DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 43
Trst-Gorica, 25. oktobra 1957
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Propaganda in dejstva
4. oktabrai letos je naša zemeljska obla dobila svojega prvega, umetnega spremljevalca. Satelit so izstrelili Sovjeti, ki so ta uspeh svojih znanstvenikov takoj izkoristili v propagandne namene. Nlji-hov satelit naj bi s svojim kroženjem ne dokazoval samoi sposobnost sovjetske znanosti, temveč sploh nadvrednost sovjetske družbene ureditve, moč, srečo in blan gostanje sovjetskega človeka. Z eno besedo, to naj bi bila živa in nepobitna priča v vsakem pogledu boljšega in popolnejšega sveta.
Toda ali je tudi res tako? Ali to propagando podpirajo odgovarjajoča dejstva?
Prav ta mesec ko rdeča luna še vedno ovija našo oblo e novimi in nemidnimi o-broči, se spominjamo lanske vstaje madžarskega ljudstva. Spominjamo se lanskega razpleta na Poljskem. Ali naj bi ti dogodki izgubili ves svoj pomen samo zaradi bledega soja, ki ga meče na naš planet 'niajnovejši in najmanjši sovjetski satelit?
Poljaki se prav gotovo niso dvignili prati starremfi stalinskemu vodstvu zaradi tega, ker bi bili zadovoljni. V blagostanju živeči ljudje ne tvegajo življenja za nekoliko večjo skorjico kruha, kakor so to storili poljski delavci. Z nastopom v Poznanju so razkrili svojo bedo, in vse kar je sledilo, je bilo samo neizogibna posledica. Staro vodstvo se je moralo u-makniti, osovraženi maršal Rokosovski se je vrnil v Sovjetsko zvezo.
Prišel je Gomulka. Ta je veliko obetal, toda bil je in ostal je komunist. Zato ni moglo slediti drugega kot novo razočaranje, in nedavni študentovski nemiri
v Varšavi prav gotovo niso dokazovali, da bi bila mladina zadovoljna, pogoste delavske stavke pa da bi bli delavci srečni in pošteno oskrbljeni z vsem, kar potrebujejo oni in njihove družine.
23. oktobra, torej pretekli torek, smo se pa spominjali začetka madžarske vstaje. Kaj so zahtevali budimpeštanski študentje in delavci? Oblast socialistično, toda ne komunistično totalitarno usmerjenega Imre Nagyja, revizijo druge gospodarske petletke., javni proces proti zloglasnemu načelniku politične policije, Matiji, Farkašu, objavo trgovinskih sporazumov s Sovjetsko zvezo, sploh uredi-tev razmerja s Sovjetsko zvezo na. osjiio-
vi popolne enakopravnosti in državne suverenosti. Vse to pa je prevevala zahteva po ponovni vzpostavitvi duhovne svobode, pravne sigurnosti in odpravi terorja tajne policije. Kasneje se je pojavila še zahteva po p>:iznanju in uvedbi večstrankarskega političnega sistema.
Nobenega dvoma ne more biti, da kaj takega ne želijo ljudje, ki bi bili zadovoljni s tem kar imajo. Nihče se ne podaja v sigurno nevarnost, če ga na to ne prisili stiska, katere ne more več prenašati.
In kako so m vse to odgovorili nosilci takratne obla®#, sovjetske sluge, katerih duhovni in politični nasledniki še danes gospodarijo na Madžarskem? So delavcem dovolili, da protestirajo in stavkajo, so ugodili njihovim tako rekoč enoglasnim in s skrajno požrtvovalnostjo podkrepljenim 'zahtevam?
Kaj takega jim ni prišlo niti na um. Ko so se demonstrantje 23. oktobra približali radijski postaji, so policijske enote streljale. Kri je pordečila budimpe-štanske ulice, ki so naslednje dni bile priča strahoti za strahoto, pa tudi pri-
merom velikega junaštva in samopožr-tvovalnosti.
Ko prvo nasilje ni moglo ustaviti vala maščevalcev, so se zagovorniki režima, pa tudi pripadniki sovjetske vojaške sile umaknili. Po svobodi in boljši bodočnosti hrepeneče množice so pustili, da so se predale varljivemu upu v skorajšnje uresničenje svojih sanj. Medtem pa so se skrito pripravljali na neusmiljeni povračilni udarec.
Kratko je trajala utvara, o svobodi, pa čeprav zagrenjena s pogledom na kupe mrtvih, ki so padli kot žrtve upora proti tiraniji, in skrbmi za, neposredno bodočnost. 4. novembra zjutraj so na Budimpešto in druga središča madžarskega odpora navalile pojačene sovjetske sili-. Drobile in gazile so vse, kar jim je bilo na poti.
Njihcmo delo ni bilo lahko, kajti proti, njim je bilo vse prebivalstvo, z ramo ob rami so se borili delavci, kmetje in izobraženci, pred vsemi pa mladina. Toda, zahvaljujoč svoji premoči, so sile tiranije postopoma le nadvladale. Na Madžarskem sta Zavladala tišina pokopališč in red kaznilnic. Taiko je še danes. Vlada, ki uživa zaupanje in podporo Sovjetov, ne uživa podpore in zaupanja lastnega ljudstva.
Ali naj bo tudi to dokaz, da je v rdečem svetu vse v redu, da je to res boljši in potpolnejši družbeni red, kakor trdijo tisti, ki nam priporočajo, da gledamo v umetni satelit, ne pa na to, kar se dogaja na zemlji?
Ne pozabimo. Tako so govorili tudi farizeji, ki so dejdli: »Poslušaj me, kaj govorim, in ne glej me, kaj delam«
Tudi umetna luna ne more preslepiti te resnice, s svojim hladnim sijem ne more Spremeniti govorice teh dejstev.
Britanska kraljevska dvojica
in ministrski predsednik Mac Itflillan v ZDA
Pogovori britanskega zunanjega ministra Selwy,n. Lloyda .z ameriškim državnim tajnikom Foster Duliesom, obisk britanske kraljevske dvojice v Združenih državah in nedavni prihod britanskega; ministrskega predsednika Mac Mallana v Washingiton dokazujejo, da se prijateljstvo in sodelovanje med Veliko Britanijo in Združenimi državami resno razširja in poglablja. Težišče teh diplomatskih stikov na »visoki ravni« bo prav gotovo v razgovorih med Eisenhowerjem in Mac
Obletnica madžarske revolucije
Ob obletnici splošnega upora vsega madžarskega naroda, V* mu je bila živ in vzpodbujajoč vzgled revolta, poljskih delavcev in dijakov*v Poznanju proti komunističnemu totalitarnemu režimu in njegovemu brutalnemu nasilju nad celokupnim narodom, se Slovenska demokratska zveza v 'Trstju, kot predstavnica demokratičnih Slovencev
k l a n j a stotisočem žrtev madžarskih delavcev, dijakov, kmetov in izobražencev, ki so padli pod boljšev,iškimi tanki in topovi za svobodo, človeško dostojanstvo in resnico;
obsoja cinični, vsakemu človeškemu pravu v obraz bijoč napad in pohod iboljševiške vojske na madžarski narod in njegovo domovino;
obžaluje, da niso Združeni narodi preprečili groznega pokola madžarskih borcev za svobodo in da so1 prepustili madžarski narod njegovim krvnikom.
SLOV. DEMOKRATSKA ZVEZA
Millanom. Odgovorna predstavnika obeh držav bosta, obravnavala zlasti dve vprašanji: položaj, ki je nastal po izstrelitvi sovjetskega umetnega satelita in kritično napetost na Bližnjem vzhodu.
'Predvidevajo, da bosta Eisemhawer in Mac Mi-llan ob tej priliki naslovila Kremlju novo opozorilo. Skupno izjavo sta baje že sestavila Dulles in Selwyn Lloyd. Sovjetske voditelje bodo opozorili, naj si ne delajo utvare, da bi mogli s sedanjo ustrahovalno gonjo preplašiti in razcepiti zahodne 'zaveznike. Edini učinek te sovjetske ustrahovalne gonje naj bi po angloameriškem mnenju bil, da se bo na Zahodu še 'bolj okrepilo prepričanje o potrebi nadaljnje krepitve medsebojnih vezi in skupne obramne sile, kar je edino sigurno jamstvo za ohranitev vsakršne nevarnosti napada. Izjava bo omenjala ibudi raizorožitveno vprašanje ter :bo poudarjala., da je to preizkusni kamen, ki naj pokaže, ali se da mednarodno napetost res zmanjšati.
Britanska vlada je tudi proučila novi načr.t za britansko-ameriški sporazum o znanstvenem sodelovanju. Po tem načrtu naj bi združili vse znanstvene vire Združenih držav in Velike Britanije, tudi tiste, iki zadevajo atomske* področje. Razi-skavanja obeh dežel bi vzporejalo posebno tajništvo, v katerem bi bili zastopniki obeh dežel, kot je to že .bilo med zadnjo svetovno vojno. Britanska, vlada sodi, da bi bil ameriški kongres, po sedanjih znanstvenih uspehih Sovjetske zveze, morda pripravljen spremeniti Mac Maho-nov zakon, ki prepoveduje ameriški vladi, da bi seznanjala druge dežele z lastnimi atomskimi izsledki.
Prelom med Bonnom in Beogradom
■Jugoslovanska vlada je predzadnji torek priznala vzhodnonemško komunistično vlado.
'Po zbližanju med Jugoslavijo in Sovjetsko' zvezo je bilo sicer ta korak pričakovati, toda splošno so menili, da se to ne bo zgodilo še tako hitro. -Zahodna Nemčija je namreč nedvoumno posvarila Beograd, da bo v takem primeru pretrgala medsebojne diplomatske stike. To je izrecno priznal bivši jugoslovanski veleposlanik x Bonnu, ko so mu novinarji postavili zadevno vprašanje.
Vkljub elementom, s katerimi je razpolagala, pa je beograjska vlada le menila, da Zahodna ‘Nemčija ne bo uresničila svoje pretnje. Zato je takoj po za-hodnonemških parlamentarnih volitvah priznala Vzhodno' 'Nemčijo. Beograjski .komentatorji so se celo hvalili, da je bil trenutek za to diplomatsko potezo .izredno spretno izbran, kajti po parlamentarnih volitvah so morali v Zahodni Nemčiji najprej izvoliti kanclerja in šele ta bo sestavil vlado, katera naj bi odgovorila na jugoslovanski korak. Beograd je torej vedel, da bo svojim priznanjem Vzhodne Nemčije izzval v Bonnu zelo veliko ne-voljo, toda na drugi strani je bil prepričan, da se bodo dotlej, ko naj bi zahodno-nemška, vlada sklepala o morebitnih povračilnih ukrepih proti Jugoslaviji, duhovi že zelo pomirili. Beograd je tudi ra-
čunal na tesne gospodarske vezi med Jugoslavijo in 'Zahodno 'Nemčijo, ki so za Bonn toliko važnejše, ker mu Jugoslavija veliko dolguje, saj je .Zahodna Nemčija dobavila Jugoslaviji veliko blaga in investicijskih dobrin na kredit.
'Pričakovanja Bograda so se pa pokazala za zgrešena. Po .štiridnevnem posvetovanju, ko se.je poleg drugega pokaza-
lo,	da. je jugoslovansko priznanje vzhodnonemške komunistične vladavine naletelo na obsodbo tudi v vsem ostalem zahodnem svetu, je Bonn, ne da ibi čakal na sestavo nove vlade, niti na izvolitev novega kanclerja, pretrgal diplomatske stike z Beogradom. Preteklo soboto 19. oktobra ob 11. uri dopoldne je to sporočil zahodnonemški zunanji, minister von Brentano Dušanu Kvedru, dotedanjemu jugoslovanskemu veleposlaniku v Bonnu.
Isti dan je X Beogradu obiskal državnega sekretarja za zunanje zadeve odpravnik poslov zahodnonemškega veleposlaništva Herbert Mueller Rossach. Izročil mu je kopijo note, kakršno je isto dopoldne dobil v Bonnu Dušan ‘Kveder. 'Državnega podsekretarja dr. Aleša Bae-blerja je takoj obiskal še francoski veleposlanik y Beogradu Vincent Borustra ter ga je obvestil, da bo Francija odslej' zastopala, zahodnonemške interese v Jugoslaviji.
'Dve evropski veleposlaništvi sta torej
Rdeča luna - posnetek egiptovskih piramid
-Dne 4. oktobra je Sovjetija presenetila ves kulturni svet s svojim prvim satelitom, ki od tega, dne dalje obkroža našo zemljo kot »umetna, luna« tik ob meji zemeljske atmosfere z veliko hitrostjo. »Rdeča luna«, kakor s.o zahodni astrofiziki krstili čudovito kroglo, ima dva radijska oddajnika, ki naznanjata sprejemnikom na naši zemlji natančno pot satelita.
Sovjeti so svoj u metni satelit pognali 31 vsemirje s pomočjo rakete. V vsemirju bo satelit kTožil okrog naše zemlje nekaj mesecev ali pa tudi še dlje, če ge. ne ustavijo in s tem tudi uničijo meteorski drobci. V vsakem primeru pa se bo njegova hitrost čedalje manjšala. S tem -bo zašel v zemeljske 'zračne plasti, iki ga 'bodo zaradi drgnjenja onesposobile.
Posebnost .».rdeče lune« pa ni zgolj dejstvo, da kroži okrog naše zemlje. Da se bo to zgodilo prav v geofizičnem letu 1957-58, so nam učenjaki že davno napovedali. Značilna pa je zahodna reakcija na pionirsko rusko iznajdbo, ^osebno v Ameriki s« se hudo razburili. Veliki časniki so govorili celo o »sramoti za Združene države«, ki da so si »zapravile vodilno vlogo na področjih znanosti in tehnike.« V parlamentu je prišlo do ostrih napadov. Sam predsednik Združenih držav je nastopil v televizijski oddaji in pojasnil javnosti vso zadevo.
