-h COLOSJEVE ilirOimACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto X. JANUAR 1981 ŠT. 1 (103) ISfBSi **rxm XN'IVlW v fTAMt' ANirmuue ■ si ■ j/m m .,/***# . „ .vnviffi« Naše delo v letu 1980 Planske naloge za leto 1980 smo postavili v okviru DO za 7 % višje od realizirane proizvodnje oz. prodaje v letu 1979. V TOZD Smole smo od predvidenih 13.1001 smol proizvedli 12.650 t ali v primerjavi z letnim planom dosegli 97 %. TOZD Premazi je planirala proizvodnjo 23.3701, dosegla proizvodnjo 22.409 t in realizirala 96 % letnega plana proizvodnje. Iz teh podatkov vidimo, da smo v TOZD Smole izdelali 451, tj. 0,4 % smol več kot v letu 1979, v TOZD Premazi pa 8001, tj. 3,6 % več. Celotna DO je v letu 1980 napravila 8461 smol in premazov ali 2,4 % več kot v letu 1979. Za prodano proizvodnjo smo planirali iztržek v TOZD Smole PO 4 46S7 v- v' 432.445.000 din, dosegli 500,497.000 din ali 116 %. V TOZD Premazi smo planirali prodaj o > 945,563.000 din, realizirali 1,090,642.000 din ali 115 %. Za DO je zunanja prodaja dosegla 1.591.139.000 din ali 115% v primerjavi s postavljenim planom. Ob teh številkah je potrebno upoštevati spremembo nivoja cen, ki so po-rastle pri domačih materialih v povprečju za 49 %, pri uvoznih pa za približno 50 %. Prikazana prodaja naših proizvodov nam je po obračunu stroškov in predpisanih dajatev omogočila formiranje dohodka,' ki je večji od planiranega, kar potrjujejo podatki finančnega obračuna za 11 mesecev. Kako visok dohodek smo dosegli v letu 1980, bo dokončno pokazal letni finančni obračun v mesecu februarju. Doseganje ali nedoseganje plana nam je v letu 1980 odmerjala predvsem devizna situacija takp v Jugoslaviji, posebej pa še v Sloveniji. Republiški organi (Izvršni svet SRS in SISEOT) so bili prisiljeni zaradi zunanjetrgovinskih gibanj, ki so odstopala predvsem pri doseganju potrebnega izvoza, nekajkrat v preteklem letu uvesti dodatne omejitve pri uvozu repromateriala, opreme in artiklov široke potrošnje. To je prizadelo tudi tovarne kemične industrije in med njimi COLOR. Čeprav smo imeli sklenjene samo-(Nadaljevanje na 2. strani) M, Poročilo o poslovanju (Informacija za razpravo po samoupravnih delovnih skupinah oz. delnih zborih delavcev) 1. Uvod Upoštevaje podatke o poslovanju, prikazane v tem poročilu, lahko kljub temu, da nekatere planske obveznosti niso bile v celoti izpolnjene, ugotovimo, da -so rezultati poslovanja delovne organizacije u-godni. Dejstvo je namreč, da so se pogoji gospodarjenja v obravnavanem letu v primerjavi z letom poprej še zaostrili, kar velja še posebej za sistem in politiko zunanje trgovine in devizni sistem, katerega spremembe so povzročile številne težave delovni organizaciji pri oskrbovanju s surovinami in deviznimi sredstvi. Podatki o finančnih rezultatih bodo skupaj z drugimi poslovnimi podatki pripravljeni in predloženi v obravnavo v začetku meseca februarja. 2. Proizvodnja 2.1. TOZD SMOLE Plan proizvodnje je bil dosežen 96,6 %, kar pomeni, da je bilo proizvedenih 12.658 ton. V primerjavi z letom, 1979 se je proizvodnja povečala ža 50 ton. Obrat sinteze je plan proizvodnje izpolnil 100 °/o, to je 11.533 ton, kar je za 104 tone več kot leto poprej. Plan prodaje gotovih izdelkov je bil dosežen 92,5 % oz. je bilo prodanih za 713 ton manj kot v letu 1979, ko je bilo prodanih 8.114 ton. Pri tem je potrebno omeniti, da je popolnoma izpadel izvoz alkidnih smol v NDR. Izkoriščenost strojnih kapacitet je bila približno enaka izkoriščenosti v letu 1979. Od celotnega števila razpoložljivih strojnih ur 38.304 je bilo 30.947 ur oz. 81 °/o obratovalnih, preostalih 7.357 ur pa gre v naj večji meri na račun zastojev zaradi pomanjkanja surovin in delov ne sile, medtem ko se je zastoj zaradi remonta v primerjavi s preteklim letom občutno zmanjšal, saj leita ni bil potreben. Ob povečani proizvodnji za 4,5 tone oz. 0,04 % nasproti letu 1979 se je produktivnost zaradi večjega števila zaposlenih znižala za 5,5 %. Poslovanje v letu 1980 je poleg nekaterih manjših problemov oviralo zlasti oskrbovanje s surovinami. Problem se je ponavljal skozi vse leto, velikokrat je primanjkovalo tudi topil. Ocenjujemo lahko, da bi z rednim oskrbovanjem s surovinami celotno proizvodnjo povečali za približno 10 %, kar pomeni, da je v prihodnje temu problemu treba posvetiti vso pozornost ter zagotoviti stalno in organizirano oskrbo s surovinami in embalažo. 2.2. TOZD PREMAZI Plan proizvodnje je bil dosežen v višini 97 %, kar pomeni, da ’ je bilo proizvedeno 26.330 ton od pla- (Nadaljevanje s 1. strani) upravne sporazume za združevanje deviz s podjetji lesne in turistične dejavnosti v takem obsegu, da bi tako omogočen uvoz pokril postavljene proizvodne, prodajne in izvozne plane, so nam omejitve skupščine SISEOT v septembru 1980 preprečile uvoz surovin v vrednosti ca. 6 milijard S-din v IV. kvartalu. To je povzročilo resne motnje do tedaj sicer zelo uspešne proizvodne in prodajne dosežke v pol in tričetrtletju. Kljub prikazanim težavam pri u-vozu, ki so jih spremljale skoraj nič manjše težave pri oskrbi na domačem trgu (TiO>, olja, sikativi, aro-mati, anhidrid maleinove kisline, sodi in druga embalaža), smo svoj izvoz tudi v letu 1980 nadalje povečali. Na konvertibilni trg smo v letu 1979 realiziranih 856.000 US dolarjev, letos povečali na 1,094.000 US dolarjev, kar pomeni 128 %, na klirinškem področju pa od 8,131.000 C1 dolarjev v letu 1979 na 10,868.000 C1 dolarjev ali 134 %. Ob teh izvoznih številkah poglejmo še naš uvoz. V letu 1980 smo uvozili za približno 11,000.000 US dolarjev iz kon-vertibile in za skoraj 4,000.000 C1 dolarjev iz kliringa. To pomeni, da smo pokrili 80 % Colorjevega uvoza z lastnim izvozom. Ta sicer spodbuden in razveseljiv uspeh na področju zunanje trgovine, nam za sedaj še ne omogoča boljšo in lažjo oskrbo surovin iz konvertibilnega u- COLOR2 voza. So pa v pripravi določeni u-krepi, ki naj tudi izvozu na klirinško področje že v letu 1981 priznajo določeno devizno stimulacijo. Ob tem velja posebej poudariti in opozoriti, da so za leto 1981 že v veljavi tudi predpisi, po katerih bo o-mogočeno TOZD, ki bodo pomembnejše dele svoje proizvodnje izvažale, izplačevati nekaj višje OD in da se bodo za take TOZD nekaj zmanjšale tudi dajatve (davki), kar zopet pomeni povečanje dohodka in s tem možnost za povečanje OD in drugih sredstev, s katerimi razpolaga TOZD. Od investicijskih projektov smo v letu 1980 končali plinifikacijo in s tem dali svoj doprinos k začrtanemu prestrukturiranju v porabi goriv. Color je s tem svojo