£ M § fc i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV'^JEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 10. MARCA 1961 # FOBTNENA PLAČAMA V GOTOVINI LETO X. — STEV. H S V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Potovanje predsednika Tita in deželah se vse bolj spreminja v njegovega. spremstva po svobodni!- afriških enotno manifestacijo trdne volje in o-lio-nih čanju____________ _____ povsod sprejemajo kot prvega nosilca in borca za dejavno sožitje m sodelovanje med narodi, kot borca za pravice vseh še neosvobojenih dežel sveta in kot zagovornika pravice do samoodločbe vseli ljudi. Na sliki je predsednik Tito s soprogo Jovanko in svojimi spremljevalci, ko sta jih na obisku v Gani v glavnem mestu Akri pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico tudi ganska in jugoslovanska pionirka V Ljubljani je med 7. in 9. marcem zasedal V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva -Slovenije, ki sta mu poleg 700 delegatov prisostvovala tudi podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj, idejno-po-litični organizator Osvobodilne fronte Slovenije, in predstavnik zveznega odbora SZDL Svetozar Vukmanovič-Tempo ter predstav- SVETLE PERSPEKTIVE ZA RAZVOJ POSTOJNSKE KOMUNE 1 * . i -B (3 Pred kratkim • smo na zborih volivcev razložili izvajanje družbenega lana za leto 19G0 in hkrati tudi iz- olnitev petletnega plana v štirih lesih. Ti rezultati so plod velikih naporov naših delovnih kolektivov, smotrnega vlaganja razpoložljivih sredstev In stalne skrbi delavskega samoupravljanja pri mobilizaciji in iskanju notranjih rezerv, pravilne organizacije dela In nagrajevanja po učinku, ki je ob koncu leta doseglo že 60 •/« vseh zaposlenih v gospodarstva komune. Izpolnitev plana v štirih letih pa je v naši komuni še tembolj razveseljiva, ker je bila opravljena z manj delovne sile, kot je bila planirana in hrez novih kapacitet, ki so bile predvidene po planu tako v lesni in pre-hranski industriji kot tudi v gostinstvu ln obrti. Obširne naloge, ki so si jih postavili delovni kolektivi od začetka izvajanja plana, in nenehni boj za Izpolnjevanje letnih planov so doprinesli, da so proizvodnja in storilnost, kakor tudi blagovni promet hitreje naraščali, kot je to predvideval perspektivni plan. Letna stopnja porasta bruto družbenega proizvoda je bila predvidena z 10 •/«; dosežena pa je bila s IG */•, v družbenem sektorju gospodarstva celo z 18 'It, in je bil tako plan dosežen s 113 ■/>, v družbenem sektorju s 116 'It. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je narodni dohodek še hitreje naraščal kot bruto družbeni proizvod, in sicer od planirane povprečne letne stopnje 12 •/• je bilo doseženo 18,4 «/i, v družbenem sektorju pa celo 21,8 •/• in je bil tako perspektivni plan narodnega dohodka dosežen s 110 'It, s čimer je porastel v štirih letih od 103 tisoč na 11)8 tisoč na prebivalca. Za tako močan vzpon gospodarstva ktsmune so mnogo doprinesle investicijske naložbe, ki so znašale v gospodarstvu 1117 milijonov, s čimer so se osnovna sredstva povečala za približno 80 •/• v primerjavi z letom 1056, erbratna sredstva pa za okrog 50 'It. V družbeni standard je bilo v tem razdobju investiranih 1214 milijonov dinarjev ln so bila tudi tu predvidevanja po perspektivnem planu znatno prekoračena. Iz teh podatkov se da sklepati, da so v komuni postavljeni temelji, na katerih bomo lahko z večjo smelostjo in večjim optimizmom postavili novi perspektivni plan, ki ga pravkar pripravljamo. Po gradivu, ki so nam ga dostavile gospodarske organizacije, in po razpravah delavskih svetov, ki so sprejemali perspektivne plane za razdobje 19G1—1965, ugotavljamo, da naj REGIONALNI PROGRAM RAZVOJA OBČINE POSTOJNA Postojna ■ je dobila strokovno izdelani regionalni program razvoja občine v prihodnjih tridesetih letih. Program predstavlja skupno z že poprej izdelanim desetletnim turističnim planom temeljno dolgoročno naooved gospodarsko družbenega razvoja in bo služil kot osnova vsemu nadaljnjemu planiranju. Novi regionalni program razvoja postojnske občine je sedaj v razpravi v domačem društvu inženirjev in tehnikov. Zanj je pokazala največje zanimanje sekcija strokovnjakov gradbene stroke D IT, (ma) bi bruto družbeni proizvod znašal leta 1DG5 okrog 13 milijard dinarjev, ali za skoraj 100 •/» več, kot je znašal leta 1960! Glavna skrb bo posvečena rekonstrukciji in modernizaciji obratov v lesni industriji, ki ima še veliko možnosti razvoja v finalnih proizvodih in boljšem oplemenitenju lesnih mas. Sledi tudi gradnja novega obrata elektrozvez (feritov), za katerega je investicijski program že potrjen. V kmetijstvu bodo usmerjeni vsi napori za uresničitev žc postavljenih programov v socialističnem sektorju kmetijstva pri Živinorejskem kombinatu, farmi v Neverkah in v zadružništvu, Z izpolnitvijo že začetih programov bi imeli leta 1965 v družbenem sektorju kmetijstva nad G.500 glav živine, od tega okrog 2.500 glav krav molznic. Tudi farma v Neverkah bo hitro razvijala svojo proizvodnjo in ob koncu plana dosegla okrog 1.500 milijonov bruto proizvodnje. Računamo, da bo kmetijstvo družbenega sektorja doseglo nad 3.500 bruto proizvoda, medtem ko je znašalo lani 1.800. Pri večini programov gospodarskih organizacij zasledimo 5 v x> *\ S» V-S---',!" ••vsv Lepo skrb za stanovanjske razmere svojih delavcev kaže zadnje leto Kmetijski kombinat Koper. Lani so adaptirali po raznih svojih obratih več stavb, tako v Bertokih (za C0 delavcev), v Pučah (za 5 družin) ln v Sečovljah. Ob koncu leta so kupili pri »Jelovici« v Skofji Loki s montažnih enodružinskih hišic, ki so jih postavili na Debelem rtiču, na bonifiki blizu Ankarana, pri Bertokih, v Izoli in v bližini Smarlj. Letos bodo nadaljevali ndaptiranje še nekaterih hiš, v Izoli pa bodo zgradili dva samska domova in stavbo, v kateri bo kuhinja z jedilnico in prostorom za družabno življenje kmetijskih delavcev v prostem času in ob slabem vremenu. Po 12,5 milijona dinarjev dasta občinski ljudski odbor Izola in republika, ostalo pa kombinat sam. — Na sliki: enodružinske hišice na živinorejskem obratu na bonifiki blizu ankaranske bolnišnice Minulo sredo so se komunisti I., II, in IX. osnovne organizacije ZK v Izoli zbrali na konferenci in sklenili, da se združijo v enotno organizacijo, ki šteje sedaj 128 komunistov. Do združitve pa je prišlo na pobudo občinskega in okrajnega komiteja ZKS ter na željo samih komunistov. Na konferenci so izvolili sedemčlanski sekretariat, Delo .osnovne organizacije se bo razvijalo v naslednjih sedmih aktivih: aktiv za zunanjo politiko, aktiv za vzgojo in varstvo otrok, aktiv za komunalna 'gospodar, vprašanja, aktiv komunistov za družbeno upravljanje, aktiv za telesnovzgojno problematiko, aktiv za društvene probleme in aktiv za pomoč krajevni organizaciji SZDL pri ustanavljanju njenih sekcij. Aktivi se bodo sestajali in reševali svoje probleme po potrebi. Vsak aktiv je izvolil tričlanski odbor. Sekretariat osnovne organizacije ZK pa bo nadzoroval delo .posamez- nih aktivov, Celotna organizacija ZK se bo sestajala 3—4-krat na ■leto, vse ostalo pa se bo odvijalo po aktivih. Na konferenci so vse tri'•organizacije podale poročilo o dosedanjem delu, politični referat in statistično poročilo. Razprava -na poročila je potekala okrog večje' aktivnosti posameznikov. Konference se je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZK Izola Jože Buh. Sprejeli so sklop, da v letošnjem letu pritegnejo v svoje vrste čim več mladine, saj je razvidno iz statističnega poročila, da imajo v svojih vrstah samo 9 članov, ki so mlajši od 25 let. Posebno skrb je treba posvečati idejni vzgoji članstva, utrditvi delavskega in družbenega samoupravljanja. Nadalje so sprejeli sklep, da bodo pobirali članarino vsakega 2., 3. in 4. v mesecu od 16. do 18. ure na sedežu I. krajevne organizacije SZDL. Davorin Reščič Te dni so v Piranu in Porto-tožu začeli zbirati prijave za oddajanje zasebnih sob turistom. Prijavo mora napraviti vsako gospodinjstvo, ki namerava v letošnji sezoni oddajati sobo turistom. V neprijavljeno sobo ne bo dovoljeno sprejemati goste. V nasprotnem primeru bo lastnik sobe plačal visoko denarno kazen. Prijave sprejema turistično društvo, in sicer v Portorožu v pisarni društva v »Ljudskem domu«, v Piranu pa (ker poslovalnica društva še vedno ni dokončana) v recep- cijski avli hotela »Sidro« na Tar-tinijevem trgu. Rok za prijavo sob je nepreklicno 25. marec. Kdor je prijavil sobo za oddajanje že lani, pri prijavi samo navede, če so od tedaj nastale kakšne spremembe v opremi oddajane sobe, Kdor pa prijavlja sobo prvikrat, mora vložiti predpisano prijavnico v treh izvodih, da izvede posebna komisija potrebno kategorizacijo sobe. Od kategorizacije je odvisna tudi cena sobe. Pristojni sveti občinskega ljudskega odbora bodo prav te dni sprejeli odloke glede cen in dajatev ter sploh pravilnik o postopku pri oddajanju zasebnih sob. Predvideno je, da bo sobodajalec- dobil letos za sobo le nekoliko manj kot lani, kajti na novo uvedeni davek na dohodek bo znašal samo 10%, čeprav so cene sob in izplačila sobodajalcu v piranski občini znatno, pa tudi za 100 odstotkov višja kot v drugih letoviščih vzdolž jadranske obale. Pred dnevi je bil na sedežu Okrajnega ljudskega odbora v Kopru celodnevni sestanek jugoslovanskih in italijanskih lokalnih obmejnih organov, ki so se pomenili o raznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem Videmskega sporazuma, Jugoslovanske predstavnike je vodil svetnik v državnem tajništvu za notranje zadeve Slovenije Rudi Lukman, -italijanske pa vodja četrte obmejne cone Mario Festa. Na sestanku so razpravljali med drugim o času odprtja nekaterih -prehodnih mest, 6 tem, ali imajo tudi mladoletniki pravico prenašati na drugo področje blago predvideno v členu 51 Videmskega sporazuma in o spremembi besedila (na prepustnici), ki se nanaša na čas in prehodna mesta, skozi katera se sme imetnik prooustnice vračati •na svoje področje. Sprememba ■besedila je bila potrebna spričo sklepa z nedavnega zasedanja Stalne mešane komisije, po katerem imajo imetniki propustnic možnost vračanja tudi skozi druga prehodna mesta pod pogojem, >da so na področju (področja so (tri), v katerem je prehodno-mesto, skozi katero je lastnik dokumenta izstopil. Obmejni organi so se ustrezno dogovorili, da bodo v vseh uradih, ki izdajajo dokumente za prehod, (izobesili zemljevide, na katerih bodo točno označena omenjena področja. Na sestanku je bilo govora tudi o začasni ukin:tvi prometa zaradi slinavke in parkljevke; ki razsajata na italijanskem področju. Italijanski predstavniki so sporočili, da je bolezen ponekod že dosegla višek in da popušča. Tudi ta sestanek med našimi in italijanskimi obmejnimi predstavniki je -bil v ozračju razumevanja in sodelovanja. BRAZILIJA NA NOVI POTI Predsednik brazilske republike Janio Quadros se je zavzel za vključevanje delavskih zastopnikov pri upravljanju velikih podjetij pod nadzorstvom države. S tem v zyezi je omenil, da bi takšen gospodarski ukrep lahko v veliki meri vplival na povečanje proizvodnje in produktivnosti dela. Seveda ne gre pri tem za odpravo državnega sektorja v gospodarstvu, temveč bolj za vključevanje delovnih kolektivov k pravilnemu poslovanju podjetij. ALI JE MOŽNA POMIRITEV? Iz Laosa poročajo, da se bodo v glavnem mestu Kamibodže sestali zastopniki zakonite laoške vlade in predstavniki upornikov. Na tem sestanku bodo brez dvoma obravnavali možnosti prenehanja večletne državljanske vojne v tej azijski državi. Nekateri politični opazovalci predlagajo, naj bi po tem sestanku imenovali začasno vlado obeh nasprotujočih si strank, ki bi izvedla svobodne volitve. I GAITSKELL PROTI SPREJEMU Vodja britanske laburistične stranke Gaitskell je te dni na enem izmed zborovanj svoje stranke predlagal, naj ne bi Južnoafriško unijo -ponovno sprejeli v britansko skupnost narodov. Južnoafriška unija bo namreč 31. maja proglašena za samostojno republiko. Gaitskell je v tej zvezi tudi dejal, da dokler ta unija ne bo spremenila svoje politike in jo vskladila z načeli britanske skupnosti narodov glede rasne segregacije. ni možnosti, da bi bila njena -članica. AMERIŠKE LADJE V KONGOSKIH VODAH Ameriška vlada je odredila, naj bi eskadra ameriških vojnih ladij vplula v kongoške teritorialne vode in se vključila v sestav sil Združenih narodov, -ki so odgo- Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaji CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1. telefon 170. Posamezor. izvod 20 din — Letna naročnina 200 din, za tujino 1P00 dinarjev ali 3,5 am. dolarjev. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšell tiskarna CZP -»Primorski tisli« (NADALJEVANJE) Na poti proti Vipavski je Ervinova skupina prenočila v Dolenji vasi, se naslednji dan ustavila za kratek čas Vel. polju, kjer je našla zatočišče pri Ferdinandu Jelerčiču in nadaljevala pot v Gor. Branico, kjer je do-Ijila obveščevalni podatek o možnosti napada na sovražnikovo posadko pri štanjelskera železniškem predoru. Po izjavi Viktorja Benka je 1. februarja prišlo 11 partizanov zgodaj zjutraj v zaselek Lisjake ter se čez dan mudilo pri Alojziju Gregorčiču. Verjetno se je kasno popoldne tu Ervinova četa razdelila na tri skupine. Večina borcev je s političnim komisarjem Milkom odšla v Lože k Ivanu Mohorčiču-Tigru. ogledniška patrulja, v kateri so bili Ervin Dolgan, II. Maslo in neki Peter, so odšli k železniškemu predoru, A. Ferjančič-Zvone pa je odšel v Gor. Branico h Kan-tetovim po Janka Premrla-Vojka. Po izvršeni ogledniški akciji se je 2. februarja Dolganova patrulja usmerila v Lože k četi in se okrepljena takoj vrnila nazaj proti Štanjelu. 