Zakaj taka čudna rekcija na vsekakor razveseljivo dognanost človeškega duha? To vprašanje nas bi moralo zanimati že
'zato, ker odstrel umetnega satelita ne služi vojaškim namenom. Ali so uresničenje dosegli 'Sovjeti, Američani, Angleži ali kdorkoli, ni pri treznem razmišljanju prav nič važno. Zato je ameriška reakcija tem manj razumljiva. Odstrel »rdeče lune« prav gotovo ni tako važna istVar, da bi moral od sedaj dalje Zahod kloniti glavo.
Vsaka večja država, ki bi bila pripravljena žrtvovati obilico denarja in dela ter osredotočiti vse svoje sile uresničenju umetnega satelita, bi pionirsko delo o-pravila z. istim uspehom. Saj pri tem ne šteje en sam napor, pač pa seštevek vseh naporov, ki lahko edini dokažejo civili-zatorično moč nekega naroda.
Ce Amerika izgublja živce, potem se je sovjetska propagandna .tirada z umetnim satelitom popolnoma posrečila. Ce ameriški državljan pozablja za koliko 'bolje mu gre politično, duhovno im tvarno od sovjetskega podložnika samo zato, ker so Sovjeti za šest mesecev ali še manj prehiteli v eni znanstveni panogi Zahod, potem so se izplačale težke milijarde rubljev, ki so si jih morali od .ust pritrgati sovjetski podložniki za utrditev suženjskega komunističnega ustroja.
Sovjeti s svojim skrajnim državnim kapitalizmom niso stremeli ne v preteklosti in še manj' y sedanjosti za tem, da bi svojemu narodu .ustvarili najnujnejšo blaginjo, svobodo in demokracijo. Sovjetom se ni treba ozirati, kakor je v to prir moran Zahod, na zdravo porazdelitev mo-
či in sredstev za resnični napredek, kakor je v. to primoran Zahod. Ce ljudje v Sovjeti ji že 40 let garajo in se mučijo, stradajo in se valjajo po luknjah m se gnetejo po deset in več v enem samem prostoru in je njihovo življenje slabše od življenja živali po naprednih državah, potem se tak ustroj pač ne sme ponašati s katerimkoli izumom, ki samo še veča njihovo siromaštvo. ,
Ob teh razmišljanjih .nam nehote uhajajo misli štiri tisoč let nazaj, ko je e-'giptovski narod suženjsko gradil piramide samo zato, da je bilo ustreženo faraonski nadutosti.
Totalitarni ustroji potrebujejo stalnq nekaj, s čimer lahko lastne in tuje narode odvračajo od grenkih življenjskih stvarnosti svojih' podložnikov. Tako je počenjal Mussolini, tako tudi Hitler in nič drugače se ni obnašal Stalin, katerega danes posnema' Hruščev. Hruščev je sprožil svojo aluminijasto kroglo ne zaradi znanstvenih pridobitev, ne zaradi zboljšanja življenjske -ravni v svoji <mi-zerni deželi, peč pa- zato, da bi z njo za-istrašil svoje lastno ljudstvo in ves ostali' zunanji svet. Sprožil jo je zato, da bi stresel Tita. da bi si odprl pot v Sirijo in 'k petrolejskim vrelcem, s katerimi bi s*iskal želodce Zahodu; sprožil jo je zato, da bi ukrotil svoje sovražnike doma in v 'tujini.
'Izgleda pa. da se je ogoljufal, njegova igra ni nič novega^ in nasedel ji je del sveta samo za nekaj dni.
‘zaprli svoja vrata. Predstavnika, obel} držav sta se takoj vrnila v svoji državi, medtem ko preseljevanje ostalih nameščencev in njihovih družin še traja,. Istočasno je začela' ostra jugoslovansko - za-hodnonemška polemika, ki še vedno traja. Otvorila sta jo pravzaprav Dušan Kveder in von Brentano, ,k,i s>ta še preteklo soboto imela v Bonnu vsak svojo tiskovno konferenco. Posebno krepko je v polemiko posegel jugoslovanski tisk, ki je s tem pokazal, da so jugoslovanski po Iitični krogi zares presenečeni in prizar deti. T.udi mnogi jugoslovanski politiki so v svojih volilnih govorih ostro napadli Zahodno Nemčijo.
'Posledice prekinitve diplomatskih od-nošajev bo močno čutilo jugoslovansko gospodarstvo, posebno na področju trgovine in turizma. Zahodna Nemčija pa. je .ubrala to pot, ker se je bala, de bi sicer še druge države priznale Vzhodno Nemčijo ter tem sankcionirale delitev nemškega ozemlja na dva dela.
Zmaga socialistične sredine
v Milanu
Kongres socialnodemokratske stranke v Milanu je končan. Pri volitvah novega osrednjega, odbora je dobila največ glasov sredinska struja Saragata, Tanassija in Romite, ki je nastopila z resolucijo tako imenovane »zvestobe socializmu«. Zanjo je glasovalo 48 odstotkov delegatov, in v novem osrednjem odboru, ki šteje skupno 61 članov, sara.gatovci sicer niso dosegli absolutne večine, vendar so daleč najmočnejša struja.' Naslednji po moči so namreč predstavniki tako imenovanega »levega centra«, kateremu načeljujejo Matteotti, Viglianesi in'V.igorelli. Ta struja je prejela 22 odstotkov glasov in bo imela v osrednjem odboru 14 sedežev. Z majhno razliko jim sledi tako imenovana levica, ki jo vodijo Zagari, Faravelli in Bonfantini. Dobili so 21 odstotkov glasov in v novem osrednjem odboru bodo imeli 13 sedežev. Močnejša kot so napovedovali pa je iz glasovanja izšla, desničarska struja Simoninija in Trevese. Prejela, je osem odstotkov glasov in 'bo imela pet sedežev.
Kakor vidimo, kongres mi dal nobeni struji absolutne večine. Problem prevlade enih ali drugih je ostal odprt. Zaradi itega se bodo notranja trenja v italijanski socialni demokraciji nadaljevala in bodoča politika stranke 'bo morala, biti, tako k it ie bila že doslej, sad kompromisov. Z ozirom na ta položaj je razumljivo, da so udeleženci v zaključnih govorih poudarjali potrebo po enotnosti, brez katere na bližnjih parlamentarnih volitvah -ne more biti uspeha.
Saragat sicer ni odnesel na kongresu absolutne zmage, je vendar nesporna vodilna osebnost stranke. Ker ni verjetno, da bi se proti njemu združili strankina levica in desnica, predvidevajo, da bo postavil svoje »enobarvno« tajništvo in •bo vodil stranko z naslovom enkrat na levico, enkrat na desnico, kakor bo pač v posameznih primerih kazalo.
Tudi ta načrt je eden izmed predlogov, ki jih' Mac Millan prinaša Eisenhowerju. Zato ga na njegovem potovanju spremljajo trije atomski strokovnjaki, med njimi sam predsednik britanske komisije za a-tomsko energijo.
Mac Millan naj .bi nadalje predlagal, da Združene države pristopijo kot redna članica k Bagdadski .zvezi, s čemer bi u-činkovito prispevale k obrambi miru na tem področju. Zdaj Združene drževe samo sodelujejo v gospodarskem od,boru in odboru za pobijanje prevratništva, niso pa član Bagdadske zveze.
Tito o Moskvo, Kardelj o Grčiji
Kardelj se ta 'teden mudi v Atenah, kjer se razgovarja z grškimi državniki o problemih grško-jugoslovanskego sodelovanja, zlasti pa o vprašanju balkanskega zavezništva. V Balkanski zvezi so se za obrambo lastne neodvisnosti svoječasno 'združile komunistična Jugoslavija, kraljevina Grčija in republika Turčija. 'Za,-vezništvo pa je zadnji dve leti kazalo vse večje znake slabosti, lahko foi rekli razpadanja. 'Njegovo osnovo je posebno v 'zadnjem času spodkopal romunski predlog za balkansko konferenco, ;na kateri naj bi poleg Bolgarije, Romunije in Albanije, ki so sovjetski sateliti, sodelovale še sredinska Jugoslavija in seveda Grčije ter Turčija, ki sta članici Atlantskega pakta. Jugoslavija, je to romunsko 'ponudbo sprejela, medtem ko sta jo Grčija in Turčija, odklonili. To sta storili, ker sita v njej popolnoma pravilno videli očiten manever, s katerim Sovjetska zveza skuša na Balkanu in v Mali Aziji brez borbe predreti, obrambo atlantskih držav.
Jugoslovanski ministrski podpredsednik Kar,dej naj bi zdaj v Atenah skušal vsej Grke prepričati o koristnosti taikšne splošne balkanske konference. Sodijo pa. da v tej nalogi najbrž ne 'bo uspel, čeprav je bil grški kralj že nekajkrat Titov gost, kakor se je tudi Tito že mudil v Grčiji. Balkanska solidarnost 'bo še vedno ostala odprt problem in še marsikdo se bo ob njem spotaknil.
Ko se Kardelj vrne domov, se bo pa Tito podal v Moskvo, kjer 'bo na čelu jugoslovanskega odposlanstva prisostvoval slavnostim proslave štiridesetletnice oktobrske revolucije. Na tej poti ga. bo spremljal cel sprevod visokih osebnosti, ■tako da ‘bo njegov obisk izrazita manifestacija komunistične solidarnosti, kateri se Titov režim nikdar ni in tudi ne .bo odrekel.
Frantasha kriza še ni rešena
Francoska vladna kriza traja ie več kot tri tedne in še vedno ni videti, kako jo bodo. rešili. Ena politična osebnost za drugo odklanja mandat ea sestavo vlade, oziroma- ga. ie, v kolikor ga je sprejele, zopet vrnila. In 'tako so končno zopet prišli na socialističnega voditelja Molle-ta, ki je načeloval prejšnji vladi, ki je padle zaradi alžirskega vprašanja, medtem ko je sedanja vlada v ostavki zaradi svojih gospodarskih .zakonskih načrtov. Obe ti dve vprašanji sta še vedno glevni kamen spotike francoske politike.
'Predsednik republike je zaupal Molle-tu ito nalogo, pretekli torek, po daljših posvetovanjih, ki jih je imel z desničarjem Pinayem. V kolikor bi dosegli sporazum med socialisti in P.inayevo strujo, bi Mol-let v parlamentu lahko dobil potrebno večino.
'Napovedujejo, da 'bo Mollet uspel, da ga bo poslanska zbornica potrdila kot mandatarja za sestavo vlade. Ob podpori radikalov in krščanskih demokratov pa naj bi Mollet poskušal sestaviti kompromisni program, ki foi ga. zbornica potrdila. To pa ne 'bo lahko, kajti težiko se bo sporazumeti o Alžiriji in novih davkih, ki jih Mollet kot socialist potrebuje za izvedbo svojih socialnih načrtov in rešitev težkega gospodarskega, stanja. Prav na 'tem področju posteja položaj vsak dan bolj nevzdržen in množijo se znaki, sindikalnega vrenja ter nezadovoljstva, delavskih množic.
Vladne krize so v Franciji kronična bolezen. S pomembno težo vplivajo na vso zahodno zunanjo politiko. Zaradi nesoglasij v Severni 'Afriki, take krize gotovo niso v korist francoskemu ljudstvu. Zbližanje strank je edino zdravilo.
Beograd zadovoljen z jugoslovansho-italijanshimi odnošaji
Predsednik zunanjepolitičnega odbora jugoslovanske skupščine, Veljko Vlahovič, ie preteklo nedeljo imel v Beogradu, volilni govor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo nad ugodnim razvojem jugoslovansko - italijanskih odnošajev. Dejal ie, da je jugoslovansko - italijanska meja danes ena najbolj odprtih, kar dokazuje velik osebni promet, iki se preko nje razvija.
V	ostalem delu svojega .govora je Vlahovič v glavnem polemiziral z Zahodno Nemčijo, ki je prekinila svoje diplomatske odnošaje z Jugoslavijo, ker je Jugoslavija priznale vzhodnonemško vlado.
VES T	I z	, Leto XI. r Stev. 43 G O R I Š K EGA	
Vinska kriza in rdeča modrost upnike			)m partizanskih dajateu!
•Slučajno mi je prišlo v roke »Gospodarstvo« od 18. it. m. m oči so se mi ustavile na članku »Brda — košček raja na zemlji«, ki ga je .napisal in podpisal g. Drago Godina.
Rečem vam, da. sem se ob čitanjiu članka 'tako prijetno smejal, da sem ga. moral še vdinugič in celo v,tretjič prečitati, tako zelo mi je 'Ugajalo modrovanje gospoda Godine v, zvezi z vinsko krizo.
