19. štev._V Kranju, dne 12. maja 1906._VIL leto.
GORENJEC
i- um. ■- y Političen in gospodarsKi Hst. ===
Izhaja vsako soboto ive£»r. — »tane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt . UredniAtvo In upravnistvo se nahaja v hiSi st. 106 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države slane K 660. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljali naročnina, reklamacije,
naroftbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. -           naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Naša pota.
(Članek izven uredništva.)
Dottpeli smo zopet enkrat v dobo reorganizacij javnega, kakok zasebnega življenja. V ozraCju našega narodafce je pojavilo pre-nasičenje s starim in neodoljivo hrepenenje po nečem novem. Oblike so se zaokrožile, izginila je iz njih avtoriteta in postale so prozorne. Zato pa je potrebno, dn se ozremo tudi mi zopet enkrat na svoj pot, nazaj in naprej. Kaj sicer nas navaja k temu, nego ono hrepenenje, da bi bil obstoj našega naroda ne le zagotovljen, ampak da bi se dvignili do samostojnosti? Kje sloji pisano, da mul narod nima obstanka, in kje, da bi mal narod ne mogel biti v gotovih ozirih celo kažipot večjim narodom? Gre se lu za to, kako smer si je nadel tak narod in pred vsem, koliko so vredni njegovi posamezniki. Maso našega naroda tvori kmet in kmetski delavec. Z zadovoljstvom lahko trdimo, da stoji naš kmet v duševnem oziru višje od nemškega ali marsikaterega druzega naroda in z gotovostjo računamo, da se bode vsled tega toliko preje otresel sedanje nesamostojnosti ... Ni nepotrebno, da to omenimo! Kajti sodeč našega, osobito kranjskega kmeta po činih, do katerih so ga že tuintam dovedli njegovi vsiljeni klerikalni samozvane i, morali bi priti do sodbe, da imamo pred seboj tolpo naj-nerazsodnejših napolljudi. Pa prav zato, ker
PODLISTEK.
Malčl.
To vam je bilo seme, da malo takih. Takrat je bila stara komaj petnajst let, a navihana, da je prekašala marsikatero petindvajsetletno dekle, poleg tega pa je bila tudi gorostasno zaljubljena.
Nosila je še kratka krilca, ali fine oble njenega telesa so se že vzdigale in krožile; tudi bluza se je že vzdignila na prsih in če «e je slučajno odpel gumb in se je Malči slučajno sklonila, se je zalesketala gorka, nedotaknjena belota iznad globoko izrezane Čipkaste srajce.
Po cesti je stopala nalahko, samozavestno in Če se je uprl veter v njeno krilo, so se
poznamo prav dobro našega kmeta, ker vemo, da je bil dosedaj od svojih lažnjivih voditeljev, ki so zlorabljali njegova verska čustva — povdarjajoč vedno svoje menda strogo versko stališče — kruto varan in zapeljevan; da pa je njegovo jedro te zdravo in vsebuje marsikatero plemenito klico, zaradi tega še nismo obupali nad njegovo bodočnostjo. To nam daje upanje, zato čutimo v sebi podvojen pogum,
Ne zavračamo naših voditeljev, vsaj vemo, da je bilo njih delo zaslužno. Vendar pa očigled železnemu zakonu narave, po katerem se vse stvari izpopolnujejo, vsled česar nastajaj o nove vrzeli in vidiki, da nas čaka še ogromno delo, smatramo za potrebno, da se poživijo stara debla s svežimi in čilimi mladikami.
Vse naše sedanje družabno življenje temelji na sila trhlem principu. Posameznik zamore biti le tedaj velik, ako je množina majhna in nasprotno in ta sistem je pri nas v veljavi pri kmetu in gospodu. Tako gospodstvo je v resnici suženjstvo in velikost prve pa je smešna odvisnost od nizkosti zaostalih, Tako pristransko demokracijo izvaja naša klerikalna stranka in ravno s tem kaže svojo goljufivost. Pa vsaj pravega demokra-tizma niti zmožna ni. Ako hoče ona živeti, mora biti njeno ljudstvo duševno ubogo in nesamostojno. Poleg tega pa jo veže tudi Rim, da narodnosti niti ne pozna. — Splošna naša politika je obračala pozornost predvsem
prikazale prelepo ustvarjene noge. Obraz je obdajala neka nežna rdečica, ali ustnice so bile močno rdeče, vlažne, in skoro prepolne.
Kaj rada je hodila Malči zvečer na iz-prehod; pogledala je časih v temen kol, od-kodor je slišala pritajeno šepetanje in polju-bovanje, in kadar je prišel slučajno mimo zaljubljen par, je oprezno prisluškavala.
Neki večer je opazovala čisto od blizu sosedovo Anico in tistega dolgega, suhega študenta s kozjo brado, ko sta je poljubovala v nekem temnem kotu. Cisto od blizu ju je opazovala in natanko poslušala: šepetanje, šumenje, časih pritajen, kakor presekan smeh. Videla je, kako je študent Anico objel s tistimi dolgimi, nerodnimi rokami ter ji pritisnil gorak poljub; slišala je tudi natanko A ničen pritajen smeh, ko si je študent dal opraviti z roko pri njenih ledjih. . . Žile so ji bile v sencih tako glasno, da je slišala njih
kapitalu. To je bilo za naše razmere celo neobhodno potrebno, da so se okrepila mesta. Danes pa nastopajo ljudske mase in njih glas pregluševa vsa druga vprašanja. Treba je tedaj razširiti naš delokrog.
Stara resnica se glasi, da je posnemanje samomor, nasprotno pa, da je le samostojnost pravi vir življenja. V tem se kaže vsa naša onemoglost. Vse, kar imamo, je bore malo naše, Ako nismo škilili na Nemce, smo jt mali pri Italijanu, ako nam to ni bilo po godu, smo šli zopet drugam na posodo. Iz tujih razvalin smo si hoteli zidati svoje gradove. Dokler nam ne preide v meso in kri zavest, da je vse, kar je tuje^ za nas absolutno nerabno, ni misliti na uspeh. Na-i od, ki ne črpa iz sebe, nima Življenja v sebi. Zaglobiti se nam je tedaj v s6, da si poiščemo svoja lastna pota, ki so nam prikladna, ne glede* na desno, ne na levo. Podlaga narodove samostojnosti pa je samostojnost posameznikov. Za obstoj in procvit je sposoben le oni narod, Čigar posamezniki so duševno in gmotno čim bolj samostojni in neodvisni. V vsakem človeku je podan pogoj, da se povzdigne iz mrtvila do duševne samostojnosti, ki je prva in edina podlaga do narodove osamosvojitve, do napredka in prave religije. Kakor hitro pa pride Človek toliko visoko, tedaj začuti tudi ono božansko vez, ki oklepa vse člane ene in tiste krvi in s tem je podan temelj pravi narodnosti in bratski ljubezni do svo-
enakomerno tiktakanje in da so jo motile v prisluškavanju.
Tisti večer Malči ni mogla zaspati dolgo v noč. Videla je sosedovo Anico in dolgega študenta in slišala je Aničin pritajen smeh ...
Torej ■ Malči je bila zaljubljena. Vsak opoldne in vsak večer ga je pričakovala. Slonela je ob oknu in gledala na ulico, odkoder je imel priti in žalostna je bila, če ga ni bilo le en dan . . .
Prihajal je v hišo večkrat. Ime mu je bilo Franc in še ni bil dolgo v tem kraju.
