulturnem institutu v Trstu so odprli razstavo tipografske umetnosti nemškega ti skarja Josua Reicherta. Pri odprtju razstave je bil navzoč tudi umetnik sam. Razstava ob-eja nad 5'J listov velikega formata z njegovimi tiski na ročno tiskarsko prešo ter je značilen primer za raven sodobnega tipografskega oblikovanja. —•— V Rimu se je ustanovila nova gledališka skupina pod imenom »La Barcaccia«. Vodijo jo Anna Miserocchi, Maria Fabbri in Mario Maranzana in tudi David Montemurri. Skupina je že začela z vajami za komedijo »Veneziana«, nekega anonim-ega pisatelja iz 16. stoletja. Verjetno ho še to sezona gostovala v Trstu. —•— V španskem mestu Toledo snemajo film z naslovom »El Greco«, ki bo prikazal življenje tega velikega slikarja. Režira Luciano Salce, glavni vlogi pa igrata Mel Ferrer in Rossana Schiaffi.no. —,— Potapljači, ki so polagali temelje za nov mos' na reki Herault pri Beziersu v Franciji, so našli na dnu reke 1,40 m visok grški bronasti kip Efeba, ki izvira po mnenju strokovnjakov iz petega sto letja pred Kristusom. Manjkata mu desna noga in leva roka. —•— Tržaški glasbenik Cesare Nordio, bivš; ravnate j konservatorijev v Bologni in Bocnu, je bil imenovan za rektorja višjega glasbenega konservato-ja v Kairu. rekli v razpravi, ki naj druži književnike enega naroda v društvo, naj bo ravnanje po državljanski in narodni pravici in dolžnosti, organizram skrb za nacionalno literaturo in kulturo, < benem pa nujno kar najbolj organizirano enakopravno sodelovanje med 'vsemi republiškimi društvi. V okviru nacionalnih pisateljskih društev, or ganiziranih v nasprotju s kakšnimi co.r ralistični-ini težnjami, pa bi se moralo uveljaviti nekaj bistvenih načel — tako so govorili v Crnomiju. Med društvi mora ve'jati načelo enakopravnosti, v n \-cionalnih republiških društvih pa popolna toleranca med pripadniki različnih eslerskih in drugačnih pogledov. Društvo mora biti tako široko in splošno, da bo lahko našel mesto v njem vsak sloven ski književnik, seveda na prostovoljni podlagi. Združevanje jugoslovanskih književnikov in'mo nacionalnih društev ali celo v nasprotju z njimi se zdi diskutantom v Črnomlju škodljivo in tudi nesmiselno. Estetska integriteta zavzema svetovne razsežnosti, ne le državne, društvo pa je stanovska in nacionalna organizacija. Pisatelj, ki je res pisatelj — so dejali — je idejna in estetska os ■'.■•nosi in nikakršno združevanje ne more reševati pisarjevih idejnih in estetskih problemov, č^ si j1' sam ne more ali ne zna razrešiti. Pač pa organizirano združevanje v širokih, denimo državnih okvirih po vidikih - izmov nudi obilo možnosti za monopolizem in ipodobno. Vse take ugotovitve so izhajale iz predpostavk, naj si bodo povsod pri padniki takega ali drugačnega estetskega načela popolnoma enakopravni. Govoreč o toleranci na tej črti so omenjali strpnost tudi do tis-t:h ustvarjalcev, ki niso včlaneni v društvu«. Na zborovanju v Črnomlju so obravnavali tudi vprašanje jugcs’ovanskih literatur doma v Jugoslaviji in predstavljanje teh v svetu: ugotovii so, 'Ui ni uveljavljen terminus (izraz) »jugoslovanske literature« ali »literature v Jugoslaviji«, marveč se uporablja izraz »jugoslovanska literatura«, čeprav ta izraz ni ustrezen in v domači in mednarodni praksi vodi k nepravilnim opredelitvam ■—■ je še rečeno v članku Štefana Kališnika. Slovenski pisatelji so s tem jasno zavzeli stališče do neprestano sc ponavljajočih poskusov od rekanja samostojnosti slovenske literature, kakor da je samo dialektna veja enotne »jugoslovanske« litcature, ki pa kot znano, sploh ne obstoja. Taki poskusi vodijo do vznemirjenja v slovenski javno sti, in zato je edino pravilno, da se je društvo slovenskih pisateljev tako odločno in tako enotno izjavilo. | V Budimpešti se je zbralo tc dni na konferen-I co izvršilnega odbora mednarodnega PEN kluba i nad sto književnikov iz 25 držav. Tema konferen-! ce sta bili »tradicionalna« in »moderna« književnost. Na tej konferenci Pen-kluba — prvi v kaki komunistični državi — so bili prvič navzoči tudi sovjetski opazovalci. Sovjetska zveza namreč ni zastopana v PEN klubu. Eden od vzrokov, da so izbrali Budimpešto za kraj te konference, je ta, da so omogočili ude'ežbo tako pisateljem iz Zahod Nemčije kot tudi iz Vzhodne Nemčije. Izvršilni odbor PEN kluba se je na predlog Avstrije ukvarjal tudi z vprašanjem pripustitve nemščine med uradne jezike kluba. Do sedaj sta bila uradna jezika le angleški in francoski. Največ zastopnikov na konferenci je prišlo iz Ve ike Britanije, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije kot tudi iz Združenih držav, Avstralije, Avstrije, Skan dinavije, Nizozemske in Belgije. RAZSTAVA ZORANA MUŠIČA V NEMČIJI V Baden-Badenu so odprli samostojno razstavo slikarja Zorana Antona Mušiča, goriškega rojaka, ki bo ostala odprta do IS. novembra. Mušič sedaj prvič razstavlja v Nemčiji v takem obsegu, razstavljenih je nad sto slik in grafik. Razstava vzbuja po časopisnih poročilih splošno pozornost. K-itik hamburškega dnevnika »Die Welt« je napisal o njej dolg članek, v katerem pravi, da so