Sem sam doma iz Brd in z 'briškimi vinogradniki, gospodarji in koloni, imam stalne stike in opravila. Gospod Drago Godina je stopil do Oslavja k prijatelju in ugotovil, da je .tudi v Brdih vinska kriza. 'Preveč vina! Pa. veste zakaj? Zato, ker vino stane več kot nekdaj pred vojno, pravi g. Godina. »Glavni vzrok te velike razlike med podražitvijo vina in važnimi življenjskimi potrebščinami je pomanjkanje denarja v žepih širokih •ljudskih množic — vztraja g. Godina —, ki morajo toliko trošiti za nujne življenjske potrebščine, da jim ne preostaja denarja za vino, ki ga lahko pogrešaš.«
»V oslavskih' kleteh je še mnogo lanskega vina., nekateri ga imajo še več kot polovico.«
'»V Steverjanu so prodali lani že zgodaj svoje vino, seveda zelo poceni, sledili so baronesi, veleposestnici.«
»Zakaj pa je položaj italijanskih pridelovalcev vina (večinoma kolonov) tako obupen, in .zakaj je bila konkurenca italijanskih vin tako nevarna ;za naše vinograde?«
»'Odgovor na to vprašanje — trdi g. Godina — nam da zgoraj navedeni primer, ki .govori o položaju števerjanskega vina. Veleposestnica je lahko pod ceno prodajala svoje vino, ki jo stane malo, saj so ga pridelali njeni koloni. In to velja skoraj za ves vinski pridelek v Italiji. Zato pa je položaj kolonov na Ste-verjanskem vrhu in .'po vsej Italiji tako hud. Položaj neodvisnih kmetov ni sicer itako hud kakor položaj kolonov, toda. tudi morajo trpeti .zaradi prenizkih cen vina, ki so .posledica gospodarske politike latiiiundistov,«
In še: »Ako vse to premislimo in preudarimo, se človeka, polasti malodušje, ki ga zapelje v domnevo, da je vprašanje vinske krize sploh nerešljivo. To pa je seveda zmota. To vprašanje .bi bilo lahko že davno rešeno, ako bi se začeli gospodarski strokovnjaki zanj tako resno in vztrajno .zanimati, kakor se drugi strokovnjaki .zanimajo za vodikove bombe in druge itako nevarne igrače. In kdaj se bo to .zgodilo? Zgodilo se bo šele tedaj, ko 'bo ljudstvo to od njih 'zahtevalo.«
Zdaj pa zaključek:	»Krasna so naša
Brda, (toda še 'bolj. se tl priljubijo ljudje, ki tam živijo; prirodna lepota vpliva na. izoblikovanje ljudi in njih .značajev, ker ljubi priroda harmonijo v vsem, kar u-stvarja, Samo skrbi .so še, ki .nekoliko kvarijo to harmonijo. Ko .bodo te izginile, ibodo Brda pravi košček raja. na zemlji. In zakaj naj ibi ne izginile .te skrbi? Je že res, da kjer nič ni, tam tudi cesar izgubi svoje pravice. Toda danes plavamo v izobilju in bili ibi zares norci, ako bi si tega izobilja ne znali .razdeliti tako, da bi .bili vsi srečni. Na zemlji namreč, ne pa nad zemljo in pod zemljo, .za- kar se danes tisti del človeštva, ki, nima drugih skrbi, preveč zanima..«
Amen.
Gospod Godina je, tudi če tega ne pove, preveč rdeče pobarvan, zato čuti v
PO TRGATVI
Povpraševanje po noveni moštu je ze-
lo	revno. Cena se vrti okoli 80 lir za liter. Potrebno je razmišljati nekoliko temeljiteje p pravih vzrokih krize, ki se je v .zadnjem letu pojavila in ki bi se še povečala, če bi sledilo še nekaj let tako dobre letine, kakršna je bila. lanska. Res je, da pridelava vina brez grozdja, mnogo škoduje kmetu, in da močno vpliva na cene zaradi večje količine blaga, ki prihaja na trg. Moramo pa upoštevati, da je tudi brez tega. umetnega izdelka pridelek vina zelo poraste!, ker se je povečala površina .trtnih nasadov v krajih, kjer bi prav lahko .uspevali drugi poljski pridelki, ,to je na ornih zemljah.
V	Franciji je svoječasno vlada podpirala razvoj trtnih nasadov, nastala je -nadproizvodnja v takem obsegu, da je 'bilo potrebno vinograde zopet uničevati, za kar je država plačevala kmetom primerno odškodnino. Ali ni mogoče, da se kaj podobnega dogodi tudi pri nas v Italiji? Vlada bi morala že sedaj podvzeti primerne korake v tej smeri. Kaj naj. sadijo kmetje v brdnih in hribovitih krajih, če ne trto in sadno drevje? V ravnicah pa naj sejejo razne žitarice in'pa de-teljišča. Zlasti ta zadnja so za povečanje pridelka mesa .zelo potrebna. In meso se pri nas še dobro prodaja in ni tegleda, da bi tu nastala nadproizvodnja, vsaj ne tako kmalu, če že ne nikdar.
(Pri nizkih cenah pridelkom trte in sadnega drevja ni čuda, da se .kmetje e brdnih in hribovitih krajev vedno .bolj selijo v mesta in razne industrijske kraje, kjer se laže in manj naporno preživljajo. V tej smeri bi morali merodajni či-niitelji iskati rešitve .za problem, ki lahko postane nekega dne usoden!
dolžnosti zagovarjati kolone, 'kolikor jih je v Brdih tostran državne meje še o-staio. Ta, odnosno tista »ljudska oblast«, ki je tja do leta 1947 kolonom pamet solila in jim obljubljala tisti »raj«, ki .ga. onstran državne meje naši ubogi bratje 'trpijo, namesto da bi jim pomagala, ali vsaj dovolila odkupiti .si .baronovo zemljo po .takrat zelo ugodni ceni.
Protislovje, v katero je g. Godina zašel, je mnogolično, ker na eni strani ugotavlja tako. .revščino, da si zaradi nje šte-ve.rjenski koloni in celo neodvisni kmetje niti vina ne morejo privoščiti, na drugi strani pa ugotavlja, da »dmles plavamo v izobilju«.
Oj .ti presneta sladka .briška kapljici, koliko .te je ie moral g. Godina posrkat:, da. .si ga spravila v protislovja!
Lani je baronice prodala mošt za. nizko ceno, ona, ki vina. ne prideluje, ker ji le koloni vinograde kopljejo. Zato so še drugi morali dati mošt po nizki ceni in tako jim ie baronica, storila krivico.
Resnica, pa je drugačna. Koloni v Steverjanu so gospodarji večje količine vina kot .nekdaj in na vsak način večje kot državni koloni v Titovem komunističnem raju, kjer vlada »tista, ljudske oblast«, ki. si jo g. 'Godina želi in. po njej hrepeni, da bodo tudi števerjanski koloni deležni takega izobilja, kakršnega so deležni koloni v Titovini...
■Danes ni .govora o latifundistih, g. Godina, ampak o latifundizmu komunistične partije v Titovini, o kateri Djilas tako .sijajno potrjuje vse, kar smo mi že napisali. Tam so krvosesi, kjer si Tito in njegova druščina mastno privoščijo žulje kolonov. Tu pri nas v Brdih gre ;za to, da. se še ostali koloni osvobodijo in postanejo svobodni gospodarji, ka.r jim je »ljudska oblast« za. časa druge svetovne vojne
V	torek zvečer 22. t. m. se je vršila seja goriškega občinskega sveta, na kateri je najprej župan poročal o nastopu dveh videmskih poslancev, Berzantija in Driussija, glede goriškega prostega pasu (zona franca). Ta dva poslanca, sta predložila poslanski .zbornici predlog, naj vlada strogo nadzira izvajanje pravil glede porazdelitve po času in področjih Gorice carine prostih surovin v kolikor presegajo krajevne potrebe in še posebno naj določi: a) da morajo ti izdelki nositi poseben .progresivno numeriran znak (marchio), tako da bo laže nadzirati, ali se porazdelitev vrši po gori navedenih pravilih; b) da naj se gorišfcim industrijam likerjev .ukine ukrep, s katerim morajo porabiti tolikšno količino alkohola s polno, carino, kolikor ga porabijo carine prostega, ker so na ta način prisiljene podvojiti proizvodnjo in s tem vršiti pretirano .konkurenco.
'Poleg tega predlagata omenjena poslanca, naj 'bodo deležni olajšav, ki jih vsebuje zakon št. 1438 .od 1. dec. 1948 o goriškem .prostem pasu, tudi vs.i novi industrijski obrati, ki se bodo odslej razvijali na .področju dežele Furlanije - Julijske krajine, in ne samo oni, ki nastajajo v goriškem pasu. Kar se pa izdelkov v goriškem prostem pasu tiče, naj ne bodo deležni olajšav (franchigia), kadar je
V	VINOGRADIH IN SADOVNJAKIH ■lahko pričnemo z gnojenjem .s hlevskim .gnojem. V ta namen zorjemo med vrste lehe, v katere napeljemo gnoj in jih nato zopet zaorjemo. .Rašči in predvsem kakovosti pridelka .bo zelo koristilo, če poleg gnoja potrosimo še super,fosfat in kako kalijevo gnojilo v količini kakih 50 kg prvega in 30 kg drugega na vsakih
1.000	kvadr. metrov. Ta umetna gnojila lahko tudi potrosimo spomladi pri okopavanju.
Pričeli bomo lahko že tudi pripravljati potreben les .za oporo .trtam. Zlasti ko je vreme deževno, je to delo primemo.
'Bočno kopanje zemlje za nove nasade vinogradov in sadovnjakov je danes že skoro povsod opuščeno in se to delo o-pravljai " velikimi traktorji, ki so zmožni delati v še tako strmih legah. Ta način dela je cenejši, se hitreje opravi, in kar je glavno, ni potrebno potrošiti toliko človekove energije. Kdor je namenjen zasaditi kak nov nasad, naj da čimprej zorati zemljo. So traktorji, ki orjejo tudi do 110 cm globoko. Zasadili bodo tako lahko že pred .zimo, kar bo v veliko korist .za raščo rastlin v prihodnjem letu.
NA NJIVAH pospravljamo še .zadnjo koruzo in hitimo s setvijo pšenice dokler ne nastopi mrzlo vreme. Kako se moramo ravnati .pri setvi pšenice, smo podrobno pisali že zadnjič; dobro pripravljena zemlja in pravilno posejano seme bo dobro obrodilo. Zlasti ,ne štediti z umetnimi gnojili! _	(
Ob njivah in travnikih moremo zlasti skrbeti, da bo voda imela odtok. Zato moramo vse odvodne jarke očistiti, in kjer jih še ni, pa izkopati. Kjer leži voda, tam ne bo nobenega ali pa bo zelo pičel pridelek!
in po njej preprečila, ker bi jih bila ra.-da .ponižala na položaj komunističnih kolonov.
Pa- pojdimo naprej in povejmo g. Godini, da .baronica .ni lani prodala vina poceni, ker ga ima, še zdaj precejšnjo količino v kleti, prav zato, ker ji lanska cena ni ugajala.
(Prav tako niso lani prodali vsega vina še razni drugi svobodni števerjanski in os.lav.sk,i kmetje, ker so čakali na ugodnejšo ceno.
In slednjič: vinska kriza, v Italiji je posledica množenstveno umetno pridelanega vina. in dejstvo, da se novi rodovi raje vozijo iz motorji, kot pa da bi se vdajali pijači!
■Za pobijanje umetnega pridelovanja vina so .strokovnjaki — policija in sodniki — že na delu. Strokovnjake, ki naj bi navadili mladino raje vino piti, kakor se z motorji voziti, pa bolje, da pri miru pustimo, ker bodo kmetje sami znali saditi in pridelovati kaj. drugega namesto trt in vina!
Pšenice je v Italiji tudi že preveč, pa ine poreče g. Godina, «da je temu krivo pomanjkanje denarja, s žepih kolonov, ker so strokovnjaki ugotovili, da. so temu krive prevelike površine s pšeničnimi posevki in p>a še bolj dejstvo, da Italijani uživajo, .zaradi večjega obtoka denarja, več mesa in manj paštešuite kot nekdaj.
S tem ni rečeno, da ne želimo vsem kolonom, kar jih, še je, popolne gospodarske osvoboditve. V prvi vrsti gre taka želja našim bratom kolonom pod komunističnim latifundiizmom. In Bog obvaruj vse italijanske kmete in kolone tistih »ljudskih strokovnjakov«, ki jih, menimo, ima gospod Godina v mislih in željah!.	Bric
takih izdelkov in surovin dovolj in so pogoji izenačeni s tujimi na trgu državne proizvodnje.
Zupan ie povedal, da je odbor takoj protestiral proti tem predlogom. Svetovalec dr. Sfiligoj je v imenu svoje skupne (dr. Kacin itd.) podčrtal dejstvo, da predstavlja nastop videmskih poslancev; resno nevarnost, da se goriški prosti pa.s dejansko zaduši, in da se strinja za nujni nastop občinskega sveta.
'Po izjavah še drugih svetovalcev je svet izglasoval posebno brzojavko v Rim z .zahtevo, da- se prosti pas ohrani in .zadevni zakon podaljša.
V	ostalem je svet odobril sklep za. po-, delitev 20.000 lir prispevka provincialni delegaciji državnega, .združenja obrtnikov in malih industrijcev, imenoval .zastopnika občine v komisijo avtonomnega zavoda- ljudskih stanovanj v osebi svetovalca g. Moiseja, potrdil sklep za raztegnitev na občinske uslužbence zakonskih določil glede prostovoljne odpovedi službe s pravico do pokojnine. Ker je drugo zdravniško področje ostalo brez zdravnika, je svet potrdil sklep, da- ga prevzame ,dr. Bevilacqua, ki zaradi tega zapušča, četrto področje.
Končno je .svet razpravljal o obračunu podjetja 'za plin, vodo in razsvetljavo iz leta. 1956 in ga odobril. Obračun, izkazuje
14,306.000	lir pribitka. Pri tem je važno vedeti, da samo podjetje elektrike daje aktivni zaslužek s pribitkom 41,821.175 lir, medtem ko je obračun glede vode pasiven za 16,646.582 lir, oni za plin pa za 10,868.466 lir.
Olajšave za promet v obmejnem pasu
Mešana italijansko - jugoslovanska komisija, ki je pretekli teden zasedala v Ljubljani, 'je zaključila svoje delo in sporočila, da je bil dosežen sporazum za to: da bodo prepustnice -nosile sliko naslovljencev in da ne bo treba več nositi s seboj tudi osebnih izkaznic; da bodo prepustnice veljavne za leto dni; da bo kre-fanje dovoljeno na vsem področju tik zraven, bivališča posameznikov in na prošnjo tudi sploh, na vsem jmdročju obmejnega pasu, od Trbiža do vse cone B, in končno, da .bo prebivanje v drugem obmejnem pasu dovoljeno skozi tri in ne .samo dva dni.
Komisija, je ugotovila, da je od 1. decembra 1956 do 31. avgusta' 1957 šlo čez mejo obojestransko 4 milijone 292 tisoč 675 oseb.
