H R I B O V S K E K M E T I J E 
NA I D R I J S K E M I N C E R K L J A N S K E M 
MOUNTAIN FARMS IN THE REGIONS OF IDRIJA AND CERKNO 
DRAGO MEZE 
IZVLEČEK UDK 33(497.12—15):911.3 
Hribovske kmetije na Idrijskem in Cerkljanskem 
Študija je sinteza analize 820 raziskanih kmeti j v idrijski občini,, ki jo sestav-
l ja ta dve večji regij i : Idrijsko in Cerkljansko. Zaradi primerljivosti z drugimi, že 
raziskanimi hribovskimi področji, se je avtor držal ustaljene raziskovalne metode, 
osnovane na izdelanih »Osnovnih smernicah za geografsko proučevanje hribovskih 
kmeti j na Slovenskem«. Proučevana pokraj ina je skoraj v celoti na jadranski strani 
črnomorsko-jadranske razvodnice, zato so v nje j , zlasti v klimi, zaznavni primorski 
vplivi. 
ABSTRACT UDC 33(497.12—15):911.3 
Mountain Farms in the Regions of Idrija and Cerkno 
The treatise is a synthesis of the analysis of the 820 investigated farms in the 
Idr i ja community that includes two larger regions: Idri ja and Cerkno. The author 
was using the established research method based on »The Basic Guide-lines for the 
Geographical Research of the Mountain Farms in Slovenia« so that he could com-
pare the results with those obtained in the already investigated mountain regions. 
Almost the whole study area is situated on the Adriatic side of the watershed of 
the Black Sea and the Adriatic Sea, therefore there are perceived littoral influences, 
especially as regards the climate. 
Naslov — Address 
Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik 
Znanstvenoraziskovalni center 
Slovenske akademije znanosti in umetnosti 
Geografski inštitut Antona Melika 
Novi trg 5 
61000 Ljub l jana 
Jugoslavija 
KAZALO 
Izvleček — Abstract 8 (4) 
1. UVOD 9 (5) 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE 15 (11) 
2.1. Kamnine in relief 15 (11) 
2.2. Klima 17 (13) 
2.3. Ekspozicija in nadmorska višina 23 (19) 
2.4. Naklon kmetijskega zemljišča 27 (23) 
2.5. Preskrba s pitno vodo 29 (25) 
3. SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI 30 (26) 
4. ELEKTRIFIKACIJA, KOMUNIKACIJE IN DRUGA INFRASTRUK-
TURA 37 (33) 
5. KMETIJSTVO 40 (36) 
5.1. Poljedelstvo 40 (36) 
5.2. Živinoreja in kmetijska mehanizacija 41 (37) 
6. PREBIVALSTVO 48 (44) 
7. KLASIFIKACIJA KMETIJ 53 (49) 
8. SKLEPNE MISLI 60 (56) 
LITERATURA IN VIRI 66 (62) 
MOUNTAIN FARMS IN THE REGIONS OF IDRIJA AND CERKNO 
(Summary) 67 (63) 
SEZNAM TABEL 
Tabela 1. Srednja mesečna in letna temperatura 17 (13) 
Tabela 2. Povprečne dnevne minimalne in maksimalne temperature 18 (14) 
Tabela 3. Višinski gradienti temperature 18 (14) 
Tabela 4. Ekstremne vrednosti letnih količin padavin in odstopanja . 19 (15) 
Tabela 5. Povprečna mesečna in letna količina padavin 20 (16) 
Tabela 6. Delež padavin po letnih časih 21 (17) 
Tabela 7. Maksimalne mesečne količine padavin 21 (17) 
Tabela 8. Število padavinskih dni po mesecih 21 (17) 
Tabela 9. Slana 22 (18) 
Tabela 10. Povprečna nadmorska višina kmečkega doma in sestava 
posesti v ®/o 24—25 (20—21) 
Tabela 11. Sestava in velikost posesti ter letni etat 31—33 (27—29) 
Tabela 12. Stanje goved in konj, zadrugi prodanega mleka in mesa, 
pomembnih kmetijskih strojev in drugega 42—45 (38—41) 
Tabela 13. Prebivalstvo 49—51 (45—47) 
Tabela 14. Klasifikacija kmetij 54—56 (50—52) 

1. UVOD 
O b r a v n a v a za j ema kmet i j e na ce lo tnem področ ju id r i j ske občine. Ke r je 
relief v več jem delu p o k r a j i n e močno razgiban in in tenzivno razčlenjen , p ro -
s t r ana Crnovrška p lanota z Godovičem na jugu in še n e k a t e r e m a n j š e p lanote 
pa so viš je od 600 m, so po naši metodologi j i (M e z e , 1980) v idr i j sk i občini 
vse kmet i j e š tete med hr ibovske. Tudi kme t i j e v d n u dolin, čeprav s toje zna tno 
niž je od 600 m, ima jo kmet i j sko zemlj išče v svetu, s t rme j šem od 20 %> oziroma 
11,4° (glej ka r to 1) in so zato tudi uvrščene med hribovske, enako pa tudi 
m a n j š e od 10 ha, če so zaščitene. 
Raziskanih j e 820 kmet i j , združenih v 61 nase l j ih in 20 k r a j e v n i h skupno-
stih. Zarad i pok ra j i n ske različnosti pa tudi laž je preglednost i sem jih uvrs t i l 
v št ir i regi je : Id r i j ške planote,* Crnovrška p lanota z Godovičem, J a v o r n i k ozi-
roma Javo rn i ška p lanota in Cerk l j ansko hr ibovje . Upravno spada jo p rve t r i 
pod idr i j sk i k r a j e v n i in mat ični u rad , Ce rk l j ansko h r ibov je pa pod cerkl janski , 
venda r se obseg reg i j ne sklada dosledno z u p r a v n o določenim ozemljem. Tako 
je k Id r i j šk im p l a n o t a m šteta tudi Šebre l j ska p lanota z b l ižn j imi Jagrščami , 
ki je u p r a v n o sicer uvrščena k Cerk l j anskemu, Jazne , Otalež, P l u ž n j e in Lazeč 
pa sem štel k C e r k l j a n s k e m u hr ibov ju , čeprav u p r a v n o te vasi spada jo pod 
idr i j sk i k r a j e v n i u rad . Določene k o r e k t u r e so tudi v nase l j ih Mrzli Vrh, Jazne, 
J a v o r j e v Dol in Laniše na vzhodu občine ob m e j i s škof je loško občino ob 
bivši jugos lovansko- i ta l i janski meji , ki pa je še vedno osnova d a n a š n j i občinski 
razmej i tv i . Geogra f ska načela so na rekova la r azmej i t ev po razvodnici med 
Idr i jco in Poljanščico, oziroma Po l j ansko Soro, ki je obenem razvodnica med 
J a d r a n s k i m in Črn im m o r j e m , zato sem del k m e t i j na Mrzlem Vrhu, ki s p a d a j o 
u p r a v n o k idr i j ski občini, ob ravnava l v okvi ru Žirovskih Rovt, enako tud i vse 
k m e t i j e v Lanišah in J a v o r j e v e m Dolu (M e z e , 1986, 12), čeprav je del teh 
vzhodno od r azvod ja danes vk l jučen ih v idr i j sko hr ibovsko nase l je Jazne . 
* Pod imenom Idrijške planote so mišljene delno zakrasele dolomitno-apneniške 
planote oziroma nj ih ostanki obakraj doline Idrijce (idrijski je pridevniška oblika 
od Idrijca-reka). Med nje štejem na levi strani Idrijce predvsem Vojskarsko in Še-
breljsko planoto, na desni pa Dolsko, Ledinsko in Vrsniško. Manjši planotasti ostanki 
pa so še v Zavratcu, Policah in Ravnah pri Cerknem. 
Seznam kmetij po Krajevnih skupnostih in naseljih; kmet i je so označene 
z domačimi imeni 
KS Gorje — Poče — Trebenče 
G o r j e : Jemc, Jur i j , Močnik, France, Bačar; P o č e : Jernačk, Cem-
pre, Gragarin, Brdar, Jeram, Razpet, Potok, »na Vščari«, Simon, Hvala, Spik, 
Baj tar , Pečnik, Kašper, Gnezdovš, Kovač, Vršičar, Tinček; T r e b e n č e : Rink, 
Kuret , Hadalin, Črnec, Povše, Martine, Jernač, Čar, Gradišar. 
KS Novaki 
G o r e n j i N o v a k i : Dolenja Kur je jca , Gorenja Kur je jca , Brejc, Rav-
nak, Kramar , Baj t , Pstin, Hudajužnar , Jarc, Podbregar , Črna, Podrobar, Za-
robar, Obid, Zapr ikra j , Prapetnik, Bregar, Grapar , Rovtar, Prelaz, Kamničar , 
Tomaž, Šnek, Gatej , Melina, Derlink, Kokelj , Brdar , Kanižar, Andr ja la , Potoč-
nik, Štul, Spodnj i Potočnik, Zgornj i Potočnik, Mrovlje, Blanovš, Lomer, Tičje 
Brdo, Smalc, Blaškovc, Zanivčan, Kolednik; D o l e n j i N o v a k i : Log, Zgor-
nj i Podnivčan, Klamnonar , Grapar , Rojer, Hob, Ostrin, Mačil, Čendovc, Baza-
vičar, Cmilk, Čerinovš, Kuret , Podkovkar , Rojar (»na koncu Roj«), 
KS Orehek 
O r e h e k : Močnik, Zabrdar , Zim, Tinac, Blaž, Jošk, Mežnar, Vapalt, Za-
kovkar, Pence, Ca j, Mlinar, Podrodnar , Vabram, Vrban, Jelerin, Zim (Klavžar 
Frančiška); J e s e n i c a : Rudolf, Zaje, Brec, Klavžar, Rjave, Sovrčan, Jernač, 
Tomažon, Jermol, Gorenj i Vrhovš, Dolenji Vrhovš, Pst inar , Kašan, Javoršca, 
Podčrnovrhar , Pavle. 
KS Ravne-Zakriž 
R a v n e p r i C e r k n e m : Dovčar, Kramari , Končar, Petron, Sredar, 
Navošk, Bevk, Močnik, Štravs, Lukac, Lakovčen, Malet, Obid, Lojze, Brišer, 
Zanj ivar , Tošar, Štravs, Planine, Poljane, Kranjc , Karulon, Golob, Tošar (Razpet 
Jožek); Z a k r i ž : Zalazar, Crov, Stinar , Logar, Rajh, Hadalin, Štucin, Klavžar, 
Blaj , Abram, F r j an , Rojčk, Marton, Orehove. 
KS Bukovo 
B u k o v o : Zupnica, Štefičk, Rovnan, Mežnar, Feltrin, Tonk, Razpet, »ta-
srednji«, Je ram, Spik, Cum, Travnikar , Brišar, Gruden, Tesnikar, Janez, Ko-
renine, Morn, Mavric, Jerneje , Sabadin, Hramar , Cilka, Podkrvica, Valavc, 
Flander, Ulčer, Zakonikar, Pagon; Z a k o j c a : Brovč, Pa j stvar, Pstin, Pod-
robar, Korenine, Dolinar, Rupar, Čufer, Hribar , Celk, Brdo, Cemažar, Vasojer, 
Flander, Trpin, Krive. 
KS Cerkno 
C e r k n o : Jušk, Miha, Ralne (»Magajne«), Pirh, Tišler, Kačan, Makate, 
Hast, Tišlerčk, Magajna, Mal, Gorenc, Robov, Brišar; L a b i n j e : Grapar , 
Moke, Zelj, Jurež, Platiš, La jnar , Lemba, Pahajač , Orehove, Obed, Meninar, Sor-
čan, Jeras, Mehne, Janez; P o l j a n e : Zim, Kašan, Primož, Zareglc, Andr jon, 
Pesek, Fajdl , Baj t , Miš, Matic; Č e p 1 e z : Andrej , Četnik, Marinkovc, Luka, 
Bočer, Zapoškar, Pavlin; P l a n i n a : Mihajn, Grapa, Brink, Črne, Gabrovc, 
Novinc, Jereb, Logar, Bičk, Gričar, Mederce, Svetik, Bajt , Nakaučer. 
KS Podlanišče 
P o d l a n i š č e : Kendavš, Kos, Purgar , Ratovž, Lanišar, Kisovc, Ka jnkar , 
Golobiškar, Troha, Jakš, Trejšenbrd, Ogenc, Gopalše, Karant , »na Brdu«; P o d -
p l e č e : Mlakar, Tomažek, Dolenčevše, Kumer , Novine, Je ram, Juškovc; 
C e r k l j a n s k i V r h : Kacin, Zakrogar, Nakrogar, Kotnikar , Košpaš, Za 
Vrhom, Bende, Slamovje, Pustotnikar, Ržen, Veharše, Dolinar, »na Ravan«, Za-
laniš, Polanc, Matora, Lajše. 
KS Otalež 
O t a 1 e ž : Andreje, Grogar, Brejc, Rupca, Hmenica, Slabe, Selak, Blekar; 
P 1 u ž n j e : Grintovc, Bregar, Kacin, Marinkovc, Grapar , Hlipč, Mlinar, Ma-
ruškovc, Kovk, Vodnik; L a z e č : Zaje, Kofol, Zid, Pr ikra j , Zaklane, Marko; 
J a z n e : Limbo, Pirih, Rejček, Jakob, Tratnik, Lužar, Bašelj, Mlakar, Če-
rin, Zaje. 
KS Reka 
R e k a : Skvarča, Zabreznikar, Carn, Hvala, Sevnica, Blažičk, Logar; P o -
l i c e : Matuc, Zaje, Pire, Malenšč, Damjan, Štefan, Klančar, Štravs, Zaselar, 
Vasar; J a g r š č e : »za Brdom«, »na Brdu«, Bridnik, Zid, Meline, Vedernik, 
Kopačnica, Kašper, Mažgon, Bur ja , Baj ta r , Šuštar, Mežnar, Pst ina; S t r a ž a : 
Pirh, Zelin, Tra tar , Rošp, Gopal, Ander jon, Obid, Vovkajca, Trebovje, Ripšer, 
Grapar , Črov, Mlekar, Oblak, Grepiše, Mlake Potok. 
KS Šebrelje 
Š e b r e 1 j e : Zadragar , Štucin, Rajngelce, Kožušč, Mlakar, Pagon, Suše, 
Osredkar, Meriškar, Vrščakar, Grosen, Močnik, Zaselar, Zgojnškar, Volevc, Oze-
bek, Navasar, Brelh, Ivančk, Kumer, Bačer, Brlažnik, Polak, Brdar , Je reb (na 
Brdu), Dolina, Lajnsko Brdo, Medved, Božič, Rovtar, Ivone, Blaž, Mežnar. 
KS Krnice-Masore 
I d r i j s k e K r n i c e : Kenda, Krničan, Hrib, Zavrhar , Močnik, Podbrdar , 
Kogoj, Pustota, Rjave, Hladnik, Mlakar, Marko, Kal, Pek, Jurice, »na Griču«, 
Cesar, »na Prehodu«, Log, Košenija, Kenda, Pustota, Fa j fk , Sedej, Bač, Rupa ; 
M a s o r e : Bevk, Anžon, Kogej, Bende, Pavšič, P rekra jn ik , Pavelč, Snoviše, 
Jezero, Kališe, »bajta na Kališu«, Jereb, Otušje, Peternel , Hotejne, Mlakar. 