do zdaj poznali Mušiča v Nemčiji le po risbah, na katerih je upodobil iz svojega dvoletnega jetništva v Dachau: izmozgane postave, obešence, kupe trupel — pravi pekel; upodobil jih je z nepodkupljivim pogledom umetnika, ki je vse to videl, sam trpel, pa ni mogel pomagati. Mušičevo pravo sli' karsko c1 c!o so pa spoznali šele na tej razstavi. Posebno zanimivi so po besedah kritika Muši-čevi kraški motivi v barvah, ki prehajajo pogosto v duhovito abstraktnost, pri čemer pa ostane igra barv vedno mikavna. V njih se zrcali intimen odnos Zorana Mušiča, ki živi že 10 let izmenoma v Parzu in Benetkah, do pokrajine. Potem omenja in opisuje kritik med drugimi '’cli zlasti serijo grafičnih listov z naslovom »Ter-res daknates«, »11 traghetto«, ki kaže krave na čol' nu in skupino grafik pod naslovom »Paysage«. Kot posebnost omenja Mušičeva abstraktna dela, ki učinkujejo abstraktno le na prvi, bežni pogled, pri natančnejšem ogledu pa slike že niso več tako brezpredmetne, ampak predstavljajo vtise, ki jih je Mušič dobil v kraški pokrajini. O razstavi poročajo tudi drugi veliki zahodno-pem.ški listi. Sovjetska arhitektura postaja sproščena Veliko avstrijsko državno literarno nagrado za leto 1946 so podelili v Nevv Yorku živečemu pesniku Johannesu Urzidilu, ki je v zadnjih letih zašlo vel zlasti po svojem delu »Goethe na Češkem«. —•— V San Franciscu je umrl znani skladatelj lahke glasbe in popevk “Nacio Herb Brovvn. Star je bil 68 let. Med najbolj znanimi njegovimi skladbami so: »Pojoč v dežju«, »Pesem pocranske ‘ju bežni« in »Broadvvajska me'?:l::"«. Pred kratkim so se vrnili s 14-dnevncgi po:o vanja po Sovjetski zvezi, do katerega je prišlo v okviru pogodbe c sovjetsko-nemški kulturni izmenjavi, štirje zahodnonemški arhitekti in urbanisti. Na tem potovanju so jim razkazali mesta Moskvo, Leningrad, Baku, Taškent, Magnitogorsk in Volgograd. Po povratku so na skupni tiskovni konferenci opisali svoje najvažnejše vtise, katere so tudi primerjali z vtisi iz prejšnjih časov, ker so se mudili v Sovjetski zvezi že pred 30 leti. Nova sovjetska arhitektura se je danes očitno vrnila 'k funkcionalnemu zidanju in je menda edina od umetnosti v Sovjetski zvezi, ki se lahko orientira po mednarodnem merilu, brez ideoloških okovov- so pripovedovali. Posamezne stavbe novejšega časa ikot kongresna palača v Kremlju, moskovska Pionirska palača, veliko moskovsko letališče Domodjcdovo ali leningrajsko mladinsko gledališče vzdržijo po mnenju nemških arhitektov tudi primerjavo v mednarodnem obsegu, čeprav storitve sodobne sovjetske arhitekture še znatno zaostajajo za ravnjo arhitekture na Poljskem ali na Češkoslovaškem. Mladi ruski arhitekti imajo odlično šolsko izobrazbo. Arhitektonska praksa pa še ni v skladu s tem. Kakovost gradenj šol, otroških vrtcev, bolnišnic in seveda tudi drugih stavb je povprečno pod spodnjo ravnjo Zahodne Evrope ali Združenih držav, v prvi vrsti zaradi uporabljanja standardiziranega in montažnega gradbenega materiala. Eden od omenjenih arhitektov je govoril o včasih naravnost predrznih projektih, ki mejijo že na utopijo. Vsi štirje strokovnjaki soglršajo v tem, da bo traja'o še precej let, preden se bodo skrajnosti umetniško nebrzdane sovjetske arhitekture ugladile. I V zameno za la nemški obisk bodo o'.) koncu tega meseca prišli na obisk v Zahodno Nemčijo trije odlični ruski arhitekti, ki si bodo ogledali i sodobno nemško arhitekturo v Hamburgu, Breme- I nu Hannovru, Essenu, Dusseldorfu, Bonnu, Frankfurtu, Stuttgardu in na Helgolandu. »NEVARNI« KARL MAY j Najbolj priljubljeno berilo 16-lotne moške mladine v Vzhodni Nemčiji so še vedno knjigj Karla Maya, čeprav po naredbi Enotne socialistične stranke teh knjig ne smejo več založiti. To izhaja iz poročila Pedagoške visoke šole v Potsdamu. Vzhodnonemško ministrstvo za kulturo je pred kratkim izjavilo, da predstavlja pisec »Winnetouja« in »Old Shatterhanda« zaradi močnih šovinističnih potez nevarnost za humanistično in socialistično vzgojo. Kot znano, so tudi v Sloveniji prvi čas po drugi svetovni vojni metali Karla Maya iz knjižnic, danes pa njegove knjige spet ponatiskujejo ah prevajajo na novo. Pedagogi so se prepričali c'a predstavljajo nedolžno in za mladino celo koristno branje, ker jo navajajo k plemenitemu mišljenju, da je treba pomagati šibkim, in k pogumu, zraven pa razvijajo mladini fantazijo in jo odvračajo oc' vse nevarnejših »zabav«. »claslieen«. Njegova domovina jc v severovzhodni A/.iji in na otokih Pacifika, kjer poznajo ta užitni sadež že 2000 let. Kmetijski strokovnjaki so mnenja, da se bo »das-heen.< razširil po vsem svetu in bo izdatno pripomogel k prehrani človeštva!. Užitni niso samo gomolji, ampak tudi stebla, ki Mnogi vinogradniki sc čudijo, d.a njih vi- druge snovi ter se polegle v drožje. Vino J dosežejo tudi nad dva kilograma tc/.c. O- no tudi letos rjavi. Pravijo: »Kako je to se bo tako očistilo in ni izključeno, da ne , s -,e ° 1 ° |S1 °' rompirjev. nipgočc, saj je bilo grozdje tako zdravo, bo tudi več rjavelo. To bomo preizkusili J Pustimo lansko leto, ko je bilo grozdje z vinom v kozarcih, katere bomo pustili gnilo, a letos ...