Dolg fant je bil in slok; pod nosom je imel le malo dlačic. Oči njegove so bile sa-njave in mirne in videti je bilo, kakor ne bi bil poljubil še nikoli ženske. Toda v njem in tudi v njegovih besedah je bilo kakor senca nekega drugega življenja, po katerem človek
jega bližnjega. Ne mislimo na ono perverzno snakost. ki se rodi v glavah nizko stoječih le vsled zavisti, ne proslavljamo s tem mlaku/, in blata, pač pa propagiramo ena-kost, ki izvira iz višje stoječih do nižjih. Prava demokracija zahteva popolno individualnost posameznikov in obenem krepko bratstvo vseh do enega in enega do vseh. Med pravo demokracijo in pravo aristokracijo ni nikakega razločka in nasprotstva. Veliki VVhitman oznanja nov ideal človeka, ki je toli aristokratičen, kakor demokratičen. On govori: Zahtevam, da so možje in žene v srečni prostosti, popolnega, zdravega tolesa, prostega naziranja, brez malenkosti, polni samozavesti, vendar brez ošabnosti, polni dobrote, vendar brez slabosti. Tako življenje ne inore drugam, nego kvišku, k svitlobi.
To so temelji, na katerih zamorejo vznikniti naše kreposti — duševne in gmotne sile. Posledica tega pa bo, da bo v javnem, kakor zasebnem življenju odločeval le značaj posameznika kot glavni element in ne le zunanja ali od države privilegirana naobrazba, eleganca ali ono nizkotno javno mnenje. Le v ljubeznjivem bratstvu zamore vznikniti ona individualnost posameznikov, ki je železen pogoj do vsestranske samostojnosti in popolnosti.
Potreba je tedaj stremiti v prvi vrsti za tem, da pridemo čim najbližje onim, ki stoje najnižje. Tem ljudem je treba vliti v kri zavest, da so samostojni in prosti, vdahniti jim je potreba ono sveto upornost, ki je začetek vsakega uspeha. Oni nas morajo razumeti, nam zaupati, sicer ostanejo naše besede in naše dobro mnenje prazne sanjarije. — Ako stopimo med ljudstvo, ne stopimo s tem pod njega. Vrniti se je treba nazaj, odkoder smo prišli in stopiti iz osamljenih višin, da povzdignemo ni-žave. S tem okrepimo .tudi sebe,
Veda in življenje pa nas učila, da rodi zlo — zlo, dobro — dobro. Z zaničljivimi besedami, s surovimi izrazi ter osebnostmi se ljudstvo le odvrača. Ako pa pišemo stvarno, toplo in lahko umevno, spokorimo celo svojega nasprotnika. To načelo naj velja vobče. S tem nikakor ne zagovarjamo svetopisemskega reka, da nastavi onemu, kdor te udari po levem, še desno lice. Slepa pokorščina in vdanost goljufivim zapovednikom je najsramotnejši pe-
čat človeštva, a izvrševanje svojih dolžnosti v službi resničnih interesov narodovih, je največje junaštvo! Vemo, da je klerikalizem rak-rana na narodovem životu, najzlobnejde hinavstvo, kar jih pozna zemlja, in naša najsvetejša dolžnost je, da to rano, če ne drugače, izžgemo. To pa ne gre z jezico, s surovimi besedami, z brezplodno polemiko, ampak z mirnim, prepričevalnim in ljubeznipolnim razkrivanjem onih odnosa j o v, ki so po naših svobodomiselnih nazorih narodu v gotovo pogubo.
Ti naši cilji niso novi, ampak le prikrojeni potrebam časa. Zavedamo se, da so ti naši nazori občekoristni ter da je naš spas mogoč le na tem potu. Delo ne bo lahko, čaka nas še krutejši boj, nego doslej. Zato pa je potrebno, da se pritegno na krov zadnjega moža, da vsakdo žrtvuje svoje sile v rešitev naše rodne zemlje. D.
Deželnozborska volilna reforma.
IV.
Vladni načrt oredlaga kot najvažnejšo izpremembo dosedanjega volilnega reda uvedbo nove kurijo s splošno vo< lilno pravico za deset članov.
Volilni okraji za volitev poslancev občnega volilskega razreda so:
1. Deželno stolno mesto Ljubljana s sel skimi občinami Dobrunje, Moste, Zgornja Šiška, Rudnik, Spodnja Šiška in Vič s 50,529 prebivalci; potem sodni okraji: 2 Ljubljana (brez deželnega stolnega mosta .jubljana ter drugih pod 1. naštetih selskih občin) in Vrhnika s 45.846 prebivalci; 3 Brdo in Kamnik ter selske občine Cerklje, Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj s 48.564 prebivalci; 4, Kranj 'brez pod 3. naštetih selskih občin) Tržič, Kranjska gora in Radovljica s 51.209 prebivalci; 5. Škofja Loka, Idrija in Logatec s 46.879 prebivalci; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Corknica s 58.831 prebivalci; 7. Litija, Radeče in Višnja gora s 45.004 prebivalci; 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje s 54,464 prebivalci; 9 Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemperk, potem selske občine Poljane in Crmošnice v sodnijskem okraju Novo mesto ter Planina
hrepeni vedno . . . Prihajal je kar tako mimogrede . . .
«Malči, ali me imaš kuj rada?*
«1, sevedal*
In sedla mu je na koleni in ga je gledala s tistimi njenimi koketnimi očmi . In če se je slučajno dotaknil njenih ledij, jo je streslo sladko in blago po vsem telesu in branila se je nekoliko. Toda pogledala ga je spet s tistimi njenimi ognjenimi očmi, da bi se dotaknil še enkrat njenega obraza in njenih ledij . . Rada ga je imela . . .
Nekoč, na večer je bilo, je prišel zopet. Malči mu je sedela v naročju in on jo je objemal okoli vratu; tudi ona se ga jo natanko oklenila.
Tih somrak je bil v sobi in okna so bila zagrnjena.
«Malči, ali me imaš res radaP» ti, seveda!»
sodnijskem okraju Črnomelj s 55.764 prebivalci ; 10. Metlika, Novo mesto (brez selskih občin Poljane iu Crmošnice) in Črnomelj broz selske občine Planina) s 51.697 prebivalci.
Iz gornjega razkaza se razvidi, da se ni posebno natančno upoštevalo, kar je deželni predsednik označil v seji dne 2. aprila t. L, da se je vlada dala voditi od načela, da se imajo ti okraji določiti čimbolj enaki po Številu prebivalcev*. Razločki med posameznimi okraji znašajo tudi do 12.000 prebivalcev in menda se ne motimo, če pravimo, da se je tako razdeljevalo namenoma, da bi se sklopili bolj oni okraji, ki so nemotena osest klerikalcev.
Najzanimivejši je tudi pri tej splošni kuriji kočevski okraj. Tu je vlada hotela goditi stari nemški želji, da tvori nekdanja vojvodina kočevska eno celoto. Zato se je poleg občin kočevskega političnega okraja 14.314 nemških prebivalcev) priklopil žužem-berški okraj, kjer stanuje 823 Nemcev in — tri nemške občine novomeškega ter Črnomelj-skega sodnega okraja (Poljane Cermošnjice in Planina) z 2728 Nemci. Evo jih vse Ko-čevce! 17.865 jih je po zadnjem ljudskem štetju in ti zahtevajo enega državnega poslanca, in morda je tudi vlada skrivaj mnenja, da bo tudi za deželni zbor kdaj ta peščica v splošni kuriji imela svojega poslanca, ali imela vsaj odločilno besedo pri izberi candidatov. Sicer bi si ne mogli razlagati, zakaj je prevzel vladni načrt vsa nemška sela v isti volilni okraj. Radi gospodarskih koristi menda gotovo ne.