KS Srednja in Gorenja Kanomlja 
S r e d n j a K a n o m l j a : Hladnik, Petrič, Lagovc, Močnik, Šinkovc, 
Mohorič, Vočjak, Ipavc, Rejc, »Belo Brdo«, Pleče, Gorenje Melanovce, Dolenje 
Melanovce, Kuštr in, Prekovc (»Prekovše«), Bratuš, Rošp, Kolenc; G o r e n j a 
K a n o m 1 j a : Rovtnikar, Vurovt, Ju r i j , Grapar , Teleburovc, Likar, Kope, 
Oblak, Log, Jevaniš, Zaklavžar, Brdar (»Vbrt«), S tu rm (»Stormajce«), Reven, 
Hum, Novinčejše. 
KS Spodnja Idrija 
S p o d n j a I d r i j a : Žerovčk, Trne, Kacjan, Rupnik, Špeh, Sever (»Ame-
rika«); S p o d n j a K a n o m l j a : Spodnje Ravine, Gorenje Ravine, Spodnji 
Kamnik, Krkoč, Plestenice, Kačnikar, Vrščev, Golob, Gostiša, Svetik, Bazovčan, 
Hladnik, Sivka, Vojska, Zgavc, Lom, Jakeljc. 
KS Vojsko 
V o j s k o : Gnezda, Boštje, Kotlar, Jelenk, Felk (»Jakob«), Vončina, Smo-
din, Novinčejše, Čar, Krpuc, Škratovc, Rovtar (»bajta«), Rovtar (»grunt«), Ku-
štrin, Zahom, Magajna, Vogalce, Pustota, Vojšica, Žgavc, Habe, Počepar, Štalar, 
Brus Amevkar . 
KS Idrija 
Č e k o v n i k : Nikovc, Kočevš, Kmet, Mohorič, Podobnik, Rižnikar, Trat -
nik, Blašk, Bončin, Meklajč, Lapajne, Lom, Vinko, Zajk, Baj ta , »v šoli«, Gre-
bene, Brinovš, Šinkovc; I d r i j s k a B e l a : Ipavc, Kogej, Trnove, Malnar, 
Guzelj, Majnik , Šinkovc, Majnik (Majnik Frančišek). 
KS Črni Vrh 
Č r n i V r h n a d I d r i j o : Cenck, Trček, Mark, Kočar, Hladnik, Smre-
kar, Lovričk, Hrvat , Čuk, Domine, Amali ja , Zigon, Mežnar; Z a d 1 o g : Habk, 
Abraht, Rovt, Pire, Klančar, Ivanjšek, Kočar, Flander, Kotnik, Gozdnik, Lampe, 
Lipe, Figar, Majnik, Rovtar, Cigale, Ozbič, Štefk, Bizar, Habk, Ragorc, Hostešk, 
Rejc, Bugoška ravan, Habe, Sedej, Gostiša, Zaje, Trček, Potočar, Tominc; 
I d r i j s k i L o g : Šemenčk, Čuk, Ajher , Košander, Paver , Novak, Habečk, 
Andrejčk; P r e d g r i ž e : Šemrl, Tina, Pahovc, Kališar, Habe, Rafel, Čuk, 
Grom, Smrekar , Skvarča, Nagode, Zgavč, Klavžar, Selc; L o m e : Grom, Grohc, 
Gorenj i Trnove, Dolenji Trnove, Rjave, Grižer, Oblak, Pelan, Klepc, Cigale, 
Tine (na Griču), Lojze (na Griču), Zakrog, Šemrl, Barakar , Jošk, Rudolf, To-
minc, Kočar; S t r m e c : Cenck, Štore, Renk, Strmec, Medved, Podobnik; K a -
n j i D o l : Baje, Košpar, Sneženkar, Tič, Pehar, Fur lan ; J a v o r n i k Straš-
nik, Povhar, Jelar , Rudolf, Medved, Spodnj i Skvarča; M r z l i L o g : Tinkovc, 
Renk, Spodnj i Zgavc, Brkovnikar , Spodnj i Zaje, Kampeljc, Kališar. 
KS Godovič 
G o d o v i č : Kankel , Korče, Mar janca (»Melhar«), Koštel, Čuk, Kamenik, 
Vehar, Germovšek, Cene, Zalar, Tomažin, Tomažinov Francel j , Peskar, Lenart , 
Logar, Pišlar, Cimperman, Anžič, Pivk, Guštin, Gabrovšek, Brdar , Bolčin, Cest-
nik, Tomažek, Bolčina, Prime, Grogec, Sleme. 
KS Dole 
D o l e : Enšk, Cegale, Treven, Trovt (Erznožnik Jakob), Luka, Zakovk, 
Zakovški ba j tar , Preske, Sedej, Mrak, Črna, Rovtar, Trovt (Rejec Marija), Polde, 
Gantar ; G o r e : Mlakar, Lužar, Hladnik, Kolenc, Čenčišar, Svetle; I d r š e k : 
Bekš, Gnezda, Grapar , Cajnar , Menart, Cešmelj, Jesenko, Cele; J e 1 i č n i 
V r h : Lešenca, Vrbanovc, Kumar , Bretina, Sedejčk, Cevk, Podobnik, Andreje, 
Govekar, Pustota, Kališe, Markič, Kori tar , Pelhan, Gričer, Jakš, Amevkar , Vrh 
Zale (»Poženel«), 
KS Ledine 
L e d i n e : Vehar, Treven, Jureč, Fojda, Kladnik, Trepal; K o r i t a : Tra t -
nik, Merlak, Balant ; L e d i n s k e K r n i c e : Možina, Erjavc, Breuce, Veliki 
Srnak, Mali Srnak, Laver; G o r e n j i V r s n i k : Plahovš, Mlakar, Hlipč, Ba-
lanteuc, Hkavč, Balant, Brdar ; S p o d n j i V r s n i k : Štefk. Kočar, Lazar, 
Blažeč, Jur , Martine, Kafor ; Ž i r o v n i c a : Bekš, Matečk, Pek, Demšar; G o -
v e j e k : Kopač (»Jereb«), Mekinovc, Špičk, Slabe, Turm, Breuck, Aleš, Matevž 
(na Snežetih); P e č n i k : Zaje, Selak, Corn, Bur ja , Šnita. 
KS Zavratec 
Z a v r a t e c : Ciglar, Češmelj, Možina, Anže, Brnk, Jokl, Rupnik, Korl, 
Matjaž, Jaka, Slabe, Štirn grič; P o t o k : Mravljiše, Malovice, Matic, Svetlik, 
Mežnar, Vrban. 
V obravnavani pokraj in i so na območju hribovskih kmet i j t r i j e glavni tipi 
kmečkih naseli j : samotne kmeti je, zaselki in manjše gručaste vasi. Samotne 
kmet i je z manjš imi zaselki so na jbol j razš i r jene na zahodu, jugu, jugovzhodu, 
severozahodu in severu, manjše gručaste vasi in kompaktni zaselki pa pred-
vsem v delu Cerkl janskega hr ibovja (Planina, Čeplez, Poljane, Labinje, Poče, 
Gorje, Trebenče, Zakriž, Orehek, Ravne, Police, Lazeč, P lužnje in Otalež) in 
v ožjem pasu na vzhodu (Gorenji in Spodnj i Vrsnik ter Ledine), medtem ko Go-
dovič in Črni Vrh nad Idri jo štejemo med večja gručasta naselja. V te j kate-
goriji naselij ima posebno mesto Spodnja Idri ja, urbanizirano nasel je v dnu 
doline, h ka te remu pa spada tudi šest večjih tipičnih samotnih hribovskih 
kmeti j , raztresenih po s t rmih rebreh doline Idrijce. Večina imenovanih g ru-
častih hribovskih vasic v Cerkl janskem hr ibovju je sestavljena iz gruče kmet i j 
v jedru naselja, ostale kmet i je pa so raztresene po bl ižnjem okoliškem hribovju, 
na jveč v obliki samotnih kmeti j . Obstaja pa še posebna oblika naselij, ki so 
sestavljena iz bližnjih, a med seboj ločenih večjih ali manjš ih gručastih delov. 
Najznačilnejša taka nasel ja so Šebrelje, Zadlog, Gore in Bukovo, deloma pa tudi 
Zakojca, Lome, Predgriže in Zavratec. — Razprostranjenost glavnih tipov hr i -
bovskih naselij obravnavane pokra j ine je pr ikazana tudi na kar t i »Kmetska 
nasel ja na Slovenskem« (M e 1 i k , 1936, 542—543). 
V tesni povezanosti z obliko naseli j je poljska razdelitev, ki je v okviru 
Slovenije proučena tudi v te j pokraj in i (11 e š i č , 1950). V intenzivno raz-
členjenem reliefu, kakršen je tu, s samotnimi kmeti jami, zaselki in manjš imi 
vasmi, prevladuje jo eelki v vseh treh var iantah (zaprti, polodprti in odprti celki) 
in grude, tako prvotne, z veliko razdrobl jenost jo posesti, kot drugotne. Prvotne 
grude ver je tno niso rezultat delitve nekdanj ih celkov, ampak so nastale že ob 
naselitvi in so kot take dokaz prvotne naseli tve s samotnimi kmeti jami, med-
tem ko so drugotne grude nastale z razkosanjem samotnih kmet i j v zaselke. 
Pr i prvotnih grudah so sledi skupne gozdne ali pašne posesti, medtem ko pri 
drugotnih teh ni (11 e š i č , 1950, 19. si. in 28. si.). Na hribovskih kmet i jah se 
polja s celki in drugotnimi grudami močno mešajo med seboj, zato jih je 11 e -
š i č na priloženi kar t i razdelil v dve skupini: polja s celki in drugotnimi g ru-
dami s prevlado prvih in polja s celki in drugotnimi grudami s prevlado drugih. 
Kot kaže karta , je v obravnavani pokra j in i prva skupina močneje zastopana, saj 
zavzema velik del na jugu, severozahodu in predvsem skoraj celotno ozemlje 
na levi s trani Idri jce od izvira do Straže ob Idrijci. Prevlada drugotnih grud 
na samotnih kmet i jah je predvsem na Šebreljski planoti in bližnjih Jagrščah 
ter na območju Godoviča. 
Zemljiška razdelitev na grude je v splošnem tudi na Slovenskem značilna 
za zaselke in gručaste vasi. V tem smislu označuje M e 1 i k (1933) na priloženi 
kar t i vse večje, prvotne zaselke, zato je ta razdelitev res tipično »zaselška«. Ne 
nastopa pa pr i vseh zaselkih in tudi ne samo pri zaselkih (11 e š i č , 1950, 24). 
Ilešičeve raziskave so pokazale, da so polja v pravih ali prvotnih grudah 
na območju gručast ih vasic in zaselkov v večjem delu zahodnega Cerkl janskega 
hribovja, dal je v Lazcu, Plužnjah in Otaležu ter na območju Ledin in Vrsnika. 
11 e š i č tudi ugotavlja, da so se na soški strani predalpskega hr ibovja naselje-
vali kolonisti še v 13. stoletju v s t rn jenih zaselkih z zemljiško razdelitvijo 
na grude, kar »dokazuje naselitev t. i. pluženjskega ozemlja med Cerknim in 
Idrijo, deloma tudi , rutarske' naselbine nad Baško grapo« (11 e š i č , 1948/1949, 
225). Tipična razdelitev na drugotne grude pa je v tej pokra j in i v Črnem Vrhu 
nad Idrijo (11 e š i č , 1950, 28), k j e r pa je tudi veliko celkov, in sicer »toliko, 
da je ob n j ih vzrasla prava vas« (11 e š i č , 1950, 86—87); podobno je tudi v 
bližnjem Godoviču (glej tudi 11 e š i č , 1948/1949, 226—227). 
Po I l e š i č u (1948/1949, 224—227), nas lanja joč se na historiografi jo (M. 
K o s 1948, 13—14), je Cerkl jansko hr ibovje med naj in tenzivneje nasel jenimi 
področji slovenskega predalpskega hr ibovja . V večjem delu je v n j em na-
selitev že s tara v obliki manjš ih gručastih vasi in kompaktnih zaselkov z nan je 
genetsko vezano zemljiško razdelitvijo. Cez Cerkl jansko hr ibovje je vodila tudi 
stara pot iz Loke v Tolmin in Čedad, in sicer skozi Planino, Čeplez, Cerkno, 
Zakriž, Orehek, Bukovo in Police ter nap re j čez Šentviškogorsko planoto. Izven 
starih naselij so na široko raztreseni manjš i zaselki in razložene samotne kme-
tije, ki so nedvomen učinek mlajše kolonizacije (Gorenji Novaki). Tudi zaselki 
in gručaste vasi na desni s trani hribovja, pod Pluženjsko goro (Jazne, Otalež, 
Plužnje, Lazeč), ki so na območju pluženjskega ozemlja iz 13. stol., so se morda 
ponekod držali sledov starejših naselij in zemljiških sistemov. — Na drugi s trani 
doline Idri jce pa se začno samotne kmet i je t j a do Vojskega s celki in drugot-
nimi grudami kot plod mlajše gozdne kolonizacije od 14. stoletja naprej . Izjemi 
sta, kot že omenjeno, Šebrel je in Jagršče. Po načinu naselitve je hr ibovje levo 
od Idrijce povsem enako Crnovrški planoti z Javornikom in hr ibovju na desni 
s t rani Idri jce nad Idri jo in Zalo; »izjema je morda le Ledinska apniška planota 
vzhodno od S p o d n j e Idr i je , ki pozna deloma še zaselke in p r v o t n e grude« 
( I l e š i č , 1948/1949, 226). 
Za izdelavo š tud i j e sem poleg te rensk ih raz iskav in a n k e t i r a n j a s t a n j a iz 
le ta 1984 uporabi l tud i anke to iz leta 1983, ki jo je izvedla id r i j ska kmet i j ska 
zadruga . Iz n j e sem črpal p redvsem poda tke o š tevi lu goveje živine, zadrugi 
p rodanega mleka in govejega mesa t e r vel ikostno sestavo kmečk ih posestev in 
posameznih zemlj iških ka tegor i j . Posebe j za u s m e r j e n e kmet i j e sem pr i Tone tu 
Robiču, dipl. ing. ag ronomi je na Zadružn i zvezi SR Slovenije , dobil osnovne 
gospodarske poda tke iz le ta 1975, s ka te r imi sem dopolnil p redvsem nezanes l j ivo 
sliko posestne ses tave iz anke te leta 1983. Seznam zaščitenih k m e t i j je bil ob-
j av l j en v U r a d n e m listu SRS 26. 8. 1975 in dopoln jen 20. 10. 1975 ter 30. 6. 1977. 
P o d a t k e o lesnem e ta tu sem dobil na SGG Tolmin, TOZD Gozdars tvo Id r i j a . 
Vse ostale poda tke sem zbral z a n k e t i r a n j e m na t e renu in na Mat ičnih u rad ih 
Id r i j a in Cerkno. 
Terenske raz i skave so bi le op rav l j ene v dveh e t apah : 1984. le ta na id r i j -
skem območju in leto kasne je na ce rk l j anskem. Za rad i enotnega pr ikaza je 
tudi za kmet i j e v Ce rk l j anskem hr ibov ju p reds tav l j eno s t an je v le tu 1984. 