« I vsaj 3 dni na sodu in jih dnevno dvakrat Sedaj, ko je pridelek še v obliki mošta opazovali, če in kdaj ugotovimo rjavenje Vina rjavijo... BOGATA ŽETEV V NEMČIJI Letošnji pridelek žita v Zah. Nemčiji je rekorden in je baje dosegel 163 milijonov ali prav mladega vina, še posebno- močno ’n kako je močno. Teden d,ni pred preta-I s(olov nasproti 154 milijonov stotov lanske-rjavi na zraku, ker je tudi razumljivo. Cim | banjem bomo vinu ma vsak način dodali manj se je gošča v mladem vinu polegla, 1 enososine, in sicer: Ce vino sploh ne potem več snovi lahko rjavi. Rjavijo namreč j 1jav'\ dodamo eno kocko enososine na hi; predvsem beljakovine, če pridejo v dotiko i v^no količkaj porjavi moramo dodati . . _ . . - _ _ _ ^ n m! rt / 1 r 1 r i ■ « a m n v . -v v« rt rt vi ■ z zrakom. In v moštih ali še gostih mladih vinih plava še mnogo beljakovin, vse dokler sc nc vležejo na dno v obliki drožij. Kaj narediti? če je pridelek v obliki gostega mladega vina, ne napravimo trenutno nič proti rjavenju, pač pa pazimo, da bo vino kmalu dobro povrelo. V ta namen moramo predvsem paziti m toploto v kleti in v posodah. Ta toplota naj presega 15° C, a ne 22" C. Najbolj primerna je od 18 do 20" C. če toplota ni tako visoka, moramo klet ogreti in poskrbeli, da se toplota dvigne na navedene višine, pri kateri naj vino ostane, vse dokler je opaziti v vinu kakšno sled po sladkorju. Kakor hitro tega ne bomo več občutili, bomo klet shladili. Pod vplivom mraza oziroma nižje toplote se bodo strdile beljakovine in še nekatere TRGATEV JE KONČANA... Sredi oktobra je bila zaključena glavna trgatev v notranjosti Italije, pri nas je ostalo takrat še nekoliko nepotrganega grozdja v Oslavju pri Gorici, mnogo več pa v Dornberku onkraj državne meje. Pridelek jc letos na splošno zelo obilen, po vsej državi. Računajo, da bo znašal letošnji pridelek kakih 65 milijonov hi, torej znatno več kot lani. Obilna pridelka imajo tudi v Franciji — okoli 62 milijonov hi — in v Nemčiji, kjer cenijo letošnji pridelek na 6.5 mlijona hi. Nemški vinogradniki zahtevajo, da vlada prepove uvoz vina za toliko časa, dokler ne bo porabljen glavni del domače obilne letine. Obilen pridelek je tudi v Jugoslaviji. Po dobroti je letošnji pridelek znatno boljši od lanskega, a sc je pričakovalo, d.a bo še boljši. Kjer jc bila trta preobložena, grozdje ni dozorelo. V takih slučajih in v osojnih legah ni grozdje pokazalo niti 15° sladkorja. V drugih vinogradih pa je bila dosežena zgornja mera 25" sladkorja, seveda samo pri tokajcu in pinotu, kakšnem redkem traminerju im malvaziji, od črnih pa pri — merlotu. Kupčija? Na to hudo pritiskajo ostale množine lanskega pridelka. Za ta stara vina se kupci ne brigajo ilni kmetje si glede teh Pomagajo, kot si morejo. Veletrgovci z vinom se pa tudi za novi pridelek ne brigajo in čakajo, da bodo mogli presoditi celotno letino. Šele potem se bodo odločili za nakupe večjih količin. V notranjosti države je razširjena trgovina z grozdjem za vino, ker vinogradniki navadno nimajo lastnih kleti. Cene tega grozdja so različne: v določenih pokrajinah je belo grozdje po 35 lir za kg, črno po 40, drugod po 50 in 60, ?-opet drugod tudi po 80-90. ga leta. V Nemčiji ni pšenica glavna žitna snrta, marveč rž in zato Nemci pojedo v kruhu več rži kot pšenice. Seveda prodajajo tudi bel kruh. Triletni občinski načrt na hi po 2 kocki; če pa vino močno porjavi, dodamo po 3. Ustrezno število kock najprej zdrobimo v droben prah, katerega raztopimo v par litrih vina im zlijemo k v lržaškem občinskem svetu so začeli s ostalemu, brez mešanja. Lahko stresemo proračunsko raZpravo za leto 1964. Odbor- prah tudi v vrecico iz redkejšega platna njk Verza je opozorilj potem ko je na m vrecico potem potopimo v vino, a le kratko našte] po,stavke proračuna, da so tako globoko, da je vrečica pokrita z vi- 1 , . r. „ , ... . J. „. \ . . v i kraievne finance zares zaskrbluve. »V pn- nom. Ko se enososina v vrečici raztopi, ča- I , in,, , . , ,r kamo osem dni, na kar vino pretočimo. V nierjavi z letom 1963 - je dejal Verza - tem slučaju ni potrebno nič žveplati. Pre- I |e -P° ozaJ SP? v^1]() CZ|1 Q^' na^... ^ takati pa moramo na zraku, kar pomeni, i '^ ogov: večjim dohodkom 968 milijonov da teče vino skozi pipo — ------- stolll° nasDrotl vec" lzdatk' nad dve 111 ali tudi sesalko i — v podstavljeno posodo in se tako prezrači. Vino nato prelijemo v drug sod. Pr vo pretakanje vina zato izvršimo na zraku, da izgubi morebitne slabe vonje — po žveplu in drugem ter da se utrd.i glede na barvo. Nadaljnja pretakanja vina se lahko izvršijo s sesalko, to je iz soda naravnost v j čuna za tržaške potrebe.