Voliti smejo v splošni volilni kuriji vsi, ti volijo Že v prejšnjih kurijah — velepose-stvo, mesta in trgi, kmetske občine — razven tega pa tudi vsi moški avstrijski državljani, ti so stari 24 let.
Že večkrat smo naglašali, da je naš političen boj odkrit, da smo tudi v politiki največji nasprotniki vsakega hinavstva. In le hinavstvo je to, kar ponujajo klerikalci kot očetje vladnega načrta za splošno kurijo. Že v zadnjem Članku smo omenili, da nimamo nič proti temu, če se število poslancev iz kmetske kurije za nekaj mož pomnoži. Klerikalci nočejo odkrito na dan. Da bi mogli še dalje za nos voditi delavstvo, pravijo, da je splošna kurija zanje, v resnici pa vsak, kdor nima zaprtih oči, lahko vidi,
«Če me imaš rada v resnici, tedaj m dovoli poljub.*
In predno je mogla ona izustiti "rjesedo je že dobila gorak poljub na rožni ustnici — in za tem še drugega in tretjega . . .
Ni se mu branila, smejala se je in sme jalc so se njene oči, polne živega ognja. Ah, ti gorki, sladki poljubi, ta nedolžna brezmejna radost, ta otroška naivnost . . .
No, Malči je sicer še zaljubljena, toda v tistega dolgega, slokega fanta, z malimi brčicami pod nosom, ne več. Nekoč ga je videla z neko drugo in od tistega Časa j konec njuni ljubezni.
Res, otroška naivnost!
Moj Bog, koliko večnih zvestob se pri seže in koliko se jih prelomi! Človek potre buje dandanes izpremembo.
Deset let sokolskoga življenja.
Ob desetletnici Sokola v Kranju. Dalje.
1896-1906.
V začetku preporodne dobe v ljubljanskem Sokolu se je v Kranju zopet oživela misel ustanoviti sokolsko društvo, misel, katera začetkoma ni našla pri meščanih posebnih simpatij, pač pa nekoliko odpora, češ, da je v Kranju že itak dovolj društev. Smelo trdimo, da tudi ustanovniki tega društva niso imeli pred sabo trdno začrtanih ciljev, vsaj se je šele v Izubijani začelo svitati, toda dobre volje storiti dobro jim nikakor ne smemo odrekali. Odrekati jim pa moramo sedaj — vsaj večini — pravo ljubezen do dela, kajti v času najširše delavnosti  so so vsled   «visoke starosti»
da bodo v tej kuriji voljeni le poslanci, ki jih kandidirajo klerikalci pod pretvezo, da so kmetski prijatelji. Delavci v splošni kuriji ne dobe ne enega svojega zastopnika, zato ta splošna kurija nima za delavstvo najmanjšega pomena in naj bo to delavstvo na kmetih ali v mestih.
Ce sem pošten mož, bom delal odkrito! Odkritosrčnost je tudi ona čednost, ki najbolj krasi Gorenjca. Kar mislim, to tudi povem vsakemu v obraz! Klerikalci so pa zadovoljni z načrtom, ki delavcem obeta na zunaj nebesa, v resnici jim pa kaže figo!
Vladni načrt dovoljuje 10 novih mandatov. Naj se ti razdele tako, da bo vsaka prevara kakega stanu izključena.
Naj se pomnoži deloma število poslancev v kmetski kuriji, delome naj se pa to število prepusti onim, ki sploh sedaj nimajo nobene volilne pravice, kar se more zgoditi edino s ten, če v splošni kuriji sme voliti le oni, ki v kaki drugi kuriji ne voli 1 To je po našem mnenju edino pravično!
Dopisi.
Iz Mavčič. Vsakemu je znano, da je letos kebrovo ali hroščevo leto, le naš župan je to prarl (ali se pa ne mara zamerili svojemu modremu svetovalcu), akoravno je letos tega Škodljivca toliko, da vse mrgoli. V na£i občini, ko so tla za zaploditev hro-ščeve zalege zelo ugodna, povzročili so nam ogrci v prejšnjih letih ogromne škode pri poljedelstvu, tako da je bilo semintja več kot polovico poljskih pridelkov uničenih. Mnogo se je poznalo, ko se je predzadnjo periodo pokončalo okoli 400 mernikov liro-ščev, da niso delali ogrci take škode, ko prej, a sedaj se je ta škodljivec zopet tako namnožil, da bodimo v prihodnjih treh letih imeli ogromno škodo, ki se sme cenili na tisočake. Kadar se naznani v kakem kraju klerikalni shod, imajo naši odborniki vsestransko mnogo opravila, da zbobnajo več kot mogoče ljudstva na shod; sedaj pa, ko mrgoli polno hroščev, kateri plod bode kmetovalcu v prihodnjih treh letih povzročil ogromno škodo, so pa popolnoma brezbrižni in tudi
umaknili izmed naših vrst ter tudi ne kažejo posebnega zanimanja za društvo. Hoteli niso napredovati s časom ter se učiti, bodisi to vsled trmoglavosti, domišljavosti ali pa nezmožnosti. Odpadli bo; priznati pa moramo, da, ako bi oni korakali z nami, bi bil naš napredek mogočnejši.
Izmed ustanovnikov naj omenimo samo par onih, kateri so s svojo agitacijo pripomogli, da se je društvo ustanovilo. Bili so to: Avgust Drukar, Viktor Globočnik, Fran Omersa ml. in Ferko Sajovic. 14. dec. 1895. beremo v «Slov. Narodu* pod člankom 'Gorenjskemu Sokolu v zibel* vse polno dobrih navodil nanovo se snujočemu društvu, • Dolgo smo čakali na Te, Sokol gorenjski! Izgubili smo že vse upanje, da zagledaš kdaj beli dani Tem večje veselje je napolnilo naše Brce, ko smo izvedeli radostno novico, da se je divna Gorenjska vendarle vzbudila iz večletnega spanja. — Zdaj pa na noge!» Tako kliče mladi Murnik najmlajšim bratom in videli bodemo, kako so le-ti izpolnjevali svojo nalogo. — Dne 21. dec. 189P ob 3. uri popoldne se je vršil v Peter Mayr-evi gostilni ustanovni občni zbor: »Otvoril
naš župan, kateri je zakonov vešč, še razglasiti ne pusti, da bi se ta škodljivec uničeval. Mogoče pa čaka naš župan odsotnega našega župnika, ki je šel v bolnišnico zdravit se, da pride nazaj in pošlje do njega odposlanstvo, da se napravi procesija, slično kakor so napravili v Ribnici procesijo, da je duhovnik naprej molil, rekoč: Reši nas Gospod tega škodljivca. Ljudstvo je pa odgovarjalo: Da b' krepali Da b* krepal! Znano pa nam ni, če je ta pripovedka resnična ali ne in če je bila prošnja uslišanaP Prepričanje pa mora zadobiti vsak, če pokonča škodljivca, da njemu isti ne dela več škode in tako bi morale delati vse občine, ki imajo ugodna tla za razmnoževanje hroščeve zalege in s tem odvrnili ogromno škodo občanom, Čočovemu Francetu, ki je deželni poslanec v tem volilnem okraju, pa svetujemo, da bi bilo umestno, ko bi predlagal v deželnem zboru, da bi se v vseh tistih občinah, ki imajo ugodna tla za razmnoževanje hroščeve zalege, vpeljal zaklad v pokončevanje hroščev, v katerega bi občine nekaj odstotkov prispevale in s to svoto bi se korenito zatrl ta škodljivec. Na !a način bi kmet imel sicer nekaj kron več stroškov, a to bi se njemu stotero povrnilo. Kaj nam pomaga zakon, ki sicer veleva, da se morajo zatirati hrošči in njegova zalega. Kmetovalec semintja nima časa in drugič vsa ta sedanja naredba o pokončevanju ne izda veliko; ko bi se v nasprotnem slučaju plačevali hrošči od občine, je pa po deželi veliko revnih ljudi, katerim bi bil to dobrodošli zaslužek, kmetu pa korist in konečno bi kmetovalec izdano svoto za pokončevanje hroščev, če bi mu čas pripuščal, še sam lahko nazaj dobil, ako bi jih šel sam nabirat.