2. NARAVNOGEOGRAFSKE OSNOVE 
2.1. KAMNINE IN RELIEF 
V obravnavan i pok ra j in i je n a j v e č t r i adn ih kamnin ; v zgorn jem in s red-
n j e m poreč ju Cerknice, v Ce rk l j anskem hr ibov ju , je n e k a j tudi paleozojskih, 
ka rbonsko-pe rmsk ih kamnin ; na jugu pokra j ine , med Idrijco, Id r i j sk im Logom 
in Godovičem pa je tud i širši pas k redn ih apnencev.* Na območju dela Lomov 
je tud i zna tna k r p a eocenskega fliša, ki jo je kmet i j s tvo dodobra izkoristilo, 
na n e k a j k r a j i h pa Kossmatova ka r t a p r i k a z u j e tud i k rpe magma t sk ih t r i adn ih 
por f i r i tov (Gorenje Ravne, del Zakriža, Pol jane) , ki so za kmet i j sko izrabo zelo 
dobrodošli . 
Med t r i adn imi k a m n i n a m i je n a j v e č dolomitov in dolomit iz i ranih apnen -
cev. S k o r a j v celoti z a j e m a j o področ je na levi s t ran i Idri jce, na območju Črnov r -
ške p lano te z Zadlogom in Godovičem te r na desni s t ran i Id r i jce severno od 
n j enega zavoja med izlivom Cerknice v Zel inu in S topnikom; ta del t r i adn ih 
ka rbona tn ih k a m n i n sega na sever do m e j e id r i j ske občine na Poreznu in H u d a -
južne ob Bači, na zahod pa p r e h a j a čez Bukovo in Police na p ros t rano ka rbo -
na tno Šentviško planoto, ki pa je že v to lminski občini. Ta obsežni t r i adn i 
k a r b o n a t n i kompleks ob l iku je bol j ali m a n j izrazi te p lanote (Poliška, Šebre l j ska , 
Vojskarska , Crnovrška z Godovičem, Zadlogom in Id r i j sk im Logom, J a v o r n i -
ška), vse doka j nagosto posel jene, p r edvsem s samotn imi k m e t i j a m i in m a n j -
šimi zaselki. K a r b o n a t n e k a m n i n e p r e k i n j a j o na n e k a j mest ih m a n j š e k rpe vo-
* Podatke sem povzel po Osnovni geološki karti SFRJ 1 :100 000, listi Kranj , 
Postojna in Gorica ter Kossmatovi geološki karti Skofja Loka in Idri ja; Kossmatova 
karta je služila predvsem za zahodni del pokrajine, ker nova geološka karta 1 : 100 000, 
list Tolmin, še ni izšla. 
dodržnih srednje t r iadnih plasti, ki so jih ponekod intenzivneje naselili (Jagršče, 
Laharn, Žabže, del Raven); globoko zarezani Idrijca in Kanomlj ica pa sta raz-
krili vododržne werfenske plasti, v dnu dela doline Idri jce pa celo permske 
apnence in dolomite. 
Triadne, deloma neprepustne karbona tne kamnine segajo tudi na desno 
stran Idri jce in n jenega pri toka Zale, zavzemajoč obsežno ozemlje na vzhodu 
med Godovičem, Zavratcem, Vrsnikom in Ledinami; na severovzhodu so v veliki 
meri sestavl jene iz spodnjetr iadnih werfenskih plasti. Med Ledinami in Vrsni-
kom sta v n j ih izoblikovani Ledinska in Vrsniška planota, južno od n j i ju pa 
Dolska. Od Potoka na zahod je razkri t ozek pas vododržnih paleozojskih plasti. 
Triadne, večidel dolomitne plasti pa sestavl ja jo tudi Kojco z bližnjim pred-
gorjem. 
V večjih kompleksih so razkri te vododržne werfenske plasti, ki se na st iku 
s paleozojskimi, tudi vododržnimi, v značaju reliefa ne ločijo od njih. S t rn jeno 
so na obeh s t raneh doline Idri jce od Spodnje Idri je do Zelina, sestavl jajoč oba-
k ra j s trmo dolinsko pobočje, nad n j im pa segajo na severovzhodu do stika s 
paleozojskimi in do idri jško-zgornjesorškega razvodja. V širšem pasu se širijo 
tudi na jugovzhod čez Ledinp, Vrsnik in Govejek do Zavratca, van je pa je 
v dnu zarezana tudi Kanomljica. Delno so vododržne t r iadne kamnine tudi ob 
Nikovi, Belci in zgornji Idrijci, ki v n j ih tudi izvirajo. Nj im in werfenskim 
plastem, v katere so v znatnem delu toka zarezani povirni kraki Idri jce (Belca, 
Nikova, Kanomljica) in Idrijca sama, se imajo predvsem zahvaliti, da so se 
obdržali na površju. K temu delno prispeva tudi dolomit, ki je na jbol j raz-
š i r jena kamnina v večjem delu zgornjega in srednjega dela porečja Idrijce, 
ki je, domnevno, toliko čist, da obdrži večji del vode na površju. Pomemben 
delež v imenovanem procesu pa ima, zlasti v povir ju Idrijce, tudi obilica pa-
davin, o kater ih pa bo več govora kasneje. 
Del Cerkl janskega hribovja, ki ga odmaka Cerknica z razvejanim poreč-
jem, je iz neprepustnih kamnin, predvsem spodnjet r iadnih werfenskih in sred-
nje t r iadnih psevdoziljskih skladov. Oboji so v zgornjem in s rednjem delu po-
rečja Cerknice, medn je pa se vple ta jo pasovi paleozojskih permokarbonskih 
plasti in k rpe magmatskih t r iadnih porf i r jev. Spodnji del porečja Cerknice 
sestavljajo, poleg t r iadnih karbonatov, obakra j potoka tudi obsežnejši kompleksi 
werfenskih in karbonatnih plasti. 
Velike površine delno prepustnih dolomitov in dolomitiziranih apnencev 
ter neprepustnih kamnin raznovrstne sestave (werfen, Wengen, psevdoziljski 
skladi, permo-karbon, krpe porfir jev), močna tektonska natr tost skladov, ve-
like količine padavin in predvsem nizka relat ivna erozijska baza in bližina 
absolutne erozijske baze, vse to so poglavitni dejavniki, ki pogojuje jo izredno 
intenzivno razčlenjenost in razgibanost reliefa proučevane pokraj ine . Doline 
rek in potokov so povsod, razen v povirj ih, globoko zarezane. Dolinska pobočja 
so strma. V večini neprepustnih kamnin jih p rek in ja jo bolj ali m a n j izraziti 
pobočni pregibi, ki so jih poselile številne hribovske kmetije. Le tam, k je r so 
pobočja pres t rma in s skromnimi pregibi in so poleg tega še na osojni strani, 
je naselitev redka. Tako je, med večjimi vodotoki, v velikem delu obojestran-
skega strmega pobočja ob Idrijci, z izjemo desne strani med Jazno in Lazcem, 
v spodn jem delu dol ine Cerknice niže Cerknega, v celotnem poreč ju Zale, de -
loma pa tudi v zgorn jem in s r edn j em delu doline Kanomlj ice . Globoke doline 
in ozka dol inska d n a s sk romnimi a luvia ln imi ravnicami , ki so mars ik je , p r e d -
vsem ob Idrijci , podvržene poplavam, tudi niso ugodne za nasel i tev; iz jema je 
v Spodn j i Idr i j i in le deloma tud i v Ce rknem in Idri j i , k j e r se na sotočjih p r i -
tokov dol ine nekol iko razšir i jo. Kot že omenjeno , so bi le za nase l i tev n a j u g o d -
ne jše planote, med n j imi tud i Vojskarska in J avo rn i ška kot na jv iš j i , r azen 
p lanot pa tudi položnejša pobočja in p lečata s lemena v več jem delu C e r k l j a n -
skega hr ibovja , k j e r je ses tavl jeno iz nep repus tn ih kamnin , to je na severu, 
vzhodu in jugovzhodu. 
Veliko razč lenjenos t re l ie fa izpr ičuje tud i višinski nasel i tveni grad ien t , 
sa j je viš inska razl ika med na jv i š jo in n a j n i ž j o kmet i jo v ob ravnavan i p o k r a -
j ini 900 m: na jv i š ja , še ak t ivna kmet i j a je Medved na Javorn iku , 1142 m, n a j -
niž je na Reki pa so okoli 240 m visoko. 
2.2. KLIMA* 
Tabela 1: Srednja mesečna in letna temperatura (1926—65) — HMZ 
J F M A M J J A S O N D Leto 
Idrija - 2 , 4 — 2,0 3,2 8,6 12,4 16,5 18,1 17,8 14,4 9,7 4,6 — 1,1 9,5 
Vojsko — 3,2 — 2,9 0,6 4,8 9,7 13,6 15,6 14,8 11,0 6,3 2,1 — 1,2 5,9 
Glede na pomembnos t višinskih t e m p e r a t u r n i h g rad ien tov j ih k l j u b k r a t k i 
opazovalni dobi povzemam za pos ta j i Id r i j a—Vojsko in Novaki—Vojsko. 
Za rad i k r a t k e opazovalne dobe d a j e tabe la le or ientac i j sko sliko. Zimski 
meseci, razen f e b r u a r j a , kažejo glede na prece j ne iz ravnan t e m p e r a t u r n i viš in-
ski g rad ien t na močnejš i vpl iv inverzi je . Večji f e b r u a r s k i višinski g rad ien t i 
so posledica večje dnevne segretost i in tudi r edke j šega p o j a v l j a n j a nizke ob-
lačnosti . V p r i m e r j a v i s p o s t a j a m a Gor j e in Vojsko je domnevno zarad i da l j še 
snežne odeje na Vojskem prece j man j š i viš inski g rad ien t med Idr i jo , Novaki in 
Gorami ; na Vojskem je sneg še ves marec, n iž je pa običajno marca že skopni. 
Na višinski t e m p e r a t u r n i g rad ien t ima nedvomno vpl iv tudi dejs tvo, da se 
močno namočena t la v dnu dolin in kotl in zaradi h i t rega pomladanskega t a l j e -
n j a snega počasne je suši jo kot na s t rme j š ih in bol j ve t rovn ih pobočj ih. N a j -
večj i t e m p e r a t u r n i g rad ien t pomladi je apr i la , ko se nižj i predel i že bol j se-
* Tukajšnj i prikaz klime je v glavnem povzet po: J. S e b e n i k , 1986. Avtor 
je uporabil rezultate D. F u r l a n a , 1961, 1965; S. K e s e r j a , 1957; A. M e 1 i k a , 1935; 
Letnih poročil Hidrometeorološkega zaveda SRS (v nadaljevanju HMZ); lastna opa-
zovanja. Iz Sebenikove naloge je povzetih tudi vseh devet tukajšnj ih tabel. Glede 
na relativno skromne podatke se je bil avtor prisiljen nasloniti v glavnem na ne-
enaka obdobja, za temperature predvsem obdobje 1980—85, ki pa je prekratko, pa 
še to le za štiri postaje (Idrija, Vojsko, Gore, Novaki); za Vojsko in Idrijo je zajel 
tudi obdobje 1926—65. Zanesljivejši so podatki zaradi večjega števila postaj in daljše 
opazovalne dobe. 
2 Geografski zbornik 17 
Tabela 2: Povprečne dnevne minimalne in maksimalne temperature (1970—79) — 
HMZ 
NOVAKI (650 m) VOJSKO (1070 m) 
min. maks. ampl. min. maks. ampl. 
januar — 2,4 2,1 4,5 — 4,8 0,8 5,6 
februar — 1,8 4,0 5,8 — 4,6 2,1 6,7 
marec 0,0 7,0 7,0 — 2,5 4,4 6,9 
april 3,7 11,3 7,6 1,2 8,4 7,2 
maj 8,4 16,4 8,0 6,1 13,9 7,8 
junij 11,5 19,7 8,2 9,3 17,4 8,1 
julij 13,4 22,2 8,8 11,3 19,8 8,5 
avgust 13,3 21,2 7,9 11,0 18,7 7,7 
september 9,2 17,3 8,1 7,2 15,0 7,8 
oktober 5,1 13,0 7,9 3,3 10,7 7,4 
november 1,3 7,3 6,0 — 0,8 5,3 6,1 
december — 2,1 4,8 6,9 — 4,1 1,7 5,8 
5,0 12,2 7,2 2,7 9,9 7,2 
april—september 9,9 18,0 8,1 7,7 15,5 7,8 
april—oktober 9,2 17,3 8,1 7,1 14,8 7,7 
Tabela 3: Višinski gradienti temperature (1980— -85) 
j an. feb. marec april maj junij 
Idrija—Vojsko 0,21 0,42 0,44 0,54 0,51 0,51 
Novaki—Voj sko 0,36 0,48 0,60 0,53 0,48 0,43 
julij avg. sep. okt. nov. dec. 
Idrija—Vojsko 0,40 0,42 0,39 0,42 0,31 0,24 
Novaki—Voj sko 0,52 0,64 0,38 0,45 0,36 0,24 
gre je jo , viš je na pobočj ih in p l ano tah pa n e n a d n e ohladi tve sko ra j redno pr i -
nesejo sneg, ki se lahko zad ržu j e n e k a j dni, v dol inah in kot l inah pa h i t ro 
skopni. Polet i j e na jveč j i g rad ien t na vseh opazovanih pos t a j ah jun i j a z iz rav-
nan imi k r ivu l j ami ; iz jema so Novaki, k j e r je zaznamovana re la t ivno viš ja 
t e m p e r a t u r a . V jesenskih mesecih višinski g rad ien t upade z doka j i z ravnano 
k r ivu l jo s ep t embra in oktobra, m e d t e m ko se novembra že kažejo inverz i je 
n iž je od Gor, a m a n j izrazito kot decembra in j a n u a r j a . 
Po p o m e m b n i h in doka j zanes l j iv ih agrometeoroloških izsledkih (S. O t o -
r e p e c , 1980), ki slonijo na š t i r ideset le tn i opazovalni dobi (1926—65), mars i -
k j e tudi in terpol i rani , povzemamo g lavne ugotovitve, ki so zelo p o m e m b n e 
za kmet i j s tvo nasp loh tud i v ob ravnavan i pokra j in i . 
Na osnovi t. i. vsote ak t ivn ih t e m p e r a t u r nad 10° C, ki je osnovni te rmični 
pokaza te l j možnost i go jen ja ras t l in na določenem področ ju (na Voj skem je 
ta vsota 1760 in v Idr i j i 2600), bi uspevala n a j m a n j zah tevna koruza za z r n j e 
do višine 780 m, če so za to dane tud i d ruge osnove (prst, vlaga, ekspozici ja 
itd.). Po G a m s u , 1986, j e na osnovi še neka te r ih i nd ika to r j ev ta višina pod 
700 m. Tudi Š e b e n i k , 1986, ki med d r u g i m upoš teva tudi m o m e n t t v e g a n j a 
pr i kmetovalcih, sloneč na n j ihov ih izkušn jah , pos tav l ja zgorn jo višino go j en j a 
koruze za z rn j e n e k j e nad 650 m (Novaki), v tople jš ih legah (Bukovo) še n a j v e č 
do 700 m, v h ladn ih legah pa pod 650 m. Na Sebre l j sk i p lanot i z zadovol j iv im 
dnevn im seg revan j em je koruze veliko v višini 600—650 m in dobro obrodi, 
v u legn inah pa je v nevarnos t i zaradi poznih ali zgodnj ih slan. Na Dolski p la -
not i s povprečno višino 744 m ne uspeva, p r a v tako ne v r a z m e r o m a topli legi 
Čekovnika v povprečni n. v. 723 m. 