« sod, brez dotika z zrakom. V pretočeno Kq je čeval vprašanje osebnih iz- vino dodamo čez kakšen teden novo kocko dat,kov; je odbornrk Verza poudaril, da ve-enososme ki naj do prodaje ali prihodnje- Hka VSQt k} y tft na ne more bju ga pretakanja obvaruje vino pred razvo-1 . jem kakšnih kvarnih glivic. Vina, katerim znatno zmanjšana. Pot, ki jo je treba ubra-smo dodali enososine, ne smemo žveplati l' le v racionalizaciji uslug, v poeno- pol milijard, s poslabšanjem za poldrugo miHjardo. Zato je skrajni čas, da poiščemo uspešno rešitev ,da se vzpostavi ravnotežje v blagajni, ker se njen deficit dnevno veča in prihaja do skrajne meje. Rešitev, ki jo uprava išče, je v zahtevi po večji občinski udeležbi pri fond.u državnega prora- in tudi ne dodajati jim kakšnih drugih sredstev. NOV KROMPIR V Ameriki nameravajo na široka poseja- stavitvi upravnega aparata, v varčevanju, vendar pa brez odpustitev osebja, računajoč le na upokojitve, prostovoljne odpovedi službe in druge take neprisilne vzroke. Tako bomo lahko preuredili organik, mehanizirali nekatere usluge in pristopili k sa- ti krompirju podoben sadež, ki se imenuje naciji Acogata — je rekel Verza. Jeseni moramo začeli boj proti bodri Skoraj vsi naši gojitelji breskev redno 1 so gojitelji breskev opustili škropljenje z zamudijo pravi trenutek za škropljenje ' modro galico, katero so nadomestili z ne-breskev proti kodri in smoli ki. Mnogi se bakrenim škropivom ina podlagi ZIRAM, in spomnijo na to komaj spomladi, ko opazi- sicer /. MEZENE. To je prah — navadno jo na svojih breskvah pretirano velike in umetno barvan v plavo —, katerega same-zverižene liste. Samo takratno škropljenje ga zase — torej brez dodatkov, brez pa mnogo ne zaleže. apna ali kaj drugega premešamo z vodo in Proti kodri in smoliki moramo prvič škropivo je pripravljeno. Za jesensko in škropiti, brž ko je odpadlo breskovo listje, marčno škropljenje proti kodri in smoliki kar se bo zgodilo v nekaj dneh, če se že ni. ! stopimo v 100 litrih vode po 500 gramov To jesensko škropljenje je glavno in naj- mezene (1 kg mezene za 200 litrov): največ zaleže. Naslednje škropljenje, v prvih prej napravimo na dnu posode iz prahu dneh marca, je tudi nujino potrebno, a ga , redek močnik, katerega potem med ne-moramo vedno smatrati le za dopolnitev ' prestanim mešanjem redčimo z dolivanjem — zaključek zimskega škropljenja. vode. Kot vidimo, je priprava škropiva ze- V prejšnjih časih smo škropili breskve lo enostavna in tudi hitra; tudi to je po-proti kodri z bordoško brozgo, se pravi z spešilo hitro razširitev tega nebakrenega mešanico modre galice in apna v vodi. Pri- škropiva. poročana raztopina je vsebovala 2 do 5 kg modre galice in ustrezno količino apna (enaka količina kg apna kot galice). S tako mešanico lahko škropimo še vedno, a količino modre galice brez skrbi lahko omejimo na 2 kg za hi. V zadnjih letih pa Torej poškropite pravočasno svoje breskve, na vsak način pred. 1. decembrom. Poškropiti pa je potrebno celotno drevo, vejice, veje in deblo. Pa ne pozabite na spomladansko škropljenje, ki je tudi koristno, a jesensko je nenadomestljivo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Poslanec Šček je imel še opravka z izmenjavo avstro-ogrskega denarja, ki so ga pri nas še imeli ob prihodu italijanskih čet v nove pokrajine; 31. marca leta 1919 je naj- 130. Dr. E. BESEDNJAK višje vojaško poveljstvo izdalo odlok, po katerem se imajo krone izmenjati po ključu 60 od sto. Ljudje, ki so imeli pri sebi denar, so ga z lahkoto zamenjali, težave so nastale le v slučajih, ko je imel kdo denar v banki ali zadrugi, ki je imela svojo centralo v inozemstvu. Te zadruge in banke so avstrijske krone naložile v centralah, kjer je denar obtičal. Ko je vlada izračunala, da gre za 30 milijonov, se je vsote prestrašila. Jela je kolebati : »Je preveč! Ne zmoremo take vsote.« Laški tovariši so Ščeku svetovali, naj bi zaenkrat zahteval le nekaj za ta ali oni zavod. Ako mu to uspe, so rekli, se bo lahko skliceval na prvo izmenjavo in šel v zahtevah naprej. Šček je v prvih časih skušal v Rimu dobiti prijatelje in zaveznike in se je obrnil zlasti na močne stranke. Za izmenjavo denarja je pridobil pred vsem socialiste in ljudovce. Ti so obetali pomoč in so dano besedo tudi držali. Žal je večino pisanih dokumentov, ki to dokazujejo, zavrgel. Le nekaj jih je po naključju ohranil. Dne 10. septembra leta 1921 je na primer prejel sledeče pismo: »Ljudska stranka. Glavno tajništvo. Rim, 10. 9. 1921.« »Gospodu poslancu Ščeku. Prosim Vas, da pridete k meni v ponedeljek ob 16.50, da se podava k ministrskemu predsedniku. Z vdanimi pozdravi, Sturzo.« V ponedeljek ga je četrt pred omenjeno uro don Sturzo vzel v avto in ob točnem času sta bila v čakalnici. Vse čakajoče stranke so se morale pred Sturzom umakniti. Vstopila sta in ministrski predsednik Bo-nomi je takoj napisal list zakladnemu ministru, naj se vprašanje izmenjave prouči in pravično reši. DR. KAREL PODGORNIK Zakladni minister je pisal v Trst po informacije. V ta čas pade prvi začetek obre- kovanj proti našemu zadružništvu. Vlada je bila informirana, da so naše zadruge ves denar že davno izmenjale in da bi hotele vlado izkoristiti. Šček je dobil od zakladnega ministra pismo tele vsebine: »Dragi kolega, preučil sem vprašanje izmenjave. Nekatere okoliščine mi niso še jasne in zato sem ukrenil, da se nemudoma izvršijo neka poizvedovanja. Potom bom skrbel, da se čimprej reši to vprašanje. Vdani Giuseppe De Nava.