Novice iz selške doline.
— Iz Železnikov. 6. t. m. je napravilo tukajšnje bralno društvo veselico s petjem in igro: Lumpacij Vagabund. Občinstva je bilo toliko, da niti vsi niso mogli v prostorno dvorano. Veselice se je udeležilo tudi 15 članov bralnega društva iz Dražgoš, ki so skupno prišli. Za prireditev igre, ki je za razmere na deželi zelo težka, a je vseeno izborno izpadla, si je pridobil največ zaslug g. M. Klopčič, ki je gonilna sila vsega bralnega društva v Železnikih. Pa tudi drugi igralci so se pošteno potrudili. Zatoraj čast jim in hvala za lep večer, ki bo ga nam napravili v tem našem, na lepi zabavi tako revnem trgu.
je sestanek sklicevatelj gosp. Fran Omersa ml,, pozdravil je došlece sokolskim «Na zdar», povedal je namen shoda ter omenil, da je že 48 kranjskih fantov in G zunanjih, tedaj 54 telovadcev oglasilo pristop k društvu, kakor hitro potrdi vlada pravila. Potem je sklicevatelj naprosil našega deželnega poslanca gosp. Viktorja Globočnika da naj prevzame predsedstvo. — Prečitala so se pravila, sestavil se je odsek desetih mož na čelu gosp. notar Globočnik ter se naložilo temu odseku, da predloži vladi pravila. Na to je govoril podstarosta ljubljanskega Sokola dr. Kušar o potrebi sokolskih društev, «da pa se smoter sokolstva more popolnoma doseči, treba je sokolskomu društvu prvič telovadbe, drugič telovadbe, tretjič telovadbe*. Govorila sta še blagajnik ljubljanskega Sokola Skale in brat Murnik. — »Imenitna je ustanovitev „Gorenjskega Sokola" posebej imenitna pa, ker bode imel najstarejši slovenski „Sokol" ob svoji strani močnega in delavnega sotrudnika.* In črez deset let lahko rečemo, da se je vso to zgodilo, če tudi precej drugače, kakor so si to predstavljali takratni ustanovniki. Dalje prlh.
— Iz selške doline. V naši dolini razsaja med otroci neke vrste kašelj, ki je nalezljiv. V mnogih hišah bolehajo otroci.
— Umrla je v Železnikih dne 8. maja bivša mlinarica Marija Tavčar, mati Marije Košmelj. soproge g. župano F. Kofimelja, in Jerice Košmelj. soproge posestnika in me-darja g. Jožefa Košmelja.
Tedenski politični pregled.
Državni zbor je sklican na dne 15. maja. Zadnji čas so se vršila. posvetovanja načelnikov driavnozborskih klubov z ministrskim predsednikom. Izmed drugih prvakov raznih strank je bil poklican k ministrskemu predsedniku tudi predsednik (Slovanske zveze*, dr. Šušteršič, in dr. Ploj, ki zastopa zahteve koroških Slovencev. Napproti baronu Schweglu se je ministrski predsednik izrazil, da izvede pod vsakoršnimi pogoji splošno in enako volilno pravico. Rekel je, da je iz prepričanja pristaš splošne volilne pravice. Glede parla-mentarizacije najbrž ne bo ukrenil ničesar, dokler ne bo zagotovljena volilna reforma. — Tudi dr. Ferjančič je bil povabljen. O njegovi avdijenci med «novičarjem>.
Pri volitvah t hrvaški itbor dne 3., 4. in 5. majnika je zmagala hrvaška opozicija na celi Črti. Sedaj šteje 54 poslancev, za 20 več od bivše vladne »narodne* stranke. Združena hrvatska in srbska koalicija Šteje 32, čisla stranka piava 18, izven strank 4 in narodna 34 poslancev. Sabor je bil otvorjen minuli četrtek.
Ogrske volitve so končane. Kakor smo že poročali, si je priborila koalicija večino. Od 413 poslancev odpade na njo 240, na ustavno stranko 74, na ljudsko stranko 30, na novo stranko 1, na socijaliste 1, na Sakse 12, na Srbe 4, na Rumune 14, na Slovake 8, na demokrate 3, na kmečko stranko 1, na izvenstrankarje 1. 13 ožjih in 5 novih volitev je treba. Kotlova stranka pridobi 59, ustavna 33, ljudska 7, narodnosti 16 mandatov.
RuBija. Po uradnih poročilih je voljenih 324 poslancev v dumo. Od teh odpadejo po strankah: desnici 10, centru 58; od teh pripada stranki pravnega reda 1, trgovsko-obrtni 4, zveze 30. oktobra 20, progresistov 39, estniško - ruski progresni stranki 3, kon-servativno-estniški 1. Levica šteje 198 poslancev. Od teh ima kons.-dem. stranka 168, stranka demokratskih reform 2, kat.-konsti-tucijonalna stranka 4, litavska demokratska stranka 3, zveza delavcev 1, soc. dem. 1, kmečka zveza 1. Izven strank stoji 48 poslancev. — Kmetov je voljenih doslej 152. Po narodnostih: Rusov 275, Poljakov 23, Nemec 1, Tatarov 8, Zidov 5 itd.
Krvave ribnke med socialnimi demokrati in med policijo so bile zadnjo nedeljo v Lvovu pred Mickievvitzevim spomenikom. Soc. dem. Daszvnski je imel govor, v katerem je rekel: ("le ne velja volja Habsburžbanov, volja vlade in ljudstva toliko, kakor volja Dziedu-szickega in Abrahamovvicsa, potem socijalisti ne bodo več respektirali zakonov, nego s silo in z očitno revolucijo začeli delati za splošno in enako volilno pravico. Ker je policija demonstrantom konfiscirala rdečo zastavo, je prišlo do velikega izgreda. Mnogo oseb je bilo ranjenih, tako delavcev kakor redarjev. Daszvnski je imel kasneje še drug govor, v
katerem je naravnost pozival delavce na revolucijo z revolverji in z bombami. •
Volitve v francosko zbornico so se vršile minolo nedeljo. Pn dosedanjih poročilih posnemamo, da je republikansko-svobodomi-sclni blok sijajno zmagal ter si pridobil 35, izgubil pa 11 mandatov. Ker bo tudi pri ožjih volitvah še dosegel precej uspehov, bo v bodoči francoski zbornici protinazadnjaška večina še večja kakor v bivši.
Drobne politične vesti. Na Dunaju je zmagalo pri obč. volitvah poleg 14 krščanskih socialcev tudi 7 socialnih demokratov. — Ruska duma je bila slovesno otvorjena dne 10. t. m. v navzočnosti carja in vse carske rodbine. — Ruskim ministrom notranjih zadev jo imenovan Sturvpin, linančnim Ko kovčev in nadprokurator sv. sinode je knez Silinski-Šamator.
Loške novice.