energetsko osnovo v večjem delu prenesel iz najbolj deficitarnega kurilnega olja na zemeljski plin. Ta prehod doprinaša tudi k zmanjšanju onesnaževanja ozračja, kar so pozdravili tudi krajani krajevnih skupnosti na področju Medvod. V preteklem letu smo dokončno zaključili dela pri postavitvi šotorskega skladišča z dodatnim asfaltiranim prostorom za skladiščenje sodov in dovozno potjo. Za projekt rekonstrukcije mešal-nice je bila vsa dokumentacija izdelana, ter z zaključeno finančno konstrukcijo predložena banki v dokončno odobritev kreditnih sredstev. Od SISEOT smo dobili odobritev u-voza še za drugi del potrebne uvozne opreme, ki smo jo tudi naročili. Gospodarska banka nam je izdala dokumente o dinarskem in deviznem kreditu. Tako smo začeli razširjeni projekt rekonstrukcije po dinarskem delu že izvajati, po uvoznem delu pa so nas restrikcije zveznega in republiškega IS za sedaj »zamrznile«. Pokrenili bomo vse potrebno in upamo, da bomo ta uvoz v letu 1981 »odmrznili«. Intenzivno smo pripravljali pred-investicijsko dokumentacijo za projekt razširitev kapacitet sinteze v I. fazi za en novi reaktor 16—18 m3 vsebine in za rekonstrukcijo kotlovnice, v II. fazi pa za tri nove reaktorje. S temi investicijskimi programi se bomo že v začetku 1981 prijavili v naši banki. Na področju nagrajevanja po delu nam kljub ponovno ugotovljenim potrebam to delo kar ne gre od rok. Ali še nismo resnično prepričani, da dober, prizadeven, sposoben in marljiv delavec po pravici mora dobiti nekaj več od tistega, ki manj ali slabše dela, alj s svojim odnosom do dela in nalog povzroča nevoljo svojih sodelavcev in tistih, ki za njegovo delo nosijo odgovornosti? Podobno ne uspevamo tudi z našimi inovacijami ali racionalizacijami, ki kljub sprejetemu pravilniku še vedno čakajo, da bi se dosedaj enemu samcatemu ugotovljenemu avtorju pridružili še nadaljnji borci za znižanje stroškov proizvodnje in poslovanja, za izpopolnitev tehnoloških procesov in za ideje novih, ekonomsko uspešnih proizvodov in tehnologij. mgr. Milivoj Hladnik v letu 1980 niranih 27.086 ton. Povečanje v primerjavi z letom 1979 je 1.201,4 tone oz. 4,8 %. Pri povprečno 363 zaposlenih pomeni to 72,5 tone na zaposlenega ali 4,5 °/o več kot leto poprej. Plan. gotovih izdelkov je bil dosežen 96 % oz. 22.409 ton od planiranih 23.370 ton. V primerjavi z letom 1979 znaša povečanje 805 ton oz. 3,7 %. Poleg že znanih problemov pri organizaciji proizvodnje in njeni realizaciji sta v letu 1980 prišla do izraza — pomanjkanje surovin, predvsem iz uvoza, topil (naftnih derivatov) ter nekaterih ključnih pigmentov (rotil, krom rumena, sv. obstojna itd.), prav tako pa tudi težave pri preskrbi embalaže. Vedno težja postaja oskrba z rezervnimi deli kot tudi obnova strojnega parka, ki je močno iztrošen. Zaradi restrikcij pri uvozu opreme za rekonstrukcijo obrata II se je le-ta podaljšala in bo predvidoma zaključena šele v letu 1982. Pomanjkanje topil je znižalo realizacijo proizvodnje razredčil za 749 ton, hkrati pa močno oviralo enakomerno zasedenost zaposlenih delavcev v obratih. Zaradi predvidenih restrikcij na področju investicij je izgradnja skladišč za topila kot tudi skladišča gotovih izdelkov ter pralnice embalaže postala še bolj vprašljiva. Tako bo tudi sklop drobnih odprtih Vprašanj, ki naj bi jih predmetna izgradnja rešila (skladišče investicijske opreme, kompresorska postaja, polnilnica akumulatorjev za elektro-viličarje, dotiskavanje etiket itd.), ostalo do nadaljnjega nerešeno. V RTK sektorju je bilo izdelanih 10 popolnoma novih proizvodov in pripravljenih 386 receptur, ki so že ali pa še bodo uvedene v proizvodnjo. Ob skromni domači surovinski osnovi razvojne naloge ovirajo tudi stabilizacijski ukrepi. 3. Komercialno poslovanje 3.1. TOZD SMOLE 3.1.1. PRODAJA — IZVOZ Zastavljeni cilj količinske prodaje je bil dosežen le 95 %. Zaradi izpada izvoza na klirinško področje je bila povečana prodaja na domačem eksternem tržišču za 29 % in na internem za 55 % v primerjavi z letom 1979. Realizacija plana ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja domačih in uvoznih surovin. Povpraševanje po smolah, zlasti poliestrskih, na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti. V ta namen bo potrebno pospešiti samoupravno sporazumevanje o združevanju deviznih sredstev z našimi poslovnimi partnerji in povečati izvoz na konvertibilno področje, kar bo omogočilo normalno oskrbljenost s surovinami in 's tem nemoten proizvodni proces. 3.1.2. NABAVA — UVOZ V primerjavi z letom 1979 je nabava domačih surovin bila zelo kritična. Gibanje ekonomskih težav na, svetovnem trgu je povzročilo velike težave domačim proizvajalcem. Večina naših dobaviteljev uporablja del svojih potreb surovin iz uvoza. Tako so bile težave v naslednjem: — pomanjkanje naftnih derivatov, — pomanjkanje surovin za izdelavo AMK, AFK in drugih, — pomanjkanje pločevine za vse vrste embalaže, — negativno gibanje cen, — padec zalog" in kvalitativne težave. Kljub težavam in pomanjkanju nam je uspelo realizirati količinsko in vrednostno pokritje planskih potreb za leto 1980, Količinska nabava je bila dosežena 107 %, vrednostna pa 142 %. Količinski in vrednostni pokazatelji za embalažo kažejo slabše rezultate zaradi pomanjkanja pločevine pri proizvajalcih. Najslabše stanje je bilo pri nakupu novih sodov po 200 litrov. Tako stanje je nastalo z zmanjšanjem uvoza pločevine in pomanjkanjem surovin za pločevino v domačih železarnah. Zaradi pomanjkanja deviznih pravic in vedno ostrejših administrativnih ukrepov ZIS za omejevanje uvoza je nabava surovin potekala slabo, večkrat celo kritično. Količinsko je bil uvoz dosežen 97 »/o, vrednostno pa 138 °/o. Čeprav se nabavne uvozne cene niso bistveno zvišale, so "se dinarske cene zaradi 30 % devalvacije dinarja močno povečale. 3.2. TOZD PREMAZI 3.2.1. PRODAJA — IZVOZ Zastavljeni cilj količinske prodaje je bil dosežen 98 %. Realizacija plana ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja domačih in u-voznih surovin, kar se je močno odrazilo zlasti v četrtem kvartalu. Za zmanjšano prodajo na domačem trgu je -bilo odločeno zavestno, in to zaradi izvoznih obveznosti, saj z razpoložljivimi surovinami nismo mogli kriti potreb tujega in domačega trga. Velik del potreb domačega trga je ostal nezadovoljen, zlasti je bila prizadeta široka potrošnja, saj smo poleg izvoza dali prednost asortimanu za JLA in industrijskim potrošnikom. V cilju večje ekonomičnosti in rentabilnosti je bilo na domačem tržišču večanje predvsem prodaje konjunkturnih izdelkov. Problem pomanjkanja potrebnih deviznih sredstev je bilo občutiti skozi vse leto, zato bo v letu 1981 potrebno iv naj večji možni meri povečati izvoz na konvertibilno področje. Samo taka naravnanost nam bo zagotavljala nemoten proizvodni proces in s item tudi našo gotovost. 