Začetek vege tac i je t r ave je po izsledkih O t o r e p č e v e v Idr i j i s redi 
marca , na Vojskem pa v začetku apri la , če je seveda dovolj zgodaj p r e d t em 
že skopnel sneg. Paša začenja na id r i j skem območju, če j e skopnel sneg med 
10. do 15. marcem, v p r v e m tednu apri la , če so t la p r e m o k r a pa teden dni 
kasneje . Ce je Vojsko brez snega okoli 10. apri la , j e možen začetek paše zadn j i 
teden apr i la ; če so t la mokra , pa teden dni kasneje . Konec paše j e vezan na 
padec s r e d n j e d n e v n e t e m p e r a t u r e pod 5° C. V splošnem pa vel ja , kot tud i na 
d rug ih že raz iskanih hr ibovskih področj ih , da je konec paše s p rvo slano, če 
ta le ni iz jemno zgodnja in kot t aka t rav i n e škodi toliko, da bi ji zavr la n a -
d a l j n j o rast . 
Tabela 4: Ekstremne vrednosti letnih količin padavin in odstopanja (1954—76) — 
maks. 
letna leto 
odstopanja 
mm "/o 
min. 
letna leto 
odstopanja 
mm «/o 
X 
Mrzla Rupa 4116 1965 1249 44 2132 1956 735 26 70 
Idrijska Bela 3523 1965 893 34 1967 1957 663 25 59 
Vojsko 3506 1965 970 38 1934 1971 602 24 62 
Revenovše 3721 1965 1034 38 1977 1956 710 26 65 
Idri ja 3026 1965 813 37 1754 1957 459 21 57 
Na stanu 2745 1965 761 38 1604 1954 380 19 58 
Sebrelje 2519 1965 671 36 1532 1971 316 17 53 
Bukovo 2711 1965 626 30 1675 1957 410 20 50 
Cerkno 2544 1960 842 49 1370 1954 332 20 69 
Novaki 2601 1960 749 40 1480 1971 372 20 61 
X — razlika med maksimalno in minimalno obdobno letno količino padavin 
v odnosu na povprečno letno količino — v %. 
Zanes l j ive j š i od t e m p e r a t u r n i h poda tkov so padav insk i podatki , in sicer 
zato, ke r so iz 23-letnega obdobja (1954—76), z a j e m a j o pa deset pos ta j : Mrzla 
Rupa, Id r i j ska Bela, Vojsko, Revenovše, Idr i ja , Na s tanu, Šebrel je , Bukovo, 
Cerkno, Novaki . Na jv i š j a obdobna le tna količina padav in je bila i zmer jena 
v Mrzli Rupi, 4116 mm, in sicer leta 1965, na jn i ž j a pa leta 1954 v Cerknem, 
1370 mm. Razen Mrzle Rupe je leta 1985 izmerilo maks ima lno letno količino 
padav in še sedem padavinsk ih pos ta j (podrobnosti glej v tabel i 4). 
Padav in , tako povprečnih le tn ih kot le tnih maks ima ln ih pa tudi le tn ih 
minimaln ih , je n a j v e č v bližini g rebena Trnovskega gozda, po teka jočega preč-
no na smer p rev ladu joč ih ve t rov z J a d r a n a . T a m k a j š n j e območje je med 
n a j b o l j namočen imi na S lovenskem (M e 1 i k , 1935). V a n j spada tud i ce-
lotna Vo j ska r ska planota, sa j so na n j i padav inske pos ta je z n a m e r j e n i m i 
količinami padavin , ki so med na jv i š j imi na Slovenskem (Krekovše, Mrzla 
Rupa, Revenovše, Vojsko); v Krekcvšah , k j e r je padav inska pos ta ja že d l j e 
časa opuščena, so v obdobju 1925—40 namer i l i 3010 m m padavin , v obdobju 
1919—30 pa 2998 m m (pr i redba: J. P u č n i k , 1980). Z m a n j š i m i i z jemami 
padav ine prot i severovzhodu o b r a v n a v a n e p o k r a j i n e počasi po j en ju j e jo , na ka r 
kaže tud i število padavinsk ih dni, maks ima lna mesečna količina padav in in 
padav inska in tenzi te ta (tabela 4). In tenzivnos t padav in je n a j v e č j a v bližini 
g rebena Trnovskega gozda, nasploh pa je večja na hr ibovskih kot dolinskih 
in kot l inskih pos ta jah . Na jveč padav insk ih dni je v povprečku na Vojskarsk i 
planoti , v Idr i j i in Idr i j sk i Beli, n a j m a n j pa v Šebre l jah , ki j im sledita Bukovo 
in Cerkno. Podobna je slika na jv i š j i h dnevn ih količin padav in z viškom v 
Revenovšah, 267,9 mm, slede Vojsko, 237 mm, Mrzla Rupa, 218,7 mm, Id r i j ska 
Bela, 198,4 mm, Na s tanu, 198,4 mm, Idr i ja , 181,5 mm, Bukovo, 150,8 mm, Cerkno, 
135,4 mm, Šebrel je , 128,9 m m ; n a j m a n j š a je v Novakih, 128,6 mm. Tako obilne 
padav ine pade jo navadno polet i ali jeseni ob večj ih f ron t a ln ih nev ih tah . Do-
s t ik ra t so lokalno pogojene. Zgodi se, da pade v eni u r i tudi 50 in več m m 
dežja. Podrobne j š i razč lenjeni poda tk i so v t abe lah 5—8. 
Tabela 5: Povprečna mesečna in letna količina padavin (1954—76) — HMZ 
n. v/m J F M A M J J A S O N D letna 
Mrzla Rupa 940 184 211 215 255 232 239 207 179 249 263 362 271 2837 
Idrijska Bela 420 216 221 223 222 184 196 176 165 216 227 323 261 2630 
Vojsko 1070 173 168 188 213 195 208 184 162 224 244 332 245 2536 
Revenovše 1000 198 193 213 227 196 210 186 169 219 255 352 269 2687 
Idrija 330 160 174 161 185 158 174 170 161 192 211 273 194 2213 
Na stanu 980 122 126 141 160 159 180 165 145 197 183 244 162 1984 
Šebrelje 634 115 127 132 151 149 178 160 136 171 172 208 149 1848 
Bukovo 708 129 145 164 174 169 203 171 158 185 193 229 165 2085 
Cerkno 325 95 108 115 136 150 172 147 141 163 157 184 134 1702 
Novaki 650 102 117 129 156 166 187 160 147 169 173 203 144 1853 
Tabela 6: Delež padavin po letnih časih (1954—76) — HMZ 
zima pomlad poletje jesen 
Mrzla Rupa 23,4 24,7 22,0 30,7 
Idri jska Bela 26,5 23,9 20,4 29,1 
Vojsko 23,1 23,5 21,8 31,5 
Revenovše 24,6 23,7 21,0 30,7 
Idri ja 23,9 22,8 22,8 30,5 
Na stanu 20,7 23,2 24,7 31,5 
Šebrelje 21,2 23,4 25,6 29,8 
Bukovo 21,1 24,3 25,5 29,1 
Cerkno 19,8 23,6 27,0 29,6 
Novaki 19,6 24,4 26,7 29,4 
Tabela 7: Maksimalne mesečne količine padavin (1954—76) — HMZ 
J F M A M J J A S O N D 
Mrzla Rupa 447 641 656 458 450 326 482 428 968 855 673 693 
Idri jska Bela 560 770 505 461 328 325 366 345 588 645 639 701 
Vojsko 383 526 506 412 374 327 384 334 802 888 637 611 
Revenovše 511 632 544 385 350 329 390 336 775 838 691 694 
Idri ja 388 458 402 344 296 282 377 348 526 597 518 528 
Na stanu 277 294 387 253 310 285 335 275 628 540 438 440 
Sebrelje 244 291 411 259 273 284 309 278 536 450 350 371 
Bukovo 292 401 446 295 286 337 352 286 556 490 379 409 
Cerkno 211 274 309 218 269 275 283 306 552 388 350 336 
Novaki 218 275 320 270 316 288 273 308 538 454 342 414 
Tabela 8: Število padavinskih dni po mesecih (1964—76) — HMZ 
J F M A J M J A S O N D 
Idrijska Bela 11,6 10,4 12,4 14,0 14,3 15,4 12,1 11,4 10,6 10,8 14,5 11,3 
Vojsko 11,3 10,7 11,6 14,3 15,1 16,0 13,1 12,8 10,7 11,1 13,9 11,2 
Revenovše 12,8 11,9 12,8 14,7 15,8 17,7 15,1 14,3 11,6 12,1 16,8 11,1 
Idrija 12,7 12,4 12,5 14,5 15,2 15,4 13,3 12,8 10,4 10,9 14,7 12,4 
Šebrelje 8,0 8,3 8,7 10,0 11,3 12,3 10,4 9,8 8,1 7,6 10,7 8,1 
Bukovo 8,1 8,9 9,9 11,6 12,8 13,3 11,3 11,0 9,8 9,1 11,8 9,0 
Cerkno 9,0 9,0 9,8 12,2 12,7 13,5 11,9 10,8 10,0 10,0 12,3 8,8 
Maks imalna količina padav in je v d rug i dekadi novembra , znatno nad -
povprečna pa tudi sredi f e b r u a r j a in v začetku apri la . Min imum padav in je v 
začetku avgusta . Na jveč padav insk ih dni je v p rv i dekadi jun i ja , deloma pa 
tudi še sredi f e b r u a r j a in novembra . N a j m a n j padav insk ih dni je v zadn j i 
dekadi s ep tembra t e r konec f e b r u a r j a in v začetku avgusta . In tenzivnost pa -
davin je v splošnem bol j u m i r j e n a , z m i n i m u m o m v zadn j i dekadi maja , maks i -
m u m o m v zadn j i dekadi s ep tembra in s e k u n d a r n i m m a k s i m u m o m sredi no-
vembra . 
Delež zimskih od poletnih padavin , zimskih od pole tnih min imumov, je-
senskih od pole tnih m a k s i m u m o v te r jesenskega m a k s i m u m a od le tne količine 
padavin po jema h k r a t i z jesenskim m a k s i m u m o m proti severovzhodu. Na Voj -
skarski planot i in južnem delu Sebre l j ske planote, med p o s t a j a m a Vojsko in Na 
stanu, po teka v t e j dobi t. i. l ini ja kont inenta lnos t i ( F u r l a n , 1961, 49), ki 
določa r a z m e r j e 50 : 50 med padav inami v topli in h ladni polovici le ta : pod 50 °/o 
padavin v topli polovici leta kaže n a g n j e n o s t k med i t e r anskemu padav inskemu 
režimu, nad 50 % pa h kon t inen ta lnemu. 
Vel ika zavora kme t i j s tvu je slana. Za devet padav insk ih pos ta j v ob ravna -
vani p o k r a j i n i so v HMZ SRS iz računani poda tk i o s lani za obdobje 1955—70, 
ki j ih kaže pr iču joča tabela 9. 
Tabela 9: 
povpr. ekstremi povpr. št. 
zadnji 
dan 
prvi 
dan 
zadnji 
dan 
prvi 
dan 
dni brez 
slane 
Idrija 24. 4. 21. 10. 11. 5. (1961) 22. 9. (1964) 180 
Cerkno 1. 5. 15. 10. 5. 6. (1962) 20. 9. (1956) 167 
Idrijska Bela 4. 5. 14. 10. 7. 6. (1962) 15. 9. (1956) 163 
Revenovše 24. 5. 18. 9. 21. 7. (1968) 16. 8. (1961) 117 
Vojsko 11. 5. 24. 9. 2. 6. (1966) 1. 9. (1959) 136 
Mrzla Rupa 8. 5. 10. 10. 2. 7. 22. 9. (1964) 155 
Na stanu 19. 5. 5. 10. 4. 7. (1969) 9. 9. (1960) 139 
Sebrelje 5. 5. 4. 10. 5. 6. (1962) 19. 8. (1968) 152 
Bukovo 28. 4. 16. 10. 7. 6. (1962) 22. 9. (1964) 171 
Za nas t anek slane ni n a j p o m e m b n e j š a n a d m o r s k a višina; pogosteje je po-
m e m b n e j š a lega v pokra j in i . Glede na višino so slani n a j b o l j izpostavl jene 
pos ta je Revenovše, Id r i j ska Bela in Cerkno, n a j m a n j pa Mrzla Rupa in Bukovo. 
Revenovše leže v dnu k ra j šega podol ja , Id r i j ska Bela v d n u globoke doline, 
tako tud i Cerkno, ki ga o b d a j a j o visoki hr ib i (Porezen, Črni vrh , Kojca), in 
Idr i ja , ob stičišču v i jugave doline Idr i jce in Nikove, nad ka te ro se pno več sto 
me t rov visoka s t rma pobočja. P o s t a j a v Mrzli Rupi je na r azvodnem s lemenu 
med izvi roma Idr i jce in Trebuščice, p r e d s t a v l j a j o č sedlo med Trnovsk im goz-
dom in Vojskarsko planoto. Posta ja na Vojskem je v središču vasi na severni 
s t rani položnejše vzpetine, Bukovo na južnem pobočju 1303 m visoke Kojce 
ob sedlu med dolinama Idri jce in Baške grape, Šebrel je pa na izraziti planoti 
med Idri jskimi Krnicami in dolino Idrijce. Zaradi manjše vetrovnosti . je slana 
močnejša in pogostejša ob Idrijci in pri tokih ter nasploh v nižjih, m a n j vetrov-
nih legah, kot v višjih, vetrovnejših. Tako je, npr., več slane v Dolenjih No-
vakih kot v dobrih sto metrov više ležečih Gorenj ih Novakih. Tudi vetrovom 
izpostavljeni grebeni slano odganjajo, oziroma jo zmanjšuje jo . Tako je npr. 
kmet i ja Gnezda na pobočnem slemenu m a n j podvržena slani kot malo niže 
ležeče Revenovše v dnu podolja, ki imajo med vsemi padavinskimi postajami 
povprečno in glede na ekst reme zabeleženih n a j m a n j dni brez slane. 
2.3. EKSPOZICIJA IN NADMORSKA VIŠINA 
Glede osončenja ima velika večina obravnavanih kmet i j ugodno lego. Šte-
vilne so obrnjene naravnost proti jugu. Največ takih je na razčlenjenem Cer-
klanjskem hr ibovju in na pobočnih pregibih nad dnom in debrijo Cerknice. De-
loma velja to tudi za desno pobočje Idrijce med Reko in Spodnjo Idrijo, le da 
tu sk ra j šu je jo sončno obsevanje Šerbrel jska planota in planotast svet Idri jskih 
Krnic. Izrazito sončno lego imajo kmet i je med Dolsko planoto in Godovičem 
(Jelični Vrh), na severnem obrobju Dolske planote in na desni s trani Idri jce od 
Reke navzdol (Bukovo, Police), kolikor Policam ne vzame kasnega popoldan-
skega sonca bližnja Šentviška planota. Na jug je delno obrnjena tudi Zakojca, 
ki ima obilo sonca v poletnem solsticiju; v obeh ekvinokcij ih in predvsem v 
zimskem solsticiju pa je soncu ovira 1303 m visoka Kojca tik južno od vasi. 