3. februarja na vse zgodaj zjutraj je skupina 6 partizanov pod vodstvom E. Dolgana zaplenila puškomitraljez »SIA« z naboji in se vrnila v Lože. V čistko, ki so jo takoj po akciji začeli Italijani, sta padla tudi A. Ferjančič in J, Premrl-Vojko, ki sta bila čez dan pri Kantetovih v Gor. Branici. Uspelo jima je prelisičiti Italijane, domačima sinovoma pa se je posrečilo mimo italijanskih zased spraviti na varno 2 puški. Se istega dne so se vse 3 skupine sešle pri I, Mohorčiču. Borci so se veselili prvega zaplenjenega puško-mitraljeza na Primorskem, ki je po Maslu porajal pri borcih nove sile za napade na sovražnika in dajal občutek večje moči. Zelja po vojaških akcijah tudi v Vipavski dolini je sprožila ostro diskusijo. Zaradi strahu pred morebit-ni-ui represalijami od strani italijanskih trup, je Ervinova četa tudi odstopila od napada na karabinjersko postojanko v Gočah. Kljub temu se je oborožena pest primorskega ljudstva nenehno krepila. Poleg Vojka Je prišel v četo Pavle Rušt iz Gradišča, ki je 3 tedne čakal na partizane pri Tigru, vstopili so v Četo Cvetko Ce-hovln, »Krlks«, »Prešeren«. Prihodi novincev so povečali potrebo po orožju, zategadelj se je Ervin s patrulio podal po orožje, ki ga je konec decembra 1911 pustila pri Godoviču Spacapanova enota. Nujnost dvigniti vojaško raven borcev, zlasti novincev, je E. Dolsana prisilila, da je odšel s četo v taborišče med Stjakom in Podrago. Tu je četa začela z vojaškimi, borbenimi vajami, spoznavanjem orožja in se pripravljala na bodoče spopade s sovražnikom. Istočasno pa vsakodnevno vršila agitacijo in propagando po vaseh. Terenci po vaseh so četi z vsem pomagali. Vaščani pa so vzpostavljali zveze s sorodniki v italijanski vojski, jih s pošiljanjem poročil in literature seznanjali z osvobodilnim bojem ter jih nagovarjali za dezertiranje iz italijanske vojske. Fašistični sekretar v Trstu Pietro dr. Piva je v dopisu z dne 14. februarja 1942 (akt št. 194) sporočil, da je Ervinova skupina, potem ko je odnesla puškomitraljez, bila na področju občine Stjak vse do 5. februarja in to v vaseh Krtinovi-ca, Bogu in Razgori, da je 5. februarja ustavila nabornike letnika 1922 med Stjakom in Štanjelom itd. V noči na 7. februar je Ervlnovim partizanom preskrbel prenočišče v vasi Jakovce Janez Skapin, 7. februarja se je Vojko s 14 partizani pojavil pri Mahorčiču na Gradišču, naslednjo noč pa so Ervinovi partizani prišli mokri in utrujeni v zaselek Bogu ter prespali v seniku Jožeta Počkarja. 8. februarja so bili ves dan v vasi in so čas izkoristili za politične razgovore z vaščani. Povsod je bilo treba ljudem pojasnjevati, kaj so partizani in njih osvobodilni boj ter razkrinkavati oddaje londonskega radia, ki je razglašal, da se bijejo v Jugoslaviji za osvoboditev četniki Draže Mihajloviča. 8. februarja pozno popoldne sn Ervinovi partizani odšli proti Sežani v naoad na neko sovražnikovo postojanko. Prespali so v Grižah. Toda do napada ni prišlo, ker je naslednje jutro motorizirani karabinierski vod pod poveljstvom .tenenteja' obkoljeval hišo, v kateri se je Ervinova četa za nekaj časa ustavila. Prav tedaj Je prišel v Griže A. Ferjančič, ki je po nalogu Ervina iskal zvezo z Brkini, in hitro obvestil partizane o nevar- nosti. Na vrat na nos so se umaknili iz hiše in tekli čez polje vse dotlej, dokler niso našli primernih zaklonov, tn*la karabln'erii so iih opazili in začelo se je medsebojno obstreljevanje. Čeprav ni bilo izgub niti na eni niti na drugi strani, je vendar lnte-resantno poročilo komandanta teritorialne karabinierske legije Ame-dea, ki v poročilu (akt št. 60 z dne 9. 2. 1942) navaja, da je spopad trajal 20 minut in da so bili v njem verjetno ranjeni 3 partizani. Karel Jelušič Iz sosednje vasi Maic-ni je po tem spopadu napisal letak »Blatom na Primorskem in v Istri«. Borci so se vrnili v taborišče mimo Sela pri štomažu in sv. Ane pri VrabČah. Ker je med tem začelo snežiti, je Ervin s skupino odšel k cerkvici Šenčur fk. 555 m), počakal tam toliko časa, da je sneg zabrisal sledove, odšel v Vipavsko dolino v Podrago k Medvedu, po dveh dneh pa v vsej tajnosti odrinil v Brkine. 14. februarja 1942 je Notranje ministrstvo z depešo (št. 428175) zahtevalo, naj energični oficir s pomočjo policije začne čistko »vse do aretacije ali . uničenja bande«. V tej ofenzivi so nastradali tisti, ki so pomagali Ervi-novim partizanom, v kolikor so se našli i'*drvi'!.loi v ''-»si^ku Bo^u so italijanski karabinjerjl aretirali J. Poč-kar.ia, M. Mislej, J Pavliča, L. Mi-sloja. 16. februarja je prišel na mesto operacij generalni inšpektor Javne varnosti Severio Polito, se osebno prepričal, da partizanov ni. in ukazal, naj prenehajo z nadaljevanjem ofenzive. 17. februarja je brigadni general F. Navarra-Viggiani odredil zaščitno lokacijo enot In sicer alpinski vod v ISazljah in inženirski vod v Storjah, istočasno pa dal ostalim postojankam poostrene ukrene glede odhoda iz postojank. Da' je bila ofenziva večjih razmer, dokazuje tudi pohvala, ki jo je komandant armad-nega zbora in komandant teritorialne obrambe s sedežem v Vidmu poslal preko generala F. Navarra-Vig-giani sodelujočim enotam: ». . . Prosim, da ste tolmač mojega zadovoljstva vsem vojakom, karabinjer.iem, oddelkom kraljeve vojske, milicije, agentom policije, ki so sodelovali v znani operaciji .. .« JANEZ KRAMAR vomi za vzpostavitev -miru v Kongu. Te ameriške ladje so že uporabili v različnih operacijah OZN in jih vodi eden izmed ru-šilcev ameriške vojne mornarice. V Kongu je stanje še vedno nejasno, O tem je sedaj razpravljal tudi Varnostni svet OZN in predsednik zakonite kongoške vlade Gizenga se bo udeležil konference na Madagaskarju, -kjer se bo sestal s Kasavubo, Combejem in Mobutom. Vndzajvutah MELBOURNE — LR Kitajska je kupila v Avstraliji milijon ton pšenice v vrednosti 27 milijonov avstralskih funtov. Kanada pa je Kitajski prodala 750,000 ton pšenice in 260.000 ton ječmena. WASHINGTON — Svetovna banka je v drugi polovici lanskega leta dala 12 posojil v skupnem znesku 232 milijonov 400.000 dolarjev. Sedaj znaša vrednost vseh posojil te banke že 5,4 milijarde dolarj ev. MOSKVA — V krimskem astro-fizičnem observatoriju so montirali najmočnejši teleskop v Evropi. Njegovo zrcalo ima premer 2.6 metra. NE V YORK — UNESCO je iz-, delal 20-letni program, po katerem bo vsakemu otroku v Aziji omogočeno osnovno šolanje. Za Izvedbo tega programa bo potrebnih 56 milijard dolarjev. TOKIO — Japonska socialistična stranka zahteva od vlade, naj odpove vojaško zvezo z ZDA ln naj sklene pogodbo o nenapadanju s Kitajsko in sovjetsko zvezo. LONDON — V prvi polovici fe-oruarja je v Angliji umrlo za in-fluenco več kot 2.800 ljudi. NEW YOK — 720 Znanstvenikov iz 38 držav, med katerimi je 30 Nobelovih nagrajencev, 21 članov sovjetske akademije znanosti ln 110 članov ameriške akademije znanosti, je podpisalo resolucijo, v kateri zahtevajo prepoved jedrskega orožja. FILMSKI DELAVCI V PORTOROŽU Od preteklega petka se mudi, v Portorožu večja skupina francoskih in italijanskih filmskih delavcev, ki bodo v ateljejih »Film-servisa« in na prostem v okolici Portoroža do sredine poletja snemali koprodukcijski film z delovnim naslovom »Surcoup« (»Pre-lisičeni« v prostem prevodu). Filmska zgodba govori, o pogumnih možeh in intrigah med borbami Angležev in Francozov vt času Napoleona. Film bo rež;ra Francoz Bromberge, glavno moško vlogo pa bo imel prav tako Francoz, in sicer Jean Marais. Film bosta v koprodukciji snemali pariška filmska družba LUX in rimska LUCE. medtem ko bo ljubljanski »Filmservis« nudil samo tehnične usluge. Seveda bo spet prišlo na svoj račun domače prebivalstvo vsega področja od Pirana do Umaga, ker bo v filmu potrebno zelo veliko statistov. Jule PROSLAVA DNEVA ŽENA V POSTOJNI V počastitev Dneva žena — 6. marca — so v soboto priredili y Postojni svečano akademijo z družabnim večerom v Jamski restavraciji. V programu se je poleg recitatorjev in orkestra JLA predstavil tudi mešani pevski zbor domače DPD Svobode. Prireditvi je prisostvovalo ve sto Postojnčanov in okoličanov. (ma) Delavski sveti v našem okraju bodo letos upravljali z obratnimi in osnovnimi sredstvi v vrednosti 70 milijard dinarjev — Še večja skrb za smotrno zaposlitev delovne sile V Kopru je minulo soboto zasedal razširjeni plenum Okrajnega sindikalnega sveta. Med gosti je bil tudi Član tajništva republiškega sveta ZSJ Roman Albreht, ki je med razpravo opozoril na naloge neposrednih proizvajalcev naše ga novega gospodarskega sistema. Osnova razpravljanja tega posvetovanja. ki so mu prisostvovali tudi predsedniki in tajniki občinskih odborov Socialistične zveze, občinskih sindikalnih svetov, občinskih ljudskih GOSPODARSKI KOMENTAR ^VLO o u m VI m Po dveh dneh intenzivnega dela je Zvezna ljudska skupščina sprejela nič manj kot 34 zakonov £"n odlokov, pomembnih za gospo-rstvo in njegov razvoj v pri-dnje. Zadnje zasedanje našega najvišjega oblastnega organa je bilo brez dvoma doslej med najbolj plodnimi in to ne samo glede na omenjeno število sprejetih predpisov, temveč tudi in zlasti glede na njihov pomen. Ko danes po sprejetju omenjenih predpisov stonmo pred njihovo izvršitvijo, moramo ugotoviti predvsem, da je nastalo nekako olajšanje spričo jasno začrtane poti, ki jo imajo sedaj gospodarske organizacije pred seboj. Ver mo namreč, da so priprave predpisov trajale dolgo, da so zato bili predpisi sprejeti potem, ko so pri njihovih pripravah sodelovali skoro vsi prizadeti, zlasti pa vsa gospodarska združenja. Ni dvo-, ma, da je to d&jstvo vjilivalo na hiter ¡postopek pri sprejemanju zakonov. dede kreditnega in bančnega sistema so bile izrečene kritične ripombe, ki pa v končni redak-■ji sprejetih zakonov niso bile upoštevane. Morda v tem pogledu še ni toliko jasnosti in pot, po kateri naj bi šli zlasti v razvoju bančne organizacije, zahteva v prihodnje še preučevanja. Temeljno je, da naj tudi v tem pogledu preidemo in dosežemo čim večjo poslovnost in pa da naj se tudi v bančni organizaciji in poslovanju čimbolj približamo komunam. Pri tem pa je še izredno važno vprašanje organizacije družbenega knjigovodstva, za katerega naj bi se postopno razvil in ustanovil poseben zavod. Gospodarske organizacije seveda najbolj zanima delitev dohodka, kakor tudi vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. V tem pogledu, kakor tudi glede razpolaganja s sredstvi, bodo imele gospodarske organizacije veliko svobodo, obenem pa tudi veliko in večjo odgovornost. Kajti pravilno razdeljevanje, uporaba in sploh razpolaganje s sredstvi, bo v prihodnje predstavljalo njihovo skrb in pokazalo bo stopnjo njihove zrelosti. Od pravilne uravnovešene uporabe sredstev bo zavisen uspeh ali neuspeh podjetij,- Politika, ki jo bodo delovni kolektivi v tem pogledu vodili, bo kmalu pokazala, če so pravihio razumeli sedanje ukrepe in svojo vlogo. Pri tem naj omenimo ozko gledanje nekaterih delovnih kolektivov, bolje njihcnnh komercialnih vodij, ki so menili, da bodo v tem sistemu najbolje odrezali, če povišajo cene in s tem dohodke svo-h podjetij in seveda tudi svoje, 'aka »politika« sloni na preveč enostavnih temeljih in je zato že j v začetku obsojena na neuspeh. Pri tem ne mislimo na posege \ javnih tožilcev proti tistim, ki so neupravičeno dvigali cene. temveč na ekonomski zlom take politike, če ne takoj danes, pa jutri. -žj- V PORTOROŽU BO USPEŠNA TURISTIČNA SEZONA Te dni so odpotovali predstavniki turistične službe avtoturlstičnega podjetja »Slavnik« v Skandinavske dežele in Zahodno Evropo, da sklenejo še zadnje pogodbe za zasedbo hotelskih kapacitet ob naši obali in pa pogodbe za tako imenovane trans-ferje — prevoze tujih turistov iz raznih pomembnejših prometnih križišč v naša letovišča in nazaj. Hotela »Palače« in »Central« v Portorožu pa sta že v zimskhl mesecih zaključila vse skupinske aranžmaje za celotno pred- in posezono ter glavno sezono 1961. Rezultat sklenjenih pogodb bo ta, da bo letos Portorož imel še več tujih gostov in lahko rečemo tudi že boljšo strukturo. Tako bo n. pr. otel »Palače« imel v glavni sezoni k dan eca. 2110 Skandinavcev, ki so se v preteklih letih izkazali, da spadajo med goste, ki največ potrosijo. odborov ter predstavniki večjih gospodarskih organizacij koprskega okraja, je bilo poročilo predstavnika OSS Koper Marjana Hodžarja o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Vse bolj se uveljavlja težnja po vključevanju neposrednih proizvajalcev v delavsko samoupravljanje, v odločanje o proizvodnji ter delitvi in uporabi dohodka. Gre torej za težnje po decentralizaciji v delavski samoupravi. Vključevanje neposrednih proizvajalcev v upravljanje pa bo odločilno vplivalo na povečanje proizvodnje, posebno še, ko bodo delovni kolektivi resneje obravnavali možnosti koriščenja skritih rezerv. Te so v nepopolnem izkoriščanju strojnih zmogljivosti, v odpravljanju ozkih grl v proizvodnji in v nesmotrni razmestitvi delovne sile. Analize kažojo, da je bilo v preteklih -letih 5—10 odstotkov odvečne de-lovne-slle v gospodarskih organizacijah. Ali z drugimi besedami: produktivnost proizvajalcev bi se lahko leta 1959 povečala od 1,071.0000 dinarjev — merjeno po doseženem družbenem proizvodu — na 1,131.000 dinarjev, lani od 1,175.000 dinarjev na 1,2-10.000 dinarjev in povprečni mesečni osebni dohdcik v gospodarstvu bi lahko bil za 1.200 dinarjev večji. Gre torej za temeljito proučitev upravičenosti obstoja nekaterih delovnih mest, za pravilno odrejanje normativov, ki bodo posameznika spodbudili k večjemu učinku dela. Pri tem pa ne smemo pozabiti na življenjske pogoje delovnega človeka, na njegovo fizično in moralno rekreacijo, kajti življenjski pogoji neposrednega proizvajalca nikakor ne smejo zaostajati za ekonomsko rastjo našega družbenega razvoja. Danes razpolagajo delavski sveti v koprskem okraju s približno štirinajst milijardami dinarjev (iz amortizacije in čistega dohodka). Pred dobrimi dvemi loti je ta vsota znašala komaj 7,5 milijarde dinarjev. Materialna osnova organov delavskega samoupravljanja pa je vsekakor znatno večja, če upoštevamo vrednost osnovnih in obratnih sredstev, saj se je lani približala 65 milijardam dinarjev, letos pa bo že okrog 70 milijard dinarjev. Med razpravo je tovariš Koman Albreht opozoril na odpravo mezdne miselnosti v proizvodnih odnosih in na vse večjo odgovornost delovnih ljudi pri upravljanju z družbenimi sredstvi. Kajti le tako bo moč doseči večjo rentabilnost gospodarskih organizacij in tudi večji osebni dohodek neposrednih proizvajalcev. III Naši kmetovalci so že sredi spomladanskih del na, svojih poljih In vrtovih. Na