3.2.2. NABAVA — UVOZ Plan nabave domačih surovin za leto 1980 je sicer količinsko in vrednostno dosežen, vendar je bila nabava zelo kritična. Gibanje ekonomskih težav na svetovnem trgu so povzročile težave tudi domačim proizvajalcem ter pomanjkanje surovin za proizvodnjo. Tako so bile težave v naslednjem: — pomanjkanje naftnih derivatov, — pomanjkanje surovin za izdelavo titana, pigmentov, melaminske smole, — pomanjkanje pločevine za vse vrste embalaže, — negativno gibanje cen, — padec zalog in kvalitativne težave. Z ozirom na pomanjkanje uvoznih surovin je bil povečan odjem domačih ter presežena planska obveza za 9 % žili 9.642 ton. Pri embalaži pa kažejo pokazatelji slabše rezultate zaradi pomanjkanja pločevine pri proizvajalcih. Najslabše stanje je bilo pri nakupu novih sodov po 200 litrov. Tako stanje je nastalo z zmanjšanjem uvoza pločevine in pomanjkanjem surovin za pločevino v domačih železarnah. Nabava surovin iz uvoza je zaradi pomanjkanja deviznih pravic in čedalje ostrejših administrativnih u-krepov ZIS za omejevanje uvoza potekala skozi vse leto zelo kritično. Uvoz je bil dosežen le 89 % vrednostno in 75 %, 'količinsko. 4. Investicije 4.1. TOZD SMOLE Nadaljevali so z delom na podlagi programov, pri čemer so posamezne investicije potekale kot sledi: Plinifikacija V letu 1980 je bila investicija zaključena. Zanjo je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje. Končna vrednost znaša 3,526.056 din. Sofinanciranje AFK, Iplas Koper Z Iplas Koper je bil podpisan samoupravni sporazum o sofinanciranju investicije v razširitev AFK (Nadaljevanje na 4. strani) GOLOB 3 Poročilo o poslovanju v letu 1980 (Nadaljevanje s 3. strani) v Iplasu. Sovlagateljski delež v višini 12,000.000 din smo 50 °/o že plačali s kreditom Koprske banke, za preostalih 50 % pa je Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana odkupila obveznice. Skladišče taline AFK Projekti za izgradnjo so izdelani, vendar odobrena finančna sredstva ne zadoščajo več. Ponovno bo potrebno proučiti 'smiselnost investicije in zagotoviti dodatno potrebna sredstva. Poliestrske smole — I. faza V letu 1980 je bila izdelana projektna naloga in večji del predinve-sticijske študije. Delno bo izgradnja pričela v letu 1981, večji del investicije pa bo realiziran v letu 1982. Odstranjevanje industrijskih odpadkov V drugem polletju so bili izdelani projekti za deponijo trdih odpadkov v Preski. Pridobili smo že večji del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in predvidevamo, da bomo spomladi 1981 lahko pričeli z izgradnjo. Skladišče vzdrževalnih obratov Izdelan je idejni projekt. Za realizacijo je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in zagotoviti finančna sredstva. Glede na plan so bile investicije v TOZD Smole realizirane v višini 38 °/o. Primerjava z letom 1979 ni primerna, iker se je v letu 1980 predvsem pripravljala dokumentacija za nove investicije, največje vlaganje pa je predstavljalo sovlaganje v Iplas Koper. 4.2. TOZD PREMAZI Skladišče »koridor« in zunanja ureditev V letu 1980 je bil opravljen tehnični prevzem Skladišča in zunanje ureditve. Komisija je ugotovila določene pomanjkljivosti, Zaradi česar je bilo 'potrebno pridobiti sanitarno in požarno soglasje k uporabnemu dovoljenju. Uporabno dovoljenje bo pridobljeno v januarju 1981. Končna vrednost investicije znaša 5,487.019 din. Rekonstrukcija mešalnice Zaradi nekaterih tehnoloških sprememb glede rekonstrukcije mešalnice je bilo potrebno izdelati aneks k investicijskemu programu iz leta 1977. Predračunska vrednost investicije se je znatno povečala. Na osnovi aneksa je banka v oktobru odobrila nadaljnjih 25,000.000 din kredita. Takoj po zaključeni finančni konstrukciji so začeli z izgradnjo. Dela so tekla brez večjih COLOR 4 zastojev, razen dela opreme iz uvoza. Za ta del je bil odobren devizni kredit, vendar uvoz zaradi' omejitev oz. zapore uvoz ni mogel biti prijavljen pri Narodni banki. Zapora še velja, zaradi česar rekonstrukcija ne bo izvršena v predvidenem roku. V okviru rekonstrukcije je predvidena tudi izgradnja vodnjaka na zemljišču Tekstilne tovarne za potrebe Colorja. V decembru 1980 je Geološki zavod že vkopal vodnjak, ostala dela pa bodo opravljena v letu 1981. V iletu 1980 so bila za investicijo angažirana sredstva v višini 35,543.000 din. Obrat razredčil Zaradi časovne odmaknjenosti o-dobritve finančnih sredstev so postala le-ta premajhna, nerazjasnjeno pa je tudi še vprašanje kapacitete glede na ekonomsko upravičenost investicije. Vse to narekuje ponovni pregled programa in izdelavo aneksa k -le-temu. Ker so sredstva za investicijo postala premajhna, istočasno pa je v DO Color Pomanjkanje surovin, embalaže se je odražalo tudi pri zaposlovanju, saj delavcev, ki so odšli iz TOZD nismo nadomestili vseh z novimi močmi. V DSSS se je število delavcev povečalo za 1,6 % (pripravniki). Fluktuacija je glede na preteklo leto, ko je znašala 9 %, nižja, saj znaša v povprečju 7,6 %, in sicer v: TOZD Smole 8,7 % TOZD Premazi 7,5 °/o DSSS 6,9 % Odsotnosti (bolniški izostanki, izredni dopust, neopravičeni izostanki, porodniški izostanki) so se v preteklih latih igibale v povprečju med 7 °/o in 8 °/o. V letu 1980 pa je bilo povprečje 10,1 ;in sicer v: TOZD Smole 9 % TOZD Premazi 10,3 % DSSS 10,3 % Izobraževanje: V letu 1980 se je štipendiralo 22 dijakov in študentov (TOZD Smole — 7 štipendij, TOZD Premazi — 10 štipendij in DSSS — 5 štipendij), od katerih so trije obiskovali poklicno šolo, 15 srednje šole in 4 visoke šole. Ob delu se je izobraževalo 13 delavcev. Stroški šolanja so bili povrnjeni trem slušateljem poklicnih šol, trem slušateljem srednjih šol, petim slušateljem višjih šol in dvema slušateljema visokih šol. teku druga investicija — rekonstrukcija mešalnice, pri kateri so nastale visoke prekoračitve, je banka zahtevala, da se tudi sredstva za razredčila porabijo za mešalni-co. Tako naj bi bila v letu 1981 realizirana vsaj ena investicija, medtem ko se druga premakne v leto 1981 oz. 1982. Glede na plan so bile investicije v TOZD Premazi v letu 1980 realizirane v višini 46 %. Investicije so 'se v letu 1980 iv primerjavi z letom 1979 povečale za 27 %, kar gre predvsem na račun realizacije investicije v rekonstrukcijo mešalnice. 