Veliko sonca ima tudi večji del kmet i j v Novakih, predvsem v Gorenj ih No-
vakih, ki so obrn jene naravnost proti jugu, le na zahodu j im del popoldan-
skega sonca odjedata Cimprovka in Veliki Njivč, 1360 m oziroma 915 m. 
Dovolj sonca v vsem letu imajo številne kmet i je na planotah, pada jo pa 
sončni žarki n a n j e pod položnejšim kotom. Ker so vse planote v odnosu do 
bližnje in dal jne okolice v dominantnem položaju, ni ovir za celodnevno sončno 
obsevanje. 
Na zahod oziroma jugozahod je obrn jena večina kmet i j v Gorenj i in 
Srednj i Kanomlji , v Spodnj i Idri j i in na levi s t rani Cerknice; na kmeti jsko 
ugodnejšo vzhodno oziroma jugovzhodno s t ran pa so obrnjene kmet i je v Ce-
kovniku, del kmet i j v zahodnem Cerkl janskem hribovju, na s t rmem levem 
pobočju Idri jce v Masorah in del Zavratca. 
Neugodno sončno lego imajo kmet i je na območju Javorniške planote (Ja-
vornik, Kan j i Dol, Strmec, Gorenje Lome), saj j im neposredni dostop sonca 
zapira okoli 1100—1240 m visoko osrednje Javorniško pogorje in mnogi osam-
ljeni, nad 1000 m visoki gozdnati vrhovi. Tamka j šn j e kmet i je so obrnjene n a j -
več na vzhod, zahod in tudi sever. Na osojah je tudi Idršek, saj leže kmet i je 
na desni, osojni s trani potoka Žirovnice, in del kmet i j Gorenje in predvsem 
Sredn je Kanomlje . — Poleg visoke lege, odmaknjenost i , težav z vodo in raz-
jedenih karbonatn ih tal je med vzroki za hudo nazadovanje kmet i j na Javor -
niški planoti nedvomno tudi relat ivno neugodna sončna lega. 
Tabela 10: Sestava posesti — v ®/o in povprečna nadmorska višina kmečkega doma. 
Table 10: Structure of land tenure and average altitude of farmhouse. 
Povpr . 
n. v. 
kmečkega 
51—75 ha 26—50 ha pod 25 ha doma 
Average 
kmetije posest kmetije posest kmeti je posest offarm-
house 
Vojsko 22,2 36,5 40,7 45,4 37,1 18,1 990,4 
Čekovnik 9,1 18,2 31,8 45,1 59,1 36,7 723,5 
Idrijska Bela 44,4 48,7 55,6 51,3 476,5 
Spodnja Kanomlja 6,7 12,6 60,0 71,1 33,3 16,3 480,7 
Srednja Kanomlja 61,1 76,8 38,9 23,2 482,4 
Gorenja Kanomlja 6,7 10,7 53,3 64,4 40,0 24,9 568,1 
Idrijske Krnice 4,3 7,4 47,8 63,5 47,8 29,1 896,5 
Masore 62,5 75,4 37,5 24,6 560,7 
Jagršče 31,3 53,4 68,7 46,6 621,5 
Sebrelje 18,7 33,5 81,3 66,5 641,3 
Zavratec 11,1 26,7 22,2 39,4 66,7 33,9 693,3 
Potok 20,0 54,8 80,0 45,2 766 8 
Dole 7,7 11,0 69,2 80,4 23,1 8,6 744,2 
Gore 20,0 42,8 80,0 57,2 810.5 
Idršek 44,4 61,9 55,6 38,1 736,4 
Žirovnica 25,0 47,0 75,0 53,0 532,0 
Spodnji Vrsnik 28,6 39,0 71,4 61,0 697,5 
Gorenji Vrsnik 28,6 46,0 42,8 43,4 28,6 10,6 720,1 
Govejek 100,0 100,0 731,9 
Pečnik 60,0 72,2 40,0 27,8 804,4 
Ledine 16,7 21,6 83,3 78,4 821,4 
Ledinske Krnice 40,0 70,6 60,0 29,4 770,8 
Korita 100,0 100,0 820,0 
Spodnja Idri ja 33,3 39,3 66,7 60,7 410,0 
Jelični Vrh 10,5 27,0 26,3 38,6 63,2 34,4 674,9 
Idri jske planote 
skupaj 6,93 14,49 40,26 54,46 52,81 31,05 688,9 
Jazne 20,0 29,8 80,0 70,2 581,1 
Otalež 25,0 45,8 75,0 54,2 636,9 
Plužnje 100,0 100,0 475,0 
Lazeč 20,0 27,7 80,0 72,3 551,2 
Straža 25,0 44,6 75,0 55,4 347,2 
Reka 100,0 100,0 285,0 
Cerkljanski Vrh 20,0 34,6 33,3 43,7 46,7 21,7 838,8 
Podlanišče 37,5 59,1 62,5 40,9 793,3 
Planina 7,1 13,8 92,9 86,2 560,0 
1984 
Naselja 
Regije 
Povpr . 
n. v. 
kmečkega 
51—75 ha 26—50 ha pod 25 ha doma 
Average 
al t i tude 
kmeti je posest kmeti je posest kmeti je posest of farm-
house 
Ceplez 100,0 100,0 590,0 
Podpleče 71,4 87,4 28,6 12,5 713,1 
Dolenji Novaki 25,0 49,0 75,0 51,0 547,8 
Gorenji Novaki 34,6 53,3 65,4 46,7 840,8 
Poljane 10,0 22,9 90,0 77,1 485,6 
Labinje 100,0 100,0 628,0 
Trebenče 100,0 100,0 486,8 
Poče 30,0 50,2 70,0 49,8 667,1 
Gorje 60,0 77,9 40,0 22,1 605,0 
Cerkno 100,0 100,0 394,3 
Zakriž 23,1 39,7 76,9 60,3 608,7 
Ravne 20,0 40,5 80,0 59,5 626,4 
Orehek 40,0 63,5 60,0 36,5 522,1 
Jesenica 6,3 12,2 93,7 87,8 718,0 
Bukovo 4,0 13,9 8,0 8,3 88,0 77,7 573,2 
Zakojca 36,4 53,3 63,6 46,7 739,5 
Police 100,0 100,0 553,5 
Cerkljansko hr ibovje 
skupaj 1.27 3,57 20,06 38,10 78,66 58,33 625,6 
Zadlog 53,1 68,5 46,9 31,5 719,6 
Idrijski Log 62,5 80,4 37,5 19,6 655,5 
Predgriže 36,4 53 8 63,6 46,2 668,4 
Lome 50,0 66,3 50,0 33,7 730,5 
Godovič 3,2 7,1 45,2 62,2 51,6 30,7 604,7 
Črni Vrh 21,4 41,1 78,6 58,9 702,5 
Crnovrška planota 
z Godovičem 
skupaj 0,85 1 85 45,76 63,26 53,39 34,89 689,1 
Mrzli Log 7,7 16,6 38,5 46,8 53,8 36,6 886,7 
Strmec 42,9 52,4 57,1 47,6 997,5 
Kanj i Dol 81,8 87,4 18,2 12,6 943,3 
Javornik 100,0 100,0 1088,7 
Javornik 
skupaj 2,63 5,40 63,16 71,60 34,21 23,00 963,7 
Obravnavana 
pokraj ina 
skupaj 3,49 8,32 34,02 51,68 62,48 40,00 672,4 
1984 
Naselja 
Regije 
Na najslabšem glede sonca so kmeti je v dnu globokih in ozkih dolin. Kl jub 
temu, da so nekatere od teh obrnjene na jug, jugovzhod ali jugozahod (v dolini 
Cerknice in večjem delu doline Idrijce), jim strma pobočja sonce hitro odvza-
mejo. Ne preseneča, da so dolinska dna zato slabo poseljena s kmetijami. Še 
največ jih je v zgornjem toku Idrijce (Idrijska Bela) in na Straži, k je r je do-
linsko dno Idrijce nekoliko širše. 
Povzemam nekaj ugotovitev J. Š e b e n i k a (1986) iz poglavja »Tople 
lege« na Idrijsko-cerkljanskem. V osončenju obstajajo lokalno velike razlike. 
Ekstremni pr imer: po K c s e r j u (1957) je ena zadnjih idrijskih hiš ob 
Nikovi brez sonca od konca oktobra do srede februar ja . Glede osončenja so 
na najboljšem južna ali jugozahodna pobočja z naklonom 20—30°. Največ 
energije sprejmejo pobočja, na katera padajo sončni žarki pravokotno. Pomladi 
in jeseni so najbol j osončena še strmejša pobočja, taka pa so za kmetijsko izrabo 
in poselitev neprimerna. Na planotah so najhladnejša dna ulegnin, npr. podolij 
(na Vojskarski planoti Revenovše). V topli polovici leta so toplejša pobočja 
s širšim zaledjem, npr. Bukovo in Zakojca z masivno Kojco v zaledju. Naj-
toplejše lege so v Cerkljanskem hribovju na južnem pobočju Porezna v vaseh 
Poče in Gorje, na levem pobočju Cerknice v Planini, na jugozahodnem pobočju 
Kojce pod Bukovim in na izrazitih prisojnih pobočjih, kot npr. desna stran 
Idrijce z Lazcem, Plužnjami, Otaležem in Jaznami, na Idrijskem pa najizra-
ziteje v Čekovniku. Vsi omenjeni kra j i so nad zgornjo mejo dolinske megle. 
V nekaterih gojijo celo nekaj t r te na brajdah, skoraj povsod uspeva koruza, 
sneg na prisojnih pobočjih skopni prej kot v dolinah, časovna razlika v pojavu 
prve in zadnje slane v pr imerjavi z dolino je minimalna, ozelenitev pa je v 
splošnem istočasna ali celo zgodnejša kot v dolini; v Krekovšah, npr., z n. v. 
673 m, navadno vegetacija prej zeleni kot v okoliških dolinah Belce in Idrijce. 
Hitrost napredovanja ozelenitve je različna glede na usmerjenost pobočij: 
na pobočjih, usmerjenih na jugozahod, je hitrost ozelenitve okoli 3 dni na 100 m, 
na zahodnih pobočjih okoli 5 dni, na severovzhodnih pa več kot 10 dni. 
Čeprav je znaten del naseljene obravnavane pokraj ine nižji od 600 m, je 
povprečna višina kmečkega doma 672 m. Iz tabele 10 je videti, da so kmeti je 
najvišje na Javorniški planoti, saj so v povprečku blizu 1000 m visoko, od tega 
na Javorniku 1089 m, kar je daleč največ v vsej pokrajini; na Strmcu in v 
Kanjem Dolu so med 900 in 1000 m, v Mrzlem Logu pa le nekaj pod 900 m. 
Podobna povprečna višina kmetij kot na Javorniški planoti je z 990 m tudi 
na Vojskarski planoti, n je j pa slede kmeti je v Idrijskih Krnicah z blizu 900 m 
povprečne n. v., 820 m pa na Ledinski planoti in na Gorah. V Cerkljanskem 
hribovju dosežejo največjo povprečno višino kmetije v Gorenjih Novakih in na 
Cerkljanskem Vrhu, okoli 840 m. Daleč največ kmetij v hribovskih naseljih 
je v povprečni višini 600—800 m, kamor je uvrščenih kar 46 %> vseh hribovskih 
naselij (v Cerkljanskem hribovju 38%, na Idrijških planotah 48%, na Javor-
niški in Črnovrški planoti z Godovičem pa so vse kmeti je nad 600 m visoko). 
Pod 600 m je 34 °/o naselij, od tega kar dve tret j ini v Cerkljanskem hribovju 
ali 54 %> vseh tamkajšn j ih naselij. 
Med še aktivnimi kmetijami sta najviše Medved na Javorniku, 1142 m, in 
Jelenk na Vojskem, 1132 m. Više od 1100 m sta še Vojšica in Zgavec na Vojskem 
in P o v h a r na J avo rn iku , med 1000 in 1100 pa j ih je 27. Akt ivn ih kmet i j , ki so 
viš je od 1000 m, je to re j le 32 ali od vseh ob ravnavan ih 3 , 8 % . Večina teh je 
na Javorn i šk i in Vojskarsk i planoti , med tem ko j ih je v Ce rk l j anskem h r i b o v j u 
le pet, od tega št i r i ali deset ina t a m k a j š n j i h k m e t i j v Goren j ih Novakih. Ne 
preseneča , da je med opuščenimi kme t i j ami veliko takih , ki so bile med n a j -
viš j imi v nasel j ih , ka r ve l ja p rav posebej za kme t i j e na Javorn i šk i planoti . 
2.4. NAKLON KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA 
Močno razč len jen relief in večidel neugodna kamninska ses tava sta ovira 
kmet i j s tvu , p redvsem pol jedels tvu hr ibovskih kmet i j . H kme t i j skemu zemlj išču 
so t u š tet i poleg obdelovalnega zemljišča tud i pašnik i s senožetmi. V z a d n j e m 
času je ob r a z m a h u govedore je zaradi in tenz ivnejše izrabe t ravišč s pašo, 
p redvsem s t. i. pašno-košnim sistemom, težko ločiti med t r a v n i k o m in paš-
nikom, senožeti pa je zelo malo, ponekod, kot npr . v Zakojci, pa so tudi del 
teh spremenil i v pašno-košni kompleks. Celotne krčevine ob samotn ih krae-
Sl. 1. Mešana, slabo razvita, srednje velika tipična samotna hribovska kmetija »na 
Prehodu« v I d r i j s k i h K r n i c a h (956 m, 33 ha, od tega 23 ha gozda). 
Glavni dohodek je iz nekmetijskih dejavnosti in lesa (50 m3 etata, od tega 30 m3 
iglavci). Hiša škofjeloško-cerkljanskega tipa je stara, potrebna prenove. — Po-
dobnega značaja je v Idrijskih Krnicah in tudi v mnogih drugih hribovskih va-
seh obravnavane pokrajine veliko kmetij. 
t i jah in gručastih hribovskih naseljih sem zato štel h kmet i j skemu zemljišču 
in naklon tega izračunal na osnovi kar t meril 1 : 10 000 oziroma 1 : 5 000. 
Kmeti jskega zemljišča z naklonom do 20 °/o (karta 1), ki omogoča napredno 
(mehanizirano) poljedelstvo, je na jveč na nižjih planotah, v višjih legah, k je r 
je zaradi neugodne klime širokopoteznejše poljedelstvo ovirano, pa so dani 
vsi pogoji za razvoj modernizirane govedoreje. Tako je predvsem na Črnovrški 
planoti z Godovičem in Zadlogom, na Ledinski, Vrsniški in Šebrel jski planoti, 
v Zavratcu, Policah in Gorenj ih Ravnah pri Cerknem. V manjš ih krpah se 
javl ja tudi na Vojskarski planoti, v Idr i jskih Krnicah in v aluvialnih ravnicah 
Kanomljice, Idri jce in Žirovnice. 