— Goljulica. Dne 9, t. m. so go-renjoviHki orožniki izročili sodišču 18 letno Marijo Kenda iz Cirknega. Premetena goljulica je hodila po župniščih in pripovedovala, da bila usmiljena sestra v bolnišnici, kjer ji stregla bolnikom, a sedaj, da je odšla iz bol nišnice. Šele 4. t. m. jo je ljubljanska po licija po odgoMU poslala občini Cirkno, a že par dni za tem se je zopet klatila po Poljanski dolini, kjer se je v neki gostilni najedla in napila ter odšla, ne da bi plačala Sedaj sedi v preiskovnlnem zaporu pri škofjeloškem sodišču.
— Umrl je v Školji Loki v potok zjutraj ob 4. uri g. Franc Kašman, posestnik in obč. odbornik. Svetila mu večna luč!
— V S kolji Loki se bode letos vršil občni zbor zveze gasilnih društev Kranjske in sicer dne 20. julija t. I.
Novičar.
Imenovanja. Nadučiteljem v Kropi je imenovan g. Rafael Zupane, g. Viktor Grčar pa učiteljem v Ribnici. — G. Ani. Grundner, c. kr. davkar v Radovljici, je imenovan višjim davkarjem.
Čast zavednim in neupogljivim kmetom Ta teden so se vršile v veliki oačini Sen čut pri Kranju občinske volitve, pri katerih so neodvisni kmetje prodrli v tretjem in drugem razredu z vsemi kandidati, prvem pa jo pri enakem številu g'asov žreb odločil za dva neodvisna kmetu in dva kle rikalca. V tem razredu sta bila izvoljena dv neodvisna in 1 nasprotni kandidat, Oko nt — Tudi v treh pod občinah so zmagali neodvisni kandidatje. Kaj se učimo teh volitev? V tem boju sta si stali nasproti dve stranki: neodvisni kmetje, ki hočej sami sebi gospodariti in ne marajo hujskačev v občinskem odboru, in stranka dveh fajmo štrov, namreč šenčurskega Kukelja in vele sovskoga Brešaija, po domače kleri kal n ali popovska stranka.   Z neverjetno vztrajnostjo so se držali neodvisni kmetj Zadnjo nedeljo še so klerikalci sklicali na Visokem shod, ki je bil v prvi vrsti na menjen, da bi prepričal kmete, kako morajo voliti pri Šcnčurskih občinskih volitvah ni prav nič pomagalo. Kmetje se niso dali speljati na led. Zatorej čast jim!
Napredna slovenska poslanca, gg Andrej Ferjančič in Ivan Plantan, bila dne 9. majnika v avdijenci pri ministr skem predsedniku.  Poslanec dr. Ferjančič so je izrekel glede volilne reformo za princ
plošne in enake volilne pravico, zahteval pa, da se Gautachev načrt pravično pošteno prenaredi v tem smislu, da so dpravi koroškim in štajerskim Slo-encem storjena krivica in da dobe ranjska mosta in trgi še dva raan-ata. Govoril jo tudi o načrtu volilne eforme za kranjski deželni zbor, pojasnil njega pristranost in preciziral zahteve narodno-naprpdno stranke.
Občinski odbor kranjski ima prihodnji ponedeljek svojo sejo.
Zavedna Občina je tudi Krtina. Občinski odbor je sklenil kolokovati vso svoje uradne dopise z narodnim kolekom.
Odlikovanje kranjskih gasilcev. Dne
t. m. je imelo tukajšnje prostovoljno ga-Ino drušUo običajno mašo sv. Florjana v župni cerkvi. Po maši se je pa vršila raz delitev častnih kolanj za 25 letno službovanje. Ob 11. uri prikoraka društvo z me ščansko godbo na čelu v župno cerkev, po maši pa se razpostavi pred mestno hišo. ki jo bila z zastavami okrašena, in kjer se jn zbrala precejšnja množica občinstva. Na zoči odlikovanci stopijo pred fronto ognje-gascev. Okrajni glavar g. Alfonz Pire v prisrčnih besedah razjasni pomen tega slavlja, po končanem govoru pa pripne vsakemu od-likovancu posebej kolanjo. Potem povzame besedo župan kranjski, g. ces. svetnik Savnik, ki tudi v daljšem, do srca segajočem govoru slavi zasluge posameznih odlikovancev in obče gasilnega društva ter konča svoj govor s trikratnim »ftvio* na presvetlega cesarja. — Godba zaigra cesarsko pesem in (o se še g. Karol Jiigcr imenom odlikovnnccv primernem govoru zalivali g. okrajnemu glavarju, odkoraka društvo z godbo na čelu po mestu. S tem je bilo dopoldansko slavlje končano. -- Popoldne koraknlo je društvo z godbo v Stražišče, kjer se je vršila do ve Čera zelo animirana prosta zabava na vrtu
Redenika.   Odlikovani   so   bili gg dr. Bdi Savnik, Karel Jilger, Anton Depoli Fran lilržen, Lovro Grahon, Karel Modrian iMojzij Pečnik, Anton Ros in Anton Zupane Gorenjski Sokol praznuje — kakor že naznanjeno — v nedeljo, dne 20. maja svojo lesetletnico. V proslavo tega dne se vrši 1. Ob 3. uri popoldne javna telovadba na glavnem trgu v Kranju. 2. Ob 7. uri slav no ini konici/, v gostilniških prostorih brata Petra Mavrja. 8, Po komerzu koncert (petje godba, plus). Iz prijaznosti sodeluje slavni čitalniški pevski zbor. Vstopnina 50 vin preplačila se hvaležno sprejmo. K mnogo brojni udeležbi vabi Sokole in prijatelje so kolstva najuljudnejo odbor.
Dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljub ljani 171. vodstvena seja se je vršila sredo dne 2. majnika 190b* v družbinih pro torih v ^Narodnem domu*. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik). Aleksander lludovernik (blagajnik), Luka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in dr, Pavel Turncr. Svojo odsotnost je opravičil Anton Porekar. — Potom, ko je prvomestnik Tomo Zupan ob 3. uri pop. otvoril sejo z običajnim pozdravom, se je sklenilo, da se nabavijo popolnoma umetnostno izdelani družbini nabiralniki, ako se oglasi dovolj odjemalcev zanje. Posamezni komadi bodo stali krog 10 kron ter bode odjemalcem v naprej vplačati družbin potrošek za nabiralnik, ki pa ne preneha biti družbina last. Sklenilo se je, da se bodo odslej objavljali v vsakoletnem družbinem vestniku pri imenih posameznih podružnic tudi oni zneski, koje bodo skupile za «narodni kolek*. Potem, ko se je se rešilo ckavino vprašanje* ter upapolnemu pod jetju koroških Slovencev za njihov »Učiteljski dom* votiralo 200 kron in rešilo še nekaj drugih prošnja za podpore, je zaključil prvo mestnik ob "47. uro sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
SenČurski fijmošter bi najrajše spravil se petične samice v farovsko službo za tisto pičlo jelo i plačilo v delu za dve osebi, tako da se kesajo, ker so vstopile in že pred letom tišče iz službe, — ali pa druge pod svojo vplivno komando, da bi slednjič dedščina odletela v farovško bisago; potem m pa pokadi krsto, da je vsa zavita v oblak, <lori m drugim daruje le varčne tanke dimčke. Sedaj si je ustvaril v Šenčurju v neki krčmi novo trdnjavo, kjer kraljuje kot Adonis —   četudi ima Melistove oči. — med belimi ovčicami. Pa g. svetnik, ta trdnjava sloni na razpočeni skali. Prav aka-demično zna ta svetnik na prižnici razpravljati o brezmadežnem spočetju, katero primerja s sinečimi solnčnimi žarki skoz motno steklo; to seveda ti svetniki najbolje razumejo, ker zmiraj le z Rontgenovimi žarki operirajo. Pustite Vi, farji, rufijanarije po deželi, pa se raje pečajte z žalostno socijologijo zlorabljenih Vaših farovških sužnjev, pa jim zboljtajte trpko uso In. Vi mislite, da jo samo Vam vse dovoljeno, na druge mečete blato, da v motnem ribarite. Ali sle kaj boljši kot drugi zemljani? Će bi se Vi pokazali zaslepljemu narodu v pravi luči, bi se mu studili, pa pride gotovo dan luči in osvete, potem Vam prorje, hinavci I
Spored Stritarjeve slavnosti. V petek, dne 18. t, m. ob polšestih zvečer sprejem ibilarja na kolodvoru. V soboto, 19. t. m. dopoline ob enajstih slavnostna seja mestnega občinskega sveta ljubljanskega. Zvečer ob poldevetih bakljada, pri kater; sodeluje Društvena godba* in slavno »Reševalno in gasilno društvo*. Oo devetih zvečer podoknica pred hišo banke »Slavije*, kjer bo slavljenec bival kot gost gosp. župana Ivana Hribarja. Podoknico poje slavni pevski zbor Glasbene Matice*. V nedeljo, dne 20. t. m. ob enajstih dopoline v dvorani «Mestnega doma* slavnostna akademija: a) Pozdrav predsednikov, b) «Oblaček*, besede Stritarjeve, poje slavno delavsko pevsko društvo »Slavec*;
Slavnostni govor, govori g. profesor dr. Josip Tominšek; č) »Slovanska pesem*, be-ede Stritarjeve, poje si. delavsko društvo Slavec*; d) zaključna beseda predsednikova. Oh eni popoldne banket v veliki dvorani • Narodnega doma*. Banket brez pijače stane 4 K. Pričakovati je, da se slovensko občinstvo v čim največjem številu udeleži tako slavnostne akademijo, kakor banketa, zlasti pa je želeti, da bi bila čim najčastneje zastopana vsa nirodna društva, da s tem pokažejo svoje simpatije in svojo zahvalnost zasluženemu slovenskemu pisatelju in pesniku on njegovi sedemdesetletnici. Prijave za banket sprejema tajnik »Društva slovenskih književnikov in časnikarjev* R. Pustoslemšek v Ljubljani najkasneje do petka 18. t. m. Da se izogne eventualnim neprilikam, bi bilo želeti, da bi vsakdo dotični znesek za banket takoj položil pri odboru, s čimer bi se mu prihranila marsikatera sitnost. Pripominjamo, da so niso in ne bodo razpošiljala nobena posebna vabila. Na slavnost je povabljen in dobrodošel vsak rodoljuben Slovenec in vsaka zavedna Slovenka! Odbor ni razpošiljal va-ker je prepričan, da bo itak vsakdo smatral za svojo narodno dolžnost, da se udeleži slavnosti na čast možu, ki si je stekel ovenski narod toliko nevenljivih in ne-
za
precenljivih zaslug, kakor malokdo drugi!
Plesni venček se priredi v nedeljo, dne 13. maja 190(5 v gostilni pri Boštjanu na Jamniku. Vstopnina prosta. Svira domaČa godba. Začetek ob 2. uri popoldne.
K železniški nesreči na Dovjem se piše: V notici o železniški nesreči na Dovjem jo bilo rečeno, da se je osobje rešilo na ta način, »da je videč nevarnost pravočasno poskakalo s strojev*. To je netočno povedano. S stroja sta skočila pač strojevodja Šušteršič in Jenko na vlaku, ki je stal na postaji na Dovjem, dočim sta strojovođa Kame in kurjač Štefančič na vlaku, ki se je pripeljal iz Kranjske gore, zapustila stroj šele, ko sta vlaka že trčila drug ob druzega.
priloga »Gorenjcu" 3f. 19 h 1.1906.
Dražja pošta. Iz trgovinskega ministrstva se potrjuje vest, da se poštna pristojbina za pisma v Avstriji podraži od 10 do 12 vin., kar bo državi dalo 8 milijonov kron več dohodkov na leto ter se bo ta večji dohodek porabil za zboljšanje položaja poštnih uslužbencev.
„Zveza slovenskih pevskih društev" v Ljubljani ima jutri dopoldne ob 9. uri svoj redni občni zbor. Zborovanje se vrši v učnih prostorih <Glasbene Matice*»z običajnim dnevnim sporedom. Danes ob 8. uri pa priredila pevska zbora »Glasbene Matice* v Narodnem domu velik koncert. Vse pevske skladbe, ki so skoro izključno novi slovenski mešani in moški zbori, se izvajajo v koncertu «Glasb. Matice* prvikrat. Poleg tega sodeluje g. K. Jeraj, c. kr. dvomi glasbenik (gosli) in pa g, J, Prohtlzka kot pianist (klavir), Pogled na ta zanimivi spored in pa dejstvo, da se vrši koncert na čast odposlancem v »Zvezi* stoječih pevskih društev, spričivjc, da bo ta v vsakem oziru gotovo eden najlepših »Matičinih* koncertov.
Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani oddala je zopet tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic znaten prispevek 1000 K. To je že drugi tisočak v tem solarnem letu. Zavedni Slovenci, rabite edinole vžigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
+ * *
Pomanjkanje žensk v Ameriki. Neki londonski list razpravlja o veliki nepriliki, ki kmalo zadene Ameriko s tem, da bo primanjkovalo žensk. V Ameriki se rodi čim dalje manj žensk, tako da sani i Amerikanci jem Ijejo za žene evropejske naseljenke. Ameri kanci pa imajo raje Evropejke radi tega, ker so drnžcstnejše in pridneje. Ali še neko drugo dejstvo je krivo, da primanjkuje žensk v Ameriki. Naseljenci so namreč skoraj sami m ozki in to večinoma neoženjeni. Vsak teden pride v Ameriko nekoliko stotin neože-njenih ljudi, a le malo žen in deklet.
Dvonadstropna hiša okradena. Sredi mesta Halle je stala dvonadstropna hiša, ki jo je podedoval nek Berolinčan, ki se dolgo časa ni brigal zanjo. Ko pa si je prišel nedavno hišo ogledat, ni bilo o njej niti opeke. Neka sleparska družba je mestni oblasti na znanila, da hišo podere ter je dobila zato tudi dovoljenje.
Maščevanje md ženskami. V Velikem Varadinu je bil velik strah za ženske neki Aleksander Nagy. Ta jih je namreč škropil po obleki s črnilom in raznimi barvami. Ko so ga prijeli, je rekel, da mora to delati, ker mu veleva to notranji glas, Pred letom ga je. pustila nevesta in takoj je pričel z maščevanjem. Dali so ga na opazovalnico za umobolne.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranja dne 7. L m.
Prignalo se je 119 glave goveje živine, 6 telet, 80 prašičev, — kozo, — ovco, — buš,-50 kg pšenice K 8'—, prosa K 6*—, rž, K 7*-, ovsa K 8*26, ajde K 6*-, fižol, rib-ničan K —*—, koks K —'—, krompir 1*80.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu aprilu 1906 je 362 strank vložilo 99,938 K 13 vin., 399 strank dvignilo 79.487 K 07 vin., 12 strankam se je izplačalo posojil 30.300 K — vin. Stanje hranilnih vlog 4,006.119 K
96 vin. Stanje posojil 2,274.295 K 51 vin. Denarni promet 282.644 K 70 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu aprilu 1906 je 245 strank vložilo 92.106 K 23 vin., 186 strank vzdignilo 48.526 K
97 vin., 31 strankam se je izplačalo pogoji 28.600 K - vin., denarni promet 640.844 K — vin.