5. Kadri in splošne zadeve 5.1. KADRI Leto 1980 je bilo stabilizacijsko tudi pri zaposlovanju. Število delavcev v DO se je zmanjšalo za 1 %, prav itako se je zmanjšalo tudi število nekvalificiranega kadra. V številkah je prikaz naslednji: Na področju varstva pri delu smo dosegli podobne uspehe kot v prejšnjem letu, izguba delovnega časa zaradi nesreč pri delu pa je še manjša, saj znaša na nivoju DO komaj 0,35 % celotnega fonda delovnega časa. Tudi požarnovarnostna ocena je lahko izredno ugodna, saj smo imeli v vsem letu le dva začetna požara, ki pa sta bila pravočasno pogašena. V preteklem letu je število prosilcev za dodelitev kreditov za reševanje stanovanjske problematike manjše (24) glede na prejšnje leto, ko je bil 'kredit odobren 29 prosilcem. Povprečna vsota dodeljenih kreditov je znašala 130.000 din, ki je bila dodeljena iz skupne vsote 3,120.000 din. Vplačali smo vsa sredstva, ki so bila potrebna za plačilo štirih stanovanj v lasti DO, za podražitev pa nam je Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana odobrila okroglo 735.000 din kredita. V naših počitniških enotah je letovalo več ljudi kot v prejšnjem letu, saj je zanimanje za to zelo naraslo, tako da je bilo potrebno čas letovanja v počitniških hišicah v Umagu skrajšati z deset na -sedem dni. Stanje 31.12.1979 Stanje 31.12.1980 Indeks 31.12.1980 31.12.1979 Plan 1980 TOZD Smole 116 114 98 116 TOZD Premazi 365 356 98 377 DSSS 184 187 102 194 665 657 99 687 5.2. SPLOŠNE ZADEVE Sklad skupne porabe je bil kori-ščen disciplinirano in izredno racionalno, saj smo se odpovedali športnim igram barvarjev, -nagradam za osmi -marec, pa tudi stroški piknika so bili izredno majhni. Nekoliko več sredstev pa smo namenili za obnovo počitniških zmogljivosti (Pelegrin, Vogel in Grikvenica). To bo ena prioritetnih nalog na tem področju tudi -v letu 1981. 6. Samoupravna in družbenopolitična aktivnost 6.1. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V primerjavi z močno angažiranostjo samoupravnih organov na nivoju TOZD, DSSS im DO -v letu 1979, je bila le-ta v letu 1980 še povečana zaradi sprejemanja srednjeročnih planskih dokumentov v prvi polovici leta. Rezultat ni izostal, saj so TOZD in DO Color sprejele »Sporazume o temeljih planov za obdobje 1981—1985« med prvimi v občini. V drugi polovici leta so na samoupravnih organih in DPO potekale široke in poglobljene razprave o združevanju -v SOZD Kemija, ob -koncu leta pa je bil za včlanitev v SOZD -razpisan tudi referendum, ki je bil uspešno izveden v začetku ipeseca januarja tega leta. V preteklem letu je (-ne nazadnje), odraz pravilnih odločitev na samoupravnih organih skozi vse leto tudi uspešen zaključek poslovnega leta. 6.2. DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ Podobno kot delo samoupravnih -organov lahko -ugodno ocenimo delo DPO, predvsem sindikalnih organizacij oz .njihovih izvršilnih odborov, ki so bili izvoljeni v mesecu januarju. Njihova zasluga in zasluga vodilnih delavcev TOZD oz. DO je, da so delavci že ob koncu meseca januarja 1980 ikot prvi v občini in med prvimi v Sloveniji dobili kot gradivo za -razprave po delnih zborih v internem glasilu tiskano informacijo o poslovanju v -prejšnjem -letu. Priznanje delu sindikata v Color-j-u je bila dodelitev srebrnega znaka sindikatov OO ZSS TOZD Premazi, kot posamezniku pa tov. Jožetu Bukovcu. Sindikalne organizacije so sodelovale s samoupravnimi organi, saj so -bile nosilec in organizator razprav v zvezi s -sprejemom planskih dokumentov v Colorju in občini ter glede včlanitve v SOZD Kemija. Sindikalna organizacija je -bila vseskozi aktivna tudi -na kulturnem, športnem in drugih področjih. (Razstave v prostorih DO, organizacija tekmovanj, krvodajalska akcija itd.). , Sodelovanje s -KS Medvode in novoustanovljenimi KS je bilo (tudi) po zaslugi sindikata zadovoljivo in uspešno. Aktivnost OO ZKS v TOZD in DSSS je -bila usmerjena predvsem -v idejnopolitično delo članstva tako v OO kot na delovnem mestu. V začetku leta so -bili -ustanovljeni komiteji za LO in DSZ v TOZD in DSSS, za katerih predsednike so bili imenovani sekretarji OO ZKS. Komiteji so se skupaj z odborom za LO- in DSZ izkazali kot učinkovita telesa v situacijah, ko je bilo potrebno povečati samozaščitno delovanje, predvsem pa v vaji Ljubljana 80. članstvo je bilo -sproti seznanjeno s kriznimi situacijami v domovini in v svetu. Razveseljiva je povečana dejavnost -mladine, predvsem KS ZSMS na nivoju DO Color. Mladina je v prvi polovici leta organizirala dve predavanji idejnopolitične -vsebine, njeni člani -pa so se udeležili tudi seminarjev, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS. Mladinci so -skupaj s -sindikatom zaslužni za organizacijo obeh uspelih likovnih razstav, samostojno pa so organizirali proslavo ob 29. novembru. Povezali so -se z mladino šentviške vojašnice in ostalih DO v Medvodah. V prvi polovici leta so izdali dve številki svojega glasila, več pa jih (žal) ni izšlo. Delo samoupravnih organov in DPO -torej lahko ocenimo kot zadovoljivo, poživiti'pa bo potrebno delo delegacij, kar je ena prednostnih nalog v letu 1981. 7. Povezovanje TOZD in DO Samoupravno povezovanje smo v letu 1980 nadaljevali v PS Polikem, združenju TOZD -kemije' in gume pri GZS, poslovnem združenju Boje i lakovi Beograd in v SISEOT Slovenije. V okviru PS Polikem s-mo v tem letu veliko i-n uspešnejše sodelovali predvsem s člani delovne skupine za izdelavo predinvesticijske in investicijske dokumentacije. Tako so naši strokovnjaki v dobrem sodelovanju s strokovnjaki DSSS Polikem in inženirji -podjetja Smelt -pripravili ce-lot-ne -projekte za rekonstrukcijo mešalnice, skoraj dokončali investicijski program za -postavitev novega reaktorja v sintezi, pripravili program rekonstrukcije -kotlovnice, začeli obdelovati projekte za novo sintezo smol, praškaste premaze, odstranjevanje odpadkov, prestavitev obrata razredčil itd. Nadalje smo v tem sodelovanju pripravili predinvesticijske študije o proizvodnji pentaeritritola in drogov iz poliestra, ojačanega s steklenimi . vlakni. V sodelovanju z DO PS Polikem in SOZD Bivet smo pripravili združitev 11 DO -kemične stroke v novi SOZD, -za katero so se delavci odločili na referendumu 9. 1. 