Naklon kmeti jskega zemljišča 21—30 %>, ki je na jugodnejš i za t ra jno pašo 
in tudi za specializiran pašno-košni čistem, je v večjih kompleksih zastopan 
na Dolski in Vojskarski planoti, v Lomeh, Idri jskih Krnicah, Cerkl janskem 
hribovju na desni s trani Cerknice (Poče, Zakriž, Zakojca, Dolenje Ravne), v 
manjš ih zaplatah pa šircm po Cerkl janskem hribovju, na Javorniški planoti 
in v Čekovniku. 
Naslednja kategori ja naklona kmeti jskega zemljišča, 31—39 %, je tudi 
še ugodna za t r a jno pašo, ne pa tudi za pašno-košni sistem, saj so tla zanj 
pres t rma; na n j ih je na jbol j pogosta raba ročne motorne kosilnice, medtem 
ko bi bilo za rabo t rak tor jev in nakladalnih prikolic že mars ik je v pobočjih 
t reba naredi t i t raktorske poti. Najobsežnejše tovrstne površine so v Cerkl jan-
skem hribovju, predvsem v povir ju in na levi s trani Cerknice (Novaki, Cerk-
ljanski Vrh, Planina, Podlanišče, Podpleče), na desni s trani Cerknice pa v La-
binjah, Gorjah, Trebenčah, Jesenici, Orehku in na Bukovem. Izven Cerkl jan-
skega hr ibovja je več tovrstnega kmeti jskega zemljišča še na Vojskarski pla-
noti (Mrzla Rupa) in v Čekovniku, man j še krpe pa so raztresene širom po 
obravnavani pokraj ini . 
40—45 % - n i naklon kmeti jskega zemljišča je neuporaben za poljedelstvo in 
neugoden tudi za pašo, saj predstavl ja zgornjo mejo t r a jne paše. Tudi s t rojna 
košnja je na n j em že močno ovirana. Možna je le raba male s t rojne ročne 
kosilnice »alpine«, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, mars ik je pa na takem 
svetu tudi še danes kosijo kar ročno. Kmeti jskega zemljišča te kategori je ni 
veliko. Neka j ga je na krčevinah kmet i j na Javorškovi planoti, v Idri jskih 
Krnicah, Masorah, v južnem delu Šebrel jske planote in v posameznih krpah v 
Cerkl janskem hribovju. 
Glede na intenzivno razčlenjenost obravnavane pokra j ine ne preseneča 
široka razprost ranjenost na jbol j neugodnega naklona kmeti jskega zemljišča, 
nad 4 5 % . Zaradi uničevanja ruše je na n j e m onemogočena tudi paša velike 
živine, odpovedo pa kmeti jski stroji, z izjemo »alpine«, s katero ponekod, k l jub 
veliki strmini, kosijo. Na tako s t rmih t ravnikih je mogoča predvsem ročna 
košnja, te je pa danes čedalje manj , zato so tovrstno kmeti jsko zemljišče že 
mnogokje opustili in je že zaraščeno z grmičevjem in drevjem. Pogled na karto 
1 pove, da je na jveč ekstremno strmega kmeti jskega zemljišča v Cerkl janskem 
hribovju, na s t rmem desnem pobočju Idri jce med Spodnjo Idri jo in spodnjo 
Cerknico, na s t rmih pobočjih potokov Sevnica in Otiška, ki razčlenjuje ta 
Šebreljsko planoto, v Masorah in v pobočjih Kanomljice, k jer so v strmih 
rebreh hribovske kmeti je v naseljih Gorenja Kanomlja, Srednja Kanomlja in 
del Spodnje Kanomlje. 
2.5. PRESKRBA S PITNO VODO 
Večina obravnavanih hribovskih kmetij nima težav s pitno vodo. To velja 
posebej za kmeti je na neprepustnem svetu, k je r so mnogi studenci z dobro 
pitno vodo, ki so jo kmet je zajeli za individualne lastne ali manjše skupne 
vaške vodovode, več močnih studencev pa tudi za javne vodovode. Pokraj ina 
ima, zlasti na zahodu, veliko padavin, pozimi tudi obilo snega, zato je studenčne 
vode toliko, da lahko tudi danes zadosti vsem potrebam po dobri pitni vodi, 
ki so glede na intenzifikacijo govedoreje in modernizacijo gospodinjstev precej 
večje kot v preteklosti. Na dobrem je s pitno vodo skoraj celotno Cerkljansko 
hribovje, večina kmeti j na desni strani Idrijce od Spodnje Idrije do Zelina, 
večji del kmetij na Dolski, Ledinski in Vrsniški planoti, vse tri Kanomlje s 
Spodnjo Idrijo, Lome in Godovič. V imenovanih področjih je veliko kmeti j 
z lastnimi zajetji, gručasta naselja ali vsaj glavni deli teh pa imajo vaške ali 
javne vodovode, in sicer: Poljane, Labinje, Poče, Trebenče, Govejek, Gorje, 
Zakriž, Zakojca, Ravne, Čeplez, Planina, Reka, Jagršče, Lazeč, Plužnje, Otalež, 
Jazne, Pečnik, Idrijska Bela, Srednja in Spodnja Kanomlja, Spodnja Idrija, 
Godovič in Črni Vrh na Idrijo. Vaški vodovod je tudi v gručastih delih Šebrelj, 
Orehka, Straže, v zaselku Ravne v Lomeh in na Spodnjem Vrsniku, okoliške 
samotne kmetije pa imajo lastne vodovode. Na Bukovem imajo zaselki skupna 
kra jevna zajetja, raztresene kmeti je lastne vodovode, nekateri pa celo kapnice. 
V Gorenjih in Dolenjih Novakih, na Cerkljanskem Vrhu, v Podplečah, Pod-
lanišču, Gorenji Kanomlji , Jesenici, Potoku in Žirovnici pa imajo vse kmeti je 
samo lastne vodovode. 
Najslabše je s pitno vodo na področjih, k jer prevladujejo karbonatne 
kamnine, predvsem apnenec, pa tudi dolomitizirani apnenec, ki je med karbonati 
v obravnavani pokraj ini v večini. Tako je v vseh štirih naseljih Javorniške pla-
note, na Gorah, v Koritih, Ledini, Predgrižah, Zadlogu, na Vojskem in v Če-
kovniku. Tamkajšn je kmeti je imajo kapnico, ki jo mnogi s hidrofori spravl ja jo 
v hiše in hleve z napajalniki . V Ledini imajo tri hiše skupni vodovod, nižje 
ležeče čekovnikarske kmeti je pa zajete studence. V Zadlogu, veliki vasi na 
obrobju prostrane polkraške Zadloške kotline, z izjemno razvito mlečno gove-
dorejo, imajo studenčno vodo le tri kmetije, večina ostalih pa s hidrofori spe-
ljano kapnico v hleve in hiše. V Mrzlem Logu je še nekaj aktivnih kalov za 
napa jan je živine, drugi pa so obenem s propadom kmetij opuščeni. Kl jub 
obilnim padavinam se zgodi tudi na območju Javorniške planote, da ob dolgo-
trajnejš ih sušah zmanjka vode, in takrat jo, predvsem Kanjedolci, dovažajo 
iz bližnjih Vodic, ki so oskrbljene z vodo močnih izvirkov v flišu. 
V predelih menjajočih se prepustnih in neprepustnih kamnin so kmeti je 
s kapnico in lastnimi zajetji . Tako je v Idrijskih in Ledinskih Krnicah, Doleh, 
Idršku, Idrijskem Logu, Jeličnem Vrhu in Masorah. Posebno omembo zasluži 
Vojsko, k jer ima središče vasi vaški vodovod, vse ostale številne kmeti je pa se 
m o r a j o zadovol j i t i s kapnico. Iz jema je na jv i š j a kme t i j a Je lenk , ki s č rpalko 
sp rav l j a vodo iz več sto me t rov niže ležečega izvira Je lenk, povi rnega k r a k a 
Trebušnice . Na Vojskem vzdržu je jo tud i več kalov za n a p a j a n j e živine na paš-
nikih, neka te r i pa se zadovol j i jo ka r z ban jami , ki j ih polni jo z vodo. 
3. SESTAVA ZEMLJIŠČA IN POSESTI 
Povprečna velikost hr ibovskih kme t i j v ob ravnavan i pok ra j i n i je v sploš-
nem za okoli pet ino m a n j š a od kme t i j v večini že raz i skanih s lovenskih h r i -
bovskih področ j ih ; ta so: Kokra s K r v a v š k i m p redgor j em, k m e t i j e med dol inama 
Kokre in Drage, Po lhogra j sko h r ibov je z bl ižnjo okolico, Selška dolina, Slo-
v e n j egraško Pohor je , severna s t ran Po l j anske doline, Velen jska kotl ina (M e z e , 
1981, 1983, 1985, 1986; G a m s , 1983; O r o ž e n A d a m i č , 1987). Pr ibl ižno 
enako vel ike so kmet i j e v Logaških in Žirovskih Rovtah (M e z e , 1985). Sko ra j 
za 70 % so m a n j š e od kmet i j v Gorn j i Sav in j sk i dolini (M e z e , 1980 a). P rece j 
m a n j š e so tudi od kme t i j v poreč ju Meže.* Od ob ravnavan ih kme t i j so v pov-
prečku m a n j š e le kmet i j e v vzhodnem delu Dobrovel j ske planote, in sicer 
ka r za 51 % (N a t e k , 1983). Kot d rugod pa so tudi v ob ravnavan i pok ra j in i 
velike razl ike med posameznimi področj i ( tabela 11). V splošnem so kme t i j e 
na jveč j e tam, k j e r je ž iv l jen je n a j t r š e (Javorniška in Vojskarska planota , 
Masore, Id r i j ske Krnice, G o r e n j a Kanoml ja ) , pa tud i na ugodne j š ih površ inah 
za nasel i tev in gospoda r j en j e (Ledinska p lanota s Korit i , Dole, Goren j i Vrsnik, 
Podpleče, Cerk l j ansk i Vrh, Gorje , Zadlog, Lome). 
Man j še od povprečnih so kme t i j e v 54 % ob ravnavan ih nasel i j , n a j v e č 
v Ce rk l j anskem hr ibovju , k j e r je t ak ih ka r 85 % vseh t a m k a j š n j i h kmet i j ; ce rk -
l j anske k m e t i j e so za dobro pet ino m a n j š e od povprečnih v naš i pokraj in i . 
Poleg tega so v Ce rk l j anskem h r i b o v j u tudi vasi s povprečno n a j m a n j š i m i 
kme t i j ami v celotni pokra j in i (Police, Cerkno, Labin je , Trebenče, Reka); po-
dobno m a j h n e so le še v Govejku . 
S k o r a j polovico kmečke posesti z a j e m a j o gozdovi, ka te r ih delež je po 
posameznih reg i j ah doka j enakomeren ; na kmet i jo pr ide povprečno le 11.3 ha 
gozda. N e k a j nadpovprečen je delež gozdov, razuml j ivo , na Javorn i šk i planoti , 
k j e r odpade na kmet i jo povprečno 15,8 ha gozda. V splošnem ima jo n a j v e č j e 
gozdne površ ine kme t i j e v Podplečah, na Javorn iku , v Doleh, Id r i j sk ih Krnicah , 
na Vojskem, v K a n j e m Dolu, Idršku, Kori t ih , Lomeh, Pečniku, Goren j i Kanoml j i 
in na Ce rk l j anskem Vrhu, n a j m a n j š e pa v Polici (le 2,5 ha povprečno na kme-
tijo!). M a n j od 5 ha gozda ima jo kme t i j e v Čeplezu in Lab in j ah , 5—6 ha pa v 
P lužn jah , Cerknem, Trebenčah, Gove jku , na Reki in v Jesenici . 
Čet r t ina vse površ ine ali povprečno 5,9 ha na kmet i jo je v t r avn ik ih . V 
splošnem j ih je n a j v e č v Ce rk l j anskem hr ibov ju in n a j m a n j na Javorn i šk i 
planoti. Med nasel j i po znatno nadpovprečnem deležu t r a v n i k o v izstopajo Spod-
n j i Vrsnik, Šebrel je , P lužnje , Čeplez, Labin je , Cerkno, Zakriž, Ravne, Orehek, 
Bukovo in Police. N e k a j m a n j kot pe t ino od skupne površ ine odpade na pašnike. 
* Po predhodnih, a še ne dokončnih rezultatih raziskav M. N a t k a , ki je 
tamkajšnje kmetije raziskal v letih 1985 in 1986. 
Tabela 11: Sestava in velikost posesti povprečno na kmetijo — v ha in letni etat/m3. 
Table 11: Land structure and extent of land tenure on an average per farm and yearly cut/m3. 