sliki so delavci Kmetijskega kombinata Koper — obrata v Izoli — ki okoli Mehanotehnike gnojijo zemljo za nasaditev kumaric Na javni radijski oddaji, ki je bila pred kratkim v Sežani, je zmagala ekipa mladinske organizacije Tovarne pletenin v Sežani. Na sliki: Silva Rodica, Anlta Semolčič in Ernica Gombač Iz začetnih razprav o osnutku plana kmetijstva za letošnje leto se že kažejo njegovi prvi obrisi. Letos, če ne bo vreme nagajalo, bo možno za 25 '/• povečati fizični obseg kmetijske proizvodnje, a njena vrednost, izračunana po stalnih cenah kmetijskih pridelkov v letu 1959, bi bila okrog osem njilljard 716 milljnov dinarjev. Zlasti se bo predvidoma razširila dejavnost družbenega sektorja z modernizacijo proizvodnih procesov in nabavo kmetijskih strojev. Tako bi lahko že letos imele kmetijske gospodarske organizacije 185 traktorjev in 18 silo-kombajnov. Pri tem bo treba upoštevati, da je predvideno 7000 ton porabe umetnih gnojil in vključenih v organizirano proizvodnjo 633 ha. Največji porast v strukturi poljedelstva bo verjetno zabeležen pri vrtninah, okrog 39 odstotkov, pri pridelavi krme, a žitaric bi posejali za 5 odstotkov manj kakor lani. Povr- NOV GASILSKI DOM NA BACU Minulo soboto je bil na Baču občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske gasilske zveze iz Ilirske Bistrice. Ugotovili so, da društvu rorimanj-kuje najnujnejšega orodja in materiala. Prav zaradi tega je treba pohvaliti požrtvovalnost članov, saj kljub temu uspešno delujejo. Tudi letos se bodo udeležili okrajnega gasilskega tekmovanja, kot največjo nalogo pa so si postavili zgraditev novega gasilskega doma, ki jim je res nujno potreben. Nekaj materialnih sredstev imajo. po svoji moči pa bodo prispevala okoliška podjetja in -prebivalstvo, saj jim gasilci vedno radi priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno. fr. BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN« šine pod žiti bodo na družbenih posestvih minimalne zato, da bi povečali živinorejo in povrtninarstvo, Iti se bo razširilo na 1900 hektarov, ne- GRADITEV KOMBINATA ZA PREDELAVO PREMOGA V KREKI Rudniki lignita v Kreki se bodo udeležili natečaja za posojila iz Splošnega investicijskega sklada. Ce bo omenjena investicija realizirana, bi rudniki v Kreki proizvedli lahko vsako leto 390.000 ton lignitnega koksa, 170.000 ton sušenega lignita, 33.220 ton katrana in 2420 ton fenola. NOVA PROGA SPLOŠNE PLOVBE IZ PIRANA Po uspelih poskusnih vožnjah je Splošna plovba iz Pirana dokončno uvedla krožno pomorsko progo okrog sveta za prevoz blaga. Prvo redno vožnjo na tej progi bo opravila motorna ladja »Slavonija«, ki ima 12.000 ton in ki so jo pred kratkim zgradili v Pulju. Ladja bo na poti okrog sveta približno tri mesece. Ker bo plulo na tej progi več ladij, bodo odhajale iz matičnega pristanišča v razdobjih 30—40 dni. Vse te ladje bodo nove, SE ENO NASE PODJETJE BO GRADILO V PAKISTANU Beograjsko podjetje Energopro-jekt bo v Pakistanu gradilo jez Murtazi in ob njem na 15 tisoč hektarih namakalno področje. To bo že drugi tovrstni objekt, ki ga gradi Energoprojekt na reki Go-mal. SPLAVITEV NASE NAJVEČJE LADJE V februarju so v reški ladjedelnici 3. maj splavili naš največji supertanker »Sevojno«, ki ima 32.600 ton nosilnosti. Gradnjo tega največjega, doma izdelanega tankerja je finansirala Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, ki bo finansirala gradnjo še enega podobnega tankerja. koliko manj površine pa bodo zajeli travniki in pašniki. Glode živinoreje kaže, da bo konec leta okrog 6000 'glav govedi v zadružnih ekonomijah in posestvih. Verjetno pa Je, da bodo letos v Sežani spitali 800 prašičev-pršutarjev. Ce letos vreme ne bo nagajalo, si sadjarji obetajo pridelati 10 tisoč ton sadja, predvsem jabolk in češpelj v novih nasadih. Le-teh bodo letos predvidoma obnovili na 77 hektarih, medtem ko bi obnovili 37 ha vinogradov zadružnih ekonomij. Glede investicij velja omeniti, da bodo znatno večje, kot so bile lani in se bodo sukale okrog milijarde So« milijonov dinarjev. TRGOVINA NA HRPELJSKEM IN NJENI PROBLEMI Preteklo nedeljo je imela v Hrpe- 4n druge nerodnosti, zaradi česaT ra- ljah letni občni zbor sindikalna podružnica trgovskega podjetja »TI-MAV«, ki je bilo ustanovljeno leta 1958. Realizacija bruto prometa v preteklem letu je znašla 400 milijonov dinarjev. Letni plan so presegali za 40 milijonov. V 23 poslovalnicah tega podjetja je zaposlenih 74 ljudi. Na območju hrpeljske občine ima »TI-MAV« 18 poslovalnic, v sežanski občini pa 5. Dve poslovalnici sta specializirani za železninsko stroko. Razen tega vzdržuje podjetje tudi pekarno v Podgradu. Iz letnih poročil je izzvenela ugotovitev, da podjetje posluje še vedno v bistveno nelzbolj-šanlh pogojih tako glede ureditve ln založenostl trgovin kakor tudi glede strokovnega kadra. Sindikalna organizacija je doslej nosvečala premalo pozornosti izobraževanju članstva. Zaradi napačnega pojmovanja samoupravljanja In nepravilnega odnosa do odgovornosti so se v nekaterih poslovalnicah pojavall primanjkljaji ¿m t ■Bnut Vi^fca: KAKO SMO INVESTIRALI V letih 1957 do 1961 smo v koprskem okralu investirali nad 38 milijard dinarjev. Približno 14 •/. te vsote Je bilo investiranih v obratna in 86 odstotkov v osnovna sredstva. Okrog 24,5 milijarde dinarjev je bilo gospodarskih naložb. S temi in že obstoječimi naložbami je bil družbeni bruto proizvod lani realiziran za 113 odstotkov več kot v letu 1956. Prav tako je bil v teh letih podvojen tudi narodni dohodek, ki je leta 1960 dosegel že vrednost 65 milijard dinarjev. zen škode podjetju niso izostale tudi kazni raznih Inšpekcij. Kritično je bilo ocenjeno dejstvo, da med letom ni bilo nobenega sestanka vseh članov sindikata In so zadeve podjetja reševali le na 8 skupnih sejali delavskega sveta in upravnega odbora ter na eni sami seji upravnega odbora. Na teh sejah pa so bila večinoma obravnavana vprašanja osebnega značaja, premalo pa vprašanja celotnega poslovanja podjetja. Žalostna dediščina, ki jo je pred dvema letoma prevzelo podjetje od reorganiziranih kmetijskih zadrug, ni nudila spodbudne osnove za razvoj trgovske mreže na tem območju. Zastareli, tesni in pomanjkljivo opremljeni lokali ln skladišča, iztrošena prevozna sredstva, za katera še danes nimajo garaže, zasilni upravni prostori, vse to je izzivalo nujno potrebo po investicijah, ki jim podjetje v tem kratkem razdobju obstoja ni bilo kos. Novi način delitve dohodka obeta boljše možnosti za ustvarjanje sredstev za vsestransko Izboljšanje sedanjega stanja. Za letos so predvideli zgraditev novega skladišča. Prav tako bi radi uredili specializirano trgovino za obutev in tekstil. Govora je bilo tudi o oblikovanju cen potrošnim artiklom. Podjetje dela z minimalno 12-odstotno maržo. Cena za glavne po-trošne artikle je dirigirana, za ostalo blago pa se kalkulirajo cene na podlagi nabavnih cen s prlbitkom dejanskih stroškov in marže. Oddaljenost nabavnih središč zvišuje stroške nabave, kar povzroča razlike v cenah pri nekaterih artiklih v primerjavi s cenami za te artikle na drugih po-, dročjih. Razpravljali so tudi o razmeroma nizkih plačah trgovskih uslužbencev na tem področju. Imajo sicer pravil- nik o nagrajevanju po učinku, ki pa doslej ni prišel do vidnejšega izraza, ker morajo poslovalnice, ki presegajo predpisani promet, kriti nedoseženi plan prometa v šibkejših poslovalnicah. Sklenili so, da bodo stremeli za čim večjim znižanjem stroškov z varčevanjem potrošnega materiala, varovanjem živilskih artiklov pred pokvarjenim, omejevanjem stoječih zalog blaga ter odpravo kreditiranja blaga potrošnikom, ki bremeni obratna sredstva podjetja. Končno so izvolili nov sedemčlanski sindikalni odbor in 3 člane nadzornega odbora. J. Z. NEKAJ ZANIMIVIH IZ SEŽANSKE OBČINE Občinski zbor je lani na sedmih ločenih sejah obravnaval šest zadev in prav toliko zadev je obravnaval zbor proizvajalcev na devetih sejah. Skupnih sej obeh zborov je bilo sedem z 251 točkami dnevnega reda: 37 odlokov, 1 pravilnik, 37 odločb, 6 sklepov o najemu posojil, 61 premoženjskih pravnih zadev, 30 poroštvenih izjav, 50 imenovanj in razrešitev (brez volitev članov 11 svetov) in 26 ostalih zadev. Na eno skupno sejo odpade povprečno 36 zadev. Od svetov sta bila najbolj aktivna svet za družbeni plan in finance, ki je ha desetih sejah obravnaval 156 zadev in svet za pro-sveto in kulturo z 8 sejami in 09 točkami dnevnega reda. Na dan 31. decembra 1960 je bilo v občini 18.873 prebivalcev, od tega 9.238 moških in 9.635 žena. Na mesec je bilo izplačanih povprečno 250 socialnih podpor in 52 štipendij. Deaktiviranega in uničenega je bilo 3.000 kg eksplozivnega materiala iz druge in tudi še iz prve svetovne vojne. V preteklem letu je bilo v občini 107 zborov volivcev. Izdanih je bilo 16 gradbenih dovoljenj in 82 soglasij za adaptacije in večja popravila, izvršenih pa je bilo 20 tehničnih pregledov, zakoličenih pa je bilo 22 gospodarskih in stanovanjskih objektov. Dohodki občinskega" proračuna so znašali 238 milijonov, izdatki pa 210 milijonov dinarjev. V občini je 4.712 zavezancev, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva. Ta davek plačujejo od 154.987 zemljiških parcel v 74 katastrskih občinah. Samo posestnih listov je 13.736. , Do konca leta je bilo v občini zabeleženih skupno 970 motornih vozil, od teh S42 privatnih (skupno 1 vozilo na 19,4 prebivalca). Od 51 agrarnih skupnosti Je bilo do konca leta dokončno urejenih 40 primerov. Od skupne površine 46.514 ha je v občini 12.025 ha zemljišč v družbeni lasti. Upravni organi Občinskega ljudskega odbora (brez krajevnih uradov ln sodnika za prekrške) so prejeli 18.929 pošiljk (1.298 več kakor v letu 1959), odposlali pa so 26.000 pošiljk. Izrečenih je bilo 235 upravnih kazni proti kršiteljem predpisov o prometu na Javnih cestah. Poiofsio odprto kopališče y Izoli Z ukinitvijo podjetja Plinarna v Izoli, zaradi novih gradenj na tem mestu je bilo ukinjeno tudi poslovanje Javnega kopališča, ki je bilo vezano na plinamo z gretjem vode. Z ukinitvijo Javnega kopališča je nastal problem, o katerem so razpravljali na sestankih krajevnih organizacij SZDL, na zborih volivcev in drugo. Ker je bilo negodovanje veliko in je .problem postajal vedno bolj pereč, je bilo treba nekaj urediti. Kombinat živilske industrije soDelama-ris« iz Izole je sporazumno z občinskim ljudskim odborom vgradil v javno kopališče kotel s kapaciteto 3 m3 vode z vsemi pripomočki in regulatorji za segrevanje. V soboto so izvršili poskus in se voda segreje v 30 minutah do 70 °C ter lahko dela 9 kabin s toplo vodo -nepretrgano. Za kurjavo bo kopal šče uporabljalo ža-govino in oblovino nodietia Mala oprema, ki je v neposredni bližini. s čimer bi bili stroški kopališča zelo nizki. Kopa-lrrco bodo odprli že v tekočem tednu. Kolektivu Delama-risa so prebivalci Izole hvaležni in' se zahvaljujeio za razumevanje, ki so ga pokazali ob reševanju tega komunalnega problema. Davorin Reščič V Piranu so v počastitev Dneva žena priredili strelsko tekmovanje z 2raC.n0 puško med mladinkami slovenske in italijanske gimnazije ter med pionirkami slovenske in italijanske osemletke. Štiri najboljše udeleženke so prejele pismena priznanja. Najboljša med vsen:: je bila Anita Rozzier, ki je od sto možnih dosegla 82 .zadetkov. Na sliki so udeleženke tckmovania z vodstvom Strelske družine »IX. korpus« v Piranu po tekmovanju Medsebojno sodelovanje pionirjev, mladine in članov šolske zadruge v Šmarjah nad Koprom obeta to leto izredno lepe uspehe.. Ze prvi pregled -ku'>;iih nalog, ki so si jih zadali v letošnjem jubilejnem letu v okviru pionirskih iger, kaže, da so s številnimi pismenimi nalogami »Naš kraj danes in jutri«, z uspešno zaključeno .akcijo za pomoč alžirskim otrokom ter z oddajo oziroma z uspelo prireditvijo »Pokaži, kaj znaš« in doslej najlepšim pustovanjem izpo'nlll že dobršen del svojega programa. Na nedavnem sestanku v šoli so se zato dogovorili vsi tekmovalci za vrsto nalog. Predvsem bodo sami opravili vsa dela na šolskem vrtu in v sadovnjaku ter bodo za prihranjeni denar kupili fotoaparat, ki bo služil pionirskemu fotokrožku. Ostali program so si razdelili na posamezne mesece. Za Dan žena so že pripravili zahteven kulturni program, s katerim so se predstavili ženam, še ta mesec kanijo organizirati literarno-glasbeni večer, na večer 27, aprila pa bodo pripravili ob tabornem ognju , prireditev pod naslovom »Borci pri-povedujejo«. Marljivo tki se m ">11 Smarčani pripravljajo tudi že na ob-čii'"'',i) «rlaihfno revi o medtem Ho bodo Dan mladosti počastili s samostojno iizkuitu.no revijo. Tudi mladi amaterji kulturniki ne mirujejo. Ti^W iS -.5' «i ||i : rI ' A í i. pit / p Minuli petek je imelo prosvetno društvo »Janko Premrl-Vojko« v Dvorih nad Izolo letni občni zbor. V društvu je včlanjenih 95 članov in zelo razveseljivo je dejstvo, da prevladuje mladina. Pri društvu sta doslej delovali dramska sekcija in knjižnica, ki ima nad 300 knjig. Na občnem CED V.