1981. V splošnem združenju za kemijo in gu-m-o smo nadaljevali z že ustaljeno prakso obravnavanja splošnih pogojev proizvodnje in prodaje DO na kemičnem področju, medtem ko smo v združenju Boje i lakovi obravnavali z ostalimi proizvajalci Jugoslavije specifično problematiko povezano s proizvodnjo in prodajo sintetičnih smol in premaznih sredstev. Posebej smo se v o-kviru tega poslovnega združenja dogovarjali o usklajenem -nastopu ina tržišču ZSSR, obravnavali pa srno tudi problematiko -zunanjetrgovinskega sodelovanja z ostalimi državami SEV. Kot članica SISEOT s-mo se v okviru III. enote i-n drugih organov te SIS dogovarjali predvsem o uvozu repromateriala in opreme, urejali pa -tudi samoupravno dogovarjanje o združevanju -deviz oz. deviznih pravic. EVIDENTIRANI KANDIDATI ZA SAMOUPRAVNE ORGANE SOZD »KEMIJA« Osnovne organizacije sindikata so do dneva referenduma za včlanitev v SOZD »Kemija« evidentirale tudi kandidate za delavski svet in delavsko kontrolo SOZD »Kemija«. Na sestanku DPO v TOZD »Premazi« so prisotni izrazili željo, da bi bila volilna lista »odprtega tipa«, to je več kandidatov na -listi, kot se jih voli. Odprta lista ima to slabost, da lahko (navedeno le kot primer!) kandidat za delavski svet iz enote, -ki je največja in ki je »slabši« od kandidata iz manjše enote, dobi več glasov. Pomislek, da je »zaprta kandidatna lista« nedemokratična, ne drži, saj ima vsak pravico voliti tiste kandidate, s katerimi se strinja, ostale pa ne in ni potrebno, da obkroži vse predlagane. Glede na navedeno je delavski svet delovne organizacije dne 19. 1. 1981 sprejel sklep, da se za člane -delavskega sveta SOZD »Kemija« (trije člani iz DO Color) predlagajo naslednji kandidati: Miroslav Lazar (TOZD »Smole«), Julij Na-rdoni (TOZD »Premazi«), Jolanda Aleksič (DSSS). Za kandidata za člana delavske kontrole SOZD je predlagan tov. Viktor Velka^ vrh (TOZD »Premazi«). Volitve bodo 3. 2. 1981. COLOR 5 TOZD Premazi Zap. Vrsta nabave in št. prodaje Realiz. 1979 Realiz. 1980 Indeks 4 : 3 Plan 1980 Indeks 4 : 6 Plan 1981 Indeks 8 :4 1 2 3 4 5 6 • 7 8 9 I. 1. Prodaja po količinah — v tonah Domača prodaja — interno 533 456 86 520 88 400 88 2. Izvoz 2.479 4.222 170 3.040 139 4.000 95 . 3. Domača prodaja — eksterno 18.613 18.194 98 19.810 92 19.860 109 4. Skupaj prodaja v tonah 21.625 22.872 106 23.370 98 24.260 106 II. 1. Prodaja po vrednosti v 000 din Domača prodaja — eksterno 555.671 775.687 140 782.399 99 1,017.753 131 ,t 2. Izvoz 103.709 289.270 279 135.798 213 321.784 105 3. Domača prodaja — interno 13.348 25.685 192 27.366 94 38.400 150 4. Skupaj prodaja v 000 din 672.728 /1.090.642 162 945.563 115 1,377.937 124 ' III 1. . Nabava surovin po količinah — v tonah Uvoz 9.405 7.617 81 10.109 75 8.868 116 2. Domača nabava — interno 4.400 5.041 115 5.102 99 6.000 119 3. Domača nabava — eksterno 8.812 9.642 109 8.847 109 11.613 120 4. Embalaža — — — — 5. Skupaj nabava v tonah 22.617 22.300 99 24.058 93 26.481 119 IV. 1. Nabava surovin po vrednosti — v 000 din Uvoz 217.753 277.792 128 312.693 89 458.664 165 2. Domača nabava — interno 93.302 165.267 177 155.810 106 339.353 205 ' 3. Domača nabava — eksterno 116.734 212.312 182 147.362 144 373.542 176 4. Embalaža 44.903 67.904 151 79.429 85 147.738 218 5. Skupaj nabava v 000 din 472.697 723.275 153 695.294 104 1,319.297 182 TOZD Smole Zap. Vrsta nabave in Realiz. Realiz. Indeks Plan Indeks Plan Indeks Št. prodaje 1979 1980 4 : 3 1980 4 : 6 1981 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 I. Prodaja po količinah — v tonah 1. Domača prodaja — eksterno 5.257 6.777 129 5.045 134 5.400 80 2. Izvoz 2.817 612 22 2.950 21 3.000 509 3. Domača prodaja — interno 4.400 5.041 115 5.102 99 5.000 99 4. Skupaj prodaja v tonah 12.474 12.430 100 13.097 95 13.509 109 II. 1. Prodaja po vrednosti — v 000 din Domača prodaja eksterno 159.911 310.730 194 197.600 157 305.480 98 2. Izvoz 59.601 24.500 41 79.035 31 90.636 444 t 3. Domača prodaja — interno 93.302 165.267 177 155.810 106 270.358 164 . 4. Skupaj prodaja v 000 din 312.814 500.497 160 432.445 ,116 666.474 134 III. Nabava surovin po količinah — v tonah 1. Uvoz 6.773 5.534 82 5.723 97 5.202 94 2. Domača nabava — interno 533 456 86 520 88 400 88 3. Domača nabava — eksterno 5.310 9.341 176 8.142 115 9.600 103 4. Embalaža 5. Skupaj nabava -v-ionah 12.616 15.331 122 14.385 107 15.202 99 IV. Nabava surovin po vrednosti — v 000 din 1. Uvoz 153.743 173.733 113 126.215 138 242.583 140 2. Domača nabava — interno 13.348 25.685 192 27.366 94 ■ 38.400 150 .- 3. Domača nabava — eksterno 74.937 223.800 299 137.240 163 310.850 139 v 4. Embalaža 7.905 9.115 115 14.099 65 21.846 249 5. Skupaj nabava - v 000 din 249.933 432.333 173 304.920 142 613.679 142 Administrativna dela moramo racionalizirati Na peti in šesti seji CK ZK Slovenije je bilo dosti govora o pretiranem razraščanju administrativnih služb in številu zaposlenih v teh službah. K temu je bil sprejet tudi sklep, da je potrebno ha vseh nivojih ugotoviti vzrok temu pretiranemu razraščanju. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in drugi organi v republiki so že opravili analizo, ki naj bi nakazala vzroke za razraščanje družbene. režije na tem nivoju. Podobno morajo opraviti analize tudi na vseh drugih nivojih: občinah, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, organizacijah združenega dela neproizvodnih dejavnosti (banke, zavarovalnice), družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Zlasti v občinah naj bi se ustrezno delovno organizirali, da bi potekalo delo sočasno in na podlagi e-notnih izhodišč. Zato je izvršni svet občine Ljubij ana-šiška imenoval delovno telo, ki naj bi vodilo akcijo analiziranja in ugotavljanja vzro- Kdor bi prebral le naslov in bi vsebino tega prispevka nadaljevali brez pojasnila, bi mogoče naslov narobe razumel. Veseli smo, da jih je vsako leto več, naših upokojencev namreč. Ko se po stari, lepi navadi, pred novim letom srečamo z njimi in vidimo njihove vesele in mladostne o-braze, se počutimo nekako praznično in tako je tudi razpoloženje, ki vlada takrat,- ko ob kosilu in kozarčku z njimi pokramljamo o minulih in sedanjih časih. Že lansko leto smo ugotavljali,, da nikakor ne moremo verjeti, da sodijo v pokoj (po njihovi čilosti namreč) in tudi letos je bilo tako. kov razraščanja družbene režije. Delovno telo je že pripravilo akcijski program in pripomoček za zbiranje podatkov za pripravo analize administrativnega poslovanja. Ko bo izvršni svet sprejel oba dokumenta, bodo le-ti razposlani v vse organizacije združenega dela, ki naj bi služili kot pripomoček za analizo stanja administrativnih opravil- Nosilci akcije v posameznih organizacijah bodo individualni poslovodni organi, sindikalna organizacija in zveza komunistov. Delovno telo pri izvršnem svetu skupščine pa bo nadziralo delovanje v posameznih organizacijah združenega dela. Analiza razraščanja administrativnih opravil naj bi bila opravljena s časovnim pregledom. Priporočeni so značilni oziroma kritični datumi, npr. od 1. 