1984 
Naselja ca -5 T2 
Regiie f i § I f 1 1 1 
P i t > | s g 
S S H S 
Vojsko 35,25 1,96 7,57 8,84 
Čekovnik 27,84 1,25 6,78 6,96 
Idrijska Bela 22,71 1,06 5,82 4,94 
Spodnja Kanomlja 28,20 2,05 5,11 7,01 
Srednja Kanomlja 30,21 1,06 8,46 6,26 
Gorenja Kanomlja 32,72 1,60 6,52 9,33 
Idrijske Krnice 29,85 1,33 6,05 4,64 
Masore 25,48 1,34 4,96 5,00 
Jagršče 21,16 0,64 4,87 4,14 
Sebrelje 17,08 0,55 6,80 0,62 
Zavratec 21,69 2,24 3,70 3,48 
Potok 18,74 2,10 3,28 2,38 
Dole 35,29 3,21 9,15 3,75 
Gore 18,26 1,70 5,20 2,92 
Idršek 23,69 1,42 4,50 1,71 
Žirovnica 19,77 1,87 3,40 4,45 
Spodnji Vrsnik 21,23 3,38 8,83 2,83 
Gorenji Vrsnik 36,40 4,13 7,10 9,94 
Govejek 12,73 1,48 4,18 1,09 
Pečnik 29,98 2,60 6,08 5,76 
Ledine 41,93 6,50 9,23 14,10 
Letni etat povprečno 
na kmetijo — v m3 
Yearly cut on an 
average per farm 
G
oz
do
vi
 > o •v o i-< m £ ig
la
vc
i 
lis
ta
vc
i 
sk
up
aj
 
16,54 0,34 30,6 31,3 61,9 
12,75 0,09 25,9 22,0 47,9 
10,83 0,06 11,0 18,6 29,6 
13,05 0,98 30,2 26,1 56,3 
14,14 0,29 34,4 26,4 60,8 
15,06 0,21 31,7 45,0 76,7 
17,68 0,14 33,2 25,2 58,4 
14,04 0,14 8,3 20,8 29,1 
11,50 0,01 5,6 12,9 18,5 
9,03 0,08 8,3 16,7 25,0 
12,19 0,07 22,9 17,5 40,4 
10,56 0,42 19,3 14,5 33,8 
19,05 0,12 35,4 25,6 61,0 
8,26 0,18 17,2 11,4 28,6 
15,93 0,12 13,4 9,9 23,3 
9,93 0,12 17,9 11,9 29,8 
6,03 0,16 10,9 7,2 18,1 
14,87 0,37 26,8 17,8 44,6 
5,86 0,11 9,8 6,0 15,8 
15,44 0,10 7,0 10,4 17,4 
11,67 0,43 46,2 23,8 70,0 
1934 
Naselja co 
Regije 
01 M 
u o 
fti > a 
Ledinske Krnice 30,58 
Korita 34,80 
Spodnja Idri ja 29,98 
Jelični Vrh 25,74 
Idri jske planote — skupaj 26,92 
»/» 
Jazne 19,05 
Otalež 21,49 
Plužnje 14,15 
Lazeč 21,64 
Straža 20,16 
Reka 13,26 
Cerkljanski Vrh 29,15 
Podlanišče 22,95 
Planina 14,97 
Čeplez 14,00 
Podpleče 37,59 
Dolenji Novaki 19,10 
Gorenji Novaki 24,82 
Pol jane 14,00 
Labinje 12,25 
a r a ¿h ai S . a E-I m PhQw O 
S 3 c average per f a r m 
Letni etat povprečno 
na kmeti jo — v m3 
Yearly cut on an 
' .M 
'S "¡3.2, - - — 'S 
o = c 3 g 15 > o u 
Ub - s i l •§ £ Ž a 
• 2 > g-g "S « i S fe iS t? I 
3,76 7,08 10,54 9,00 0,20 47,3 18,5 65,8 
3,47 9,30 6,20 15,73 0,10 75,0 31,7 106,7 
1,47 8,38 8,72 11,00 0,41 7,5 20,8 28,3 
1,53 5,12 7,22 11,77 0,10 41,6 16,6 58,2 
1,74 6,38 5,54 13,05 0,21 24,16 21,48 45,64 
6,46 23,70 20,57 48,49 0,77 52,93 
1,86 5,16 1,97 9,85 0,21 3,2 11,3 14,5 
3,30 5,52 2,55 10,09 0,03 3,8 9,7 13,5 
1,31 4,66 2,78 5,17 0,23 3,8 9,8 13,6 
2,78 6,58 2,34 9,76 0,18 5,0 15,0 20,0 
1,10 4,83 5,34 8,85 0,04 2,6 7,7 10,3 
0,70 4,26 2,36 5,85 0,09 2,4 6,4 8,8 
1,61 9,19 3,13 15,15 0,07 15,9 12,0 27,9 
2,74 5,24 2,35 12,44 0,18 13,5 12,3 25,8 
1,45 3,85 2,84 6,59 0,24 14,3 13,0 27,3 
1,69 6,41 1,44 4,29 0,17 8,1 9,3 17,4 
3,44 8,29 3,75 22,03 0,07 21,4 18,6 40,0 
1,07 5,15 2,52 10,03 0,33 11,3 8,6 19,9 
1,70 6,88 2,49 13,59 0,16 21,0 13,9 34,9 
1,04 3,22 2,02 7,67 0,05 5,6 7,4 13,0 
1,24 4,83 1,48 4,49 0,21 5,6 10,0 15,6 
Trebenče 13,84 0,85 3,83 3,47 5,63 0,06 3,5 10,7 14,2 
Poče 17,89 1,49 5,24 2,22 8,78 0,16 2,9 9,1 12,0 
Gorje 30,98 1,64 4,04 12,74 12,48 0,08 11,0 18,0 29,0 
Cerkno 11,34 0,81 3,66 1,45 5,31 0,11 4,6 8,1 12,7 
Zakriž 16,63 1,37 6,06 2,81 6,24 0,15 5,7 12,1 17,8 
Ravne 15,72 1,56 4,89 3,19 6,03 0,05 4,2 9,0 13,2 
Orehek 20,59 1,15 6,15 5,28 7,98 0,03 3,1 9,8 12,9 
Jesenica 13,79 0,88 5,32 1,53 5,94 0,12 8,1 14,7 22,8 
Bukovo 16,40 1,10 5,81 2,66 6,65 0,18 7,2 15,9 23,1 
Zakojca 19,73 1,53 5,20 3,94 8,97 0,09 6,4 13,2 19,6 
Police 10,57 1,11 6,34 0,53 2,48 0,11 — 3,5 3,5 
Cerkljansko hribovje — skupaj 18,56 1,48 5,50 2,84 8,60 0,14 8,35 11,32 19,67 
%> 7,97 29,62 15,28 46,37 0,75 42,40 
Zadlog 27,95 3,89 6,12 3,94 13,91 0,09 18,1 32,2 50,3 
Idrijski Log 23,40 2,49 3,45 4,51 12,74 0,21 2,3 26,4 28,7 
Predgriže 21,83 2,23 3,70 4,74 11,14 0,02 43,3 17,2 60,5 
Lome 27,40 2,34 6,58 2,59 15,82 0,07 44,0 28,1 72,1 
Godovič 25,37 1,83 6,14 7,07 10,15 0,18 40,0 25,9 65,9 
Črni Vrh 21,57 1,91 4,46 2,82 12,24 0,14 13,8 26,5 40,3 
Crnovrška pl. z Godovičem — skupaj 25,54 2,58 5,61 4,49 12,74 0,12 29,04 27,38 56,42 
»/o 10,09 21,96 17,59 49,90 0,46 51,47 
Mrzli Log 27,05 1,05 6,01 5,26 14,67 0,05 11,8 43,8 55,6 
Strmec 23,35 1,03 5,21 4,41 12,66 0,04 2,1 28,5 30,6 
Kanj i Dol 29,94 1,44 5,14 6,91 16,35 0,10 6,1 33,5 39,6 
Javornik 33,41 1,33 4,93 6,88 19,91 0,36 2,4 35,3 37,7 
Javornik — skupaj 28,38 1,21 
4,27 
5,41 
19,07 
5,88 
20,72 
15,76 
55,51 
0,12 
0,42 
6,63 
15,40 
36,42 43,05 
Obravnavana pokra j ina — skupaj 
»/o 
23,38 1,73 
7,42 
5,86 
25,04 
4,30 
18,38 
11,33 
48,46 
0,16 
0,69 
17,51 
48,05 
18,93 36,44 
Vključujoč obdelovalno zemljo je skupnega kmeti jskega zemljišča povprečno 
11,89 ha na kmetijo, kar preds tavl ja 50 ,8% povprečne velikosti kmeti je. Tudi 
delež pašnikov je dokaj enakomerno porazdel jen po regi jah: na Idri jških pla-
notah presega povpreček za 2,2 %, na Javorniški planoti za 2,3 %, v Cerk l jan-
skem hr ibovju in na Črnovrški planoti z Godovičem pa je pašnikov za 3,1 °/o 
oziroma 0,8 °/o m a n j od povprečka. Znatno nadpovprečen je delež pašnikov 
predvsem na Ledinski planoti, neka j manjš i tudi v Spodnj i Idriji , na Gorah, 
Vojskarski planoti s Cekovnikom, v Gorenj i Kanomlji , Orehku in Godoviču, 
izrazito podpovprečen pa v Šebrel jah, Idršku, Jazbinah, Policah in Črnem 
Vrhu. 
Po podatkih iz katas t ra n a j bi bil delež njiv, vr tov in sadovnjakov 7 , 4 % 
ali 1,73 ha na kmetijo. Glede na to, da se v zadnjem času tudi v obravnavani 
pokraj in i n j ive opuščajo predvsem v korist t ravnikov, lahko upravičeno ra-
čunamo z man j š im deležem njiv, čeprav ver je tno ne tako občutnem, kot v 
drugem, že raziskanem predalpskem svetu. Kl jub izrečenim pomislekom pa 
prikazani podatki v tabeli le dajo vsa j globalni pregled obsega n j iv v pokrajini . 
Najobčutnejši pozitivni odklon od povprečka je na Črnovrški planoti z Godo-
vičem, predvsem na račun Zadloga, le deloma tudi Idri jskega Loga, Lomov 
in Predgriž, k j e r je povpreček presežen za 29—125 % ; več kot 2,5 ha n j iv na 
kmeti jo pa je na Ledinski in Vrsniški planoti (okoli 4 ha povprečno na kmeti jo 
ali okoli 130 % nad povprečkom) ter v Otaležu, Lazcu, Podlaniščah in Pod-
plečah. 
Ob pr ikazovanju s tanja gozdnih površin je za dohodek, ki ga gozd daje, 
važnejši e tat in vrsta lesa. V splošnem velja, da so v obravnavani pokraj in i 
dohodki od lesa, v pr imer jav i z drugimi raziskanimi področji hribovskega 
predalpskega in planotastega kraškega sveta, vsekakor premajhni , da bi na 
nj ih slonela eksistenčna moč kmeti je ; izjeme so le redke posamezne kmeti je . 
Povprečni e tat je komaj 36 m3, pa še od tega je m a n j od polovice iglavcev, 
48 °/o (tabela 11). Res je sicer, da imajo v novejšem času tudi listavci, p red-
vsem bukev, ugodno ceno tudi za kur j avo in ne le za industri jo, a v glavnem 
vseeno m a n j pomenijo kot iglavci, predvsem macesnov in smrekov les. Od 
posameznih regi j je na najbol jšem Črnovrška planota z Godovičem, tako ko-
ličinsko kot z deležem iglavcev; slede Idr i jške planote, le malo na slabšem 
po količini je Javorniška planota, ki pa ima le 15 % iglavcev, na jman j š i 
povprečni e tat pa je na cerkl janskih kmeti jah, 20 m3; od tega sta le dobri 
dve pet ini iglavcev. Med naselj i so daleč pred vsemi vse tr i kmet i je v Koritih, 
ki imajo edine povprečni e tat nad 100 m3 (od tega 7 0 % iglavcev), sledi Go-
renja Kanomlja , a ta le na račun dveh kmeti j , Huma in Š turma s skupnim 
etatom 380 m3, nato Lome in Ledine, z več kot 60 m3 e tata pa še Godovič, 
Ledinske Krnice, Vojsko, Dole, S redn ja Kanoml ja in Predgriže. Med vasmi s 
tolikim etatom ni nobene s Cerkl janskega hr ibovja in, presenetlj ivo, tudi z 
območja Javorn ika ne, k je r bi zaradi nasploh slabih živl jenjskih razmer pri-
čakovali, da imajo kmet i je vsaj več lesa; tudi to je eden od vzrokov velikega 
nazadovanja t amka j šn j ih kmeti j . O skromnem pomenu lesa za gospodar jenje 
cerkl janskih kmet i j govori, poleg ma jhn ih gozdnih površin, tudi dejstvo, da 
imajo med t amka j šn j imi naselji višji etat od povprečnega, ki je že tako izredno 
SJ. 2. B o n č i n o v a (desno) in M e k l a j č e v a kmetija (640 m) stojita skupaj, sta 
med večjimi v Čekovniku in kot ostale v naselju obrnjeni na vzhod. Bončin je 
govedorejsko napredna in modernizirana kmetija s silosom in prenovljenim hle-
vom na splakovanje. 
skromen, le Podpleče, 40 m3, vsa ostala nase l j a pa podpovprečnega , n a j m a n j -
šega Police, 3,5 m 3 l is tavcev, do 20 m 3 pa n a d a l j n j i h 18 nasel i j ali 73 °/o vseh v 
Ce rk l j anskem hr ibov ju . Preseneča tudi , da celo v Novakih, t ipični vasi sa-
motnih hr ibovskih kmet i j , ni t i ena od kme t i j ne doseže 100 m 3 e t a ta (največ 
H u d a j u ž n a r , 93 m3). V i lus t raci jo le še to, da je vsega 42 kmet i j ali 5,1 %> vseh 
v pokra j in i , ki ima jo 100 in več m 3 e tata , n a j v e č Veliki S r n a k v Ledinsk ih 
Krnicah , 205 m3, po 200 m 3 pa H u m iz G o r e n j e K a n o m l j e in Hr ib iz Idr i j sk ih 
Krnic . 
Kmet i j , več j ih od 75 ha skupne posesti, v ob ravnavan i pok ra j i n i ni. V 
ka tegor i j i 51—75 ha j ih je 3,5 %>, obsegajo pa 8,3 °/o zeml je raz iskovanih kme t i j 
( tabela 10). Tovrs tn ih kme t i j j e n a j v e č na Id r i j šk ih p lanotah , in sicer deset ina, 
ima jo pa če t r t ino vse t a m k a j š n j e zemlje; na Javorn i šk i p lanot i j ih je s labe 
3 °/o s 5,4 %> zemlje , v C e r k l j a n s k e m h r i b o v j u pa le dober odstotek s 3,6 %> 
zemlje . N a j v e č j a k m e t i j a v ob ravnavan i pok ra j in i je Vojšica na Vojskem, 71 ha, 
slede Vrbanovec in Kališe v Je l ičnem Vrhu, 69 oziroma 63 ha, in Hkavc na 
G o r e n j e m Vrsniku, 65 ha. Na Cerk l j anskem sta na jveč j i kmet i j i Pagon na 
B u k o v e m in Ko tn ika r na Ce rk l j anskem Vrhu , 56 oziroma 51 ha, na Javorn i šk i 
in Črnovški p lanot i z Godovičem pa K a l a r v Mrzlem Logu, 51 ha (danes že 
3 : 35 
SI. 3. Slabo obdelano kmetijsko zemljišče na eni od večjih samotnih hribovskih kme-
tij v Idrijskih Krnicah prerašča grmovje in drevje; slika, kakršno je videti še 
marsikje v obravnavani pokrajini. 
opuščena) in Piš lar v Godoviču, 56 ha; vse ostale kme t i j e na obeh p lano tah 
in v Godoviču pa so m a n j š e od 50 ha. Na Idr i j šk ih p lanotah je še 17 kme t i j 
ali 5,5 °/o vseh t a m k a j š n j i h , večj ih od 50 ha (največ, in sicer pet, j ih je na 
Vojskem), s k u p a j z že imenovanimi š t i r imi to re j okoli 7 °/o vseh kmet i j na 
Idr i j šk ih p lano tah . 
Občutno na jveč j i delež kme t i j v ob ravnavan i pok ra j in i je man j š i od 25 ha 
(62 »/o), zavzemajo pa le dve pet ini s k u p n e kmečke posesti. V splošnem je delež 
teh kme t i j na jveč j i v Ce rk l j anskem h r i b o v j u in n a j m a n j š i na Javorn i šk i p la -
noti. Nad polovico j ih je tudi na Id r i j šk ih p lano tah in na Črnovški p lanot i z 
Godovičem. Med nasel j i z visokim deležem izstopajo Govejek, Reka, Čeplez, 
Labin je , Trebenče, Cerkno in Police, k j e r so vse kme t i j e m a n j š e od 25 ha, 
v n a d a l j n j i h 20 %> nasel i j pa je tovrs tn ih kme t i j t r i če t r t ine in več, od tega 
samo ce rk l j ansk ih 69 %>, med tem ko na Javorn i šk i in Črnovršk i p lanot i z Go-
dovičem ni nobene kmet i j e s t em deležem, na Idr i j šk ih p lano tah pa j ih je pet ina . 
Brez kmet i j , m a n j š i h od 25 ha, so Ledine, Kor i ta in Javorn ik . 