Mestna hranilnica v Kamnika, v mesecu aprilu 1906 je 134 strank vložilo 40.756 K 54 vin., 155 strank dvignilo 40.823 K 67 vin., 7 strankam izplačalo se je bipotečnih posojil 9.800 K — vin. Stanje hranilnih
vlog 1,435.671 K 53 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,054.455 K 40 vin. Denarni promet 154.605 K - vin.
Gospodarstveni račun občine Bled za
leto 1905 izkazuje resničnih prejem 23.578 K 90 h, resničnih izdatkov 23.106 K 89 h. Skupni promet je znašal 69.118 K 15 h. V blagajni 31. decembra 1905 je 496 K 41 h, čistega imetja pa 25.792 K 56 h.
Hiša v Kranju
it. 64
se prostovoljno proda za 10.000 kron. Več se zve pri Marijani Zima, posrstnici 82—1 istotam.
jResečna jota
lepo opremljena, svetla, zračna in s posebnim vhodom, na glavnem trgu, se takoj, na zahtevo tudi s hrano, odela.
Več se izve v trgovini g. J. Kuslana v Kranju. 81—1
Aleksander Ambrožič
urar ln trgovec na Bleda
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., 79-2    vse po najnižjih cenah.
vol«*!.
SE
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah htgenlje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. Krilo vicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O.Seydl, Ljubljana, Spi-taiske ulice 7. 76-29
pivovarna
G. htx>\iM dedteeV
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno Iti na baVarsHi način Varjeno piVo
39
Šenčurske občinske volitve.
Danes ob sklepu lista smo prejeli se naslednje podatke o občinskih volitvah v Šenčurju:
V treh podobčinah so izvoljeni neodvisni kmetje, in sicer v Velesovem g. Saj ovic star., ki je dobil 85 glasov proti enemu najdivjejših in fanatičnih kranjskih popov, iirešarju. Brešar je dobil celih 18 glasov. Podobčina 01 Se vek je poslala odposlanstvo štirih mož, ki so volili neodvisnega kmeta g. Jakoba Koželja, po domače Krhlja; nasprotniki tukaj niso upali postaviti kandidata. Tudi podobčina Visoko je volila z veliko večino neodvisnega kmeta g. M. H oglja. — V podobčini Šenčur je bil brez boja izvoljen g. Blagne (nasprotni kandidat). — V tretjem razredu je volilo 172 volilcev; od teh jih je 141 volilo neodvisne kandidate, borih 31 pa klerikalne; v drugem razredu so dobili neodvisni kmetje 42, nasprotniki le 11 glasov.
Najbolj zanimiva in obenem najvažnejša je bila volitev v prvem razredu. Tu je stalo enako število volilcev na obeh straneh. Z veČino glasov sta bila izvoljena 2 neodvisna kandidata in 1 nasprotni (tega je volil župan Darle), 4 pa so imeli enako število glasov. Ker izmed naprednih volilcev nista hotela priti na volišče nadučitelj g. Križnar in posestnik gospod Kuralt, in poleg teh tudi župan Barle ni hotel voliti s pooblastilom, ki ga je imel na razpolago, je moral odločiti žreb, in sicer za 2 neodvisna in 2 klerikalca.
Se najzanimivejše pri vsem tem pa je dejstvo, da so v prvem razredu kandidirali trije farji, namreč Brešar, Kukelj in nek pen« zijoniran Zorman s Praprotne Police. Noben izmed teh ni bil niti izvoljen, niti ni hotel žreb odločiti za koga izmed njih.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— Prvi čebelniroj je imel naGostcČah Janez Jamnik-<Mihč». Dne 4. maja mu je rojil prvi in 5. maja drugi panj čebel. Pri sedanjem neugodnem vremenu je to že veliko, da je bil prvi' :oj 4. moja.
— HroSfievo leto je dalo letos jako mnogo hroščev. Na hrastih in češnjah je vse črno tega škodljivca. Potrebno bi bilo, da bi se razpisale nagrade za pokončevanje, drugače bode ta rujnva »hudoba« vse listje po-
žrla. Poleg tega bodo pa še samice znesle toliko jajec v zemljo, da bodo čez štiri leta pridrli še v večjem številu iz zemlje. Zato, pokončujle rujavega hrošča I
— Drevesnica kmetijske podružnice je za letos že zasajena s 300 cepljenimi drevesci. Jeseni se bode ogradila in tako se bode naša podružnica ponašala z lepim vrtom.
— Tako napreduje naš kraj, vendar se dobe ljudje, ki nasprotujejo temu napredku. Seveda so to sami znanci, ki smo jih Že v javnosti pokazali, da so le v škodo ljudstvu.
— Po shodih vpijejo: «Mi delamo za ljudstvo, pravi™ hočemo dati ljudstvu !> Pa to so same prazne besede. Dejanja hočejo vse kaj druzega. Koliko ljudi je že oškodoval Smovc, Zaba i. t. d. Pravico hočejo priboriti ljudstvu, tako vpijejo. Kakšno pravico hočejo, smo videli v preganjanju gospoda župnika Brccta. Ljudstvo, pošteno ljudstvo je zahtevalo njega za župnika, tisti pa, ki o pravicah in ljubezni govore, so ljudske pravice in ljudsko voljo poteptali v prah.
— Pomisli naj vsakdo, kaj delajo listi ljudje, ki hočejo kmeta in delavca komandirati pri volitvah. Kaj koristnega so osnovali? Niti ene reči I In če kdo drugi osnuje kaj, pa še to izkušajo uničiti. Dosedaj se jim pač ni še posrečilo nobene reči uničiti in če bodo pošteni ljudje vedno tako skupno delovali, kakor sedaj, potem se ni bati nobene nesreče.
— Kako n. pr. koristi Smovc ljudem? V Dragi je napravil neko žensko. «Mcskulo», da je tožila Antona Svolšaka, t. j. Smovčevega brata. Tožila ga je za neko stvar, ki se je pred 27 leti zgodila, katere pa ni zakrivil Anton Svolšak. Smovc je proti bratu nahujskal žensko z namenom, škodovati bratu. Žensko je pripravil v stroške in tako se kaže Smovčeva «korist ljudstvu*. Zopet je na Svetju napravil tožbo neki ženski, da je tožila brala. Kakor se vidi, je postal Smovc sedaj «babji advokat*, ko so ga prekucnili z Županskega stolčka.
— Starmanovega Janeza je na znnnil kaplanov birt Kafol v Sori, ker je Starmanov Jane/, pred 16 leti vjel nekega sulca. Stvar je seveda zastarela in Janez je bil oproščen, ker je škodo že poravnal. Zopet so pokazali s tem, da le škodo žele ljudem.
— Kaplan Brajc naj pouči svoje ljudi, da ni to krščansko, ko brat brata tožari in mu dela škodo.
— Kaplan Brajc zagovarja v «Smrdo ljubu* Rožnikovo goljufijo. To je lepa lastnost katoliškega duhovnika! Kakor Rožnik sam pravi, mu je Brajc pred volitvami pravil, naj se nikar nič ne boji, ker kuha na pre
povedan kotel. Rožnik bode že videl sedaj, kam pripelje človeka tak kaplan kakor je Brajc.
— Ljudi ima za norca kaplan Brajc. Na sv. Florjana dan je oznanil mašo ob '/i 8. uri, maševal je pa ob 7. uri, da so ljudje zamudili mašo.