1. 1971 do 1. 1. 1977 in do 1. 7. 1980 (od sprejema ustavnih a-r mandmajev do sprejema Zakona o združenem delu ter sedanje stanje). Akcijski program navaja, da je nujno analizirati: Pogovor z njimi je bil prijeten in neprisiljen, pa tudi njihova kondicija pri plesu, kot na primer Franckina, je dala misliti celo tako trpežnemu možakarju tridesetih let, kot je naš Marko, ki je nekajkrat ples eskiviral, da bi lahko prišel do sape. Proti večeru so dokazali, da znajo tudi ubrano zapeti, če je razpoloženje pravšnje. Skratka, ugotovimo lahko, da je srečanje z njimi vedno prijetno in »bp«. Jubilanti še bodo letos morali močno potruditi, da bo ob njihovi pogostitvi družba prav tako razpoložena in prijetna, kot ob pogostitvi upokojencev. — akte o notranji organizaciji; — način organiziranosti in delovanje posameznih služb; — metodologijo zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov; — kadrovsko zasedbo in strokovno usposobljenost delavcev na teh delih. V vseh sredinah se je potrebno dogovoriti, da ni možno nobeno novo zaposlovanje na administrativnih delih vse dotlej, dokler ne bodo prejeti akcijski programi o zmanjšanju družbene režije oziroma administrativnega poslovanja. Delavci naj se dogovorijo, da tudi. v primerih fluktuacije ne bodo zaposlovali novih administrativnih delavcev, dokler ne bodo za vsak primer posebej preverili možnost združevanja delovnih nalog oziroma racionalizacije teh administrativnih o-pravil. Rihard Pevec ME DVO DE Color v SOZD „Kemija" Dne 9. 1. 1981 je bil v obeh TOZD izveden referendum za vključitev DO Color kot celote v SOZD »Kemija«. Referendum je v obeh TOZD uspel, in sicer v TOZD »Smole« s 75,44 odstotno večino, v TOZD »Premazi« pa z 51,12 odstotno večino. Za ne ravno najboljši rezultat je med drugim kriva tudi precejšnja odsotnost, saj zaradi bolniških izostankov v TOZD »Premazi« ni glasovalo skoraj 10 % zaposlenih. Kot glasovi proti pa se štejejo tudi glasovnice, ki so dejansko proti, neveljavne glasovnice in število tistih delavcev, ki niso glasovali. . Vsako leto več jih je... Infrardeča spektroskopija Lani je prispel v Color infrardeči spektrofotometer znane ameriške firme PERKIN-ELMER, za katerega Smo dali precej deviznih sredstev in v tem članku bom skušal osvetliti pomen infrardeče spektroskopije za naše področje dela, saj aparat že več kot eno leto s pridom uporabljamo. Pobudo za ta članek so dali kolegi v RTK sektorju, ki so menili, da je potrebno seznaniti vse člane kolektiva z velikimi možnostmi in široko uporabnostjo te analitske metode. Splošno o absorbcijski spektroskopiji Pri prehodu svetlobe skozi vzorec se del svetlobe v vzorcu absorbira in količina absorbirane svetlobe je odvisna od koncentracije in lastnosti vzorca ter od valovne dolžine svetlobe. Ta pojav izkoristimo pri absorbcijski spektroskopiji. Pri tej metodi kontinuirno spreminjamo valovno dolžino ter merimo razliko intenzitete svetlobe pred in po prehodu skozi vzorec — dobimo diagram, ki kaže prepustnost vzorca v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe ter ga imenujemo »spekter«. Naši metodi pravimo »infrardeča absorbcijska spektroskopija«, ker u-porabljamo svetlobo valovnih dolžin od 2,5 do 50 mikronov, ki se nahaja v infrardečem delu elektromagnetnega valovanja. RLE CA SVETLOBA. V/bk/A V -bUZsJt BCJiDA/}! h ALJ N] I 5VETL03A IR, IR IR MIKROVALOVI O '36 1COO VALOVAVA &0L2UM (JA-) izvor svetlobe elektronski ojačevalec motor Snemanje absorbcljskega spektra. 3.0 intenziteta svetlobe pred. prekodcm e>k.ozt vzorec I intenziteta svetlobe po prebodu skozi vzorec Uporaba infrardeče absorbcijske spektroskopije Metodo lahko uporabimo pri določitvi skoraj vseh organskih ter dobršnemu delu anorganskih' spojin (npr. pigmentov) in je takorekoč u-niverzalna. Oblika vzorca ngs ne moti, saj lahko določamo pline, tekočine, viskozne in trdne snovi, filme itd. Pri tem moramo povedati, da nismo kupili posebnih celic, ki jih potrebujemo za določitev plinov, ker so take celice zelo drage, pri našem delu pa ne bi bile dovolj izkoriščene. Seveda bi se nakup takih celic obrestoval, če bi hoteli meriti onesnaženost zraka, saj lahko pline določamo v zelo nizkih koncentracijah (v ppm enotah). Za snemanje spektra potrebujemo minimalno količino vzorca (ca, 1 mg), ki pa ga ne uničimo ter ga lahko kasneje uporabimo še pri drugih analizah (UV, vidna spektroskopija itd.). Metoda je tudi zelo hitra, saj spekter posnamemo v 12 minutah, tako da nam priprava vzorca (izoliranje, sušenje itd.) vzame precej več časa kot samo snemanje. Do sedaj še niso odprili dveh kemijsko različnih spojin, katerih infrardeča spektra bi se ujemala v vseh podrobnostih, zato lahko meto-.do uporabimo za identifikacijo spojin. Spektre znanih spojin lahko poiščemo v literaturi ali pa jih posnamemo sami ter s primerjavo spektrov vzorec kvalitativno določimo. Obstajajo zbirke spektrov (atlasi), ki jih izdajajo razna društva. Spektre lahko shranimo v spominu računalnika, kar nam delo močno o-lajša, saj nam računalnik iz množice spojin zelo hitrp najde tisto, ki u-streza našemu vzorcu. Računalniška metoda pride v poštev pri takem de- SPEKTER POLISTIREWA lu, kjer določujemo zelo različne vzorce ter o njih tudi nimamo nobenih dodatnih podatkov (npr. pri carini). V naši tovarni se moramo ponavadi odločiti med omenjenim številom možnosti ter nam atlasi in že posneti spektri zadoščajo. Poleg identifikacije vzorca pa z določenim predznanjem iz infrardečega spektra dobimo podatke o kemijski strukturi neznane spojine. V spektru najdemo absorbcijske trakove, ki so značilni za posamezne funkcionalne skupine in z določitvijo le-teh lahko sklepamo na tip spojine. Tako npr. ločimo estre, kisline, nasičene in nenasičene ogljikovodike, etre, alkohole, epokside itd. Pri reševanju spektra neredko nastanejo težave, zaradi prekrivanja absorbcijskih trakov, tako da pri de- lu potrebujemo precej izkušenj oz. moramo pri analizi uporabiti še vzporedne metode kot npr. »jedrsko magnetno resonanco« (NMR), ki nam da sicer manj podatkov o funkcionalnih skupinah, zato pa toliko več o strukturi spojine. Metodo lahko uporabimo tudi za kvantitativno delo, saj iz višine ab-sorbcijskega traku lahko sklepamo na koncentracijo vzorca. Pri zasledovanju reakcije lahko iz spremembe višine karakterističnega absorb-cijskega traku določimo