« Iz tega pisma je razviden uspeh obrekovanja. S tem obrekovanjem sem prišel pri vladi na sum, da podpiram goljufe,« — je zapisal Šček. »In kar je hujše, spravil sem v zadrego vse one prijatelje socialiste in ljudovce, ki so se bili zavzeli’ za naše zadruge. En cel mesec sem se trudil, pisaril in delal, da se obrekovanje zavrne. Zato sem moral iz Rima v Trst na glavni civilni komisariat, potem k zakladnemu nadzorniku Cappellu. In zopet v Rim. Trud je vodil do uspeha in zopet je zasinil žarek upanja.« In vendar je poslanec Šček še kolebal, predno se je odločil, da zahteva le delno izmenjavo denarja. Mislil si je: »Prešibek sem, da bi čez pet stopnic hkrati skočil. Zato bom stopil najprej na prvo in ko bom na prvi stal, pojdem na drugo. »Da bi pa ne mislili, da sem se za to odločil sam, brez slovenskih tovarišev, povem, da je to sklep vsega kluba. Dr. Podgornik, ki je predsednik kluba slovenskih poslancev, in pa gospod Lavrenčič sta v tem smislu intervenirala pri ministru De Navi. Še boljši dokaz za to je sledeče pismo dr. Podgornika, name naslovljeno. »Na tozadevno vprašanje gospoda dr. A-gneletta sem sporočil Zadružni zvezi v Trstu, da smo v decembrskem zasedanju intervenirali v ministrstvu zaradi izmenjave denarja na sploh. Takrat smo zlasti uporabili slučaj Goriške zveze, katere ugodna rešitev naj bi bila prejudicialna tudi za vse druge slučaje. Po ugodni rešitvi slučaja Goriške zveze bo, treba nadaljevati akcijo za druge zavode.« | Zahtevali smo izmenjavo za Goriško zvezo kot organizacijo, ki je bila doslej največ sto- J rila in ki je edina kaj resnega ukrenila.« SOCIALISTI IN OSTALI »A vse to je bilo premalo. Obrnil sem se na poslanske klube. Imam še prepis pisma, ki sem ga poslal tovarišem socialistom, katerih je bilo 126. Glasi se: »Vodstvu socialistične skupine v zbornici. V novih pokrajinah obstoji mnogo posojilnic po sistemu Reiffeisen, katerih člani so izključno mali kmetje, delavci in mali obrtniki. Centrala teh zadrug je bila v Ljubljani, kjer so imele naše zadruge svoje prihranke v zalogi. Ko so italijanske čete zasedle našo pokra-j:no, je najvišje poveljstvo 31. 3. 1919 izdalo odok glede izmenjave avstrijske valute v laško po ključu 60 od sto. In zares se je izmenjal Trentincem in Tirolcem že 1919 ves denar, ki je ležal v inozemstvu. Denar naših zadrug je pa še vedno onstran meje in doslej vlada ni dovolila, da se izvrši, kar je sama v odloku zahtevala. Zadruge se nahajajo kajpada v obupnem položaju, ker je njih kapital mrtev. Krivica, ki nam jo dela vlada, je še očitnejša, če pomislimo, da v odloku od 27. novembra 1919 terja vlada od zadrug, da izplačujejo upnikom za vsako krono 60 laških stotink. Zadruge gredo polomu naproti. Z ozirom na navedene razloge in ker gre za koristi ubogega ljudstva, naprošam klub, da se zavzame na merodajnih mestih, da se krivica odpravi . . .« »Z vso hvaležnostjo sem dolžan priznati, da je klub storil več kot svojo dolžnost. Nisem se omejil na to, da sem se obrnil na obe največji stranki kot celoti, temveč sem njune posamezne člane posebej in večkrat obdelavah Posredovali so za nas poslanec Degasperi, Miglioli in skoro vsi ljudovci. Vzporedno s propagando v Rimu se je vršilo delo v domovini, da bi imela agitacija v Rimu večjo oporo. In to vse po določenem akcijskem načrtu. Shodi, sestanki, resolucije, pisma, telegrami, pritiski’ na civilne komisarje so bili na dnevnem redu. Hvaležno se spominjam gospoda Doktoriča, dr. Bitežnika in dr. Besednjaka, ki niso nikdar odrekli svoje pomoči. Vlada je odredila, da se izmenja 1,800.000 lir. To je bil uspeh primernega načrta in vztrajnega dela. Korak naprej, ki je moral razveseliti vse one, ki so jim pri srcu koristi našega ljudstva.« (Dalije) BITKA PRI SISKU I. S T E K L A S A I Turjaški pa ga je prosil v imenu božjem, d,a naj ga ne sili k takemu koraku, ki bi ugonobil njega in njegove oklepnilke. Potemtakem naša vojska gotovo ni bila pripravljena, niti dosti številna, da bi bila mogla z uspehom udariti na sovražnika, in Andrej Turjaški je moral biti silno previden vojskovodja, ki je znal vojno silo obeh strani dobro presoditi. Spustiti se v boj, pa biti potolčen je mnogo hujše kot se z zbrano vojsko vrniti ter pričakovati bo'jše priložnosti za srečen uspeh. Da so zaradi tega ravnanja mnogo vpili na generala, je popolnoma razumljivo; saj se je ravno tako zgodilo tud.i Herbartu Turjaškemu, ko ni hotel leta 1565. napasti Turkov pri Krupi, kjer so se bil' dobro utaborili z dvdkrat večjo vojsko. Pa kdo ibi ga mogel dolžiti bojazljivosti? Saj je ravno zaradi svoje velike hrabrosti našel v boju pri Budačkem smrt. In tako nam bo pokazala tudi bitka pri Sisku, da je bil Andrej hraber, toda previden vojskovodja. Priznati pa vendar moramo, da je pri tej priložnosti zares nesloga mnogo zakrivila, in da ni čudno, če je sovražnik izvedel svojo prvo namero, ko je dokončal zgradbo nove petrinjskc trdnjave. Dan pred tem je slavil Hasan srečno dogotavl janje tega zidanja. Z godbo je obšel v svečanem sprevodu trikrat ta novi grad, a z nasipov je dal