Upravne volitve o Slovenili
V	dneh 19. in 20. t. m. so se vršile po vsej Sloveniji upravne volitve za izvolitev novih odbornikov v občinske odbore. Volivci niso imeli seveda veliko izbire, ker je bila po vseh občinah predložena ena sama kandidatna lista, in to pa brez dvoma v imenu tako imenovane ljudske oblasti, ki neutrudno skrbi za; blaginjo občanov. V tem navdušenju za dobrodelno ljudsko oblast so tudi potekale predvolilne priprave. Kako bi mogle volitve same biti drugačne v diktatorski državi? Tako nam pripovedujejo dobri podložniki, ki blagoslavljajo ljudsko o-blast, ker jim je pripravila novi raj v socialistični republiki.
Izid volitev je bil torej kar zadovoljiv: v vsej -Sloveniji je bilo 1,035.705 volilnih
Mnoge stranke iz naših krajev so na podlagi zakona štev. 517 od 19. IV. 1948 "prijavile Finančni intendanci svoje terjatve, izvirajoče iz dajatev jugoslovanskim partizanom in partizanskim oblastem za časa .zadnje vojne, in sicer v blagu in denarju.
Finančna intendanca pa ni mogla vzeti takih prijav v poštev za morebitno odškodnino, ke.r zakon štev. 517 od 19. IV. 1948 izrecno zahteva, da morajo prizadeti dokazati, da so njihove dajatve severno od itako imenovane »gotske črte« bile odobrene od strani italijanskega Korpusa prostovoljcev za svobodo (Corpo Volon-tari della Liberta).
Kljub temu- se take dajatve lahko smatrajo kot vojna škoda, ker so — hočeš, -nočeš — stranke bile vendarle vsa.j moralno pod pritiskom razmer prisiljene dati, kar so partizani prosili ali zahtevali. Tako bi vse slične prijave prišle v poštev .za odškodovanje na podlagi zakona štev. 968 od 27. XII. 1953. Zato pa je povsem nesmiselno in neumestno pritoževati se proti finančnemu odloku, ki zavrača zahtevo po izplačilu terjatve na podlagi ,za-
Prenos italijanskih žrtev vojne
.Napovedujejo, da bo posebna. italijanska delegacija iskala po Jugoslaviji o-stanke italijanskih vojnih žrtev in skrbela iza- njihov prevoz v domovino.
Kdaj se pa. jugoslovanske oblasti zganejo za prevoz v domovino zemeljskih o-stankov jugoslovanskih žrtev italijanskih taborišč?
Mnogi Jugoslovani so bili na smrt obsojeni od Posebnega fašističnega sodišča in ustreljeni. Ali res ni vredno, da jih domovina, počasti in njihove ostanke prepelje domov? Pa morda fce gre za komuniste!...
upravičencev, volilo pa jih je 874.400, to se pravi 84,43 odstotkov. Izvoljeni pa so bili seveda oni kandidafje', ki uživajo ,naj,večjo simpatijo. Ljudska oblast je torej kar vesela, takega volilnega izida, ki izpričuje in ponovno potrjuje popolno .zaupanje ljudi v njeno bla.godaj.no delovanje in upravljanje. Ljudski, oblastniki so tako spet brez skrbi in. .bodo lahko nadaljevali z gradnjo socializma ,za novo obdobje. Tako se bo lahko »novi .raizred« .nadalje krepil in bogato, žel p>o plodnih njivah, obdelanih od presrečnega ljudstva, ki se ne meni za svojo revščino in neprestano pomanjkanje, pač pa. je navdušeno, ko vidi svojo »novo gospodo« v izobilju in razkošju. Tako so se torej (zaključile zaenkrat upravne volitve v Sloveniji.
Naše ljudstvo se je v moderni obliki vrnilo nazaj. v. predrevolucionarna leta iizza 1848. Današnji grofje šo partijski veli,kaši, valpti iin priganjači Udbe. Vse za partijo, rdeče fevdalce in carja Tita!
NOVICE IZ SLOVENIJE
VPIS NA FAKULTETE LJUBLJANSKE UNIVERZE
Prvega oktobra se je zaključilo redno vpisovanje na fakultete ljubljanske univerze, dasiravno ie dovoljeno izredno vpisovanje do konca oktobra. Po dosedanjih podatkih bo na vseh devetih fakultetah v prvem letniku vpisanih 1858 slušateljev. V to število so vključeni tudi oni, ki niso 'bili pripuščeni v drugi letnik. Ker predvidevajo, da se ;bo do konca oktobre vpisalo še približno 100 zamudnikov, bo torej v prvem .letniku, letos na ljubljanski univerzi preko 2000 novih, slušateljev.
RADIOAKTIVNOST TOPLIC PRI PODČETRTKU
iZavd za balneologijo v Rogaški Slatini je sporočil, da je inž'. Boris Cerček u-gotovil s posebnim števcem, da so toplice pri Podčetrtku in njegovi okolici radioaktivne. Do merjenja radioaktivnosti toplic je prišlo potem, ko so nekateri izjavili, da se vršijo hitra ozdravljenja v Hanini Zlafci >ob Sotli zaradi radioaktivnosti.
Inženir Boris Cerček je ugotovil, da imajo toplice v Harini Zlaki na Hrvat-skem 4,7 ME radioaktivnosti, termalna voda pri Podčetrtku 4,65 ME, žveplene .toplice Han-jsko, ki' so prav tako v bližini, 1,84 ME itd.
KONGRES
JUGOSLOVANSKIH PREVAJALCEV
V	Ljubljani se je 11. oktobre, vršil kongres jugoslovanskih prevajalcev. O-'tvoritveni govor je imel predsednik prevajalcev 'Slovenije, ki je na kratko prikazal delo jugoslovanskih prevajalcev v zadnjih letih, nato pa še poudaril pomen prevajanja' knjig in del iiz tuje literature. Nada Prodanovič je nato na kratko pregledala, kakšna, dela se trenutno najbolj prevajajo v Jugoslaviji. Poudarila je, da so na prvem mestu romani, daleč za temi pa, da, pridejo druga dela, kot so razne študije, biografije, eseistika, sociologija, •zgodovina, filozofija, pedagogika in drugo. Popoldne so otvorili razstavo knjig, ki vsebujejo prevode iz tuje književnosti.
kona štev. 517 od 19. IV. 1948. Stranke naj raje zahtevajo odškodnino na podlagi zakona štev. 968 od. 27. XII. 1953, to je na podlagi vojnoodškodninskega zakona. Ta zakon pa. ne odškoduje tudi danega ali vzetega denarja, v gotovini, ampak samo druge predmete.
Svetujemo torej, .naj tisti, ki .so se že pritožili, ker jim odškodnine na podlagi zakona štev. 517 od leta 1948 Finančna in-.tendanca ni nakazala, svojo pritožbo .u-maknejo, in za dano ali vzeto .blago raje zahtevajo odškodnino po zakonu štev. 968 od 27. XII. 1953. Denar pa, ki so ga stranke dale partizanom ali osvobodilnim odborom (v bistvu gre v naših krajih za .tak denar!), je izgubljen, če jim ga ne povrnejo jugoslovanske oblasti.
Občinski primanjkljaj
v Števerjanu
V	soboto 19. t. m. se je vršila seja občinskega sveta iz Steverjama, katere so se, razen enega, udeležili vsi svetovalci, medtem ko se jih seje, sklicane za pretekli teden, .zaradi trgatve ni odzvalo zadostno .število. (Svet je najprej razpravljal in odobril proračun za prihodnje leto 1958. Proračun predvideva 30 milijonov lir izdatkov, ker so v načrtu gradnje vrtca v Steverjanu in šolskih poslopij na Valerišču in v Jazbinah. Dohodkov je seveda manj, in predvideni primanjkljaj znaša kakih 5 milijonov lir, kar je o-gromno za našo malo podeželsko kmetsko občino.
Iz poročila odbora ugotavljamo vzroke takemu finančnemu stanju občine, in tiso sledeči: a) preveliko število uradnika v, ki odnesejo vse tri in pol milijone rednih dohodkov, tako da je redukcija odvišnega občinskega sebja nujna, v kolikor je po .zakonu dovoljena. V nasprotnem slučaju naj jih pa vlada plačuje; b) ■prebivanje inajbogatejših posestnikov, plemičev in drugih, izven občine. Naša občina ne more terjati od njih družinskega davka., ker ga plačujejo v občini njihovega stalnega bivališča; c) trošarina- od vina je minimalna, ker imajo kmetje vino doma- in .ga ine uživajo v gostilnah; d) zaradi pomanjkanja vode ni možen nastanek v občini nobene industrije, in tudi-turizem se ne more zadovoljivo razviti.
lZato apelira odbor na vlado in prosi za nujno pomoč ne podlagi .zakona za pomoč pasivnim področjem (zone depres-se), da 'bo občina svoje račune lahko sproti krila.
Svet je nato izvolil dva člana v odbor občinske pomoči (ECA), ker sta prejšnja dva iz upravičenih razlogov odstopila (eden se je izselil v Avstralijo). Izvoljena s,ta sedaj gg. Alojzij Mužič in Franc Komic.
.Široko in izčrpno razpravo je zav.zela, točka glede vodovoda. ‘Svet je sklenil sprejeti ponudbo, da se raztegne do vrh Steverjana oslavski vodovod, ki pa 'bo dajal samo 400 kub. metrov vode na dan, kar seveda, ne bo zadostovalo za vso ob-j čino. Toda svet je sklenil stopiti v 'tike .s konzorcijem vzhodnega furlanskega vodovoda (CAtFO) iin prositi ga, naj pošlje svoje izvedence v dolino med Valer,iščem in Jazbinami, ki naj ugotovijo, ali je tu, kako ležišče vode.
* * •
Občinski svet se trudi na vse mogoče načine, da bi preskrbel dobro vodo vsem občanom, in mu zato gre vsa hvala za prizadevanje v upanju, da jo bo končno, tudi dosegel.
Ne moremo pa se strinjati z mnenjem odbora, da sei turizem ne razvija zaradi pomanjkanja vode, ker menimo, da je temu krivo le pomanjkanje udobnih gostinskih obratov, ki naj bi nudili nedeljskim posetnikom mnogo več kot do tu. In še:
V	Krminu, Tržiču im, Gorici so imeli praznik grozdja. Zakaj bi ga ne organih zirali tudi v Steverjanu, morda tudi s kakim srečelovom itd.?. Več podjetnosti torej!
Roliho znaša primanjkljaj občin in provinc
(Pristojni minister je povedal, da je koncem lanskega poslovnega leta iznašal primanjkljaj vseh občin 167 milijard lir, vseh- provinc pa, 18 milijard.
Poleg beguncev še vojaški dezerterji
Pretekle dni je na področju Grmeka v dolini Nadiže pribežala v Italijo trojica jugoslovanskih vojakov, ki -so izjavili, da so dezerterji iz Titove vojske, češ da se politično ae strinjajo- s tamkajšnjim režimom.	,
Italijanski listi so zadevno poročali ze-
lo	obširno in .podrobno, morda- celo preveč podrobno, ker bi znali s tem škodovati še drugim vojakom, ki jim ni uspeto srečno pribežati čez mejo.
(Pretekli teden pa je pribežalo v Italijo .tudi več jugoslovanskih civilistov, posameznikov in v skupinah.
Zamenjava obsojencev
Italijanski listi poročajo, da se vršijo med Italijo in Jugoslavijo pogajanja, za-zamenjavo obsojencev, ki se še nahajajo
v	zaporih. Italijanskih državljanov je v jugoslovanskih zaporih le kakih deset. Nasprotno pa utegne 'biti v italijanskih zaporih večje število Jugoslovanov.
Prosti pas v nevarnosti?
GOSPODARSTVO
Prebujevanje črne celine
Kdor prihaja v Afriko, ga spremljajo po poti ritmični iudarci džungeljskih bobnov. V Afriki ležijo prostrane, nepregledne puščave, se prelivajo deroče reke, tu so rudniki zlata in diamantna polja, .tu so čarovniki, ki ibolnike 'zagovarjajo, tu se vzpenjajo pod nebo nebotičniki. Vse te stvari pa najdemo .tudi drugod po svetu. Bobnanje pa je afriška posebnost, je ..znamenje, simbol črne celine. 2e stoletja udarjajo bobnarski izvoki noč za nočjo skazi pr gozd, skozi neskončne stepe in močvirja. 2e stoletja prenašajo vesti iz vasi v vas, od plemena do plemena, od ene pokrajine do druge, kličejo k žrtvovanju, na poroko ali .na pogreb. Kdor prihaja & Afriko, mu udarjajo na uho u-darci bobna. Kdor dej pesmi pazljivo prisluškuje, pa 'bo ugotovil, da bobnanje polagoma umira.
Afrika je danes edina celina, zadnja, ki še ne .govori sama, pač pa smo skozi usta tujcev. Afrika je še vedno kolonialna posest. Vladajo ji tujci, beli ministri in uradniki v Londonu in Parizu in Bruslju in Lizboni. Glas Afrike je za Evropejca še vedno boben, izdolbljen čok, napet z ustrojeno ikožo zebre. Ti ritmi odmevajo sicer romantično skozi noč, so pa v primerjavi is telefonom, z daijnopisni-mi aparati in kratkovalovnimi radijskimi oddajniki starokopitna metoda prenašanja -novic. To je metoda srednjega veka, metoda divjih, golih mož, ki kraljujejo pod slamnato kolibo, pod tukulom v pragozdu. Njihovo 'življenje današnje »moderne« dobe vodijo evropski kolonialni gospodovale!, ker bi drugače verjetno povsem razpadlo.