stopnjo, do katere je reakcija potekla. S posebnim dodatkom lahko posnamemo površino vzorca, kar je pri našem delu zelo pomembno, ker lahko zasledujemo stopnjo utrujenosti filma ter vidimo spremembe na površini premaza. V Colorju smo do sedaj metodo največ uporabljali za določitve vzorcev nenasičenih poliestrov. Pri analizi le-teh dobimo zelo značilne absorbcijske trakove in z vzporedno uporabo jedrske magnetne resonance že lahko določamo posamezne komponente (kisline in glikole) v smoli ter njihovo medsebojno razmerje. To nam precej olajša delo pri sintezi novih nenasičenih poliestrskih smol Colpoly. Upam, da sem v članku dovolj nazorno opisal široke možnosti uporabe infrardeče absorbcijske spektroskopije kot analitske metode, ki je s pridom uporabljamo pri našem delu. Zvonko Bregar KREDITI ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ V času od 29. januarja do 13. februarja 1981 bo predvidoma potekal razpis za dodelitev kreditov delavcem DO Color v letu 1981 za gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj. V objavi razpisa bodo navedeni vsi pogoji za pridobitev kredita. Obvestila o razpisu bodo na vseh oglasnih deskah, v jedilnicah in pri evidentičarkah ur. Prijavnice prosilci dobijo v tajništvu TOZD »Smole«, tajništvu TOZD »Premazi« in v kadrovsko splošnem sektorju. Ker so v tem času šolske počitnice, prosimo delavce, ki vodijo prisotnost na delu, da o razpisu obvestijo tudi sodelavce, ki so na dopustu, bolniški ali na porodniškem dopustu. Dedek Mraz prišel je spet med nas Kakor že mnoga leta poprej, nas je tudi letos obiskal stari, dobri dedek Mraz. Prinesel je polne koše daril in razveselil naše naj mlaj še. Smuči, sanke, bonboni, knjige in še mnoge zanimive in mikavne stvari so bile letos v tem košu. Na žalost je tudi pri dedku Mrazu letos pokazala svoje ostre zobe naša preljuba stabilizacija, zato je našim otrokom prinesel skromnejša, a še vedno lepa darila. Kakor že leta poprej, je bilo obdarovanje za področje medvoških delovnih organizacij enotno. Za vse je bila organizirana enotna predstava v Domu Svobode Medvode. Letos nam je malo ponagajala mati narava, saj je v petek, 26. 12. 1980, ko je bilo obdarovanje naših otrok, močno padal sneg. Tako mnogi zaradi slabega vremena niso mogli pripeljati svojih otrok. Toda tisti najvztrajnejši so le prišli in malčki so si lahko ogledali prav domiselno pripravljeno igrico, ki so jo pripravili otroci OŠ Franca Bukovca iz Preske pod vodstvom svojih mentorjev. Tudi snežinke niso manjkale na prireditvi. Seveda so vsi čakali le na dedka Mraza. Tudi letos jih je obiskal in z vsakim malo pokramljal. Preizkusil je njihovo znanje in jih povprašal, če so doma pridni. Seveda s* bili vsi zelo pridni, tisti pa, ki to niso, so obljubili, da se bodo v novem letu poboljšali. Tako je spet eno leto za nami. Dedek Mraz je razdelil svoja darila in na hitrih saneh odbrzel naprej v nove delovne organizacije, v nove kraje, med nove otroke, Zelo lepo je, da otroci v nekaj verjamejo, pa naj bo to le stari, dobri dedek Mraz. Colorjevi strelci v letu 1980 Žreb je odločil Ljubitelji športa, predvsem strelskega, se verjetno sprašujejo, zakaj je bilo v zadnjem času tako malo napisanega v zvezi z dejavnostjo kolorjevih strelcev. Takoj na začetku moram v tolažbo vsem povedati, da je do takega izpada objav rezultatov strelskih tekmovanj prišlo predvsem iz dveh razlogov. Vsa naša strelska dejavnost je bila organizirana in tempirana tako, da je dosegla višek v maju, to je v času, ko so bile organizirane športne igre barvarjev Jugoslavije. Ker pa so majske igre predstavljale nekakšno merilo za aktivnost in uspešnost ne samo strelskega športa, smo z njihovo stabilizacijsko ukinitvijo ukinili tudi objavo člankov o strelskih rezultatih, za katere smo menili, da niso preveč zanimivi za širši krog bralcev naših informacij. Ker pa je drugi razlog za naš »molk« zapopaden v prejšnjem Stavku, naj povem le še, da naša aktivnost ni nič zmanjšana, nasprotno, udeležujemo se vseh pomembnejših tekmovanj na krajevni, občinski in republiški ravni ter dosegamo dobre rezultate. * Naj jih navedem samo nekaj: 1. Udeležba v ligi z zračno pištolo za moške (rezultati še niso znani). 2. Udeležba v ligi z zračno puško za ženske (rezultati še niso znani). 3. Občinsko sindikalno prvenstvo Z zračno puško za moške. Rezultati ekipno: 1. Litostroj 702 kroga 2. Color 683 krogov 3. Iskra SUN 683 krogov Rezultati posamezno: 1. Mrkun (Litostroj) 181 krogov * 2. Kejžer (Litostroj) 180 krogov 4 3. Hribernik (Color) 178 krogov 4. Odprto prvenstvo UJV Ljubljana v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je že tradicionalno Od leta 1977 in se ga udeležujejo delovne organizacije iz Ljubljane in organizacijske enote organov za notranje zadeve SRS. Ta tekmovanja SO organizirana v počastitev Dneva organov za notranje zadeve 13. maja. V letošnjem letu pa je bilo tekmovanje zaradi objektivnih razlogov prestavljeno na poznejši termin v 'počastitev 29. novembra — dneva republike. Na letošnjem tekmovanju je tekmovalo 36 moških ih 12 ženskih ekip s po štirimi tekmovalci. Rezultati ekipno: krogov 1. Iskra, TOZD avtom. in var. naprave 671 2. UJV Celje 669 3. Color Medvode 667 Rezultati posamezno: .krogov 1. Boris Kroflič, UJV Celje 179 2. Marjan Hribernik Color 175 3. Odon Planinc, UJV Ljubljana 174 5. Občinsko strelsko tekmovanje v počastitev Dneva republike. Rezultati posamezno: 1. Dušan Vargin, krogov SD Proleter 178 2. Franjo Vinko, SD Agrostroj 175 3. Marjan Hribernik, SD Color 174 Kot vidite, imamo strelci mirne roke in kdor želi zvedeti, kako o-hraniti dobre živce, naj pride k nam. Marjan Hribernik Aktivni in uspešni V začetku septembra je bilo v Ljubljani na kegljišču na Staničevi cesti občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. Tudi Color sta zastopali ženska in moška ekipa. Ženske so bile uspešne, saj so med 12 prijavljenimi ekipami (nastopilo je 9 ekip) zasedle za Rašico, Avto-montažo in Donitom nehvaležno 4. mesto. Med posameznicami je Kri-žajeva Slavka zasedla odlično 3. mesto. Moški pa so med 45 prijavljenimi ekipami (nastopilo je 39 ekip) zasedli 7. mesto. Sredi decembra smo se udeležili tudi novoletnega turnirja obrtnikov Sneberje — Zadobrova, Ženska e-kipa se je odrezpla s prvim mestom. Tudi med posameznicami'je slavila naša Majda. Moškim je v ekipni konkurenci za las ušlo 3. mesto. Med posamezniki pa je bil Stritar tretji — takoj za državnim reprezentantom Mitjem Fonom in rekorderjem kegljišča Marjanom Šuštaršičem. Na memorialu Skvarča, ki je bilo na medvoškem kegljišču, je Majda dosegla še en lep uspeh. S tretjim mestom je preprečila popolno zmagoslavje kegljačicam ekipe Ljubljane, saj tja do šestega mesta, katerega je zasedla naša Marta, ni bilo nobene kegljačice Medvod. Veliko treninga, dobre volje in časa je potrebno za dosego takšnih uspehov! NAGRADNA KRIŽANKA v A1 ... K ' ! 