streljati iz lopov, da se je razlegalo daleč po okolici. Zvečer pa je pripravil vojski v taboru obilno gostijo, pri kateri se je sam Hasan posebno dobro zabaval s cigansko godbo. Že drugi dan se vzdigne iz tabora, potem ko je pustil do 1000 vojakov v petrinjski trdnjavi in do 200 v hvastov-ški, ter se odpravi v Kostajnico. Tukaj je razpustil del svoje vojske, a mu naročil, d,a se ima v enem mesecu zopet zbrati. Drugemu delu je pa zapovedal, d,a napravi most preko Kolpe in da pripravi vse, kar bo potreboval, ko se povrne. S tretjim oddelkom vojske pa se napoti sam proti bihački trdnjavi. Nato sc vzdigne tudi naša vojska ter se povrne domov. Medtem ko je Hasan ob'egal B-ihač, je drugi vojaški oddelek gradil most čez Kolpo. Ko je padel Bihač, je prodiral Hasan proti Kostajnici, nato proti Sisku. Isti dan, i6. julija, je sovražnik že pridrl do novega mosta. Tu bi ga bi'a mogla naša vojska ustaviti. če bi bila složna. Na žalost se je pa zgodilo drugače. Zaradi izdajstva nekega Vojniča je turški poveljnik dobro poznal stanje •naše vojske ter se je odločil, d.a jo bo takoj napadel. Dne 19. julija je šlo čez most 15.000 Turkov proti banovi vojski, ki je štela komaj 2000 mož. (Dalje) | iSpohtini phkgled Olimpijske igre XVIII. olimpiada je v središču zanimanja šport nega sveta in po vsem svetu sledijo poteku tekmam, ki dosegajo zdaj višek. Nastopi so zelo borbeni in tekmovavci dosegajo izredne izide. Od dvajsetih športnih panog so se že zaključile tekme sedmih disciplin, in sicer v plavanju, v \valenpolu, v rokoborbi tako prostega kot grško rimskega sloga, v veslanju, v dviganju uteži in v modernem peteroboju. V želji, da je pregled po polnejši, si bomo v tej številki ogledali sarro izide v teh športih. PLAVANJE Tekmovavci iz ZDA so letos dosegli velik uspeh, saj so bili prvi v 16 tekmah od 22, ki so bile na sporedu. Štiri zmage so dosegli tekmovavci iz Avstralije ter po eno tekmovavci iz Sovjetske zveze in Nemčij Oglejmo si posamezne tekme moških disciplin. Na 100 m prosto je bil Amerikanec Schollander z izredno lahkoto prvi (53”4); drugi in tretji sta bila Anglež McGregor ter Nemec Klein. Razočarala sta tako Amerikanec Ilknan (4.) in Francoz Gottvalles (5.), svetovni rekorder skupno s Clarkom. Schollander je potrdil svojo premoč tudi v tekmi na 400 m; postavil je celo nov svetovni višek 4’12"2. Purgi je bil nresenetljivi Nemec Wiegand, tretji Avstraljanec Wood. Zmaga Avstralije na 1500 m. Prvi je bil VVindle, drugi Nelson fZDA) in tretji Wood (Avstralija). Avstralija jc bila uspešna tako na 200 m prsno (I.O’Brien s svetovnim viškom: 2'27"8) kot na 200 m metuljček (1. Beriv s svetovnim viškom 2V6). Na 200 m hrbtno uspeh ZDA (1. Gracf s svetovnim viškom 2’10"3). Amerikanec Rolh je bil prvi m 400 m mešano, seveda z novim svetovnim viškom 4’45”4. Velik uspeh ZDA v štafetah: 4x200 m svetovnim viškom 7’52”l v postavi Clark, Saari, Hirnan in Schollander) in v 4x100 m mešano (svetovni višek s časom 3’58”4 v postavi Mann, ki je dosegel vetovni višek tudi na 100 m hrbtno s časom 59’ 6, Craiig, Schmidt in Clark). V skokih v vodo sta zmagala Amerikanca Sitz-herger (3 m) in VVebster (10 m). Razen Italijana Di Biasija, ki je bil drugi na 10 m. so si vse ostale kolajne osvojili predstavniki ZDA. Med ženskami je v skokih na 3 m bila prva Nemka Kramer, medtem ko na 10 m in prvo mesto zasedla Američanka Leslev-Bush pred Kramerjevo. V plavanju na 100 m je premočno zmagala Av-stralijanka Fraser pred Stouderfevo (ZDA) . Američanka Duenkel je zmagala na 400 m. njena rojakinja De Varonove la na 400 m mešano. V obeh omenjenih disciplinah so plavavke ZDA nsvoi'lc vsa tri prva mesta. Tako na 100 m metuljček (1. Američanka Stouder 1’4”7) kol na '00 m hrbtno (1. Američanka Ferguson 1 ’7”7) sla padla svetovna viška. Tudi Sovjetska zveza je požela eno zmago, in s!cer s Prosumenšikovo na 200 m nrsno. Ameriške tekmovalke so zmagale s svetovnimi viški tako v štafeti 4x100 m (4’3”8) kot v štafeti 4x100 m mešano (4’33”9). Plavavci so porušili 14 svetovnih v:škov (nnd>n jr tudi 12 evropskih), da ne govorimo o olimpijs1 ih rekordih. Če seštejemo osvojene kolajne (v oklepaju zlate, srebrne in bronaste), dobimo naslednjo vrednostno lestvico: 1. ZDA (16-10-11) 1?1 točk 2. Avstralija (4-1-4) 27, 3. Nemčija (1- -2) ?? 4 Sovic^ka zveza (1-13) 11. 5. Nizozemska (0-2-1) 7 6. Italija, Francija in Vel. Britanija (vse 0-1-0) 3 točke in 9. Ja pouka (0-0-1) 1 točko. VVATERPOLO Tekme v tem športu so bile lako pretirano bojevite. da so se večkral spreminjale v skupni pre lep. Watcrpolo mislijo izbrisati iz olimpijskega Programa tudi iz razloga, ker ni opaziti skupnega izboljšanja. Za zlato kolajno se bori le nekaj držav, medtem ko je ta šport drugod na preveč nizki ia,’n i. I Glavni favoriti so z lahkoto zmagali v izločilnih tekmah. Madžarska je premagala ZAR (111) in Helgi jo (5-0), Sovjetska zveza Avstralijo (6-0) in Nemčijo (3-2), Jugoslavija ZDA (2-1), Nizozemsko (7-2) in Brazilijo (8-0) in Italiia Romuniio (4-3) in Japonsko (5-3). V polfinalu je Sovjetska zveza Premagala Italijo (2-0), igrala