To je naša podoba Afrike: celina čarovnikov in lovcev na leve, celina črnih nomadov in belih posestnikov plantaž, celina, na kateri skupina zamorcev pod vodstvom nekaterih fanatikov napada mirne bele naseljence in jih včasih z barbarskimi ritmi na svečanih gostijah' .tudi poje. To je celina, kjer se dobrohotni evropski guvernerji trudijo, da bi domačine pregovorili k obiskovanju šol, da foi se vsaj branja in pisanja naučili. Ali pa je ta slika tudi resnična? Ali ni tudi ta predstava že davno zastarela, prav tako zastarela, kot predstava Indije pred leti, ki jo je svet poznal le po tempeljskih plesih in .zagovornikih kač?
Kaj se v /resnici dogaja v Afriki?
Odgovor na to vprašanje je težak tudi za tistega, ki je bil v Afriki po dolgem in počez, ne samo nekaj dni, pač pa leta in le.ta. Afrika ni dežela, je celina.1 Afrika premore skoraj 200 milijonov prebivalcev, ima torej komaj polovico toliko prebivalcev kot Evropa, je pa s svojimi 30 milijoni kvadratnih kilometrov trikrat večja od Evrope. 'Na tem ogromnem prostoru -živi sedem med seboj popolnoma različnih narodnih skupin in nešte-vilna plemena.
Ta sitvannost se potniku po črni celini stalno prepričevalneje utrjuje. Morda najbolj prav v Sudanu. Ta »črna« država je dosegla svojo državno neodvisnost 1. januarja 1956. V Kartumu, .glevnem mestu Sudana, ki so .ga Angleži v.zorno uredili, se y najlepšem hotelu danes najdejo na skupnih pomenkih beli, rumeni, rja-
vi	in črni prebivalci naše zemlje. Vsa so oblečeni v smokinge in moderna, večerna oblačila. Vsi pijejo šampanjec, whi-sky, konjak. Civilizacija .je z dolgimi koraki prispela v sudansko prestolnico. Z vsemi temi ljudmi najrazličnejše barve polti se potnik lahko razgovarja o vseh političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih, pa. tudi o znanosti in umetnosti.
Pri item uhajajo človeku, misli na malo mestece J>uba, ki leži ob tNiiu, kakih 600 km južno od Kartuma na tromeji Sudan, Uganda in Belgijski Kongo. Juba ni mor-
da kaka vasica sredi džungle, pač pa glavno mesto obširne pokrajine. V bližini je urejeno letališče, v mestecu pa moderen hotel z vodovodno napeljavo. Sredi mesta na trgu posedajo popolnoma goli črnci in prodajajo oglje. Leta 1941 sva v družbi poik. dr. Ivana Čok sedela v majhni. grški gostilnici in poslušala londonski radio. Po končani oddaji sva se spustila ,z zgovornim krčmarjem v živahen razgovor. Star Grk nama je pripovedoval, kako je tik pred prvo svetovno vojno zašel v Juibo in so takrat na trgu prodajali še prekajena človeška stegna. Ni nama bilo posebno lahko pri srcu.
Po vsej. Afriki človek naleti na take razlike ne .samo med posameznimi deželami, pač pa' v isti državi. Afrika, je celina in se deli ne samo v nekaj ducatov dežel, ki so jih ustvarili 'beli ljudje, pač pa v sto in sto plemen, katerih razlike, nenaklonjenosti in sovražnosti so še danes žive, in te igrajo v življenju teh plemen izredno važno vlogo.
Kljub tem velikim težkočam imamo v Afriki samostojne »črne« države, in sicer ne samo take, ki obstojajo že desetletja in celo stoletja, kot Liberija' ali Abesini-ja, pač pa tudi take, ki so se osamosvojile šele pred kratkim. Dvoje teh dežel, Gana in Sudan, sta nastali šele v zadnjih 'dveh 'letih. Primer obeh teh držav razsvetljuje vso Afriko in podžiga črnce k posnemanju.
Razumljivo je, da pri teh novotvorbah ne poteka vse kakor bi moralo. V 'Gani raste diktatura, v Sudanu še vedno ni prave politične ustaljenosti. Resnici
na ljubo pa. je treba priznati, da sta obe državi do sedaj preživeli porodne težave in ohranili vse civilizatorične naprave neokrnjene. To seveda še ni dokaz za življenjsko sposobnost .»črnih« držav v A-friki. Sudan ni tipično afriška dežela. Leži na kraju celine, med Afriko in Arabijo. Tudi Gana ni značilno afriška država. Nekdanja »Zlata obala« ni bila nikoli naselje belcev, in v njej manjkajo mnoga vprašanja, ki so se izoblikovala v mešanici črnih in belih ljudi.
Da sta Sudan in Gana prvi postali samostojni, ni zgolj slučaj. Obe državi ležita na skrajnostih celine. Prava, pravcata1 Afrika je še vedno kolonialna posest. Od tega razvoja, od njenih prebivalcem pa bo odvisna prihodnjost črne celine.
Orna celina se prebuja. Ljudje, ki jim blaginja narodov ni mar, hlepijo po revoluciji in vendar je zdravo prebujanje mogoče le z vso obzirnostjo.	R.	.
Sramežljiva radovednost
Ljubljanski radijski poročevalki ni ■mogoče očitati radovednosti Ko je preteklo 'nedeljo 'prinašala popis Pevme in se zanimala za industrijsko in poljedelsko delavnost goriške okolice, jo je sicer drar žila radovednost o pogojih delavstva v industriji; ,zakaj pa sta se oba, izpraše-valka in izpraševalec, tako elegantno dialektično izognila, vprašanja, delavskih mezd, ki gotovo najbolj zanimajo radijske poslušalce, ie treba gotovo pripisati sramežljivosti...
Jean Lacroix je umrl
7. oktobra je v 'Parizu nenadoma umrl profesor Jean Lacroix, ravnatelj Francoskega inštituta v Frankfurtu, ki je skoraj poldrugo desetletje vodil nekdanji ljubljanski Francoski inštitut in predeval na slovenski univerzi. Star je bil 57 let. tZ njegovo pre.zgodn; smrtjo smo izgubili Slovenci zvestega francoskega prijatelja.
Jean Lacroix je prišel v Ljubljano kot mlad »professeur egrege« okrog 1930. leta. 'Drugi, bolj poklicani, .bodo morda spregovorili o njegovih' zaslugah, za. po-življenje univerzitetnih' študijev francoskega jezika in francoske literature v Sloveniji. Zdaj, ob slovesu, se mi zdi predvsem potrebno podčrtati, kako zelo je njegovo 'bivanje v Ljubljani približalo Slovence francoski kulturi in Parizu in s tem nemalo pospešilo razširitev slovenskega, prej skoraj izključno srednjeevropsko u-smerjenega duhovnega obzorja na 'Zahod. Profesor Lac.roix je tedaj s svojo gibko, jasno, tipično francosko inteligenco, s svojo s klasiko in modernostjo nasičeno izobraženostjo, s svojim vedrim in subtilnim pariškim esprijem in z očarljivostjo svoje osebnosti- zanesel v razumniško Ljubljano nove spodbude velikega svobodnega sveta.
Jean Lacroix se je znal, kot noben tuji intelektualec pred njim, vživeti v slovensko kulturno in družabno življenje. Družil se je z našimi književniki, .znanstveniki in umetniki vseh rodov. Bil je neutruden svetovalec in tvoren sodelavec pri celi vrsti slovenskih knjižnih i.zdaj. Zainteresiral se je — z odkritosrčno o-
Zdravij en je gobavosti?
»Kdor se boji nevarnosti, ga nevarnost pozoblje,« je pripomnila laborantka. Pasteurjevega. zavoda Parizu. Laborantka je z vso skrbnostjo negovala kulturo 'bacilov kuge.
Nekaj časa za'tem ji ie spodrsnilo, ko je nosila podstavek preparatov kuge. Ranila .se je z drobci stekla. — in čez 'tri dni je bila mrtva.
Tudi sestra Marija Suzana ni niti za trenutek pomislila, da se dnevno igra s smrtjo. Bilo ji je komaj 19 let, ko jo je njen red poslal v kolonijo gobavcev na otoku Maikogaj. Tu je mlada sestra delovala skupno 'z neko starejšo sestro istega Teda. 'V začetku se je ukvarjala samo ■z nego inajibednejših bolnikov današnjega isveta. Zavedala se j.e, da proti gobavosti ni zdravila, in ita misel ji ni dala .miru. Medicinska znanost namreč tudi še danes ne pozna učinkovitega zdravila proti tej strašni 'bolezni, ki poniža človeka v živega mrliča. Le zelo redkokdaj se zgodi, da ozdravi po kak 'bolnik.
Mlada sestra pa je verjela v srcu, da ibi moralo ibiti vendar mogoče tudi tej zavratni 'bolezni pristriči peroti. Zato je ves svoj prositi čas na otoku smrti posvetila laboratorijskemu raziskovanju. Njena poglavitna skrb je bila, kako bi 'umet-
no vzredila bacile gobavosti. 'Tega se še ni nobenemu učenjaku do takrat posrečilo, in vendar bi to bil prvi 'korak za ukrotitev te strašne bolezni. Sestra Marija Suzana se ni bala, de. se bacili lotijo lahko tudi nje. Leta in leta je presedala
v	laboratoriju in eksperimentirala.
iSvoja opazovanja je redno pošiljala Pasteurjevemu zavodu v, Pariz. Tam so postali pozorni na njeno človekoljubno delo. Kljub vsem naporom pa se tudi sestri 'Mariji Suzani ni posrečilo umetno kultivirati bacile gobavosti.
Leta 1934 so sestro poklicali v Pariz. (Delovala »aj bi v Pasteurjevem zavodu. Po štirih letih njenega znanstvenega delovanja v Parizu je že ves znanstveni svet zvedel za njene znanstvena napore. 'Imenovali so jo za upraviteljico novoustanovljenega zavoda za raziskovanja gobavosti na vseučilišču v Lyonu.
Tudi tu je presedala mesece in leta zraven mikroskopa1 in izvršila na. deset tisoč poizkusov. Vsi pa so bili negativni. Ni se vdala.
Skoraj polna štiri desetletja se je sestra .Marija Suzana trudila, da bi bacile gobavosti umetno vzredila. Postala je že vsa .siva in tudi oči so ji oslabele. Pa je
Hflladinski literarni natečaj
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA razpisuje, 'kot običajno, nagradni literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prve nagrada 3,000, druga 2.000, tretja 1.000 lir in naslednje v obliki knjižnega daru.
Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, .ul, S. Anasitasio 1-c - "Trst.
Slov. prosvetna Matica - Trst
le zmagala. Kar se ni posrečilo nobenemu učenjaku na tem svetu, je uspelo sestri Mariji Suzani. Na neki tekoči .hranilni snovi je opazila neznatno kožico, ki se je iz dneva v dan zgoščevala. Pod’ mikroskopom je čez štiri mesece opazila, da se »plast« razvija. Tako je sestra Marija Suzana morda odkrila pot, po kateri bo mogoče gobavost klinično zdraviti.
Pomembne olajšave SNG
Lani je. Slovensko narodno gledališče sprožilo zamisel o »krogu prijateljev SNG«, med katere je razdelilo snopiče s »kuponi«, ki veljajo za vse predstave na ozemlju. Zamisel je uspela in se 'bo v no-
vi	sezoni nadaljevala. Vodstvo 'SNG vabi še ostale obiskovalce, da razširijo »krog prijateljev« in na te način pomagajo gledališču .uresničevati začrtani program.
Zavedajoč se, da je pretežna večina slovenskega prebivalstva v Trstu in okolici v gmotnih težavah, je vodstvo SNG .z letošnjo sezono uvedlo posebne legitimacije, ki so označene s črko Z, kar pomeni »znižano«. Lastniki take legitimacije 'bodo na predstavah, ki jih 'bo uprava najavila za Red Z, kupili sedež po globoko znižani ceni (110 lir), medtem ko bodo za ostale Obiskovalce veljale običajne cene.
Legitimacije so od sedaj naprej na razpolago vsem prosvetnim in sindikalnim organizacijam v upravni pisarni SNG, ul. S. Vito 17 telefon 38-2-36. Neorganizirani ali nevčlanjeni upokojenci, brezposelni, invalidi, vdove in ostali interesenti iz Trsta in mestne okolice lahko legitimacije dvignejo tudi osebno.
Predstave za Red Z bodo v dvorani pri Sv. Ivanu ali v Avditoriju. Praviloma te olajšave ne bodo veljale za premiero in prvo ponovitev.
lligiMHIIIUIH
POD ČRTO
Izvlečki iz knjige
MiloianaDjilasa,,Novi razred"
v.
Umstvena dejavnost
^Predpostavke, da je marksizem vesoljno veljavna metoda, se komunisti morajo držati, kar nujno vodi v praksi do itrinoštva na vseh področjih umstvene dejavnosti.« (Stran 129.)
»Neprestano ista propaganda niti v ko-, munističnih ustrojih ne poneumi ljudi v toliki meri, da bi jim bilo nemogoče spoznati resnico ali dokopati se do novih zamisli. Kljub .temu se načrt .tistih redkih posameznikov na vladi manj uresničuje v proizvodnji kot y zastalosti, v pokvarjenosti in v propadanju .umstvene dejavnosti.« (Stran 133.)
»Prvo, kar se zahteva od ljudi na o-blasti, je to, da imajo samo oni pravico misliti in oblikovati zavest. V umetnosti komunisti natezajo vse po istem kopitu predvsem zaradi lastnih potreb in zato, da oni sami razpolagajo z umskimi proizvodi ljudi, pa tudi zaradi lastnega neznanja in pristranosti.« (Stran 137.)
»Preganjanja, prepovedi, vsiljevanja oblik in zamisli, poniževanja in žalitve; doktrinarna nadoblast na pol pismenih birokratov nad veleumi; vse to se izvaja
v	imenu naroda in za narod.« (Stran 141.)