— Na Osolniku so namakali jagode v cerkvi, da so poten kuhali iz teh jagod žganje. Ali ve Brajc, kdo so bili? Njegovi volilci in prijatelji! Kakšni katoličani so to, da se jim cerkev ne zdi svet kraj? Seveda, ljudje se ravnajo po slabih duhovnikih, ki po cerkvah govore o samih posvetnih rečeh, o volitvah, o časopisih, o liberalcih i. t. d. Mislijo si, če sme duhovnik lagati v cerkvi, smem tudi jaz namočiti za žganje. Saj je oboje, laž in žganje ustvarjeno od hudiča, potem gre skupaj.
— V včerajšnjem «Smr doljubu* ni nobenih novic iz naše okolice. Zakaj? Zato, ker ni Brajca že ves teden domu in dela v Ljubljani izkušnjo za župnika, Zato ni imel časa. Kdor ni dosedaj verjel, da kaplan Brajc maže laži v ■■Smrdoljuhu», mu je to dokaz, da ljudi obrekuje kaplan v <Smrdoljubu*. Zalo smo tudi za danes opustili nekaj novih stvari, Ako bode v prihodnji številki «Smrdo-Ijuba* Brajc nadaljeval laži in obrekovanja, potem bode pa slišal take, da se bode grabil za ušesa.
Loterijska srećka dne 5. maj«, t. 1.
Gradec:    80    9    83    59 73
48a Ki-3 Prva zapoved!
Ohranjujte se
in imejte domu vedno Felleijev lepo diAeči rastlinski esenčnl fluid i inamko
Elsa-fluid,
ker Uti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, liodenjti, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, robeli, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih, influenci, migreni bitru in sigurno vpliva ter odstrani slabosti, ti minusi, vuelju, moden utrip irca, jumenje v ušesih, slabost oči, bolečin« v prsih in členih, vročinske prikazni i. t. d. 12 malih ali ti dvojnih steklenic stane franko 6 kron, 24 malih ali 12 dvojnih steklenic K H lio, 48 malih ali 24 dvojnih steklenic Iti K in ae dobe pri izdelovatelju E. V. Follorju, lekarnarju v Stubici, Klzin trg it. 202, Hrvatsko.
Priporočati je, obenem naročili Fellerjeve odvajigoče rabarbarjeve kroglice z znamko «ELSAPILLEfl ., 6 ikatljic za 4 K: te vplivajo immitno pri teikočah v želodcu, slabem prebav(janju, Blabostih, zaprtosU i, t. d. Pravega balzama je dobiti ne 1, ampak 2 tucala franko za 5 kron.
>im
o
I
N
O
p.
i
•M
5
a
P o a
H
cd
M
trn
O n
£ d
2 5
m u
a M
.S t*
5 **
S 9
N o
M
rt C
i
C
u
a
G "O 3
M |3
Li
sle.
IMnian
q
inee o/d.
C»b. Kralj, pri vil. tov, x& kav, sur. 16 grud. 1880, It. 13120.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo na j tople je
pravi : Francko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu.
d X7i ; v, i
,North British and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Tt zavarovalna drutba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše koneesi-joniranA, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, pomočena po ognja in streli
na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travn i-i o i j s k i p i
vaHeina je laka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno it tako solidno zavarovalnim.
i k i in poljski pridelki, dalje celo iivina, ki je morda na paši od strele zadeta. Zavaro-
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna poja: nila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjava ulica št. 6. 218-21
Jfajoenejsa in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vso kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Kranju
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem sveta in Imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih moBt.
TapetniK i« wro|ir
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta II
zvršuje vsa tapetniška dela ter ima r zalogi tudi vse predmete te stroke astnega izdelka. Vodja podružnične za-oge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Izubijano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904.   7« -it
MEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomtkove ulloe alt. 4*
StivktH-Dietio U kontrokcilsko kiiDhvMr
Žično omrežje na stroj, ograje na mirt-dvoru, obmejno omrežje, vetna mta, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike iti.
Specijaliteta: ' 78-41;
valjični zastori (Rollbalken).
'Št. 502. Nikelnasta auker- U1U 11081. št. 605. Prava srebrna ailin
ternonloar-Rnskopf, trpežno RaVn0 je naJBOVejŠl VOlikl Cenik, d<"-remontoar, trpežno ko-
Ikoleuc, gld. 245, enaka iz .   .__, '        v,. *      .1 , .       v. .     lesje in močni poki
pravega srebra gld. 3 96, Kateri 86 pOSljO ZaStODJ lil pOBuHnO
ista z dvojnatlm trtim sre- DTOStO braini  močnim pokrovom      „ m
gi. 6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
rovi, gld. 4,86, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 596 in naprej.
114-44
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banjo it kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste ii-delke v vseh banan, trpežne In ceie priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
- v Ljubljani. -
Izvrstna prilika potovanja v
Ameriko je danes čez
Hamburg
z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke ob sežnosli novih parnikov, katera se ime nujeta:
ImOPlta 690 Čevljev dolg, 74 širok, Hlad 53 glob., nosi 22.250 ton,
prvi:
nosi
If drugi
5 25.000. ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki pa mik i, ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie
Jr. Seunig, Ljubljana, wim\t tli« si. 28.
ZobO- hum stdjf
Oton Scydl
pri g. dr. E. CMobodnita
v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore-nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorjl se izvršujejo po najnovejši! 79-60 metodah. Plombe v ilatr., porcelanu, amalgama in cementu kakor tudi vse loboilrav-nilke operaoije izvršuje tu apeoijaliat
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ara.
Spre)ne st tako)
Krojači Vajence
▼ krojaškem salonu Ivana Magdica v Izubijani, Miklošičeva cesta it. 10, na-88-3    sproti notela «Union..
»»»»»»»»♦<•<■« €■<■<•
.1
U
74—2     se da v najem.
Istotam je prostorna mesnica In hlev.
Več pove J. Dolinar na Primskovem.
HipiiM in prodajam i^;rt tem knjige cenejše kot vsak drugi. Ko--lesa prodajam stara in nova; stara tudi kupujem, potem imam tudi vse, kar se potrebuje h kolesom in sprejemom ludi popravila.
Pavel Biijak, Kranj it. 102.
77-2
Ijubljaiia (KollHj) R. IviVIVO na Marije Terezije cest!
Bogata »loga po-hlltn nitke vrste t vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava la lila. Specijalitetu: Gostilniški i/o//.
Zalagate!] društva o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
[ffllfgar
liiifl
Pohlltvo li.leleia, otroško pottelje In voilikl po vsak) oonl.
KS4-45
Čudovito poceni la hotele, tile In ta letoma 52 gld.
Uodrocl li lična-te^a omrežja, afrl-ianske trave aH Ume, prte vrste vedno v lalotf,
la spalno sobo od 180 &ld. naprej. Divan i okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prottorl, pritlično In v I. nadstropju,
Oprave la Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garnitur e.
Za sobo: postelja, notna omarica, o-mtvalna mlia, obe-ialnlk, mlia, atensko ogledalo.
ta
a* *2> ca
ca
JC3. **
>M _
fftt
•a
_ *
Najboljša vseh znamk gpjF* „CERES"-
223 - 10
(iz HoKos-orehoV)
jedilna mast
Najboljša uporaba
pri ppki, praženju in kuhi.
Izdelovalnlca redilnih sredstev „Ceres", Aussig
Izdelovanje se vrši s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. ministrstva za notranje stvari odobrenega preiskovalnega zavoda za mlilnn in jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitalgasse 31.
Kupovnlci te «Ceros»-masti so naprošeni, du pošiljajo v preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih.
hilsja konsom, .Goreuir«.,
Odgovorni urednik A o d rej Sever.
Lastnina in tiaek Iv. Hr. Um prela v Kruni u.
53