neodločeno z Romunijo (2-2) in bila prva v svoji skupini. Italija z zmago nad Nemčijo (2 1) je vseeno prišla v finale. V drugi skupini je Madžarska zaigrala neodločeno z Jugoslavijo (4-4) ter premagala s tesnim 6-5 Nizozemsko. Jugoslavija je prišla v finale z zmago nad Belgijo ( ;-2). V finalu so upoštevali tako izid Sovjetska zveza-Italija 2-0 kot neodločen izid (4 4) med Jugoslavijo in Madžarsko. V drugem kolu sta bili zmagoviti tako Madžarska (z zmago nad Ita-1! j o 3-1) kot Jugoslavija (zmaga nad Sovjetsko zvezo 2-0). Za končno zmago je bil odločilen količnik golov. Madžarska je premagala Sovjetsko zvezo z izidom 5-2, tekmi med Jugoslavijo in Italijo je pripadla zmaga jugoslovanskim vvaterpolistom (2-0), toda z golom, ki so ga Italijani prav v zadnjem trenutku tekme zabili Jugoslovanom, so ti izgubili zlato kolajno. Prva je bila Madžarska s količnikom golov 1,71, druga Jugoslavija s količnikom 1,60. Najboljši strelec je bil Madžar Rusoran, ki je zabil 11 golov. Vrstni red: 1. Madžarska, 2. Jugoslavija in 3. Sovjetska zveza. ROKOBORBA PROSTEGA SLOGA V tej športni panogi, ki se je prva končala, so največ zlatih kolajn dobili prav Japonci (osvojili so tudi eno bronasto). Bili so nepremagljivi v najlažjih disciplinah. Velik uspeh so imeli letos Bolgari, ki so si osvojili dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Tudi rokoborci iz Sovjetske zveze so se častno izkazali, saj so bili dvakrat prvi, enkrat drugi ter dvakrat tretji. Mani uspešni so bili Turki, čeprav so dobili eno zlato, tri srebrne in eno bronasto kolajno, če upoštevamo, da so v Rimu leta 1960 bili kar petkrat uspešni. Razočarale so tudi ZDA (v Rimu dve zlati), ki so dobile le eno bronasto medalio. Če upoštevamo letošnje uspehe in seštejemo 'rolaine, dobimo naslednjo lestvico: 1. Bolgarija 17, 2. Japonska 16 3. Sovjetska zveza in Turčija 15, 5. Koreja in Nemčiia 3, 7. Iran 2 in 8. ZDA 1. Letošnji olimpijski prvaki so: mušia — Yoshi-da (Jan.), bantam — Eetake (Jap.), peresna — VVatanabe (Jap.), lahka — Dimov (Bole.) srednje-lahka — Ocan (Turč.), srednja — Gardijev (Bolg.). sn-dnietežka —■ Medved (SZ) in težka — Ivanit-ski (SZ). MODERNI PETEROBOJ Zelo zanimive so bile tekme v modernem peteroboju. Na prvo mesto se je uvrstil Madžar Ferenc To rok, ki je zmagal v sabljanju, z 5116 točkami. Takoj za njim sta se uvrstila oredstavnika Sovietske zveze Igor Novikov (5. v sabljanju, 2. v strelianiu in 5. v plavanju) in Albert Mokeev (1. v streljanju in v teku). V plavanju jc zmagal Šved Tansson (uvrstil se je na 8. mesto v skupni lestvici). v iahaniu pa Mehikanec Flores, ki se nato ni uvrstil med prvih petnaist. V lestvici ekip je h’ln nr''-> Sovjetska zveza (14.961 točk) med ZDA ;n Madžarsko. Največ kolajn (1-1-1) si je tako osvnjija Sovjetska zveza. Po številu kolain ie lestvica naslednia: 1. So-vietska zveza 9, 2. Madžarska 6 in 3. ZDA 3. ROKOBORBA GRŠKO-RIMSKEGA SLOGA V srško-rimski rokoborbi sta si največ zlatih '"itnin osvoiili .Tnnonska in Madžarska, obe po r,vakrai m-vi. Tudi Sovjetska zveza je že'a nrecei-šnie usnebo zmagala ie sicer samo enkrat, nabrala si ie tri srebrne in trio bronasto medalio V P;mu so si Rusi osvoiili tri Drva mesta Tudi Bolgari so bili nsnešni, sai imaio eno zlato in dve bronasti. Odlikovala se ie tudi Jugoslaviia. ki je »mai»ala v »redni! n. Simič) in s> deli drusro mesto v neresni kategoriji (2. Martinovič skupno z Rusom Rurunrom). Razočarani so Turki, ki so si v Rimu osvojili tri zlate kolaine: letos v Tokiu so bili 'arr.(, enkrat prvi. Pohvale vreden je bil nastop Romunov in Švedov. Olimpiiski zmagovavci so: mušia — T,->nahara Man.), bantam — Ichiguchi (Jap ). peresna — Polvak (Madž.), lahka — Avaz (Turč.) srednje-lahka — Kolesov (SZ), srednja — Simi«5 (Jug.), srednsetežka — Alexandrov (Bolg.) in težka — Koznia (Madž.). Olimpijski zmagovavci so: mušia — Hanahara i Tao.). bantam — Tchiguchi (Jap.), peresna — Polvak (Madž.), lahka — Avaz (Turč.) srednje-lahka — Kolesov (SZ), srednja — Simič (Jug.), srednjetežka -— Alexandrov (Bolg.) in težka — Koznia (Madž.). Če seštejemo kolajne, dobimo naslednjo vrednostno lestvico: 1. Sovjetska zveza 15, 2. Bolgarija 11, 3. Japonska in Madžarka 10, 5. Jugoslavija 8, 6. Romunija in Turčija 5, 8. Švedska 4, 9. Češkoslovaška in Nemčija 3. DVIGANJE UTEŽI Sovjetska zveza je žela velik uspeh v tej športni panogi, saj si je osvojila štiri zlate kolajne in tri srebrne. Zlato kolajno so si osvojili tudi Poljaki (hkrati tudi tri bronaste), Japonci (dve bronasti) in Čehoslovaki. Madžari so bili deležni dveh srebrnih kolajn in ene bronaste, Američani pa so si osvojili le eno srebrno in eno bronasto (v Rimu so imeli tudi eno zlato). V tej športni panogi so tekmovavci porušili kar 14 svetovnih viškov in izenačili šiiri od 28 možnih. Posebno blesteči so bili Rus Vahinin v bantam kategoriji, Japonec Mivake v peresni, Poljak Baszanovski v inhki, 0;i. Zdrazila v srednji ter Rusa Goiova-iov v srednjetežki in Žabotinski v težki; \n ti /mago-vavci so potolkli vsak po dva sveto , n \ viška Po i a'" r r< ;t Rus Vlassov (uvrstil se je na drugo mesto), ki je sodil med glavne favorite v težki kategoriji. Zlate kolajne so osvojili: bantam — Vahonin (SZ), peresna — Miyake (Jap.), lahka — Basza-nowski (Polj.), srednja — Zdrazila (ČSR), srednjetežka — Plukfeide (SZ), lahkotežka — Golova-nov (SZ) in težka — Zabotinski (SZ). lestvica: 1. SZ 29, 2. Poljska 8. 