»Kot sovražnik misli v imenu znanosti, kot sovražnik svobode v imenu demokracije ne more komunistična vlada, ki jo sestavlja kopica posameznikov doseči drugega, kot popolno pokvarjenost duha... V komunističnih ustrojih je pokvarjenost sestavni del državne politike. Komunistični ustroj duši in tlači že po pravilu vsako' umstveno dejavnost, s katero se ne strinja; z drugimi besedami, z
vsem, kar je .globoko in izvirno. 'Na drugi strani komunizem nagreja in. pospešuje, v resnici pa' korumpira vse, kar smar ira za korist »socializma’, to je ustroja samega... Zatiran človeški duh je. prisiljen vdajati se pokvarjenosti. Ce raziskujemo, zakaj' v polnem četrtstoletju ni izšlo v Sovjetski zvezi skoraj nobeno pomembno delo, posebno v književnosti, nam ne bo ite.žko 'Ugotoviti, da je korupcija igrala prav tako ali še večjo vlogo, kakor je krivo zatiranje za tako pomanjkanje. Komunistični ustroj preganja, sumniči in spodbuja k samokritiki svoje resnično u-stvarjalne sile. Svojim lizunom nudi privlačne .delovne pogoje’ in razkošne nagrade, priznanja, dvorce, letovišča, (popuste, avtomobile, poslaniška mesta, a.git -propovsko zaščito in .velikodušna’ posredovanje. Tako praviloma podpira' nenadarjene, odvisne in neiznajdljive ljudi. Največji duhovi so razumljivo zgubili svojo smer, vero v sebe in v svojo moč. 'Samomor, obup, pijančevanje, ra.zuzdau nost, .zguba notranje moči in poštenja za-radi tega, ker je umetnik prisiljen lagati sam sebi in drugim; to so v komunističnem sistemu najčešči pojavi med tistimi, ki dejansko želijo nekaj ustvariti in tudi bi ustvarili.« (Strani 142-144.)
»Tiranija nad duhom je na j popolnejša in najokrutnejša vrsta trinoštva; vsako drugo trinoštvo najde svoj spočetek in konec v tem tiranstvu... Ideološka diskri-minecija v komunističnih 'Ustrojih hodi z ene strani za tem, da prepoveduje vsako drugo miselnost; z druge strani pa teži za 'tem, da vsiljuje drugim izključno svoje lastne misli. To sta dve najborbenejši obliki istega neverjetno totalnega trinoštva... Zgodovina bo marsikaj prizanesla komunistom z izgovori, da so jih razmere in potreba samoobrambe silile k mnogim surovim dejanjem, toda zadušitev vsake razlike v mnenju, izvajanje absolutne nadoblasti nad tujim mišljenjem z name-
nom obrambe lastnih osebnih koristi, bo komuniste pribilo na oder zgodovinske, sramote.« (Strani 145-146.)
'»Komunistom podrejene vlade Vzhodne Evrope morejo im dejansko morajo proglašati svojo neodvisnost od sovjetske vlade. Nihče ne more napovedati, kako d-.leč 'bo šla težnja za neodvisnost, in kakšna nesoglasja bo povzročila. Izid je. odvisen od številnih notranjih in zunanjih nepredvidenih okoliščin. Na vsak način ni nobenega dvoma, da si narodna komunistična birokracija prizadeva za' izpopolnitev svoje lastne oblasti.« (Str. 176.).
Narodni komunizem
»Narodni komunizem je danes splošni pojav y komunizmu. Marodni komunizem prihaja v spor v različni meri z vsemi komunističnimi gibanji, razen s tistimi v. (Sovjetski zvezi, proti kateremu je uperjen. 'Svojčas, ko je bil Stalin v premoči, je bil .tudi .sovjetski komunizem 'narodni komunizem. Takrat je ruski komunizem opuščal svoje mednarodno obeležje, ra r zen da se ga ie posluževal kot orodje svoje zunanje politike. Čeprav nedoločno, vendar je sedanji sovjetski komunizem prisiljen priznati novo dejansko stanje v komunizmu.« (Stran 181.)
(»Svetovno središče komunistične ideologije ne obstoja več; njegovo popolno razsulo je v teku. Enotnost svetovnega komunističnega gibanja je smrtno zadete. Za njegovo ponovno vzpostavitev ni prav nobene otipljive možnosti. Vendar, kakor ni prehod od stalinizma na .kolektivno vodstvo* spremenil narave sovjetskega ustroja samega, prav teko in kljub vedno večjim možnostim osvoboditve od Moskve ni mogel narodni komunizem spremeniti svoje notranje narave, ki sestoji iz popolne oblasti in razpolaganjem z idejami ter z lastnino s strani partijske birokracije.« (Stran 183.)
sebno zavzetostjo — za naše temeljne nacionalne probleme, in kjer je mogel, je zastavil ves svoj ugled in vpliv za slovenske koristi tako pred vojno, med vojno in po njej. Razume se, da za to svoje nesebično prizadevanje (h .kateremu je treba prišteti njegovo pomoč številnim slovenskim študentom, da so dobili francoske štipendije) .ni prejel priznanja in zahvale, ki ibi mu jiu bili Slovenci dolžni. Leta 1947 je bil inštitut, ki ga je Francija vzdrževala v slovenski prestolnici, v nekdanjem središču Ilirskih pokrajin, razpuščen, in profesor Lacroix je moral naglo zapustiti Jugoslavijo... 'Njegov človeški format pa je razviden, tudi i.z tega, da o tej. žalostni epizodi ni nikoli govoril drugače 'kot s humorjem, brez vsake grenkobe.
Jean Lacroix je imel rad Slovenijo in celo Slovence. Rad jih je imel z neozdravljivo intimno simpatijo, ki pa ni bila nekritične. Takih zahtevnih simpatij bi si morali želeti čim več. Videl in občutil je naše pogreške, ki izvirajo iz majhnosti in iz stoletja, trajajoče nesvobodnosti v lastnem domu, a hkrati ie vzljubil življenjsko odpornost, kulturno tvornost in sprejemljivost, poetični in muzikalni li-rizem in še marsikaj, kar označuje narod, ki se je znal skozi jezine viharje obdržati na razpotju treh indoevropskih jezikovnih diružin.
Pred tremi leti umrli Lucien Tesniere. ki je bil v Ljubljani pred njim, in rajnka italijanska slavista Damiani in Salvi-ni so vsi trije več napisali 'kot Lacroix. Jean Lacroix je dosti objavil o francoskem stilu, n njegova slovenistična, publicistika je fragmentarna in, žal, ne vsebuje nič sistematičnega, sintetičnega; dovršil pa je najmanj en prevod, Prežihove »Samorastnike«. Ta skopa publicistična žetev pa nikakor me zmanjšuje tehtne vloge, ki jo je igral Lacroix v ljubljanskih tridesetih 'letih, v letih odločilnega duhovnega vraščanja Slovencev v moderni svet in čas, v letih našega prvega direktnega kulturnega stika z velikimi, svobodnimi zahodnimi narodi.
Prijatelji profesorja Jeana Lacroixa občutimo ob njegovi smrti trpko izgubo, ki je osiromašila pokrajino našega življenja. Vsi, ki znajo ceniti osebnost in delo rajnika, pa se .zavedajo, da so s to prerano smrtjo tudi vsi Slovenci izgubili .nekaj dragocenega in težko nadomestljivega.
Borut Žerjav
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V TRSTU
V soboto 26. t. m. ob 20.30 v dvorani na stad. »Prvi maj«
premiera
V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 in 20. uri na stad. »Prvi maj«
V torek 29. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
p o n o v i t e v NICOLA MANZARI
NASI L3UBI OTROCI
Komedija, v 'treh dejanjih Za mladino neprimerno!
Za nedeljsko večerno predstavo veljajo tudi izkaznice »Z«
V n e d e 1 j o 27. t. m. ob 16. in 20. uri v Prosv. dvor. v GORICI
JOHN' STEINBECK
JVI PLAMEN
»Čeprav ima narodni komunizem namen poživiti komunizem in okrepiti svojo naravo pri komunističnih partijah, ki niso na oblasti, je ta komunizem očitno tisto krivoverstvo, ki razjeda komunizem kot tak. Narodni komunizem je sam po sebi protislovje. Njegova priroda se ne razlikuje od sovjetskega komunizma, vendar teži za tem, da se zaradi svoje narodnosti izloči v nekaj samosvojega. V resnici je narodni komunizem komunizem v zatonu.« (Stran 190.)
»Pojem narodnega komunizma je bil brezpomemben do konca druge svetovne vojne, ko se je sovjetski imperializem u-veljavljal ne samo v odnosu do kapitalističnih, temveč tudi do komunističnih držav. Ta pojem se je predvsem razvil v spopadu med Jugoslavijo in Sovjetsko izvezo. Odpoved načina Stalinovih postopkov v prid Hruščev-Buiganinovega kolektivnega vodstva’ utegne morda spremeniti odnošaje med Sovjetsko zvezo in drugimi komunističnimi državami, toda ne more jih razrešiti. Sovjetska zveza nima opravka samo & komunizmom, temveč se obenem zanima tudi za imperializem Velike rusko - isovjetske države. Ta imperializem lahko menja obliko in svojstven način postopka, .toda ne more zginiti , prav tako, kakor se komunisti drugih. držav ne morejo odreči težnjam po neodvisnosti.« (Stran 178.)
Bodočnost komunizma
»Medtem ko je novi razred v revoluciji dosegel enega, svojih največjih uspehov, je njegovo postopanje na vladi naj-nesrammejša epizoda v zgodovini človeštva. Njegove sijajne podvige bodo ljudje občudovali, sram pa jih 'bo sredstev, s katerimi je bilo to doseženo. Ko bo no-
vi	razred zapustil prizorišče zgodovine — in to se mora zgoditi — bo za njim manj žalovanja, kot je bilo za katerem koli razredom pred njim. S tem, da je za-
dušil vse, kar ni odgovarjalo njegovemu sebičnemu namenu, 'e novi razred sam sebe obsodil na neuspeh in na sramotno propast.« (Stran 69.)
»Posameznika v komunističnem ustroju spremlja negotovost v življenju. Država' mu sicer daje življenjsko priložnost, toda samo pod pogojem, da .ji je slepo pokoren. Osebno življenje je pretrgano med tem, kar si nekdo želi in kar mu je stvarno dovoljeno. Prav tako, kakor v vsakem drugem ustroju, mu je naprosto spoznati korsti kolektivne skupnosti ter jim služiti; toda utegne se (tudi upreti zlorabi samozvanih zastopnikov kolektivnih koristi. Največ posameznikov v komunističnem ustroju ni proti socializmu, pač pa nasprotuje načinu, po katerem se socializem izvaja. 5 tem je že tudi dokazano, da komunisti ne razvijajo nobene vrste pravega, resničnega socializma.« (Stran 98.)
»Komunizem je najprej izšel iz ideologije, ki je v svoji klici nosila seme totalitarne in samodržne prirode komunizma. Z gotovostjo lahko trdimo, da ideje ne igrajo več glavne, pretežne vloge pri komunističnem vladanju nad ljudstvom. Komunizem je kot ideologija v glavnem že preživel svoje poslanstvo. Nima kaj novega več razodeti svetu.« (Stran 167.)
i»Kriza je dejansko že nastopila v komunističnih strankah v nekomunističnih državah. Ce se te stranke prelevijo v narodni komunizem, jim preti nevarnost, da zgubijo svojo pravo naravo; če pa se ne preobrazijo, bodo izgubile svoje privržence. Voditelji .teh strank, to je .tisti, ki v njih predstavljajo duh komunizma, bodo prisiljeni uporabljati najbolj pretkane 'zvijače in brezvestne .ukrepe samo zato, da se izvlečejo iz lastnega protislovja, Ni verjetno, da bi mogli zajeziti zmedo in razkroj. Prišli so že tako daleč, da (Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4.
Predvolilna barantanja
TRŽAŠKI PREPIHI
Vse kaže, da. .bomo imeli v Trstu državljanske volitve tam nekje spomladi. In to še pred občinskimi volitvami. Zato so se že pričeli ponujati .gotovi kandidati, in v kolikor -se sami ne ponujajo, jih vsiljujejo oni, katerim služijo.
Tako je poskušal titovski »novi razred« v Trstu -delati propagando za takega svojega kandidata, ki mu je podložen in vdan. Kandidat je po .značaju in mišljenju tako blizu titovskim interesom, da ne bi mogel nikdo zastopati te interese v Rimu na Montecitori-u, kjer stoji parlament, .bolj verno in zvesto od njega. Tako pravijo, da so se titovci sedaj, ko se je Tito spet vrniil v skupni -boljševiški hlev, ojunačili in potrkali na komi-nfor-mistična vrata, ali ne bi tudi oni podprli kandidaturo moža, ki javno sicer .ni komunist, ampak ,za komunistično stvar dela ter zanjo in od nje živi. In hvalili so ga: »'To bo naš in vaš« stoodstotno zanesljiv poslanec v parlamentu, ker so med nami in njim zelo tesne vezi. Toda ko-mimformisti so veliki egoisti in niso hoteli nič slišati, da bi dali svoje glasove ponujenemu kandidatu, češ da še svojih imajo preveč.
Zato so se titovci obrnili na indipe-n-dentistične velemože, naj bi oni sprejeli njihovega varovanca na svojo listo kot kandidata za Rim. I-ndipendentisti niso mogli odreči take »usluge«, saj je znana resnica, da vsaka usluga prinese proti-■uslugo v raznih oblikah, saj so bili nekdaj časi, ko so grški bogovi z Olimpa, hodili v podobi zlatih cekinov k človeškim hčeram.
Indipendentistični generalni štab je res povabil kandidata za rimski parlament pred indipendentisitične veljake, da čujejo njegovo učenost in modrost. — Prišel je kandidat, govoril in razkladal svoje načrte, -kako bo on, dobro zapisan pri rimskih krogih in vratarjih, .zastopal Trst in indipendenitistične težnje.
-Indipendentistični velemožje okrog o-krogle mize'so kimali in si me-li roke ter dejali: pa naj -bo kandidat, če ga že oni naši ponujajo, ali koliko jih bo, ki mu bodo zaupali svoj glas?