'HO V O L E j T /V t a§f^'3 /) h e L | E O /V / 3 t \n K H -p P R Z /V ’ j* ' Ki -■ lA r .1 v K ' ■■ -7 / c! zv c R P R /} K/ 7 C ** >9 E j 9 E H E A/ j r ; -9 L e c — /9 j j> ; • t- č n t e. .1 *> /v Z> la * ix • o \ž> \/9 Ait H S Z E 7" | E 9 i T- / j AT O Jac.o Z e C ; >9 h * E E /v j -9 N E O A/ /v < z o ZV | AC o !< <. K H 5 O a /V Z -9 7 iz Z / - <5 T R o E r E O P A/ ‘9 . 3 0 / - ZEJi. V_ 'L -■ ■. "c e 7- \0 S CZ ! / | 9 1V rj-S j E A Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli 52 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih vratarnice v stari tovarni. Komisija v sestavi Karel Košir, Dominik Košir in Jože Košir je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Ljubo Glavina, drugo nagrado 150 din prejme Marija Dolinar, tretjo nagrado 100 din Fifet Arslanovič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. . Čestitamo! Tudi to je Color 14. januarja v menzi stare tovarne Vrsta čakajočih na topli obroik — piščančjo obaro. Mize .se praznijo, vrsta pa ne gre nikamor. Zlobni jeziki sprašujejo — kdo da deli. Vrsta se še vedno ne premakne. Ljudje že nervozno mencajo. Nato se iz pomivalnega korita prikaže pet krožnikov in prvih nekaj čakajočih si olajšano Oddahne. šele tedaj so tudi ostali dojeli, kje tiči zajec. Menza premore namreč le dvajset porcelanskih krožnikov, tako da niti prva izmena ob 9. uri ne more istočasno zaužiti zaslužene malice. V vsej poplavi najrazličnejših nabav najbrž nakup dodatnih 20 krožnikov ne bi bil tak problem. V nasprotnem primeru predlagamo dve varianti: uvedbo samoprispevka za dvig staleža krožnikov v menzi stare tovarne; — da vsak prinese porcijo s seboj od doma. ef Planinski izleti ’81 Z zaključnim izletom na Kriško podatke. Ne pozabite se ozreti na goro se je naš planinski program oglasno desko SD! Rada _bi vam po-iztekel. Zato smo se Colorjevi pla- vedala, da ste v naši sekciji dobro-ninci zbrali na sestanku, prinesli došli in da vas pričakujemo, svoje predloge in skrite želje. Iz- KJER JE VOLJA — TAM JE oblikoval se je osnutek programa POT' Anica 81: — maj: LJUBLJANSKA MLADINSKA POT — junij: PECA — julij: KRN (dostop s Primorske) — julij: MONT BLANC — avgust: VIS — MONTAŽ — oktober: KOMPOTELA (Kamniške Alpe) Točne_ datume bomo določili v marcu, da si boste rezervirali sobote in nedelje. Kdo gre lahko z nami? Pravzaprav vsak, ki želi osvojiti kakšen o-menjeni vrh oz. je pripravljen v naši družbi preživeti konec tedna. Družita nas ista pot in isti cilj in to določa našo pripadnost. Če se že ne poznamo, nikar ne o-klevajte. Rabite predvsem dobre čevlje in nahrbtnik za dobro voljo ' in vztrajnost. Začnemo z manj zahtevnimi turami, ki jih vsak zmore. Planinska sekcija vam zagotavlja, da imamo vedno VREME. Če smo včasih slučajno mokri, spada to v program testiranja, da se čimprej navadite. Za vsako turo imamo specialnega vodnika. Kdor hodi počasneje — bodisi da je reguliran na drugačne o-brate ali ima kakšne težave sam s sabo, ga pobere naša 15 (petnajstka). Na vrh pride pač z rahlo zamudo. Pride pa! Letos imamo kondicijsko zahtevnejšo turo na Mont Blanc. Prav je, da to vemo že v začetku sezone. Kdor se bo odločil za njo, se naj čimprej izjasni. Spomladi se bomo videli "na teku, na trening turah. Za te prijave bo treba preliti tudi nekaj znoja. Pred vsako turo si lahko ogledate opis poti, značilnosti in ostale ABONMA PIRNIČE 1980/81 Kulturna skupnost občine Ljubljana-šiška, ZKO občine in Oder treh herojev — Pirniče so začele v svoji občini široko kulturno akcijo. Del te akcije je tudi abonma Pirniče 1980/81. S tem abonmajem žele približati našim delavcem — zlasti onim, ki stanujejo v KS Pirniče in okoliških KS, najboljša gledališka snovanja amaterskih in profesionalnih gledališč v Sloveniji. PROGRAM ABONMAJA: 1. Ogrinec—Belina: Kje je meja 2. P. Božič: Turjaška Roza-munda v izvedbi Odra treh herojev Pirniče 3. Moliere: Prevarani go- spod (komedija) v izvedbi SNG — Drama 4. A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi — izvedba: Čufarjevo gledališče, Jesenice 5. Shakespeare: Dva gospoda iz Verone — izvedba: Primorsko dramsko gledališče — Nova Gorica 6. Baletni večer 7. Operni večer (Gorenjski slavček) Naročili smo 6 abonmajskih vstopnic in upam, da boste predstave z veseljem obiskovali. D. Hribar SPREJET SPORAZUM O REŠEVANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ TOZD »Premazi« je dne 9. 1. 1981 na referendumu sprejel samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v DO »Co-lor«. y Predhodno je bil sprejet že v DSSS in TOZD »Smole«, vendar ni mogel stopiti v veljavo, ker so ga morali sprejeti vsi delavci v DO. Stenska mešala v obratu Rakovnik ... SODELAVKA Kulturna sekcija v okviru sindikata namerava ob 8. marcu .pripraviti razstavo ročnih del. Vabimo vse članice kolektiva, ki se ukvarjate z vezenjem, pletenjem, vozlanjem, šivanjem, slikanjem, modeliranjem, fotografiranjem ali kakim drugim ročnim delom, da računate na to iin do konca februarja pripravite, dokončate ali izbrskate iz pozabe svoj prispevek razstavi. Cvetje v hiši, stanovanju, prostoru je tisto, ki gladi enoličnost dneva. Prav zato želimo tudi umetnosti pripravljanja cvetja posvetiti svoj prostor. Vse, ki site se že poskušale v aranžiiranju, vabimo, da svoje najuspešnejše stvaritve pokažete tudi. drugim. Želimo, da bi razstava zajela več naših sodelavk in čim širše področje njihovega udejstvovanja. S tako obliko si boste pripravile najlepše darilo za svoj praznik. ef 7/ 'l, 7 ■ .' v - ,.7 . m $o ur/-/ SrčrR, fttTJZOSOh TEpltLS PR/ „ S/MiCP £sswni A k£SW}E NjS/UicN &es 'fffPTE/VC/f 070c ja v /p rt n+rTrEo A'i?SSTJU ox>wr. h/r?/C/r -tl ; . Z£hO/4{i? Rvj/a# /)ZŽr?vt? SOoAt/< k" fe&zehtj// PčZIC/ IEP'7 OTEČE- A'OST POltT/i^ To to 6- * RrJrArJ/t p£/EZR /vet>r E/?jr c 5i? Žilo K/VEZ CZ)TtS ŠHEGrV \ZRN/Ji>0 OujŠ/U' VC-PObh/O*- mposK* HZ*}sr OJE P)/? /Z ini>ijse4 TEZ/fViJ Črt 0^2 " NOEEC 7aEWEp 7REC,W~ JtJio t. P'? Rt N tok/}. POSTOM *STCrRt 3oCr vcph/e u' i/£Č]Z MVOZ/S ■ COLORJEVE INFORMACIJE št. 1 (103) leto 10. januar 1981. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. februarja 1981. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče. Dopisujte v naše glasilo!