3. Madžarska in Japonska 7, 5. ČSR 5, 6. ZDA 4 in 7. Vel. Britanija 3. VESLANJE Letošnji veliki favoriti so bili Nemci, ki so bili v Rimu trikrat prvi. V Tokiu je Nemčija razočarala: osvojila si jc samo eno zlato kolajno (dobila je dve srebrni in eno bronasto). Tudi Sovjetska zveza, ima dve zlati kolajni, ni posebno zablestela. Odlikovali so se veslači iz ZDA, ki so dvakrat zmagali, bili enkrat drugi in enkrat t reti i. Pomembne zmage so dosegli veslači Danske in Kanade. Razočarali so Francozi in Italijani (imaio no eno srebrno kolajno), isto bi lahko rekli n čeho-lovaški (dvakrat tertja, čeprav je v Rimu bila enkrat prva). Razočarali so tudi Jugoslovani, od ka'crih smo upali vsai bronasto kolajno. Letošnji zmagovavci so: skiff — Sovjetska zveza, double — Sovjetska zveza, dvojec brez kr. — Kanada, dvojec s kr. — ZDA, četverec brez kr. — Danska, četverec s kr. — Nemčija in osmerec — ZDA. Lestvica: 1. ZDA 14. 2. Nemčija 1? 3. Sovjetska zveza 10, 4. Danska, Kanada in Nizozemsk i 5. 7. Francija, Italija in Vel. Britanija 3, 10. ČSR 2 in 11. Švica 1. — dt — OLIMPIJSKI MOZAIK • Glcdavci nogometnih tekem vztrajno ploskajo vsaki krat, ko sodnik zažvižga. Ker večina Japoncev ne vozna pravil, misli, da ie dostoino tako no-draviti vsako sodnikovo odločitev. Zan:mivo ie tudi, da se gledavci smejejo, ko novomet"<■ udari žovo z glavo, in odobrijo vsak močan s*re! ne plede na položaj igravca, če je ta pred vrati ali na sredini igrišča. • Ko se tekme končajo, se pojavi na električnih tablah beseda »oyasumi« — japonsko: lahko noč! • Ko prireditelji predstavljajo nastopajoče tekme-re. vedno izgovore besedo »san«, kar pomeni: prečastiti gospod. m Joet. francoski rokoborec, jc bil po štirih zmagali končno nremagan. Poraz ga ni razžalostil, nasprotno. bil ie še zadovoljen. Iziav;l ie: »Zdaj končno lahko jem. Bil sem na meji kategorije in v ftrnh.it. da se ne odebelim, sem jedel samo kruh in šunko ter pil samo vodo.« • Schollander je vesten študent medicine. Zelo Hubi slikarstvo in posebno Picassa in Van Gogha. Zelo vesten je tudi v vaiah. sai nrenlava doma v bazenu Santa Clara v Koliforniji vsak dan po več kilometrov. • V waterpolski tekmi med ZDA in Nizozemsko sta nastopila tudi brata Van Dorn. Zanimivo je to, da je prvi brat dober nanadavec Nizozemske, drugi pa odličen vratar ZDA. Vratar ZDA je seveda hranil tudi kazenski strel, ki ga je streljal brat. Izjavil je, da preveč dobro pozna svojega brata, da bi ga ta prevaril. • Filipinec Villas je premagat s k. o. Finca Kar-mena ter takoj pokleknil v kotu in začel jokati. Zbal se je, da je ubil nasprotnika, ker je ta dolgo ležal nepremičen. : V § 181. Nepeesa ji: slekla naravnost domov, k Bareeju, ki ga je bila pustila samega. Privezala ga je z jermenom k mizi in ves ta čas se Baree niti premaknil ni. Šele takrat, ko je Ne-pcosa odprla vrata in stopila k njemu, se je zganil, čudovito, srečno čustvo ga je prevzelo. Pomahal ji je z repom v pozdrav, položil glavo na tla in nežno zacvilil, I",3. Vendar Nepeesa ni bila prestrašena. Zc med tem, ko je odmotavala jermen od mize, se je zadovoljno smehljala. Mislila je na McTaggarla, videla ga je, kako nerodno kobaca po vodi kot velika riba. Dvignila je Bareeja pod roko in zastokala: »O, kako si težak! Pa te bom vseeno nosila, ker moram leči. Mudi se nama, trgovca ne smeva srečati!« 182. V tka vrba je radostno vzkliknila in ga objela. Ta dotik je Bareeja vznemiril. Zadrhtel je in Nepeesa je to začutila. Začela ga je lahko božali po glavi in hrbtu. Bareeju je bilo tako lepo, da se še dihati ni upal in so sc mu oči same od sebe zapirale. Predramil ga je njen glas: »Ob, Baree, zakaj nisi večji, da bi me branil pred njim!« 184. Nepeesa je steka na prosto in pohitela proti gozdičku za hišo. Pod roko ji je opletal Baree, ki ga je stiskala k sebi kot težko, v sredini prepognjeno vrečo. Če bi mogel Baree govoriti, bi gotovo potožil, da ‘e zares počuti kol vreča. Kiju*1 temu pa se ni bolel osvobod iz njenih rok. Končno je Nc' peeso zabolela roka. Po povesti® 0. Ouivvopda riše Miki Muster v________________ h 185. Ustavila se je in položila Bareeja na tla, v rokah pa je trdno držala jermen, s katerim je bil privezan okrog vratu. Bala se je, da ji ho bolel pobegniti in pazljivo ga je opazovala. Ko se Baree ni premaknil od nje, se je razveselila: »Ne, Baree, vem, ti mi ne boš pobegnil! Ostal boš pri meni, bodil boš z menoj!« Lahno je nategnila jermen. jylc 186. Jermen je Bareeju stisnil vrat. Spominjal ga te na Taggartovo zanko ;n zato je nanj tiho zarenčal. Nepeesa ^ popustila in ga spel dvignila v naročje. Še dvakrat je P®- ^ šala učili Bareeja bodili, potem je morala odnehali. Baree maral jermena, popadel ga je z zobmi. Nasmejala se mu ga dvignila in odnesla dalje.