Romunisti£ni izterjevalci
Komunisti na našem ozemlju niso drugačni od svojih gospodarjev na vzhodu Evrope. Tam »novi- razred« s silo in goljufijo krade delovnemu ljudstvu težko pris-lužene .zadnje patakone iz žepa. Kdor je v teh -letih na taka ropanja pozabil, so ga prav v teh dneh poučili vzhodnonemški komunistični oderuhi, kakšne so komunistične žeparske spretnosti.
Ali bi pogledali naši- tukajšnji »novo-razredniški« komunistični prvaki, če bi se neke nedelje domislila oblast in razglasila, da morajo vsi prebivalci od 12. do 20. ure zamenjati vse lire v nove, in .to največ do 20.000 za vsako glavo. Ali bi se praskali po tistih sekcijah, kjer so kot n. pr. na Opčinah — po pisanju »Dela« — dosegli komunistični izterjevalci 151 odstotkov predpisane komunistične .tiskovne davščine. Openski komunisti so res pravi 'bogataši. Nič čudnega, saj jim »obstoječi družbeni .red« dovoljuje mastne čezpoletoe najemnine in zaslužki v preteklosti .tudi niso bili skromni med »ameriškimi imperialisti«. Ce 'bi Opence samo za dve dobri uri obiskali sovjetski denarni specialisti, bi se tudi Opčine pridružile Proseku, Repentabr-u, Boljuncu, Mačkovljem, Sv. Marku in Arzenalu, ki
(Nadaljevanje s 3. strani)
so v navzkrižju s stvarnimi smermi razvoja v sve-tu in v lastnih državah, ki jasno vodijo družbene odnose na nova pota. Narodni komunizem izven komunističnih držav se mora nujno odreči bistva komunizma samega, če noče, da mu sledi popolni raikro j komunističnih strank. (Stran 189.)
* * *
Tako smo iz zanimivega Djilasovega dela posneli- najvažnejše -citate, ki osvetljujejo ves miselni preokret nekdanjega najpomembnejšega jugoslovanskega komunista. Dejansko nam Milovan Djilas ni povedal nič novega. Novo je samo to, da je potrdil vse tisto, kar je bilo ljudem, ki zasledujejo praktični komunizem, že davno znano. iD.jilasovo delo nam predvsem potrjuje, da se danes ponavlja v mednarodnem delavskem gibanju podobna ločitev, kakršna se je. izvršila pred kakimi petdesetimi leti. Ločitev v dvoje poti: v evolucionarno demokratično in v revolucionarno komunistično. S-arn komunizem se danes razkraja prav tako v dve smeri: na eni strani so tisti komunisti, ki v 'Stalinovi diktaturi spoznavajo totalitarno in imperialistično državno -tvorbo kot posledico komunističnega, ustroja in iščejo nova pota za uresničenje idealov marksističnega nauka. Na drugi strani so tisti komunisti, ki hočejo za vsako ceno ohraniti .»pridobitve« komunizma in ocenjujejo vse pogreške in vse zločine kot malenkostne odklone, ki jih je z lahkoto popraviti.
'Po XX. kongresu partije v Moskvi je prišlo do nadaljnjih razkolov obeh smeri v komunističnem taboru. Ta razkol traja še vedno. Celo moskovska podložnika Togliatti v Italiji ali De-nni.s v Ameriki se sprašujeta, ali vzroki -očitnih pogreškov v osebnih posebnostih Stalina ali so tudi v samem komunističnem ustroju.
so komunističnim izterjevalcem pokazali figo, kakor objavlja »Delo«.
Komunistom pa se dobio godi tudi pri Sv. Ani (123 ods.t.), pri 'Sv. Ivanu (108 odst.), v Trebčah (105 odst.), pri -Sv. Jakobu (104 odst.), v Pončani (102 odst.), v Dolini (100 odst.). Trdnjava Sv. Križ pa že odpoveduje (35 odst.), Zgonik (35 odst.), Greta 22 odst.), Nabrežine,, Sem-polaj, Devin (10 odst.).
Kaj se dogaja d ..Pravoslavni občini"?
Najrazličnejše vesti se širijo po mestu .glede položaja, v katerem se nahaja starodavna pravoslavne občina v Trstu. SLi-šali smo pritožbah na prefekturo, o kazenskih ovadbah, o izključetnju tega ali onega člane, o odsa-tviitvi revizorjev. Čudne vesti, ki se med seboj križajo, tako da naša javnost ne ve več komu naj verjame.
Pravoslavna občina je starodavna tržaška ustanova, na katero morejo biti ponosni vsi Srbi, in na katero tudi mi Slovenci gledamo s ponosom. Zato bi bilo nadvse zaželeno, da bi uprava občine in članstvo me.d seboj doma razčistila položaj- v intere.su -stvari in občine .same, ker samo tako se bodo lahko tudi duhovi pomirili. Uprava naj bi s točnimi podatki o situaciji dokazala, da so očitanja brez -podlage in s -tem pomirila javno mnenje.
Stalna i-talijansko-jugoslovanska komisija zb izpolnjevanje videmskega- sporazuma je -preteklo soboto zaključila svoje -zasedanje v Ljubljani, ki je trajalo od 15. oktobra. Italijansko delegacijo je na tem zasedanju vodil vodja tržaškega tirada za zvezo z zunanjim ministrstvom v Rimu Cesare Pasquinelli, jugoslovansko delegacijo pa- Karel Fonte, svčtnik v zveznem sekretariatu za notranje zadeve. Ob zaključku zasedanja je -bilo objavljeno uradfto sporočilo, v katerem je rečeno, da je stalna komisija z zadovoljstvom u-gotovila, da se videmski sporazum uveljavlja v korist zainteresiranega' prebivalstva na obeh straneh meje. V uradnem sporočilu so navedene tudi olajšave, o -katerih -so se na tem zasedanju sporazumeli.
Propustnice in bivanje
Na prvem mestu je -treba omeniti, da j-e stalna komisija med drugim sklenila-, da se veljavnost dovolilnic za prehod meje podaljša na eno leto. Dovolilnice -bodo odslej- opremljene s fotografijami, ki 'bodo enakega formata, kot one na osebnih izkaznicah. Poleg tega bo propustnica veljala- -za celotno sosedno področje, odnosno, na zahtevo koristnika, -za ce-lotino področje, o katerem govori videmski sporazum. 'Nove propustnice bodo pričeli izdajati 1. januarja 1958, vendar lastniki lahko izkoristijo sedanje propustnice do 31. avguste 1958. Komisija je tudi sklenila, da bodo stare propustnice lahko o-premili s fotografijami in jih uporabljali do 30. junija 1958.
Tudi rok za vrnitev na področje stalnega bivanja je podaljšan za 24 ur, t. j. od dosedanjih 48 ur na 72 ur ali tri dni.
Novi prehodi in okrepitev avtobusnih zvez
Poleg tega so na zasedanju stalne komisije sklenili, da bodo odprli deset novih blokov druge kategorije ,za prehod motornih vozil. Ti prehodi so naslednji: Campore, Keštelir, Socerb, Lipica, Klariči, Miren, Neblo, Golo Brdo, Mišček im Livek. Cez te bloke pa bodo lahko pre-
Na Poljskem in na Madžarskem so te ideološke razlike dovedle do prvih- korakov s-pre-miinja-nja ustroja.
'Odločilni ugovor proti marksističnemu komunizmu, da namreč ne vodi, kakor to zatrjuje, v svobodno in pravičnejšo družbo, pač pa neizogibno v diktatorski gospodovalni ustroj in v totalno podjarmljenje, se me pojavlja danes — po štiridesetih letih obstoja -boljševiškega ustroja —, pač pa so do tega spoznanja prišli že zelo .zgodaj ne samo meščanski kritiki, prač pa tudi mednarodni voditelji delavskega gibanja. Ze Proudon je v Marx-u označeval »šefa nove nestrpnosti«. Ze leta 1918 se je Alexa’nder Parvus - Helphand poslovil od komumzma ,z naslednjimi besedami: »Edini uspeh 'boljševizma je, da se vzdržuje ina oblasti. Boljševizem ae je pretvarjal, da mora- izrabljati vladno oblast, da bi z njo čuval koristi proletariata; v resnici pa je izrabljal proletariat, da; bi si obdrža-l oblast y svojih- rokah.«
Nekaj let kasneje ie Leo Trocki, ki je sam z obilno udeležbo gradil sovjetski u-stroj, pokazal, da vodi ta ustroj v osebno diktaturo, v državni .kapitalizem in v absolutno gospodovanje birokracije. Na-podlagi očitnih dokazov je dognal, da je »diktatura proletariata« dejansko »diktatura nad proletariatom«.
Take kritične ugotovitve so komunisti izrinili In- potlačili. Odkritelje so zasledovali, potvarjali ali likvidirali. Sele po Stalinovi smrti se je v -komunističnih vrstah in med zasužnjenimi narodi spet pojavila kritika, po kateri je komunistična stvarnost bolji kot kdajkoli oddaljena od obljubljenih idealov. Ta dvom je pričel fermentirati im -njegovi učinki so že o-čitini. Nobeni še -tako barbarski protiukrepi s strani ortodoksnih komunistov me bodo mogli za stalno tega razkroja preprečiti.
Prav ta situacija današnjega- komunizma je ozadje obširne analize, ki jo je sve-
Vrednostni papirji
Zahteva po uvedbi efektov na prinesiteljo
iFašizem je med vojno odpravil bre-z-Lmenost vrednostnih papirjev, zlasti delnic trgovinskih in industrijskih podjetij, da kontrolira -lastnike podjetij v času fašistične anarhije in da jih obdavči. Pričakovalo se je, da bodo te omejitve gospodarske svobode z vojno odpravljene, -toda tudi demokratične vlade so držale v kreposti te odredbe zaradi večjih finančnih dohodkov in na- kvar gospodarskemu razvoju.
Dr. Josip Agneletto je že leta 1949 in tudi pozneje pri vsaki raizpra-vi o tržaškem mestnem proračunu zahteval za Trst odpravo brezimenosti vrednostnih papirjev kot predpogoj za. razvoj večjih, zdravih gospodarskih podjetij. V Trstu .zavezniki -niso imeli smisla za to, toda -Sicilija in potem Sardinija, kot avtonomni deželi, sta- brezimenost vpeljali. In; dokazalo -se je, da so v Siciliji poskočile -glavnice, vložene v -gospodarska podjetja, od par milijard na preko 60 milijard lir.
'V Trstu je v hranilnici in v bankah naloženih 72 milijard, gospodarska podjetja pa so- -brez kapiita-lov. Zato pozdravljamo iniciativo predsednika trgovs-ko-obrrtme-poljedelske zbornice prof. Luzza-t-to - Fegi-za, ki izahteva tudi za Trst uvedbo brezimenosti delnic, kar je ea-- podvig tržaškega -gospodarstva tako važno kot prosta cona- in mornarica.
Želimo samo, da bi hvalevredna pobuda naletela tudi na razumevanje rimskih oblasti.
bajali samo lastniki propustni-c, ine pa -tisti, ki prekoračijo mejo .s potnim listom.
Komisija- je sklenila tudi upostaviti dve novi' avtobusni zve-zi. Prva, ki bo s-ta'na, bo vozila na- progi Savudrija - U-mag - Piran - Koper - Trst, druga pa bo sezonska, in -sicer med Portorožem in Trstom.
Mnoge avtobusne proge bodo okrepili. Tolmin Kobarid - Čedad, .Solkan - Gorica. Za to progo so sklenili, da 'bodo avtobusi vozili na njej ob delavnikih po petkrat, ob praznikih pa dvakrat do sedemkrat. Okrepili bodo tudi promet ,na-progi Medana- - 'Gorica in ©uje-Trst. Podvojili so progo Koper - Trst._ Povečane -bodo tudi zveze na progah Sežana - Trst, Herpelje - Kozina - Trst in Nova Gorica- -Gorica - Trst.
Točne vazne rede vseh -teh prog bodo odredili -krajevni organi.
Prenos mesa
Kakor je znano, so italijanski carinski organi zadnje -čase izačeli preprečevati prenos surovega mesa z jugoslovanskega na Italijansko ozemije. Postavili so se^ na stališče, da posamezniki lahko prenašajo kuhano, pečeno ali drugače predelamo meso, ne pa surovo meso. To je vzbudilo med prizadetim prebivalstvom precejšnjo ne-voljo, saj so Jugoslovani za -to dobili na -tej strani kakšno liro, .za katero so si kaj kupili, italijansko obmejno prebivalstvo -pa je ceneje prišlo do kakšnega dobrega -zrezka. Seveda so ‘bili s tem -prizadeti mesarji -na- italijanskem obmejnem jpod-ročju, in takšno prenašanje tako občutljivega živila kot je meso, ni ra-vno 'zdravstveno priporočljivo- T<> Sita bila dva razloga, zaradi katerih so italijanski cariniki -zavzeli omenjeno stališče, ki so ga prizadeti prebivalci občutili kot krivico.
Tudi o tem -so govorili v Ljubljani. Čeprav so se italijanski delegati precej upirali, -so se končno le -sporazumeli, da .bodo prebivalci na osin-ovi priloge 9 videmskega sporazuma- še nadalje -lahko prenašali z ene strani na drugo dovoljene količine -surovega mesa.
tovni javnosti pre-dložil Milovan Djilas.
Djiias je prepričan, da »novi razred« svojih pozicij- nikoli ne to prostovoljno zapustil, pač pa, da ga bo -treba k temu prisiliti. Protisile so za Djilasa -že -na obzorju. Demokratične zahodne sile so sprožile razvoj, ki bo dovedel do velike gospodarske in politične enote. Te namere pospešuje naraščajoča industrializacija v manj razvitih deželah. Ta razvoj bo po Djilas,u. prisilil tako kapitalizem, kot komunizem k odločilnim spremembam. Djilas je prepričan, da -totalitarizem v komunističnih deželah ustvarja sile, ki -bodo z novim razredom -temeljito pometle. -Zasužnjeni narodi, tako pravi Djilas, spoznavajo, da so cilj-i, zaradi katerlih morajo živeti v .sužnos-ti, napačni in nedosegljivi. Djilas pa misli, da. -bo komunistični ustroj propadel samo, če -se narodi ne vdajajo praznim popustljivostim, pač pa, da sam -temelj pokončajo: oblastniški, lastniinski in ideološki monopol novega razreda.