-o-vr. Zapl;ala sem »i takrat to v beležnico. Obnovili bodo starodavni loltavski Tabor in pripravili to in ono, jc govorila Sonja, otem me je ponovno na pomemb-ost bližajočega sc dogodka spomnila kratka vest našega dopisnika o prizadetosti mladih Lokavcev, ker so jim nepoklicani stanovalci zasedli Tabor in ga zato ne morejo obnoviti. vitna lastnost je, da so bili mogočni nekoč, da so se udinjali na-cifašizmu in da so velikani na političnem in gospodarskem področju tudi v današnji, povojni Nemčiji. Toda to ni samo mo-ralno-načelna, ampak tudi moral-no-človeška drama, ki sooča človeka s pojmom osebne in družbene morale, vojne, zločina, smrti. Problematika je zamotana, morala ni odrešujoča, je pa svareče obtožujoča, analitično prodorna, sugestivna in zelo aktualna. Od gledalca zahteva Sartre miselni napor pri gledanju in ga potegne v premišljevanje. Vendar ga tudi ponlača s privlačno napetimi prizori, z ostro akcentuiranimi polemičnimi dognanji in resnico, ki se vtisne globoko v snomin. Ansambel MG iz Ljubljane je bil kos zahtevnemu besedilu. Režiser Jože Gale je dal prizorom dinamiko in tekst primerno krajšal, ker je izredno dolg. Posebna zasluga igralskega ansambla je, da je znal ustvariti ustrezne notranje odnose med liki v igri, da se v besedni iznajdljivosti in pan-tomimi ni ponavljal. Svojevrsten poudarek režiji in igri j'e dal scenarist Sveta JovanoviČ. Bil je to nadih predsmrtnega aristokratskega okolja. Najbolj sugestivna TEČAJ ZA PROFESORJE IN INŽENIRJE V PORTOROŽU Zavod za napredek šolstva LRS prireja s sodelovanjem Društva matematikov in fizikov LRS ter ob pomoči nuklearnega inštituta »J. Štefan« prvi dvodnevni seminar izbranih poglavij moderne fizike. Seminar bo v Portorožu v petek 17. in v soboto 13. marca 1961. Pričetek bo vsak dan ob 10. uri. Prijave pošljite na Zavod za napredek šolstva LRS — Ljubljana, Zupančičeva 3, najkasneje do 10. marca. Na seminarju bodo obravnavali dve važni področji moderne fizike. Prva serija predavanj bo obravnavala ""ljnrevodnike. druga serija pa razpad beta. Zaželeno je, da bi se seminarja udeležili vsi naši profesorji in inženirji. in zrela je bila brez dvoma kreacija Vladimira Skrbinška, za kar je prejel tudi letošnjo Prešernovo nagrado. Intenzivno, poudarjajoč živčno razkrojenost. jc oblikoval svoio vlogo Janez Albreht. V ženskih vlogah sta se odlikovali Judita Hahnova in Nika Juvano-va ter v manjši, toda pomembno simbolični vlogi Tina Leonova. Eno izmed glavnih vlog, toda bolj bledo in brez posebne moči, je odigral Franck Trefalt. V prihodnjih dneh nas obišče spet ansambel MG, tokrat z veseloigro »Vdova Rošlinka«. Torej za vsakega nekaj! Z, L. BLIŽAJO SE FESTIVALSKI DNEVI Tradicionalno vsakoletno srečanje jugoslovanskih poklicnih gledališč v okviru Sterijinega pozorja v Novem Sadu Je sprejelo pod svojo streho slušno ln televizijsko igro. Prireditveni odbor še ni določil repertoarja, vendar so ocenjevalne ln izblralne komisije že na delu. Zanimivo je, da sta Smoletovo Antigono prijavili kar dve gledališči: mariborska in ljubljanska drama. Drugi gledališki festival bo od 27. marca do G. aprila v Sarajevu. To bo pregled jugoslovanskih malih odrov in imajo že točno določen program. Nastopili bodo ansambli iz vse države, iz Slovenije Eksperimentalno gledališče In Oder 57 iz Ljubljane. TUDI AMATERSKI ODItl SE PRIPRAVLJAJO NA REVIJO Pisali smo že, da bosta letos v Sloveniji kar dve reviiji za amaterske igralske družine, Prva bo meseca maja na Jesenicah .in bo vključevala predstave za mlade ljubitelje gledališča, druga pa bo dva tedna kasneje v Zagorju in je namenjena odraslim. Posebna ocenjevalna komisija hodi zdaj po terenu in si ogleduje predstave prijavljenih skupin. Prvi so se prijavili za revijo na Jesenicah Trboveljčani, in sicer so pripravili uprizoritev Modrove dramatizacije »Kekeai. Za revijo v Zagorju pa so se prijavile do zdaj dramske skupine iz Kranja, Kočevja in Vrhnike. Na letošnjem repertoarju dramskih družin je videti, da je vpliv revije pozitiven. Med prva prijavljena dela se je do zdaj uvrstila Pa-trickova vojaška igra »Vroča kri« in slovenska noviteta »Včeraj popoldne« avtorja Stefanca. Govorijo tudi o zanimivo sestavljenem spominskem večeru o Ivanu Cankarju ln po vsej verjetnosti tudi o kvalitetni klubski prireditvi oziroma akademiji. Letošnje leto je z zakonom o finančni samostojnosti šol postavilo vse naše šolstvo pred težke in odgovorne naloge. Učiteljski kolektivi so doslej večinoma pasivno sprejemali odločitve okraja, ki jih jim jc posredoval ravnatelj. Po novih predpisih bodo postale šole samoupravna telesa, ki bodo sama razpisovala učna mesta, sama določala plače uči-teljstvu v nekem določenem razponu in tudi sama nagrajevala po delovnem učinku. Posebno važno vlogo bo Imel učiteljski in vzgojiteljski zbor, ki bo predlagal vse spremembe šolskemu odboru v odobritev. Nove spremembe zahtevajo od učiteljstva tudi več aktivnosti in politične zrelosti. Ze s 1. januarjem 1SC1 ima učiteljska plača gibljivi del, ki znaša 5 odstotkov In ki ga dodeli kolektiv posamezniku po njegovem učinku. Prav teh 5 'h, ki preračunani v denar ne pomenijo mnogo, bo preizkusni kamen za večino šolskih zborov. Kolektivi bodo morali sami poiskati norme in kriterije za meritev učinka v prosvetnem delu. To ne bo lahko delo, saj tega doslej še ni nihče resneje poskušal. Sindikat prosvetnih delavcev piranske občine je zbral večino svojega članstva, ki šteje 100 ljudi, na delovnem sestanku dne 2S. februarja. Sestanek je bil skoraj v celoti namenjen samoupravljanju Sol in je precej razgibal učiteljske vrste, čeprav bi mogla biti razprava o samostojnosti šol še intenzivnejša. Glavni referent je bil predsednik društva Avgust Gojkovič, zelo dragocene in pomembne misli pa so prispevali tudi tovariš Davorin Ferligo.i, predsednik občinskega ljudskega odbora, tovariš Milan Grlj, občinski sekretar ZK in tovariš Venturini, predsednik okrajnega Zavoda za samoupravljanje. Tovariš Ferligoj je govoril o gradbenih perspektivah v šolstvu v tem REPORTAŽNI ZAPISEK IZ LJUDSKE PROSVETE SONJA PLACER je v Lokvi pri Divači že deset let učiteljica in ena najprizadevnejših ljudskoprosvet-nih delavk. Tudi njena zasluga je, da sodi PD Tabor v Lokvi med najboljše v našem okraju * ... .. Vzroka torej dovolj, da obiščemo Lokev, Tabor in seveda Sonjo. Nisem verjela, da je tisto večje poslopje za Taborom šola, dokler mi tega ni potrdila domačinka, ki je prišla slučajno mimo. Tako tiho in mirno je bilo vse okoli, le iz sosednega otroškega vrtca je bilo slišati skozi odprto okno pesem o mamici. Seveda, bližal se je 8. marec. Lahno žvenlcetanje me je pripeljalo v I. nadstropje šole. Ob debelo namazane kose belega kruha so se vrstile skodelice tople kave. Kmalu bo odmor. S Sonjo sva bili takoj sredi pogovora, ki so ga prekinjala navdušena sporočila — izrečena z žarečimi očmi in polnimi usti —, da je zunaj tovariš, ki jih »slika za Jadran«. Prihodnjič bodo videli slike v Barčici. Najin pogovor pa je tekel o starodavnem taboru in o sedanjem delu PD Tabor. Stavba lokavskega tabora je stara 500 let, prosvetno društvo pa slavi svoj 70. jubilej. Lokavci so se odločili, da bodo nadeli stari stavbi novo notranjo podobo. Finančno jih je pri tern podprla Hladilnica Dekani, ki gradi v vasi nov obrat za sušenje kraškega pršuta, in je zato prispevala pol milijona dinarjev. Lokavci so se hoteli tudi izkazati in lotili so se prostovoljnega dela. Do zdaj so opravili 120 prostovoljnih delovnih ur, od tega veliko mladinci In mizarji, med odraslimi pa največ Anton Božeglav in jože Cok. Malenkost je prispevala tudi sežanska občina. Pred časom so obnovitvena dela zastala, ker je Hladilnica naselila v taboru nekaj ljudi, ki jih nujno potrebuje pri zidavi svojega obrata. Obljubili pa so, da bodo marca, to se pravi še ta mesec, vse izpraznili. Po načrtu naj bi bila v zgornjem prostoru tabora telovadnica z vsemi sanitarijami in televizorjem, spodaj pa več prostorov, kjer bi našla zatočišče knjižnica In klub družbenih organizacij. Na nedavnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vseh organizacij in društev, so sklenili, da bo uradna otvoritev in slavje ob proslavi 70-letnice prosvetnega društva v začetku junija. Ob tej priložnosti bo domača dramska družina v Sonii-ni režiji zaigrala Dickensovcga »Cvrčka«. — Dolgo ste že v Lokvi? Je bilo to vaše prvo službeno mesto? — me je zanimalo. Sonja se je nasmehnila: — Ko smo se absolventke učiteljišča zglasile pred enajstimi leti na prosveti v Kopru, nam je inšpektor rekel, da bomo spoznale »elektriko v Istri«. Dodelili so me v Rakitovec. Svetila sem s petrolejko in imela na Soli več miši kot učencev. Lahko si mislite, kaj .ie to pomenilo za neizkušeno Ljubljančanko. Toda že drugo leto sem prišla v Lokev in tu sem že deset let. Všeč mi je. Danes ne bi več zamenjala kraške burje za ljubljansko meglo. Sonja v svoji skromnosti nI omenila, da se je v teh desetih letih v veliki meri po njeni zaslugi razmahnilo prosvetno delo v Lokvi in da je za to žrtvovala veliko prostih ur in truda. Njeno dobro počutje v Lokvi pa poslovnem letu, o finančnem stanju občine in končno prikazal šolsko problematiko tudi še v nekem širšem okviru. Povedal je tudi, da družba ne bo le dajala finančnih sredstev šoli, temveč bo prav z razdeljevanjem teh sredstev tudi kontrolirala delavnost in življenjskost šole. Ob zaključku zborovanja je učlteljstvo sklenilo, da bo v maju skupinsko obiskalo Slo- vensko Koroško in slovenske šolo v Avstriji. Izlet bo organizirala tova-rišlca Zorčeva. Delovni sestanek 9e je zaključil v zelo optimističnem vzdušju. Posebne omembe je vredna tesnejša povezava med člani ljudskega odbora ln med vsem učlteljstvom, ki je bila dosežena prav na tem sestanku. J. B. Prosvetni delavci osnovne šole v Postojni so sklicali konec februarja širši roditeljski sestanek, na katerem sta seznanila tov. ravnatelj in tov. Sotlar starše o šolskih problemih in uspehih. Postojnska osnovna šola ima pouk kar v treh zgradbah. Poučujejo v treh izmenah. Otroci, ki imajo pouk zjutraj ali opoldne, morajo na vrat na nos zapustiti razrede, da dajo mesto naslednji skupini. V teh razredih se stoli nikdar ne ohladijo in razredi se le redkokdaj prezračijo. Na posameznega otroka pride 1,50 m- prostora. Sanitarni prostori niso le pomanjkljivi, marveč tudi tesni in nehigienični, brez umivalnice, ki bi bila nujno potrebna. Načelo naše socialistične domovine je — zdrav duh v zdravem telesu. Kako naj učitelji in učiteljice izpolnijo to nalogo, ko pa nimajo otroci niti najnujnejšega za svoj razvoj. Mar ni" nikakršnih virov, da bi našim otrokom, na katerih gradi naša družba vse svoje upe, zgradili novo šolo? ObLO Postojna nima dovolj sredstev, nemara bi pa lahko priskočila na pomoč OLO Koper ali republiški svet v Ljubljani. Le v novi šoli, v čistih in zračnih učilnicah bi mogli otroci dobro napredovati. Postojna mora dobiti novo osnovno šolo čimprej. T. razumemo še bolj, če vemo, da je poročena z domačinom in da ima dva prisrčna otroka. — Samo še vprašanje glede televizorja: imate zanj sredstva7 — Ne. Toda občinski odbor SZDL v Sežani je razpisal posebno tekmovanje, pri katerem sta med nagradami tudi dva televizorja. Pri nas na različnih področjih dobro delamo, prepričani smo, tla bo en televizor naš. Sicer samozavestno, vendar precej upravičeno. • • * Nazaj grede sem se ustavila pred lepakom na Zadružnem domu, ki je napovedoval gostovanje Goriškega gledališča z Bevkovo »Krivdo«. In potojučega kina iz Rodika. Mimo je prišla Krašcvka, ki sem jo prej vprašala, kje je šola. — Ste našli učiteljico? — Ja. Gledam vaš zadružni dom. Pa gledališče imate in kino. — To pa to. Tudi naši so pridni. Kino pa nI kaj prida. Lahko pa bi imeli svojega. Veste, naš zadružni dom z dvorano je bil prvi na Primorskem po osvoboditvi. Takrat so nam dali na izbiro: kaj hočete — kinoprojektor ali bika? Odločali so živinorejci in rekli: bika. In tako zdaj nimamo ne bika, ker ga ne potrebujemo, in ne kina. Zdaj nekaj obljubljajo, da bomo dobili tisti projektor. Vsi smo se smejali. — In televizor boste imeli tudi, — sem še rekla, — pa boste modernizirani in sodobni. In potujočemu kinu iz Rodika se boste lahko zahvalili za sodelovanje s slabimi filmi. Z. L. Prav gotovo je ena najpomembnejših knjig, ki jih je v zadnjem času Izdala Mladinska založba, LJUBLJANA V ILEGALI. Gradivo za to knjigo so zbrali In uredili Marica Cepe, Vladimir Krivic in Miro Luštek. Knjiga ni zgodovina okupirane Ljubljane, niti poskus opisa raznih dogodkov. Zapiski, ki so v knjigi zbrani, so namenjeni zlasti tistim, ki okupacije niso sami doživeli ln zgodovinarjem. da bi laže razumel) dogodke preteklih dni ln naš čas. Celotno delo bo izšlo v štirih knjigah. Prvi dve bosta obsegali leto 10-11, ko se je pripravljala in porajala vstaja. Knjiga je Izšla ob 20-Iet.nlci revolucije Ln je bogato Ilustrirana. DAN SOLE »JANKA PREMRLA-VOJKAo V KOPRU Ob obletnici smrti narodnega heroja Janka Premrla-Vojka, po katerem nosi ime I. osnovna šola v Kopru, s« priredili učenci vseh razredov v gledališki hiši nedeljsko dopoldansko prireditev, ki je obsegala 20 točk. Pred nabito polno dvorano součencev, gostov s sosedne šole in staršev so se zvrstili na odru vsi — od najmlajših do najstarejših s pevskimi točkami, recitacijami, prizorčkl in folklornimi plesi. Na sliki vidimo učence V. razreda pri zborni recitaciji. Uvodno besedo na akademiji je spregovoril predsednik šolskega odbora Leon Perhavc BOREC, ST. 2 Iz vsebine: F. S.: Izobraževanje na prvo mesto, IVAN NOVAK-OCKA: Opozarjali smo na fašistično nevarnost In pripravljali množice na odpor. MARTIN GREIF: Zoreli smo v mlade komuniste, VIKTOR STOPAR: Samo do devetega poglavja, IVAN KREFT: Manifest »Kaj hočemo«, ANDRINA 2AUCER; Pred vojno na severni meji, RUDI PUSENJAK-URAGAN: Mladoletnik v Glavnjači, JOŽE STRA2I-SCAR-MIIIA KLLNAR; Rdeča odeja, VIKTOR STOPAR: Sestali smo se v hišici na hribu, PEPCA KARDELJ: Ljudem, ki so mu bili nevarni, je izdajalski režim namenil Bilečo, MIHA KLINAR: Stolpec smrti, Velik uspeh razstave »Okupatorjevi zapori in internacije«, F. š.: Film o grozotah koncentracijskih taborišč, MARICKA 2NIDARSIC: Napis na nagrobnik, Petič po stezah partizanske Jelovice, IVAN JAN: Ko ie minil prvi dan bojev, MILE PAVLIN: Razplet na Pokljuki, MARICKA 2NIDARSIC: V partizanski bolnišnici, R. S. NEIL, (prevedla K. S.): Ponoči skozi Maribor, TONE SELISKAR: Veseljaška, GIULIO MAZZON, prevedel L. V.): Brlgante, WINSTON CHURCHILL, (prevedel L, V.): Presenečenje meči pripravami na »Barbarosso«, MIRAN OGRIN! Odgovor de Gaullu, MILE PAVLIN: Zmagati ali umreti, J02E SlRCELJ: Eichmann in Eiclimaimi. * N O V O N A KNJIŽNI POLIC! ★ NOVO NA ECMJ8ŽN8 f O L I C ! iV NOVO NA KNJIŽNI FOlSCfl^ MIHAIL VASILJEV in SERGEJ GUŠCEV (Odlomek iz utopističnih reportaž. Izdala Mladinska knjiga, prevedel Severin Šali, opremil Dušan Premrl) Rada bi z vami posanjarila o 21. stoletju! Tako sva rekla, stopivši čez prag majhnega laboratorija, profesorju Georgiju Iljiču Bab a tu, znanemu po svojih delih na področju industrijske uporabe visokofrekvenčnih tokov. Laboratorij je bil ves natrpan z radijskimi aparaturami pa z jeklenimi in bakrenimi žicami, ki so bile zvite kot ladijske vrvi. — Pazite! Ne dotikajte se naprav, ker so vključene, — naju je opozoril profesor. Previdno sva se ogledala, da ne bi po nesreči sedla na kak »električni stol«, in vzela y roke be-ležnico. Težko je reči, kaj je v življenju profesorja Babata važnejše: ali znanstvena ali književna dejavnost, On je avtor mnogih zelo zanimivih izumov in pisatelj mikavnih poljudnoznanstvenih knjig in člankov. Predlagal je visokofrekvenčno kalitev jekla, gradnjo kamnitih cest, pri katerih bi žga-Ii temelj s tokovi visoke frekvence, njegova zamisel je visokofrekvenčni sveder in visokofrekvenčni transport, oskrba letal z energijo s posredovanjem energetskih žarkov in pojoče električno sonce. Je neizčrpen v najizvir-nejših znanstvenih zamislih. Nedavno nama je pokazal lomljeno korekturo svojega velikega romana »Magnetron«, ki se bo v kratkem pojavil na knjižnem trgu. Toda danes sva obiskala Babata učenjaka, ne književnika. — Pravite: posanjariti... je rekel G. I. Babat — Toda če niso sanje osnovane na čvrsti razumski podlagi, potem je sleherna sanja le puhla fantazija. S svojo zamislijo se učenjak in iznajdi-telj lahko prenese v prihodnost, zato pa mora z nogami tembolj krepko stati na zemlji. V zgodovini tehnike so tudi primeri, ko so sijajni izumi živeli le kratko dobo, Bleščeče je zasijala, pa tudi takoj ugasnila Jabločkova žarnica, Lodingova »hruška« pa gori še danes. Veliko ustvarjalnih zamisli, veliko semen jutrišnjega dne zori v znanosti, v izumitelj-fitvu, toda vsa ne bodo rodila sadov. Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih, nravi pregovor. Mi pa želimo izbrati taka semena, take zamisli, ki bodo jutri res zacvetele. To je bistvo naloge raziskovalcev in izumiteljev. Toda najti ta semena, določiti, kaj pravzaprav se bo razvilo v prihodnjih dosetletjih — to je težka naloga. Nemara je ravno znanstvena fantastika včasih tako klavrna: pisatelji očividno niso izbrali pravih semen. Pravite, da vas zanima visokofrekvenčni transport in njegova bodočnost. Osnova tega transporta je kaj preprosta. Če oo nad-zemskem vodu ali no podzemskem kablu pošiljamo izmenični tok visoke frekvence, torej tok, ki spreminja svojo smer več stokrat hitreje, kakor v običajnem električnem omrežju, se okrog voda pojavi naglo se menjajoče elektromagnetno polje, iz katerega lahko črpamo energijo za pogon tako imenovanega visokofrek-ventnega transporta (VET). Električne signale v obliki radijskih valov sprejema tudi antena običajnega radijskega sprejemnika, toda njihova jakost zadostuje le za zvezo, ne pa za nadaljnje energetsko izkoriščanje. V bistvu imajo visokofrekvenčna vozila prav tak sprejemnik z anteno za sprejemanje. Antena . opasuje stroj in v stroiu nastane električni tok, ki po nizu pretvorb poganja elektromotor. Radijska tehnika je danes že tako razvita, da omogoča polete letal in raket, ki jih vodijo radio-telemehanske naprave. To so nekaki »možgani« stroja. Preizkušnje visokofrekventnih vozil, ki so bila v naši deželi izdelana 1943. leta — v ognju ene najhujših vojn — so pokazale, da visoko-frekventna energija niso le »možgani«, temveč tudi fizična moč stroja. Da bi v stroje lahko vgradili električne motorje, ki bodo dobivali energijo brez vodov, je najprej treba poskrbeti za obilje električne energije. Zato bomo »razcvet« visokofrekvenčnega prometa dobili bržkone šele čez 10 do 20 let. Za visokofrekventni promet bo treba pripraviti tudi ulice in ceste: prebiti asfalt in beton in pol metra globoko pod cestišče položiti kabel, ob cesti pa zgraditi pomožne elektrarne. To delo bo najdražje in najtežje. Polaganje kabla na dolgih magistralah (Moskva—Simferopol, Moskva—Kuj-bišev in drugih) se danes še ne izplača. Z visokofrekventnim transportom tekmujejo mladice drugega »zrna« in obetajo bogate sadove. Kot veste, v oceanih že plovejo daljnoplovne podmornice z jedrskimi motorji, zgrajen je atomski ledolomilec, v delu so načrti jedrskih motorjev za letala, ki bodo lahko nekajkrat obletela Zemljo, ne da bi se morala spustiti in vzeti gorivo. Toda težkega jedrskega motorja ne moreš postaviti na lahko vozilo. Zato bo v mestih in predmestjih bolj smotrno vpeljati'visokofrekventni promet, namesto avtomobilov z jedrskimi motorji in batnimi motorji notranjega izgorevanja, da bodo proti koncu 20. stoletja že šli v staro šaro. Visokofrekventna vozila bodo lahko z uspehom opravljala prevoze v tovarnah, med obrati. V zadnjih letih raste in se krepi nov zaveznik visokofrekvent-nega prometa — polprevodnik. Ne vem, ali ste morebiti že slišali izraz »dremajoče omrežje«. To so podzemski vodi, ki običajno ne uporabljajo energije. Komaj pa se na cesti pojavi visoko-frekventno vozilo, se »dremajoče omrežje« zbud:, oskrbi stroj z električno energijo, nato pa spet potone v »dremež«, varčujoč z električno energijo. Tako »dremajoče omrežje« lahko nepretrgoma služi na desetine let, energije bo pa trosilo manj, kakor je mi danes potrošimo za osvetlitev enako dolge ceste. Te odlične lastnosti novega sistema z električno oskrbo bodo omogočili pol-prevodni kristali. Nekoč so betonsko cesto smatrali za nedovoljeno razkošje. Danes je pa povsem običajna stvar. V 21. stoletju pa se bodo zdele ljudem nesmiselne betonske ceste brez vgrajenih visokofrekventnih kablov. Energetske vode bodo napeljali v ceste že pri gradnji, tako kakor danes že pri gradnji hišnega temelja napeljejo vanj kanalizacijo, vodovod in elektriko. NAGRADE REVIJE »MLADA POTA« Tudi letos so razdelili v uredništvu mladinske revije »Mlada pota«' tradicionalne vsakoletne nagrade za literarne in druge prispevke. Natečaja se je udeležilo 174 avtorjev s 124 črticami, novelami in humoreskami, s 780 pesmimi, s G dramskimi teksti, 0 potopisi in 4 literarnimi reportažami. Prvo nagrado za prozo je prejela Breda Smolnikar iz Domžal, tri prve nagrade za pesmi je žirija podelila Valentinu Cundrl-ču z Jesenic, Miroslavu Košuti iz Trsta in Janezu Juvanu lz Kranja. Nagrado za dramsko delo je prejela Tanja Drmec iz Postojne, za potopis pa Simona Krivic iz Lj ubljane. ZELO KORISTEN PRIROČNIK Društvo bibliotekarjev Slovenije v Ljubljani .ie Izdalo dokaj zajetno knjigo »Seznam gradiva za proslave«. V knjigi so vsi državni in narodni prazniki ter obletnice velikih mož in važnih zgodovinskih dogodkov, razvrščeni po datumih. Gradivo za vsak praznik je v posebnem oddelku, navedeno je tudi gradivo za predavanja in članke, za deklamacije in recitacije, igralske in pevske nastope ter za razstave. Posebej je razčlenjeno in obširno gradivo 'za praznovanje obletnic NOB in KPJ. Seznam gradiva za Droslave le publikacija, ki bo lahko koristila širokemu krogu društev, šol, ustanov in drugih političnih organizacij. Nedolgo tega so se pojavile na knjižnih policah novo knjige Mladinske založbe. Največ so to pravljice z a otroke, ki jih bodo pa s prav takim veseljem in užitkom čitali tudi starejši. ORANŽNA LUPINA je delo hrvaškega pisatelja Jara Stovlčka, ki ga je izdala pred nedavnim založba Obzorja. Delo je prevedel A, Prijatelj. V knjigi je zbranih pet novel, v katerih pisatelj na sila zanimiv in prikupen način pripoveduje o doživetjih nemirnega potnika, ki se je potikal po velemestnih beznicah, orientalskih ulicah in mednarodnih hotelih. Delo Nikolaja Nosova: NEZNALC-KOVE DOGODIVŠČINE je prevedla lz ruščine Alja Tkačeva., Knjiga pripoveduje o dogodivščinah malega Neznalčka in njegovih tovarišev iz Cvetličnega mesta, Slovensko knjigo spremljajo ilustracije po izvirni sovjetski izdaji. VODNIK SKOZI CAS IN DRUŽBO. Knjiga je nekakšen zametek družbenopolitičnega leksikona, ki postaja iz dneva v dan vso bolj potreben in ki ga na slovenskem knjižnem trgu že težko pogrešamo. V njej je slovarček najpogostnejših izrazov in tujk iz gospodarstva, sociologije, delavskega gibanja. Vendar se knjiga ne omejuje le na pojasnjevanje izrazov tn tujk, marveč skuša bralcu posredovati bolj ali manj celotno predstavo o posameznih pojmih in skupinah pojmov. Pri mariborski založbi Obzorja je izšlo te dni dramsko delo Bratka Krčita: BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI, Svojo dramo Je posvetil pisatelj sovje:tskemu književniku B. A, Lavrenjevu, ki Je napisal povest, zgodbo katere je vzci Kreft za okvir svoji drami, Ta nenavadna ljubezenska zgodba med boljševlško partizan-ko in belogardističnim oficirjem je dramatika tako zamikala, da je zasnoval svoje delo ria spopadu dveh različnih značajev in ideologij. Janko Moder je prevedel NORVEŠKE PRAVLJICE, ki sta jih pred dobrimi sto leti zbrala in uredila zbiratelja Jorgen Moe in Peter Christie, AsbjOrnson. V pravljicah se nepi sredno kaže ljudska volja in mo(5 preprostost, smisel za humor in epiko; v njih ni prazne sentimentalnosti in gostobesednosti, marveč čutimo vseskozi značilno »nordijsko« zaprtost vase, ki se kaže po skoposti v izrazu in slogu, Kdor hoče spnznatl Norveško, je ne bo nikdar poznal, če ni bral njenih narodnih pripovedk. THORTO WSL0E V///////A (Odlomek iz knjige MARČEVE IDE. Izdala Mladinska knjig, v prevodu Janeza Gradišnika in v opremi Branka Simčiča Gospa, ni verjetno, da bi Ti bil diktator že sporočil, da bo egipčanska kraljica kmalu prišla na daljši obisk v Rim. Če se želiš prepričati o tem, Ti je treba samo obiskati vajino vilo na hribu Ja-nikidu. Na drugem pobočju boš našla delavce, ki zidajo egipčanski tempelj in postavljajo obelt-ske. Pomembno je, da se Te opozori na ta obisk in kako je politično nevaren, zakaj po svetu naokoli se Ti smejejo, da si popolnoma neprimerna za visoki položaj, ki ga zavzemaš, in da političnega polažaja Rima ne razumeš nič bolje kot kak otrok. Kleopatra, gospa, je mati sinu Tvojega moža. Dečku je ime Ce-zarion. Kraljica ga skriva očem svojega dvora, ves čas pa širi govorico, da je božansko bistroumen in silno lep. Iz prav zanesljivega (Odlomek iz članka »Punkti dokumentne tehnike v letu 1941. Izšlo v knjigi LJUBLJANA V ILEGALI I, izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Zbrali in uredili: Marica Čepe, Vladimir Krivic in Miro Luštek, opremil Branko Simčič) Dokumentno področje pa Je imelo' tudi svoja skrivališča, kadar je bilo nevarno. Tako sva morala neki večer po sestanku ostati z Jančem Sublcem po policijski uri v zgornji pisarni bivšega kina Matica, ker je bila na Kongresnem trgu blokada. Pisarno Je dala na razpolago upravnica Jeslho-va. Luč nI smela goreti, ker zgoraj nihče ni stanoval, delo pa Je bilo nujno. Janč je bil zato prisiljen, da mi kljub strogi konsptraci.il »izda« bunker Centralne tehnike za odrom v kino dvorani. Bunker Je bil visoko v zidu, zakamufliran s starim okvirom, ki je poševno visel na zidu, pod nJim pa so bila vratca. Po lestvi sva zlezla v bunker, ki je bil zelo tesen in zelo zadušljiv. Tam sva vso noč pripravljala za prihodnji dan potrebno gradivo. Drugo sLalno skrivališče Je bilo pri Bajdovih v Gledališki ulici. Bajdovo stanovanje Je bilo prve mesece 1911 pripravljeno za stare komuniste. Tam se je skrival MIha Marinko, Mica Slandrova, prihajali so tja Aleš Bebler. Stanko Žagar in drugI. Pri Bajdovih pa smo se v letu 1941 in 1942 skrivali tudi moja mati pod ilegalnim imenom Marija Zabkar, obe sestri in jaz. Ko so materi in sestrama preskrbeli sobo v Gosposki ulici 10, sem ostala tam sama s svojo dokumentno tehniko, kovčkom s kemikalijami, raznim papirjem, legitimacijami, slikami in revolverjem. Tam sem v večernih urah delala, kar Je bilo nujnega za prihorln'i dan. Vsak večer sem vse pospravila, da bi bilo, če bi se kaj zgodilo, vse pripravljeno. Ne-, koč pa sem delala dolgo v noč In pustila nekaj legitimacij na polici, da bi se posušile. To pa bi bilo lahko postalo usodno za Bajdove In zame. Zjutraj so namreč prišli italijanski policisti preiskovat Bajdovo stanovanje, ker je nekdo ovadil sina Hermana, ki je kot elektrotehnik delal za našo radijsko postajo. Na srečo so začeli v predsobi, tako da je Bajdo-va mama z Izgovorom, da gre obešat perilo na balkon, vzela vrv, prišla v mojo sobico, me obvestila o preiskavi, hitro navezala kovček na vrv ter ga lz III. ali IV. nadstropja spustila na dvorišče. Jaz sem se Izmuznila mimo policistov iz stanovanja In odnesla kovček v operno klet, kjer je bil SAVICA HOČEVAR kurjač naš človek. Tam sva ga skrila globoko pod cevi centralne kurjave. Hermana Bajda so takrat aretirali, jaz pa sem si morala poiskati novo skrivališče. Mislim, da sem se preselila h Kolmanovim, kjer sem bila za »vzgojiteljico« njihovi hčeri. Iz operne kleti je rlel materiala odpellal desetletni pobič k Zlatu Močniku, del sem prenesla okrog pasu čez blok v Dravlic k Ivanu Trobcu-Milanu, tisto, kar sem stalno potrebovala, pa sem skrila v sobi svoje matere v Gosposki ulici 10. Na srečo smo imeli v tej sobici domač preprost, kavč s skrivnim predalom. Tu se je ilegalnemu gradivu, ki so ga s svojih p.irl-ročil imele mati in sestri, pridružil še dokumentni, V tej sobi smo se kasneje tudi sestajali. Sem so hodili Janč Subic, Meta Sitarjev.a, Meta Bolha, Vida Hreščak in drugi. Janč Subic je prihajal, kadar je bilo po-vsorl drugod zaprto, po policijski uri. Nekajkrat sc je ob zidovih hiš ves upehan priplazil k nam. Tudi drugi ilegalci so prihajali k naši mami, saj včasih niso imeli kam Iti. Na nesrečo je sem prišel tudi partizanski kurir z Gorenjske, Pavel Kern, ki je bil pred vojno skojevec. Kot se je pozneje izkazalo, pa so ga pri prehodu čez mejo ujeli gestapovci in ga pridobili. Med drugim je imel -tudi nalogo, da izda našo družino, zlasti očeta in brata, ki sta bila takrat že med gorenjskimi partizani. To nalogo je »zvesto« izpolnil in kasneie, ko so ga zasliševali partizani, tudi vse priznal. Po njegovem izdajstvu je padlo tudi dvanajst partizanov v Okrogelski Jami, med njimi tudi moj brat Stane. Pri nas so gestapovci in ovrovci napravili 16. aprila 1942 zasedo, razbili zid in pohištvo, našli ves material In aretirali vse, ki smo tisti dan prišli v stanovanje. Z aretacijo se je zaključilo moje delo v dokumentni tehniki in do kapitulacije Italije sem se skupaj z ostalimi potikala po italijanskih celicah in zaporih. Uspehi dokumentne tehnike so se pokazali že v začetku, še posebno pa tedaj, ko sta sc razvila naša lastna cinkografija in tisk. Mnogi naši predvojni komunisti, ilegalci in organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja ter mladi borci in aktivisti so s pomočjo ilegalno Izdelanih dokumentov potovali po naši domovini in ponesli idejo upora na vse strani ter spletli mreže brigad, bataljonov in terenskih organizacij, ki so vztrajno kljubovale sovražniku. Toda vse to nI bil le uspeh strokovne usposobljenosti in iznajdljivosti ljudi, povečini amaterjev, temveč predvsem uspeh prepričanja in idejne čvrstosti, ki sta bila temelj zavesti naših ljudi. Delo v tehniki In še zlasti v dokumentni je bilo poseben način sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju, enakovredno boju z orožjem. Naše orožje so bili dokumenti, s katerimi smo oborožili naše ljudi in jih z mirno vestjo pošiljali tudi v sredo sovražnikove dejavnosti, da bi tam lomili njegovo moč. vira pa vemo resnico, da je slaboumen in da ne zna govoriti, in komaj da je shodil, čeprav je za njim že njegov tretji rojstni dan. Kraljica prihaja v Rim z enim samim namenom, da bi bil njen sin priznan za zakonitena in da bi mu zagotovila nasledstvo gospostva nad svetom. Načrt je nespameten, ali Kleopatrino častihlepje ne pozna mej. Njena spretnost v spletkarjenju in njena brezobzirnost — fo je šlo tako daleč, da je umorila svojega strica in svojega brata-moža — in njena oblast nad poželjivostjo Tvojega moža zadostujejo, da lahko prinesejo svetu zmedo, tudi če mu ne bo mogla zavladati. Ni prvič, da Te mož javno sramoti s svojim očitnim zakonolo-mom. Da v tej zagledanosti ne vidi, kakšno nevarnost prinaša ta ženska javnemu redu, je samo nov dokaz za ostarelost, ki se je začela kazati v njegovem upravljanju. Ne moreš dosti storiti, gospa, da bi obvarovala državo ali branila dostojanstvo svojega položaja. Vendar Ti je bilo treba sporočiti, da žene rimske aristokracije ne bodo hotele biti predstavljene tej egipčanski Imdodelki in da jih ne bo na njen dvor. Ko bi se tudi Ti pokazala tako odločna, bi bilo to nekaj prvih korakov, da si spet pridobiš spoštovanje mesta, ki si ga izgubila z izbiro svojih prijateljev in s svojim ne premišljenim pomenkovanjem tako nepremišljenim, da Ti ne more biti v opravičilo niti Tvoja skrajna mladost. OBZORNIK, štev. 3 IZ VSEBINE: CARSON MCCULLERS: Drevo, pečina, oblak — MARICKA ZNIDAR-SIC: Interieur — SLAVKO RUPEL: Sprehod skozi Florenco — MIROSLAV KOŠUTA: Sinji veter, Zelja — AVGUST SENOA: Prijatelj Lovro — M. MAURI: Brodovje bark je rešilo Anglijo — JAROSLAV HASEK: Spomladanske impresije — N. PAVLOV: V »Izgubljenem svetu« — ZORAN KRZISNIK. Vedno novi Hegedušič — RADOVAN PALCIC: Pesmi — G, BO-ROVIK: Veliki starec in morje — FKANTISEK KUBKA: Pogrom — IIELGA POIIL: Od Klepsidre do atomske ure — RACHEL CARSON: Morje okoli nas — Preveč žice nad Evrooo — Jezik, ki ga žvižgajo — G. DUPONT: Klorofil, sončna "baterija življenja — R. VIEWEG: Električna očesa -- J. UUiVIANCEV: Desno in 1 vo — TRI STAN BERNARD: Traglči zanos — Pravilna prehrana otrok in doraščajoče mladine — Pomlad pri, haja — Drobni nasveti. ..................................................................................................................................................................................................... na l)i moral biti tolikšen, da lahko namestimo vanj garderobno steno, majhno polico in omarico za čevlje. Najbolje jc seveda, če ima vgrajeno zidno omaro, primerno ventilirano, kamor namestimo najrazličnejše predmete, ki v stanovanju ali v omarah težko najdejo prostor. Take vgrajene omare po so malokod in še takrat navadno premajhne. Predsoba bi morala biti Se vsaj toliko velika, da namestimo v njej majhno mizico — ali obesimo poličko — za telefonski aparat, kjer izplačujemo Inkasantom ali podpisujemo pismonošl. DNEVNA SOBA — IMA NAJVEČ FUNKCIJ Priznati je treba, da je v večini orimerov dnevna soba v novih stanovanjih še najbolj primerna, razen seveda tam, kjer štejejo kot dnevno sobo bivalno kuhinjo, obenem pa je uliinjska niša premajhna in nezadostno opremljena. Za take primere lahko rečemo, da dnevne sobe nI, O posebni primernosti dnevne sobe ahko govorimo, če ji je priključen šc balkon, ki postane v poletnih mesecih sestavni del sobe. Večinoma pa površina dnevne sobe ne presega 10 kvadratnih metrov in so stene prekinjene s številnimi vrati, kar onemogoči smotrno namestitev pohištva in postane to nekakšna prehodna soba. Ce pa je dnevna soba projektirana kot zaključen prostor s čimveč uporabnimi stenami in ima v celotnem "orisu stanovanja primerno mesto, potem lahko res služi svojemu name-,tu in nam nudi tisto ugodje, ki ga v novem stanovanju pričakujemo. SPALNICE SO LAHKO MAJHNE v večini stanovanj so spalnice majhne. To bi popolnoma ustrezalo, če bi imele vgrajene omare, ne pa tla moramo vanje trpati razen postelj in nočnih omaric še omare, predalnike in komode. Prav tako ni primerno, da so v spalnicah ponekod francoska okna. Drugače je z otroškimi spalnicami. Te bi že morale biti toliko večje, da bi nudile otroku poleg ležišča še prostor za pisanje nalog in za Igro. Tudi v otroških spalnicah bi morale biti vgrajene omare. Posebno vprašanje nastane tam, kjer so v družini otroci različnega spola. Možnosti je sicer več, kako 'uhko s pohištvom razdelimo spal- nico na dva dela, vendar bi morali misliti na to ž.c projektanti pri razporeditvi vrat in virov svetlobe. Številne pomanjkljivosti, LE NA VIDEZ DROBNE Le redka so stanovanja, v katerih so projektanti predvideli prostor za čistilne pripomočke, čeprav jih ima vsako gospodinjstvo precej in zahtevajo v stanovanju odrejeno mesto. Sanitarije — kopalnice In stranišča — so pogosto brez oken, včasih pa imajo na vratih prozorno steklo. Prav t"1"1 je včasih prozorno steklo na vratih spalnic. t-runizKi okenski parapetl v stanovanju in na stopnišču niso varni za otroke, nepraktični pa so tudi previsoki naraoeti, tako da je možno čiščenje oken le z lestve. Ograje na balkonih so včasih prenizke ali neprimerne. Človek dobi vtis, da je šlo za videz in ne za uporabnost in varnost, v vseh zgradbah pogrešamo prostor za varstvo otrok, kar pride posebno do izraza v zimskih mesecih. Otroci se igrajo po stopnicah, ki so zato vedno umazane, stene počrtane, s kričanjem in tekanjem pa otroci motijo vse prebivalce. v nekaterih zgradbah so v pralnicah montirali za okuliavanje perila kotel iz rjavečega železa, tako da stoji neuporaben. Ponekod imajo pralne stroje, vendar so navadno premajhni in stojijo pokvarjeni. Domala nikjer pa niso projektanti mislili na prostor za sušenje perila. Za obrtniška dela lahko rečemo skoraj povsod, da so površna in da material ni najboljši, pa tudi če je šlo za draga stanovanja. Nekaj od teh površnosti se pokaže takoj ob selitvi in jih obrtniška podjetja popravilo še v lastni režiji, večina pa šele kasneje in jih morajo popravljati stanovalci oziroma hišni sveti. Nekaj primerov: severne stene so močno izpostavljene burji in dežju, vendar so slabo zavarovane pred vlago. Ponekod so stanovanja sploh zelo vlažna, stene razpadajo, od njih odpada plesk ali celo omet, pohištvo se kvari. Mizarska dela so poglavje zase. Ko se les posuši, se okna in vrata slabo zapirajo, v parketnih tleh nastajajo široke špranje, ponekod pa se tla celo dvignejo tudi za 10 cm. ZADNJA TOČKA — ŠTEVILNE ZELJE Napačno je misliti, da imajo želje samo tisti, ki še čakajo na stanovanje. Ena izmed človekovih lastnosti je, da nikoli ne miruje, išče boljše možnosti, želi lepše, sanja o popolnem. Uživalci sedanjih novih stanovanj so mnenja, da so tlorisi stano- vanj premalo preštudirani, da je povezava posameznih prostorov nesmotrna, da je premalo pozornosti pri funkcionalnosti posameznega prostora. V glavnem gradimo pri nas le dvosobna In trisobna stanovanja. Ce odštejemo dnevno sobo, imamo tako lo eno oziroma dve spalnici, kar bi zadostovalo za družino z enim ali v drugem primeru z dvema otrokoma. Treba pa bi bilo misliti tudi na družine s tremi ali več otroki. Dalje so <.u še številne družine, ki zaposlujejo gospodinjske pomočnice, ki tudi potrebujejo svoj prostor, v mnogih družinah pa so v skupnem gospodinjstvu še stari starši. Na vse to bi bilo treba misliti in temu primerno projektirati velikost in tlorise stanovanj. Res je vsakdo vesel, ko se vseli v novo stanovanje, zdi se mu, da se je začelo novo, svetlejše poglavje njegovega In družinskega življenja. Toda včasih to navdušenost prekmalu prekrijejo nevšečnosti in nejevolja nad to ali ono pomanjkljivostjo. Posebno takrat, ko se človek zaveda, da bi lahko bilo bolje na Isti površini ln z istimi ali za malenkost večjimi finančnimi sredstvi, toda z več dobre volje in razumevanja za potrebe sodobne družine in človeka. Z. L. RODNA GRUDA, februar 1061 Iz vsebine: Gospodarski razvoj Jugoslavije 1001—1065 — Rojakil — Obvestilo — »A morte I schiavi« — Smrt Slovencem! — DR. HUGO SKALA: Novi devizni predpisi v Jugoslaviji — IV. kongres Svobod in prosvetnih društev Slovenije — Iz življenja naših rojakov v Porurju — Ob 20-letniel vstaje jugoslovanskih narodov — RUBSA BRANKO, ROSARIO: Slovenska lipa na tujih tleh — BRANKO 2U2EK: Rodna gruda (pesem) — IVAN JAN: Dražgoše — FRANC BERGANT, NORDLINGEN: Mamica, boš tudi ti svojega otroka naučila slovensko? — FRANC ABRAM, FREYMING; Domov sta prišla po nevesti — Navdušeno praznovanje 29. novembra v Buenos Alresu — Andrej Skrbeč, šestdesetletnik — Rojstni dan domovine so proslavili na vseh koncih sveta — Po domači deželi — CV. A. K.: 35 let kulturnega društva »Ljudski oder« v Buenos Airesu — JOŽE 2UPANCIC: Pisatelj Fran Šaleški Finžgar devetdesetletnik '— Kaj delajo naši na tujem — MATEV2 . HACE: Antonova tepka — Rojaki nam pišejo. O Naselja in ulice novih stanovanjskih blokov, stolpnic, vrstnih' o ali individualnih hišic spreminjajo podobo naših mest. In © ker je v novih družbenih planih poudarek na družbenem r standardu, vemo, da bo teh novih stanovanj v prihodnjih o letih še več. Toda ob v,saki selitvi državljanov v novograjena o stanovanja slišimo vrsto pripomb glede praktičnosti, veli- © kosti, notranje razporeditve, kvalitete materiala in obrtni- O ških uslug. Ob tem je slišati vrsto negativnih pripomb. Po- © slušali smo gospodinje v Kopru, Izoli, Postojni, Divači in o poskušali strniti njihove pripombe v sestavek, ki naj bi na- © šel — po naših skromnih željah — pot do strokovnjakov, O projektantov in arhitektov. Verjetno ne bomo povedali nič O novega,' zato pa je toliko bolj presenetljivo, da se te napake © še vedno ponavljajo. Vse tiste, ki čakajo na novo stanovanje, © še prav posebno zanima vprašanje: do kdaj? uJtmniirnt[[ni[rmiiiiiii[riiiiit(iEiiiiiiii[uiHiiiiiiir:čcle prihajati že 4. marca, V" soboto je avtobus potovalne agencije »Klinger - Reisen« iz Wilrzburga pripeljal v Portorož prvih ,36 letošnjih inozemskih turistov, in -sicer iz Hamburga. Ta skupina gostov iz Zahodne Nemčije ostane v Portorožu 10 dni, vmes pa prispejo že nadaljnje skupine iz raznih predelov Evrope, po njihovem odhodu -pa takoj druge,- tako da je po sedaj evidentiranih pogodbah zagotovljeno, da bo Portorož imel inozemske goste letos brez presledka prav do konca oktobra. Če pa bo uspešno izvedena propaganda za zdravilne blatne in slane kopeli, za katere bo, hotel »Palače« do. jeseni uredil določeno število potrebnih kopalnic, bo prihajanje inozemskih skupin v Portorož trajalo gotovo še dalj, se pravi prav v november- in december. rati na dobavitelje v žitorodnih krajih. r Tudi če odbijemo ost našim trditvam o monopolističnih težnjah nar ših dobaviteljev, ostane vendarle za potrošnike kruha obalnih občin, kot za kolektive tukajšnjih pekovskih podietij, ki težijo za tem, da bi bila aktivna in ne v breme skupnosti ter da bi hkrati posredovala kvalitetne pekovske -izdelke prebivalstvu po kar najnižji ceni, važno predvsem tole dejstvo: cena, ki je določena za prodajo kruha, ne varilra kot cena moke, temveč je določena za daljše obdobje. Da oodjetja ne bi zašla v težaven finančni položaj, so našla izvor moke, kot že rečeno, v žitorodnih krajih. Da se je to izplačalo, dokazuje podatek, da ta podjetja nudijo našim pekarnam moko tipa 400 po 68 dinarjev kg. fco Koper — s tem, da imajo naše pekarne še največ 2 dinarja stroškov za razkladanje, vračanje .vreč, najemnino skladišča in provizijo. Torej je cena te kvalitetno odlično ocenjene moke s priloženo analizo CHZ (v »Mlinotestu« tega ne Izvajajo), pri kilogramu za 3 dinarje cenejša kot v Ajdovščini. Nastaja tudi vprašanje, od kod »Mlinotestu« podatki o potrebah obalnih pekarn, ko jim le-te niso količinsko posredovale svojih potreb, da se zaradi tega ne bi onemogočile v samostojnem sklepanju pogodb. S tem, ko utemeljujemo koristnost sklepanja pogodb za dobavo moke iz žitorodnih krajev, hkrati pojasnjujemo, da v našem članku ni bil mišljen. dobavitelj »2ito« Ljubljana, amoak pooblaščeno podlet.ie iz Vojvodine, ki ima v Ljubljani svojega zastopnika in tudi svoje skladiščne prostore. Razen tega se nam zdi čudno, da podjetje »Mlinotest« navaja v pismu, ki so ga naslovili na naš, ceno 71 dinarjev za moko tipa 400, ko pa je iz računa, ki so ga poslali -koprskemu podjetju »Kruh« nekaj dni kasneje, razvidno, da vrednotijo, to moko z 72^5 dinarja, torej en dinar in pol več. Temeljita analiza pekarskega podjetja »Kruh« v Kopru-je pokazala, da bi s to odkupno ceno moke morali dvigniti ceno belega kruha celo na 79 dinarjev. , Zatorej ni čudno, da sta se v glavnem odpovedali nabavi moke tipa 400 v Ajdovščini tudi pekarski podjetji v Izoli in Piranu. Sicer pa v obalnih pekarnah menijo, da bi se z velikim zadovoljstvom zopet navezali na »Mlinotest« Ajdovščina, če bi se,to podjetje zadovoljilo" vsaj "za " moko tipa. 400 s posredovalno provizijo, to je. da bi moko dobavljalo neDosredno, ker bi tako odoadll vsi stroški vskladi-ščenja. V tem primeru bi bila tudi cena moke ' nedvomno občutno nižja. Tako oa se doslej razen poskusov »Mlinotesta«, da bi potegnil obalne pekarne v kooneracijo. s čimer pa se kolektivi obalnih pekarn ne strinjajo. v Ajdovščini niso dovolj potrudili, da bi razen syojih interesov zastopali tudi upravičene težnje odjemalcev v obalnem področju. (bb) BTHAC je 6. marca prispela v 'Phila-: del phi] o.