V	svojem znamenitem članku o madžarskih dogodkih v ameriški reviji »New Leader«, ki je nekako dopolnilo njegove knjige, je Djilas ugotovil, da so vzhodnoevropski narodi že sami -prevzeli svojo usodo v lastne roke: »Revolucija na Madžarskem pomeni -začetek komunističnega-konca.« Časovna znamenja kažejo na -začetno propast komunizma. Dogodki v 'satelitskih. deželah, na Kitajskem in v sami -Sovjetiji nakazujejo, da se vladajoči razred obupno in z vsemi- sredstvi, bori -za o-hranitev oblasti in svoj-ih privilegijev. Djilas se -zalo čuti opravičene,ga- preroka, ki napoveduje, da -bo komuni-zem moral prej. ali slej- za vedno zapustiti zgodovinsko pozornico, ker se je sam obsodil na propast.
Edima ne-ša želja v -tem trenutku -bi bila, da bi bodočnost nagradila tega nekdanjega -zagrizenega komunista z imenom resničnega- prero-ka.	(Konec)
O sopotnikih
'Nekemu gospodu, ki nam je pred časom napisal občirnejše pismo, je v veliki skrbi -za. slovenski tisk ušla -trditev, da v »Demokraciji«, točneje v polemikah uporabljamo y vsakem tretjem -stavku besedo »sopotnik«. Temu gospodu pomen 'besede gotovo ini neznan, in zanj' tudi verjetno ni brezpomemben, ker bi mu .ta izraz sicer ne vznemirjal živčevja.
,Sovjeti- doživljajo hudo sušo -s sopotniki, -in tudi -naši titovci in komunisti so že pred- časom -poželi vse, kar je slovenska zemlja tega pride-lka rodila v Trstu, kot ■na deželi. ‘Naši sopotniki raznih osnovno-političnih barv ,se vrtijo okrog titovskega zlatega teleta in -uživajo blesk 'ter pri tem požirajo tudi px> kako skromnejšo a-
li	izdatnejšo mrvico.
'Ob hudem pomanjkanju naravnih sopotnikov so se v iSovjetij-i domislili -u-metmih. Tako so poslali v v-semirje .svojega »sputnik-a«, ki naj bi zamenjal -tiste sopotnike, ki so na 'Zahodu in na Srednjem vzhodu izostali. Tako je -umetni sopotnik izašel v prvo vrsto svetovnega zanimanja. Ne le v polemiki, -t-udi po drugih časnikarskih stolpičih -blešči njegovo ime. Ne vemo, če *se je »neki gospod« o-brnil sedaj s pismi na svetovni tisk in mu očital preveliko uporabo besede siso-
ski sporazum. Kakor je znano so Jugoslovani 'predlagali, da bi ga- ina -eni strani raztegnili do Bleda- in Ljubljane, npi drugi pa naj bi ga poveča-li tako, da bi obsegalo še Benetke. Prav 'tako so hoteli še -bolj povečati 'število prehodov -ter uvesti nove carinske olajšave. Venda-r so se glede vsega tega pojavili zadržki, in komisija je -tako prišla do -zaključka, da je izčrpala možnost olajša-v, o katerih lahko sama -odloča, in da spada vsako nadaljnje razširjanje v pristojnost obeh vlad. ,
Prav tako komisija mi rešila vprašanja prehodov skozi -različne bloke. -Sedaj -namreč velja načelo, da se mora vsakdo vrniti na področje svojega sta-lnega bivališča skozi isti -blok, preko katerega je prišel na sosednje področje. Zaželeno pa .bi bilo, da bi se vsakdo lahko vračal na-svoje' področje skozi katerikoli prehod, prav tako, kot lahko odhaja na sosednje področje -skozi katerikoli blok.
O vseh teh vprašanjih, katerih umestnost in -upravičenost so večinoma prizna-
li,	bo stalna komisi-ja. ponovno Ta-zprav-ljala na svojem prihodnjem zasedanju, ki bo spomladi v Vidmu.
Kar nenadoma se je v sredo -popoldne raznesla žalostna vest, da> je na svojem domu- nenadoma preminul g. a-rh. Anton Radovič. Isti dan ie bil zjutraj še v Trstu, a popoldne je takoj po kosilu odšel na pokopališče nadzirat delo postavitve nagrobnega spomenika pok. župniku-de--kanu Grbcu-. Bil je zelo dobre volje. Ko se je vrnil domov, je šel, -ko-t po navadi, malo počivat na divan V svoji pisarni. Tu ga je morala doleteti slabost, in pred-no je utegnil poklicati družino, je padel ter pred vrati obležal. Kmalu potem so ga na tem mestu, našli, a videli so -takoj, da ni več nobene pomoči.
Pokojni arh. Radovič je .umrl v najlepši moški dobi 62 let. Po osnovni šoli je -študiral v Gorici in v Tr-s-tu. Po -prvi svetovni vojni je študije nadaljeval v Benetkah in v Rimu,-'kjer je tudi diplomiral. De-lal je nato doma pri očetu, kjer -so imeli zelo cvetočo industrijo kamna. Pošiljali -so izdelani kamen da-leč po svetu, največ pa v Egipt. Kmalu je sam prevzel vodstvo industrije, ki je plodovito delovala do druge svetovne vojne. Za- -časa vojne so v.si naši kamnolomi počivali, .toda -kmalu po vojni je t-udi pok. arh. spet začel delovati. Omejil se je sedaj le na izvoz surovega kamna, ker za izdelavo kamna -se zaradi -šibkega -zdravja- ni čutil več dovolj čvrstega-. Njegova industrija je bila sedaj v pio-linem teku- ter je podjetje uživalo -povsod velik ugled.
iPok. arhitekt se pa ni udejstvoval samo v svoji industriji, ampak -t-udi na drugih področjih. Takoj po prvi -svetovni vojni je prevzel predsedništvo -takratnega prosvetnega- društva »Javne ljudske -knjižnice«, ki je pod njegovim vodstvom uspešno delovala bodisi knjižnica kot taka, kot tudi dru-gi posamezni odseki, od katerih ie -bil dramatični odsek najbolj delaven, saj je v eni -sami sezoni sprav: 1 na oder’ kar 5 do 6 večjih dramskih del in sličnih prireditev. Fašizem -je to delo usrta-vil. Kmalu nato je arhitekt Radovič postal predsednik »Ljudske posojilnice, katero je -ustanovil takratni župnik Vodopivec.
'Po združitvi obeh -takratnih -posojilnic v eno je arh, Radovič obdržal predsedini-štvo nove ustanove, kateri je ostal ne-, -prenehoma -na čelu do svoje prezgodnje smrti. Posebno sedaj po vojni je -posvetil velik del svojih skrbi na-brežinski posojilnici ter je njegova zasluga, da je od takratne Zavarovalne uprave dosegel visok kredit, s katerim je posojilnica lahko -uspešno začela- s svojim delovanjem. Ta zavod je razširil svoje delovanje po vsej -bližnji in- daljni okolici -ter s svojim delovanjem pomagal kmetu, delavcu
pri kroženju' okrog svojega očma počasi obrabijo in končno cmoknejo na tla. O tem -sta se v zadnjem času morala -prepričati tudi Togliatti in Vittorio Vidali. Zato sta z- orjaškimi plakati, oznanila pomembnost in slavo 'umetnega- sopotnika-, da bi z njegovim vzgledom preprečila nadaljnjo točo svojih- naravnih sopotnikov. Zamolčala pa sta, da se t-udi -umetni sopotnik obrabi in spremeni v prah in pepel.
Med naravnimi in umetnimi sopotniki dejansko mi nobene -bistven- razlike. Eni in drugi se vrtijo kot jim ukažejo, eni in drugi oznanjajo -samo ti-sto, kar jim zapovedujejo, eni in- -drugi so zgolj roboti, enim in drugim je zagotovljen štrbunk na tla!
Jasen odgovor Hruščevu
Kakor -znano se je Stalinov dedič Ni-ki-ta iHruščev obrnil s posebnim pi-smom ne vodstva socialističnih strank -na Zahodu, i-n tem socialistom, -ki so jiih komunistični poglavarji v Kremlju še pred nedavnim zmerjali za fašiste, poskušal soliti pamet pri napadalnih načrtih- Sovjetov na Bližnjem vzhodu. Odgovori, socialistov so bili raznih vrst.
Nizozemski socialisti so .bili v odgovoru -zelo kratki, zato pa jasni in nedvoumni. Napisali so:
».Spoštovani gospod,
po naročilu vodstva- Socialistične stranke potrjujem prejem Vašega pisma in-priložene spomenice.
'Spričo -našega prepričanja, da s-te Vi tisti, ki s svojim ustrojem vladanja in nad vladanja ograž-ate. mir ne svetu, me obstojajo nikakršni povodi za razpravljanje med Vami i-n nami.
(Z izrazi Vam že znanih čustvovanj, beležim EVERT VERMEER, predsednik Socialistične -stranke.«
Mi bi še dodali: V pouk in -kratek čas v-sem resnično neodvisnim tržaškim socialistom.
Titovske maščevalnosti
Iz Beograda sporočajo, da- so iz službe pri »Rudjer-Boškovičevem zavodu za a-tomska -raziskavamja« v Zagrebu odpusti-
li	'Stevana Dedijerja-, brata- Vladimirja Dedijerja, znanega življenjepisea Tita. U~ redno -utemeljujejo ta ukrep s -tem, da Dedijer -na. to mesto ni bi-l primeren.
'Poučeni krogi pa pravijo, da. je vzrok odpusti-tve članek, ki ga je pred kratkim objavil S-tevan Dedijer v ameriškem strokovnem listu »Bu-lle-tin of Atomic Scientista«. V tem članku zahteva Dedi' r svobodo mnenja in kritike in piše, da je napravilo pomanjkanie ite svobode marksistično »znanstveno družbo« v vseh pogledih »n-esigurno in -neuspešno«. 'Po Dedijerjevem mnenju je potrebno »brezobzirno kritično -zadržanje«, če hoče kaka dežela voditi stvarno in uspešno politiko.
in obrtniku. Po predsednikovi zaslugi je zavod užival splošno -zaupanje.
Tudi na političnem poprišču ni stal ob strani. Našemu demakratičnem-u gibanju se je -pridružil .takoj v začetku -ter ostal zvest prijatelj naše ideje do njegove poslednje ure.
Pogreb pokojnega a-rh. Radoviča je bil pretekli četrtek popoldne, -točno tri tedne po praroki najmlajše hčerke Luči.
Ze dolgo -pred .uro se je .začela -zbirati množica -ljudstva iz v.seh kra-jev naše občine in- zelo veliko jih je 'bilo tudi iz Trsta, Gorice in drugod. -Mnogo vencev in cvetja se je. nagrmadilo okrog -mrtvaškega odra v rojstni hiši.
Pogreb je vodil domači č. g. župnik, katerega je spremljal tudi č. g. dekan iz Sempolaja. Nabrežinska igodba ga je spremljala- z žalosti-nka-mi na njegovi poslednji prati. Ze mrak je legal na zemljo, ko .so pokojnika spustili v družinsko grobnico ter je takrat le malokakšno oko ostalo suho.
Dragi Anton, pra utrudljivem delu v življenju si do-segel večini počitek. Počivaj v miru v domači grudi!
'Težko prizadeti družini naše .iskrena sožalje in sočustvovanje.
POPRAVEK
V	osmrtnici za- pok. arh-. Radovičem se -je vrinile ti-skovna p»g.reš,ka. Pravilno -glasi: . . . hčerki Xenia z možem Enzom FOGHER.
Krojni tečaj ERRE^VI
'Naznanjamo, da se bo spet vršil krojni -tečaj v ulici Alviano 6. Gospe in -gospodične ,ki se nameravajo vpisa-ti, maj se zglasijo is-tota-m. Vpisovanje bo trajalo štiri dni, to je od- 28. do 31. oktobra, od 9. do 17. ure, kjer interese-ntke dobe t.udi vsa podrobna pojasnila.
Istočasno in i.stotem se lahko vpišejo v drugi tečaj vse one učenke, ki so obiskovale prvi tečaj. Nj drugem -tečaju dobijo drugo, novo knjigo s prapralnoma. novim programom.
USTNICA UREDNIŠTVA
Vinko B. RIDER, KANADA. — Iskrena Vam -hvala za vzpodbudne be-sede priznanja! Zaželeno knjigo Vam -bomo poslali, slovenskega prevoda »Novega razreda« ni. Delo bo izšlo v italijanščini.
Uredništvo
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIO Tiskarna Adria, d. d., v Trstu
ffiiiffiifinmimnniiiiniiHmiuniiiHuiiniinHinitttmKittHiiniiimimiiimnnnniuniimnuiinniiiiniiniHuuuiinniniuiuHniniHHiiuiimiiuiiuiiimmniiiuiiijHimniiniiuinmHiiiiiiu HiiiimiraniraiimittmmHiiiiiiiHnimniiHtnninratamiuHniiiHHmniimBrafltinuimMiiimiHiraittnmiHimmtiiiUHiniitiiiiiiiiiimtminiiiiHiiHitflfflnniHnmiimntMiniiuminnra
■potnik«.
■Učenost nas poučuje, da se sopotniki
Preureditev obmejnega prometa
Na ljubljanskem zasedanju sta-l-ne komisije -so se tudi dotaknili vprašanja razširitve ozemlja, za katerega velja- videm-
t Arh. Anton Radovič