- .. . • BLED je v pristanišču v New Yorku, in ho 13, marca odplula-proti Jugo-slaviU. i' BOHINJ je 1. marca zapustila Koper in odplula Drotl New Yorku, kamor prisoe 16. marca, BOVEC je 3, marca odplula iz Genove proti Duhrovniku, Benetkam in Reki, kier bo do 28, marca. DUBROVNIK je 2, marca zanustila Reko ln odplula proti Morphou. Bayu. GORANKA je 2. marca zapustila Portready in odplula proti Reki, kamor prispe 17. marca, C 'T-!NJSKA je 4. marca odplula z Reke za Alexandrie. KOROTAN je 2. marca odplula iz Yokohame ' proti zahodnoameriškim pristaniščem. LJUBLJANA je 1, marca zapustil? "Split in odplula v Črno morje. MARTIN KRPAN je 2. marca odplul1 z Reke proti Catanii. 1 PIRAN .ie 24, februarja od.plul. iz-Christobaia proti Japonski, khmori bo prispel 18. marca. POHORJE je na poti za.. British- Co-. lumbio. ' ..... ; ROG manipulira s tovorom v Niigati.' TRBOVLJE je 22, februarj?'-odplula- iz San Dlega proti Cartageni. ZELENGORA je 3. marca prispela v Suclioi Liman, kjer manipulira ë: tovorom. o « Primorskim partizanom in članom ZVVI je Mirko Glavina v torek pripravil nemajhno presenečenje: nihče namreč ni pričakoval, da bo ta mož, poln življenjske sile, vedno nasmejan in poln zdravega humorja proslavil petdeset let svojega življenja. Njegova življenjska pot ga je vodila skozi nešteto težkih preizkušenj. Naš slavljenec se Je rodil v Trstu, otroška leta pa je preživel v Borštu. Tako kot njegov oče se je tudi on odločil za težek poklic gradbenega delavca. Tesno povezan z ljudstvom je že leta 1930 prišel v spor s faši- stičnimi zakoni in jo bil zaradi svojega odločnega In naprednega prepričanja kot Slovenec in kot prole-tarec obsojen na izgnanstvo Iz rojstnega kraja. Prešel jo več fašističnih zaporov, v katerih mu niso mogli streti upornega duha in narodnostne zavesti. Leta 1940 je postal Mirko Glavina član KPJ. Tri leta kasneje pa ga lahko srečamo v I. prekomorski brigadi kot političnega delavca. Kmalu nato je bil v eni izmed bitk s sovražnikom hudo ranjen. Kljub temu, da je dočakal osvoboditev s stoodstotno Invalidnostjo, si je znal poiskati pomembno mesto med graditelji naše skupnosti. Danes Je Mirko Glavina sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev v Kopru, podpredsednik OO ZVVI Koper in partizanski borci radi sprejemajo njegove nasvete, ko uveljavljajo svoje pravice pri vključevanju v vrste graditeljev socializma. Se na mnoga leta! SO LET V sredo, 1. marca, je obhajal Prane Kapelj-Busin Iz Neverk pri Košani 90. rojstni dan. 2e leta 1883 je postal član vaškega pevskega zbora in je bil eden izmed najbolj priljubljenih pevcev vse do svojega odhoda v Ameriko. V novi domovini je nekaj let sodeloval pri slovenskem pevskem zboru »Soča« in tik pred zadnjo vojno se je vrnil domov. Kljub pogostim preganjanjem je bil pod fašistično okupacijo zvest slovenskemu jeziku in njegovi pesmi. V počastitev njegovega rojstnega dne so mu zapeli domači pevci in mu zaželeli, da bi še vrsto let ostal tako čil in krepak kot je bil ob svojem 90. rojstnem dnevu. Čestitkam pa se pridružuje tudi kulturno prosvetno društvo »Svoboda« v Košani. Cvetko Golar: VDOVA ROSLINKA, komedija — Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane Ponedeljek, 13. marca, ob 20. uri v ILIRSKI BISTRICI Torek, 14, marca, ob 20. uri v PORTOROŽU (tudi za Piran) Sreda, 15. marca, ob 20. uri v IZOLI Liebermaim: SOLA ZA ZENE, vesela glasbena komedija — ■ Gostovanje solistov, zbora iu orkestra Opere SNG Maribor — Dirigent Jakov Cipci. Petek, 17. marca, ob 20. uri v Kopru. Cenejeno občinstvo opozarjamo, da za to gostovanje ne veljajo stalne abonentske rezervacije. Vse rezervacije sprejema zavod »Primorske prireditve« od ponedeljka, 13. marca, na telefon 75. Predprodaja bo na dan predstave od 10. do 12. ure in dve url pred začetkom pri gledališki blagajni. Vse rezervirane vstopnice zapadejo po 19. uri In jih bo blagajna razprodala. ZAHVALA Vsem vaščanom In okoličanom, ki so se v nedeljo, 5. marca, udeležili pogreba ter s cvetjem ln venci zasuli grob naše nepozabne drage mame, sestre, tete in stare mame IVANKE MERCINA iz Koprive na Krasu, aktivne sodelavke v NOB in odlikovanke z Redom zaslug za narod ni. stopnje se lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni krajevnim organizacijam Zveze borcev In Socialistične zveze v Koprivi in občinskim v Sežani ter delovnemu kolektivu Kmetijske zadruge »Kras« v Sežani, pevskemu zboru Dutovlje za žalostinke, za poslovilni govor ter za cvetje in vence. Sežana, 7. marca 196L Sin GINO z družino in ostalo sorodstvo OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA V KOPRU SEKCLJA ZA OBRTNO PREDELOVANJE TEKSTILA organizira naslednje strokovne prikrojevalne tečaje: KROJNI TEČAJ ZA MOŠKA OBLAČILA KROJNI TEČAJ ZA ŽENSKE PLAŠČE, KOSTIME, HLAČE, KRILA itd. KROJNI TEČAJ ZA ŽENSKE OBLEKE, JOPIČE, KRILA, PERILO itd. SPECIALNI TEČAJ ZA POVEČAVANJE IN ZMANJŠEVANJE KROJEV ZA IZDELAVO ŽENSKE KONFEKCIJE Posamezni tečaji bodo trajali 9 tednov s trikratnim tedenskim večernim ponkom po 4 ure. Pismene prijave sprejema Obrtna zbornica za okraj Koper do 15. marca 1961. Veletrgovsko podjetje »TRGOCENTERoc Koper sprejme takoj 2 TRGOVSKA POMOČNIKA železninske stroke V poštev pridejo tudi trgovski pomočniki drugih strok, ki sd želijo pridobiti znanje v železninslci strokL Interesenti naj se zglasijo ali pošljejo pismene ponudbe do 18. marca 1961 na upravo podjetja. Plača po tarifnem pravilniku t i ali dogovoru. 2-SOBNO STANOVANJE v Kopru zamenjam za enako v Ma-rezigah, Šmarjah, Dekanih ali Rižani. Ponudbe na upravo lista pod »l.maj«. ZAMENJAM trosobno komfortno stanovanje za enako v Kopru, Ljubica Poljanšek, Nova Gorica, Erjavčeva 5/II. PRODAM FOTOGRAFSKI PO-VECEVALNIK znamke Opemus 6X6. Danilo Morgan, Tiskarna CZP Primorski tisk v Koipru. KUPIM HIŠO ali stanovanje v Kopru ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. PRODAM dva avtomatična vrtilna stroja 10 mm. Lokev pri Divači 156. , OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino ČASA DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. ŠIVALNE STROJE »SINGER« — najnovejših modelov in tudi že rabljene, vendar v odličnem stanju, vam nudi po najnižjih cenah firma COSULLI - Trst, Ulica Manzoni 4. LANATEX — uvoz-izvoz Trst, Ulica Machiavelli 9, tel. 61-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah. ZAHVALA Petru, učencu 6. b razreda prve osemletke v Kopru, se zahvaljujeva za vrnjeno denarnico. Sonja in Franci Okrajni odbor Ljudske tehnike Koper razpisuje prosto delovno mesto V ADMINISTRACIJI Pogoji: ustrezna izobrazba ali daljša praksa za samostojno vodenje vseh administrativnih in obračunskih del. Prošnje vložite do 31. marca 1961. Nastop službe takoj ali ¡po dogovoru. Državni zavarovalni zavod podružnica Piran razpisuje po 33. in 36. členu Zakona o javnih uslužbencih naslednja prosta delovna mesta: TRI INTERNE USLUŽBENCE DVA ZAVAROVALNA ZASTOPNIKA Za razpisana mesta internih uslužbencev je potrebna popolna srednješolska izobrazba ozir. ustrezni tehnikumi. Isto velja za pripravnike. Za zastopnike se lahko prijavijo tudi kandidati z osnovno šolo. Kandidati naj vlože prijave do 25. marca 1961. V prijavah je treba navesti: rojstni datum, šolsko izobrazbo, morebitna službena leta in za katero delovno mesto se priglaša. Prijave je treba dostaviti na naslov: Razpisna komisija pri podružnici Državnega zavarovalnega zavoda v Piranu, Trg bratstva 1. RAZPIS Zavod za gluho mladino v Portorožu SPREJME NEGOVALKO po možnosti z nekaj bolničar-skega znanja, predvsem mora razumeti defelctno mladino. —• Nastop službe s 1. aprilom tega leta. Pla&a po Zakonu o javnih uslužbencih. Kolkovano prošnjo je treba vložiti na upravo ustanove do 20. marca t. 1. KOMU ŠKODUJEJO? Tudi v Šmarjah nad Koprom se učiteljski kolektiv temelj:to pripravlja na vsak skupni roditeljski sestanek, saj že sama šolska problematika in vprašanja uspehov učencev, da ne omenjamo posebej izvajanja šolske reforme, terjajo kar najboljšo povezavo s starši. Praksa je pokazala, da je prav s pomočjo staršev mogoče rešiti čestolerat še tako zapletena gospodarska, vzgojna in podobna vprašanja. Žal pa se udeležujejo teh koristnih sestankov pretežno starši dobrih in discipliniranih otrok, ki so že večkrat pokazali dobro voljo za reševanje skupnih nalog šole in doma; povsem pa pogrešamo tiste starše, ki bi bili prav iz teh razlogov najbolj dobrodošli. Upravičeno si torej postavljamo vprašanje starši in učitelji, komu pravzaprav najbolj škoduje tak odnos roditeljev do šole. Ali taki starši sploh mislijo na to, da so njihovi otroci v večini primerov slabi učenci rrrav zato, ker so spoznali podcenjevanje šole in učenja prav z njihove strani! Kolikokrat bi bila taka povezava s šolo uspešna in koliko manj bi bilo negodovanja ob zaključku šolskega leta ko jih slabo spričevalo njihovih otrok le malce stremi. ZAPORA MALOOBMEJNEGA PROMETA PODALJŠANA DO 16. MARCA Na sestankn jugoslovanskih in italijanskih veterinarjev ter predstavnikov lokalnih oblasti, bi je bil v sredo na Škofijah, so ugotovili, da še vedno obstaja možnost, da bi se vnesla in razširila z italijanskega na jugoslovansko področje nevarna slinavka in parkljevka. Zato so na predlog jugoslovanske veterinarske in sanitarne službe podaljšali zaporo meje za maloobmejni promet na vseh prehodnih blokih do 16. marca. F0ZI¥ Vse upnike, ki so prijavili Narodni banki FLRJ, centrali za LRS v Ljubljani, pravni direkciji, na podlagi poziva z dne 24. aprila 1958 v postavljenem roku, t. j. do 15 .novembra 1958, svoje terjatve napram podružnicam italijanskih bank in drugih denarnih zavodov, ki so poslovali na priključenem ozemlju POZIVAMO da predlože najkasneje do 31. maja 1961 na naslov: »NARODNA BANKA FLRJ, CENTRALA ZA LRS V LJUBLJANI, direkcija za pravne zadeve« vsa potrebna dokazila o svojih zahtevkih (hranilne knjižice, čekovne knjižice in podobno). Po preteku tega roka ne bomo več mogli upoštevati terjatev, čeprav so bile .pravočasno prijavljene, niso pa bile dokumentirane, in tudi ne upnikom priznati dinarske protivrednosti njihovih terjatev. Vsem tistim pa, ki so prezrli naš prvi poziv, dajemo možnost, da v istem roku prijavijo svoje terjatve in obenem s prijavo pošljejo vse potrebne dokumente. Narodna banka FLRJ, centrala za LRS, direkcija za pravne zadeve — Ljubljana Res se je našega skupnega roditeljskega sestanka pred dnevi udeležilo več kot sto staršev, ki so z zanimanjem prisluhnili tolmačenju novega šolskega zakona, odloku ObLO Koper o prepovedi:■ obiskovanja večernih kino predstav za otroke in podobno, vendar je bil uspeh tega shoda prav iz razloga, ki ga navajamo zgoraj-le delno dosežen. A. G. Kuj/Eit: lu., 11. irt 12. marca jugoslovanski cinemascope film LJUBEZEN IN MODA; 13. in 14. marca, ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK; 15. in 10. marca ameriški barvni film AVANTURE TOMA SOJERA. IZOLA: 10. marca sovjetski barv f"m KOMUNIST! 11. in 12. marc' sovjetski barvni fflm NASREDINO-Vii ^»-ijEiivii; 13. in 14. marca ameriški barvni film AVANTURE. TOMA SOJERA; 15. in 16. marca ameriški barvni cinemascope film MESTECE PEYTON. PIRAN: 10. marca ameriški barvni-vistavislon film TRIJE HRABRI; 11..marca ob 10., 18., 20,15 sovjetski, barvni Him ŠOFER PO SILI, ob' 22 ameriški barvni cinemascope tiaro. MLADI LEVI; 12. marca ameriški, barvni cinemascope film MLADE LEVI; 13. marca ameriški barvnA cinemascope film METALNA ZVEZDA; 14. marca zahodnonemški. barvni film NAVADNO DEKLE; 15. marca ameriški barvni cinemascope film PRINC . VALIJANT: 10. marca zahodnonemškl barvni' cinemascope film PETROGRAJSKE. NOCI. PORTOROŽ: 10. marca sovj. barvni film ŠOFER PO SILI; 11. marce ameriški barvni cinemascope film.' MLADI LEVI; 12. marca ameriški, barvni cinemascope film METALNA ZVEZDA; 13. marca ameriški' barvni cinemascope film . MLADr." LEVI; 14. marca ameriški barvni, cinemascope film PRINC VALI--JANT; 15. marca zah. nemški barvni film NAVADNO DEKLE; IS. mar ca ameriški barvni einemaseop' film PRINC VALIJANT. SEŽANA: 10. vmarea ruski film VOHUN; 11, in 12. marca ruski lilirs TH-II DON (I. del); 14. in 15. marca ruski film TIHI DON (H. del); 16: marca ruski film TIHI DON (IH: del). IZcuUo-KOPEB POROČILA so vsak dan ob 7,30, 12,30> in 15,00. GLASBA ZA DOBRO JUTRO je vsa K dan (razen nedelje) ob 7,15 in 7,35; NEDELJA, 12 .marca: 3,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: »Ob sprejemanju zaključnih računov — Nagrajevanje po delu v KZT Renče in Izola — Na telefonu 119<,- — 8,30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali — 9,oo Naša reportaža: »Velika dela prihodnjih petih, let« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Ivo Robič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po--željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Slovenski oktet. — 15,30 »Amerlkanec v Parizu< • — »Londonska fantazija« — i« »Kornvaldska rapsodija«. PONEDELJEK, 13. marca: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Ponedeljkov-Športni pregled — 14,40 Dvajset minut z orkestrom Stanley Black — 15,10 Zabavna glasba, vmes ■ reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 14. marca: 13,40 V zabavnem, ritmu — 14,00 S popevkami domoi ln na tujem — 14,30 šola in življenje: »V srebrnem rudniku« — 14,50" Poje mladinski zbor iz Sežane p. v. Majde Hauptmanove — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,3U1 Tečaj italijanskega jezika — XL3X. lekcija. SREDA, 15. marca: 7,45 Ponoviteir XLII, lekcije italijanskega tečaja — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev — 14,30 Kulturni obzornik: »Srečko Kosovel, pesnik Krasa1 in revolucije« — 14,40 Parada plošč- — 15,10 Zabavna glasba, vmes re^ Iclame — 15,30 Poje komorni zbo iz Trsta. ČETRTEK, IG. marca: 13.40 Igrata zabavna orkestra Ray Martin in Werner Müller — 14,00 Glasba po željalr- — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40» Glasba po željah (II. del) — 15,1 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — XLHI. lekcija. © preko Turističnih društev, sindikatov organizira naslednja potovanja April: 6-dnevni izlet v severno Italijo in na Ažurno obalo (Francija) Niče—Cannes—Monte Carlo. Ma j : 6-dnevni izlet v Rim—Neainelj— Pompei—Capri ob prvomajskih praznikih; 7-dnevni izlet v Pariz ob istih praznikih; 8-dnevni izlet v London na Mednarodno razstavo zdravstva: 10-dinevni izlet v Carigrad in: Sofijo. Julij : 10-dnevni izlet v Solun in. Atene; 10-dnevni izlet v Carigrad ffi. Sofijo. Naši poslovalnici v Kopru, tet. 293, in Piranu tel. 5112, dajetar. interesentom vsa ¡potrebna jasnila glede prijav. Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila. TELESNA VZGOJA iz ŠPORT iz ŠAH iz TELESNA VZGOJA^ŠPORT £ ŠAHI-A-TELESNA VZGOJA^r JP na rob razprav o reformi domačih košarkarskih tekmovanj W" Večmesečne debate o reformi domačih košarkarskih tekmovanj, ki so spravile na noge skoraj vse do zadnjega košarkarskega kolektiva na Slovenskem, so končno pri kraju in za epilog je obveljala varianta, s katero ni nihče računal: vse bo ostalo po starem! Tako so se domenili na zadnji skupščini KZS v Ljubljani potem, ko je splahnelo še zadnje upanje za ustanovitev sloven&ko-hrvaike košarkarske lige. _ CTOJČANI V DRUGI LIGI rda je takšna rešitev za mo-koprskega okraja trenutno najugodnejša. Predlog za ustano-•vitev medrepubliške lige je namreč hkrati predvideval ukinitev druge slovenske lige, s čimer bi 3e morali iz kvalitetnega tekmovanja posloviti moštvi Partizan iz Korpra in Postojna. Zaenkrat je torej gotovo, da so -ostali na spisku republiških liga-šev. košarkarji iz Ilirske Bistrice in Kopra. Postojnčani so iz druge lige lansko leto izpadli, sedaj pa jih je KZS nepričakovano povabite, naj se udeleže kvalifikacij in v dvakratnem neposrednem dvoboju "s Partizanom Zelena jama Sz Ljubljane odločajo, katero od obeh moštev bo v prihodnji sezoni uvrščeno v drugo ligo. Uvidevnost KZS je v tem pri-, meru. več kot očitna, saj odpira pionirjem košarkarskega šoorta na Primorskem možnost, da se jova uvrste v sredino, kjer so' 3eljen;mi' uspehi tekmovali ce-deset let. fSBde iKn i TRENING POD NOVO TAKTIRKO Nesoglasja, ki so rahljala vrste postojnskih košarkarjev v pretekli sezoni, so končno privedla do Okrajna zveza za telesno vzgojo je prejela že več prošenj društev in klubov za finančno pomoč, predvsem za nabavo športnih rekvizitov in za gradnjo igrišč, oziroma tudi drugih telesnovzgojnih objektov. Ne dvomimo .v to, da terenske športne organizacije niso potrebne takšne pomoči, vendar Okrajna zveza takini prošnjam ne more ustreči, ker ima v svojem proračunu določena sredstva zgolj za organiziranje okrajnih tekmovanj, prireditev, tečajev in seminarjev. Pripominjamo, da prehajajo vse 1-zompetence okrajnih forumov na občinske ljudske odbore oziroma na komune, zato je tudi dolžnost teh osnovnih politično-teritorial-■nih enot, da sk-bijo za ra so zaslišali ime Lachusen. Zasliševanje je trajalo nekaj ur. Nacistični general je odgovarjal na vprašanja počasi, večkrat je dolgo molčal in prevajalci so mogli biti z njim zadovoljni. « General Erwin von Lachusen je lahko marsikaj poved»!. Bil je vidna osebnost nemške tajne službe. Vodil je oddelek »Abwehr II« in se je pet let zapovrstjo ukvarjal z najrazličnejšimi načini diverzantskega dela. Njegovi agenti so kot »speoial'sti« še pred vojno izpopolnjevali svoje znanje v romunski petrolejski industriji; v nevtralnih pristaniščih so poiapljali britanske ladje, polagali so peklenske stroje v ameriška potniška letala. Nekateri sa se izkrcali celo na vzhodni obali Združenih držav, da Iv zažgali skladišča bencina in dvignili v zrak letalske bajjfo ZDA. Lachusen je veljal v hitlerjevskem WehrmachtuTSI* specialista v sabotaži in diverzijah... Zasliševanje se je že bližalo koncu. Tedaj je vprašal polkovnik Aiman: »Ste poznali polkovnika Rovelisa?« »Rovelis je bil polkovnik letalskih sil,« je odvrnil Lachusen in segel po kozarcu z vodo. »Poveljeval je posebnemu oddelku letal, ki so lahko letela zelo visoko. Z njimi je v nekaterih državah in nad nekaterimi rajoni izpolnjeval naloge ,Abwehra' glede opazovanja iz zraka.« IP K E L E i 1 »Ko bi že kaj na svetu ljubil, bi bili to vi Vanina., vendar imam hvala bogu v svojem življenju še nek cilji; ali bom umrl v temnici, ali pa bom padel za svobodo svoje domovine.« Spet je obmolknil; Vanina je zaman poskušala govoriti, komaj je odprla usta, ji je besedo že udušilo ldipa-nje. Missirilli je dodal: »Dolžnost je okrutna, draga prijateljica; in ko ne bi bilo te muke, kje bi bilo junaštvo? Obljubite mi, da se ne boste več trudili, da bi me še videli.« Nato je premaknil roko, kolikor mu je dovoljevala, veriga in jo s prsti potrepljal: »Če dovolite, da vam svetuje človek, ki ste ga ljubili, tedaj se poročite z uglednim in dobrim mladeničem, katerega vam je bil izbral oče. Ne priznajte mu ničesar nepriličnega, vendar pa si tudi ne prizadevajte več, da bi me spet videli; od zdaj naprej si bodiva tujca. Vi ste poklonili domovini znatno vsoto denarja in če bo kdaj osvobojena od tiranov, vam bo ta vsota pošteno poplačana v državnih obveznicah.« Vanina je bila pobita. Medtem ko je Pietro govoril, se mu je oko zablisnilo samo tedaj, ko je spregovoril^B^ domovini. Naposled je prišel kneginji na pomoč njen pBp nos; s seboj je prinesla diamante in majhne pile. Ne da Missirilliju odgovorila, mu jih je dala. »Rad sprejmem ta dar,« je rekel, »zakaj dolžnost mi nalaga, da moram pobegniti; hvaležen sem vam za to uslugo, vendar vas nc bom videl nikoli več. Zbogom, Vanina; obljubite mi, da mi ne boste nikoli pisali, da me ne l asie poskušali nikoli obiskati; pustite me celega moji domovini, za vas sem mrtev. Zbogom.« »Ne,« je kriknila Vanina besno, »hočem da veš, kai vse sem napravila za tebe, kaj vse sem storila iz ljubezni do tebe.« Povedala mu je vse, kaj je napravila od časa, ko je Missirilli zapustil dvorec v San Nicoloju, da bi se predal legalu. Ko je končala, je rekla: »Vse to ni še nič; iz ljubezni do tebe sem napravila še nekaj več.« In zdajci mu je povedala, da ga je izdala. »Ah, pošast,« je kriknil Pietro besno in se vrgel nanjo, da bi jo prebil in dotolkel s svojimi verigami. Prav gotovo bi mu uspelo, ko ne bi po njegovih krikih pritekel ječar in zgrabil Missirillija. »Glej, pošast, ničesar ti nočem dolgovati,« je reket Missirilli Vanini, vrgel pile in diamante in se hitro oddaljil. Vanina je bila uničena. Vrnila se jc v Rim; časopisi, poročajo, da se je kmalu potem poročila s knezom Livijem Savellijem. ^^ KONEC SZ GRADI ATOMSKO LETALO Predstavnik sovjetske letalske družbe Acrollot Georgij Jarotski je novina,jem da so priprave za gradnjo prvega atomskega lelala že v polnem teku. Letalo bo imelo podoben atomski stroj, kakršnega ima atomski ledolomilec Lenin. NOVA VRSTA FILMOV V Veliki Britaniji so začeli izdelovati filme iz novega materiala, ki lahko prenese velike temperature. Filmi so varni pred ognjem in lahko vzdržijo temperaturo, ki se giblje med 50 stopinjami pod ničlo do 150 stopinj nad ničlo. Pri tem pa so še opazili, da so barvni filmi veliko občutljivejši, če barvno emulzijo prenesejo na novi material. V ZDA proizvaja cigarete več tovarn, ki med seboj konkurirajo in svoje Izdelke reklamirajo na vse mogoče načine. Med drugim imajo uveden sistem nagrad na podlagi srečk, priloženih srečnim kadilcem v določenem številu cigaretnih zavitkov. Posebno takšna sreča pa je doletele te dni gospo Manlove iz Oklahome, ker je kot desetmilijonska nagrajenka dobila v dar kompletno serijo vseh dobitkov, ki jih sicer tovarna daje svojim odjemalcem najbolj lenega Angleža«. Oddaja ni naletela na nikakršen odziv. Angleži so to dejstvo raztolmačili na svoj duhovit način. »Naši lenuhi so tako leni — pravijo —. da je bila sploh neumnost, da jih je kdo poskušal premakniti z mesta. Nikakršna nagrada jih ne bi mogla pripraviti do tega, da bi prišli na radijsko postajo.« AVTOBTTS POVOZIL VOLKA Nikola Slmič je vozil avtobus proti Plitvičkim jezerom. Nenadoma je na cesti zagledal žival, ki je bila močno podobna volku. Zatrobil je, toda žival se za to ni zmenila. Simic je menil ,da se bo žival sama umaknila, zato ni zaviral, Začutil je udarec in zaustavil avtobus. Pod kolesi je ležal volk. Za svojo »lovsko« trofejo je dobil šofer 15.000 din nagrade. BOLJŠI OD LOVSKEGA PSA Tudi volka je , mogoče ukrotiti in ga koristno uporabiti na lovu. To je dokazal Anglež Stringer. Nekega dne je taval po gozdu in v nekem brlogu našel pet tednov starega volka. Vzel ga je domov in ga zdresi-ral. Zdaj hodi volk z njim na lov. Str'nger pravi, da ne bi zamenjal svojega udomačenega volka za nobenega lovskega psa; volk je hitrejši in poslušnejši od kateregakoli lovskega psa. NEMŠKE BA^E TUDI V AMERIKI Nekateri ameriški časopisi nekam vztrajno pišejo o tem, da namerava vlada ZDA povabiti nemške vojake na vežbanje v vojaških bazah v ZDA. O tem naj bi se sporazumela finančni tajnik Robert Anderson in državni podtaj-nik Dillon z zahodnonem-škim gospodarskim ministrom Erhartom. TROJNA PERSPEKTIVA Ameriški fiziolog Ancel Keys pravi o svojih sorojakih: »Američan bodočnosti bo umiral na tri načine: v avtomobilu, na svojem domu, ker zaradi debelosti nc bo mogel iz hiše, in zaradi hrupa.« NAPAKA Storiti napako ni hudo, hudo je, če na takšno napako pozabimo. Konfucij Predsednik lokostrelskega kluba v Michiganu v ZDA Fred Bear rad dokazuje, da je lok še vedno učinkovito lovsko orožje. Vsako leto gre na lov na severne jelene na Aljasko, opremljen kot ga vidimo na sliki, da bi laže prevaril ln se približal jelenom na streljaj z lokom y ISKRENO TRANZISTORSKA URA BILANCA IN BIKINI V neki vojvodinski vasi so razpravljali o bilanci. Nek starec ni razumel te besede, zato je vprašal: »Lepo vas prosim, kaj pa je to bilanca?« Eden izmed pos-lušalcev je vstal in mu odvrnil: »Kako, da ne veš. Bilanca je nekaj takega kakor blkini. Vidiš vse, ne vidiš pa najvažnejšega!« PAPIRNATA OBLEKA Nov postopek v izdelovanju in impregnaciji paoirja, ki so ga odkrili v Ameriki, omogoča izdelavo cenene in praktične obleke, ki se po svojem zunanjem videzu niti najmanj ne razločuje od bombažne ali volnene. Obleko je moč desetkrat obleči, nnto pa zavreči. Prve serije te obleke so že prestale preizkušnjo. Kmalu jih bodo začeli izdelovati v velikih 'količinah. Razen oblek bodo izdelovali iz novega papirja tudi klobuke, spalne vreče in kopalne obleke. — Daj mi, ljubček svojo denarnico, da bom še jaz kaj nosila ... glavnih oseb tega dela A v skladišču gledalšča m bilo čebule, ker jo je ob tem času težko dobiti. Zalo je uprava gledališča obljubila dve brezplačni vstopnici tistemu, ki prinese 24 glavic čebule — kolikor jih je potrebno za 12 predstav. Angleška radijska postaja je imela na svojem programu tudi oddajo »Iščemo Da bi imeli naenkrat pripravljeno večjo količino materiala za izdelavo opeke, .je vodstvo izolske opekarne »Ruda« pri zagrebškem podjetju »Geoistraživanja« naročilo razstrelitev hriba, v katerem pridobivajo ta material. Ekipa zagrebškega podjetja je zvrtala 81 od 8 do 20 m globokih lukenj premera 10 cm, v katere so nasuli skoraj 2 toni eksploziva (kamniktita in amonala). Z močnima eksplozijama minuli teden, ki ju je bilo po plastnicah Markovega hriba čutiti celo v semedelskem naselju, so pridobili okrog 12.000 m1 materiala. Omembe vredno je, da stane podjetje 1 m1 tako pridobljenega materiala okrog 250 din manj, kot ga je stalo prej, ko so to delo opravi,ial: r minami v manjšem obsegu. Boljša bo tudi opeka, ker ima lapor čas, da na soncu in dežju polagoma razpade. — Na sliki: Ob eksploziji Georges Bouton je nogometni sodnik, vendar se nc boji razjarjenih navijačev. Kadar sodi kakšno tekmo, sedi za golom vedno njegov pes bok-ser. Kadar pride do prepira, gospodar samo zapiska s piščalko in že pridrvi pes, ki začne deliti pravico na levo in desno. Pravijo, da so prepiri s tem sodnikom redki, in če Oo njih- že pride, so običajno zelo kratki. Evelyn Waugh, poznani angleški pisatelj, je v nekem članku zapisal: »V grozni predpostavki, da bo Zemlja prej ali slej uničena, ne vidim nič slabega. Srce mi greje zavest, da bi ta usoda zadela tudi književne kritike.« Medtem ko avtomobil, ki naj bi ga poganjala sončna energija, še vedno preizkušajo v laboratorijih, se bo te dni pojavila v trgovinah prva sončna tranzistorska ura. Takšna ura je precizna in da bi v redu tekla, ni potrebno nič drugega, kakor da je nekaj trenutkov na dan na svetlem. Posebni fototranzistor spreminja sončno svetlobo v električno energijo, majhen akumulator pa vsklaja prebitek energije, ki se porabi ponoči. Na podobnem principu so začeli izdelovati tudi majhne »porta-bel« radioaparate. KAKO PIJEJO PINGVINI Znanstveniki so si dolgo razbijali glave z vprašanjem, kako neki morejo pingvini piti morsko vodo. Nedolgo tega pa so ugotovili, da imajo pingvini v grlu posebne žleze, ki imajo vlogo filtra in odstranijo iz morske vode vso nepotrebno sol. Sedaj se ukvarjajo z vprašanjem, če bi bijo mogoče napraviti tudi s tehničnimi sredstvi prinra-vo, ki bi podobno kot žleze pri pingvinih odstranjevala sol iz morske vode. DVOJNI ZADETEK Zgodilo se je v Barceloni. Senora Rosita Novaros je poklicala po telefonu svojega moža in mu povedala, da je na loteriji zadela okrog 2 milijona dinarjev. Toda čakalo jo je veliko presenečenje. Ko je prišel mož do besede, ji je povedal, da je na svojo srečko zadel 73 milijonov dinarjev. Lani je Zavod za spomeniško varstvo LRS iz Ljubljane obnovil v Lokvi pri Divači starinsko umetnino neznanega mojstra iz 1. 1-128. Madona stoji v stari kostnici, ki je prav tako obnovljena, pomembna pa samo za zgodovinarje, ker je sicer že zdavpaj ne uporabljajo več Klasično londonsko gledališče »Old Vic« je imelo nenavadno nevšečnost: za izvedbo Shakespearovega dela »Henrik V.« sta potrebni dve glavici čebule, ki ju mora na realističnem odru pojesti ena izmed PREVIDNI SODNIK Pariz je dobil te dni novo letališče, največje in najsofiobneje opremljeno na svetu. Imenuje se Orly Est in bo lahko letno odpremilo nad osem milijonov potnikov, zaposluje pa nad dvajset tisoč oseb v svojih letaliških službah, gostinskih lokalih, hotelih, kino dvoranah in sto dvajsetih trgovskih lokalih. Novo letališče, ki so mu takoj nadeli vzdevek »Grande Orly« (veliki), povezuje s Parizom posebna avtomobilska dvosmerna cesta