Preos ta l ih 3 4 % kmet i j , ki zavzemajo nad polovico zeml je vseh obravna-
van ih kmet i j , j e v posestni ka tegor i j i 26—50 ha. Na jveč j i delež n a n j e odpade 
na Javorn i šk i planoti , sledi ji Črnovrška p lanota z Godovičem, na to kmet i j e na 
Idr i j šk ih p lanotah , n a j m a n j , pe t ina tovrs tn ih kmet i j , pa je v Ce rk l j anskem 
hribovju. Obsegajo skora j dve petini zemlje. Med naselj i sta na p rvem mestu 
Javornik in Korita, k j e r so vse kmeti je v te j kategorij i , nad 80 % jih je v 
Ledinah in Kan jem Dolu, nad polovico pa še v Podplečah, Dolah, Masorah, 
Srednj i in Spodnji Kanomlji , Pečniku, Gorjah, Gorenj i Kanomlji , Zadlogu in 
Lomeh. Brez kmet i j s posestjo 26—50 ha pa sta Potok in Ledinske Krnice ter 
že imenovanih sedem naselij, k j e r so kmeti je manjše od 25 ha. 
4. ELEKTRIFIKACIJA, KOMUNIKACIJE IN DRUGA INFRASTRUKTURA 
Danes so vse kmet i je pr ikl jučene na dal jnovodno električno omrežje. Iz-
jema je le Vasojer v Zakojci, ki ima lastno vodno elektrarno. Pred pr ik l ju-
čitvijo na daljnovodno električno omrežje je bilo predvsem v Cerkl janskem 
hr ibovju ob potokih precej malih elektrarn, last individualnih kmetov, neka j 
pa je bilo tudi skupnih, vaških elektrarn, ki so izrabljale vode Idri jce in moč-
nejših pritokov. 
Obravnavana pokra j ina je dobro preprežena s cestami. Na glavno cestno 
prometno žilo ob Idrijci in Zali na Godovič, ki povezuje Ljubl jano z osrednj im 
Posočjem v Tolminski kotlinici, se navezujejo številne, nekatere tudi dal jno-
vodne, a m a n j uporabl jene ceste čez hr ibovje v porečje Poljanščice (Poljanske 
Sore): Zelin—Cerkno—Klad je—So voden j—Trebi ja ; Spodnja Idr i ja—Ledinsko 
Razpotje—Ziri in na severozahodnem obrobju, že na območju tolminske občine, 
cesta po Baški grapi v dolino Selščice (Selške Sore). S tara da l jnovodna in po-
membna pot pa vodi iz Godoviča čez Črni Vrh nad Idri jo in Col v Vipavsko 
dolino. Z dal jnovodnih poti so številni s t ranski odcepi, ki z občinskimi in 
gozdnimi, bolj ali m a n j dobrimi in mars ik je zelo s t rmimi cestami povezujejo 
skoraj vse hribovske kmeti je . Iz jema so masorske kmet i je na izredno s t rmem 
levem pobočju Idrijce, ki so povezane le z voznimi ali celo samo pešpotmi ter 
štiri kmet i je (danes tri že opuščene) v Zakojški grapi, nad Zakojco, na s t rmem 
jugozahodnem pobočju Porezna. Med stranskimi potmi, pomembnimi za po-
vezavo s hribovskimi kmeti jami, sta predvsem cesti Spodnja Idr i ja—Oblakov 
Vrh—Dolenja Trebuša, ob Kanomljici in Hotenji , levima pr i tokoma Idrijce, 
ter ob zgornji Idri jci v Idri jsko Belo, ki je bila kasneje z gozdno cesto ob 
Belci spel jana z mnogimi odcepi na Vojskarsko planoto in po nje j . Starejša 
je tudi cesta iz Črnega Vrha v Zadlog. Skora j vse gozdne ceste so bile zgrajene 
v povojnem času, predvsem v zadnjih dveh, t reh desetletj ih. Izjema je večina 
cest ob bivši jugoslovansko-ital i janski meji, ki so jih zgradili I ta l i jani v vo-
jaške namene. Sledimo jim na vsem vzhodnem mejnem območju s škofjeloško 
in logaško občino, vkl jučujoč cesto Strmec—Javornik, s t ran od državne meje, 
ki je spel jana do najv iš je kmet i je v obravnavani pokraj ini . Na staro med-
državno mejo je danes skoraj dosledno vezana medobčinska meja. I ta l i janske 
vojaške ceste so bile dobro gra jene in, če so vzdrževane, j ih še danes s pr idom 
uporabl ja jo . Najpomembnejše med n j imi so tudi že asfalt irane, tako iz Cerknega 
v Spodnje Novake in na Črni vrh, k je r je v preure jen i bivši i tal i janski ob-
mejn i postojanki planinska koča na območju pomembnega smučarsko-rekrea-
cijskega središča. Bivše vojaške ceste so deloma asfal t i rane tudi na Ledinski 
SI. 4. P o d j e s e n (645 m), gručasti zaselek dveh kmetij v Lomeh. Veliki stari kam-
niti hiši škofjeloško-cerkljanskega tipa, velika kamnita hleva in mogočna dvojna 
kozolca so znak razvitih in dobro stoječih kmetij. — Zaselki so razširjena na-
selbinska oblika v pokrajini predvsem v Cerkljanskem hribovju. 
in Vrsniški p lanot i . Razen teh, in že p r e j imenovanih , je as fa l t i r an ih še več 
d rug ih hr ibovskih cest: Id r i ja—Gore—Dole—Veharše ; Cerkno—Trebenče—Poče; 
Bukovo—Ko j ca; Zel in—Otalež; Id r i j a—Vojsko; Spodn ja Id r i j a—Spodn ja K a -
noml ja ; I d r i j a—Idr i j ska Bela; Godovič—Črni Vrh—St rmec ; Črni Vrh—Zadlog. 
Gozdne ceste so razl ične kakovost i . Večina je slaba. S p e l j a n e so v s t r m e m 
svetu, slabo vzdrževane, večidel nesolidno gra jene , povrh vsega pa so izpo-
s t av l j ene obi lnejš im padav inam, tud i pogost im močnim nal ivom, ki j ih h i t ro 
un iču je jo . Bol jše so na p lanotah , če so vsa j za silo vzdrževane. Neka te re so 
zgradi l i p red k ra tk im, tako v Ravne 1982, Police šele 1984., na Jag r šče s S t raže 
pa še leto kasne je ; zaostalost z adn j ih dveh hr ibovskih vasi, posebej Polic, 
s sicer ugodnimi n a r a v n i m i osnovami, ki sta med n a j b o l j zaostal imi nasel j i 
v ob ravnavan i pokra j in i , zato ne preseneča. Mnoge hr ibovske ceste služijo tudi 
za odvoz kme t i j sk ih pr idelkov, p redvsem mleka in k lavnih goved, po š tevi lnih 
pa vozijo o t roke v šolo in delavce na delo šolski oziroma tovarn i šk i avtobusi in 
kombij i , po neka t e r i h pa tudi redn i av tobus i (Cerkno—Kladje ; Cerkno—Dolenj i 
Novaki ; S p o d n j a Id r i j a—Oblakov V r h ; Id r i j a—Vojsko ; Reka—Bukovo—Za-
kojca; Idr i ja—Gore—Dole—Logatec ; S p o d n j a Id r i j a—Ledinsko Razpot je—Zir i , 
odcep Ledine ; Godovič—Črni Vrh—St rmec ; Črni Vrh—Zadlog). V zadn j ih let ih 
so za avtobusni promet usposobili cesto Bukovo—Orehek—Jesenica—Zakriž. 
Šolski in tovarniški avtobusi vozijo tudi drugo hribovsko prebivalstvo, zato je 
danes za večino tega rešen do nedavnega velik problem povezave z dolino. 
Nekatera hribovska področja imajo zelo dobre in številne zveze. Zakojca, na 
primer, je bila do povezave s cesto izrazito odročna vas, danes pa ima avto-
busno zvezo petkrat dnevno. Leta 1985 so z dobro gozdno cesto povezali Go-
renje Novake z Davčo čez okoli 1060 m visoki plečati preval v jadransko-
črnomorskem razvodju nad Bičkarjem v Davči. 
Poseben problem so gozdne ceste pozimi. Ker zapade v obravnavani po-
kraj ini nasploh, še posebej na visokih Idrijških planotah in na Javorniški pla-
noti, veliko snega, so mnoge za daljši ali krajši čas neprevozne. Šoloobvezni 
otroci, če ni šole v domačem kra ju ali v bližini, in delavci, ki so vezani na pre-
voz, ostajajo zato v dolini (internati, sorodniki). Tako je predvsem v večjem delu 
Javorniške in Vojskarske planote ter na višjih, težje dostopnih kmeti jah ostalih 
Idrijških planot in Cerkljanskega hribovja. 
Še ob koncu šestdesetih let je bilo v hribovskih vaseh in v dolinah kar 29 
osnovnih šol, večina resda nepopolnih, a vseeno presenetljivo veliko glede na 
ostala do sedaj raziskana hribovska področja. Depopulacija in z njo povezano 
upadanje rojstev na kmeti jah ter povezovanje kmetij s cestami, po katerih je 
bil omogočen prevoz otrok s hribov v dolinske šole, pa so prispevali k opuščanju 
šol v hribih. Danes jih je tako ostalo, skupaj s tremi dolinskimi (Idrija, Cerkno, 
Spodnja Idrija), m a n j od polovice, in sicer: v Otaležu, Orehku, Dolenjih No-
vakih, Srednji Kanomlji , Ledinah, Zavratcu, Šebreljah, na Gorah in Vojskem. 
Vse so nepopolne, podružnične šole. V osemletke vozijo učence v Idrijo, Cerkno, 
Spodnjo Idrijo, Črni Vrh, deloma pa tudi v Ziri. Do sedaj je bilo opuščenih 
15 šol, in sicer: v Kanjem Dolu, Podlanišču, Čekovniku, Doleh, Idrijskih Krni-
cah, Gorjah, Gorenjem Vrsniku, Idrijski Beli, Jagrščah, Ravnah, Zadlogu, 
Zakojci, na Bukovem, Reki in Straži. V nekaterih, še delujočih, je tako malo 
otrok, da je njihov nadal jn j i obstoj vprašljiv. Na Vojskem, npr., jih je bilo 
v šolskem letu 1986/87 le devet. V Idriji je tudi čipkarska šola. 
Izredno slaba je v hribovskih kraj ih povezava s telefonskim omrežjem, saj 
imajo le redke kmeti je telefon. Brez vsakršne povezave so številne hribovske 
vasi. Pomagajo si z »voki-tokiji«, ki jih je tudi na hribovskih kmeti jah čedalje 
več. Več kmetij ima telefone v sedmih vaseh (Planina, Čeplez, Gorje, Poče, 
Zakriž, Godovič in Črni Vrh), v Podlanišču, Šebreljah, Orehku, na Strmcu in 
Bukovem je le po eden, dva oziroma tr i je pa v Spodnji Kanomlji in Trebenčah; 
preostalih 82 %> naselij pa je bilo še leta 1986 brez telefonske povezave. 
Pošte so štiri: Idrija, Cerkno, Spodnja Idri ja in Črni Vrh, le za Potok in 
Zavratec je pošta v bližnjih Rovtah. Zdravstvena domova in lekarne so v 
Idrij i in Cerknem, pravtam tudi postaji milice, kra jevna in matična urada, 
veterinarski ambulanti in kmetijska zadruga z odkupnimi postajami v Godo-
viču (mlekarna), Črnem Vrhu in Šebreljah. Bencinske črpalke so v Idriji, 
Cerknem in Godoviču, najbližj i železniški postaji pa v Logatcu in Mostu na 
Soči. V Idrij i je tudi temeljno sodišče. — Hribovski kmet je imajo potemtakem 
do vseh imenovanih ustanov, inštitucij, itd. dolgo pot, ki je povezana z izdatki 
in izgubo časa. Glavni gravitacijski center je občinsko upravno-politično in 
deloma tudi gospodarsko središče Idr i ja ; ne dosti manjše gospodarsko in de-
loma tudi upravno središče je v Cerknem, sekundarni gravitaci jski središči pa 
sta še Spodnja Idr i ja in Črni Vrh, deloma pa tudi Godovič. 
5. KMETIJSTVO 
V kmeti js tvu, kot glavni pr imarni gospodarski panogi, je govedoreja mnogo 
pomembnejša od poljedelstva, medtem ko ima gozdarstvo kot neločljivi del 
kmeti js tva pomembnejšo vlogo le v nekater ih področjih, kot je že spredaj 
omenjeno. Obravnavana pokra j ina se od drugih, že raziskanih področij, na jbol j 
loči po očitni prevladi govedoreje nad gozdarstvom, deloma pa tudi po tem, 
da ima tudi poljedelstvo nekoliko pomembnejšo vlogo, predvsem pridelava ži-
taric in še posebej koruze. 
5.1. POLJEDELSTVO 
Naravni pogoji za intenzivnejše poljedelstvo so v večjem delu pokraj ine 
neugodni. Glavna ovira zanj sta intenzivno razčlenjen strm svet, na močno 
razšir jenem dolomitu oziroma dolomitiziranem apnencu pa tudi peščena in 
plitva prst, ki zahteva obilno gnojenje ; to je potrebno tudi v flišu s težko in 
zakisano prst jo, ki pa zajema le manjše površine v Lomeh. Še najbol jše osnove 
za poljedelstvo so v nižjem in m a n j s t rmem svetu Cerkl janskega hribovja, 
vkl jučujoč Police, Ravne, Lazeč, Plužnje, Otalež, Stražo in Reko, izven tega 
pa še v Godoviču z okolico ter deloma na Šebrel jski in Vrsniški planoti, med-
tem ko so vse druge planote, k l jub ravnejš im tlem, previsoke za uspevanje 
občutl j ivejših kultur , posebej koruze. Glavne poljščine so, poleg krompir ja , ki 
ga povsod veliko sadijo, krmilne rastl ine (korenje, pesa, repa). Gojenje žit so, 
kot drugod na hribovskih govedorejskih področjih, v zadnjem času večidel opu-
stili, jih pa ponekod ponovno uva j a jo (Godovič, Ploče, Gorje), poleg drugih tudi 
pšenico in koruzo, a ne le silažno, temveč tudi za zrnje. Veliko koruze gojijo 
vseskozi v Šebrel jah, drugih žit pa ne, ker slabo uspevajo. Koruza za z rn je 
uspeva tudi v vaseh na nižjih pobočjih doline Cerknice (Poljane, Labinje, Ravne, 
Zakriž), p rav t am tudi druga žita, vštevši pšenico, k je r j ih precej sejejo tudi še 
danes. Koruzo sadijo tudi v okoli 720 m visokem Gorenjem Vrsniku, kar je 
na jv iš je v obravnavani pokrajini , medtem ko v Zadlogu, ki leži podobno 
visoko, kot tudi v ostalem večjem delu Črnovrške planote, ne uspeva niti 
silažna koruza; ta bi Zadložanom prišla zelo prav zaradi močno razvite mlečne 
govedoreje. V Lomeh, k je r danes le redki kmet je še sejejo oves in ječmen, 
razmišl jajo o ponovni uvedbi pšenice; koruza za zrnje tam ne uspeva, silažna 
pa le v Dolenjih Lomeh. Nekaj žit sejejo danes tudi še v okoli 740 m visoki 
Zakojci, enako v podobno visokem Potoku, k j e r pa sejejo tudi precej pšenice. 
Razveseljivo je, da v p r imer jav i z večino že raziskanih hribovskih pod-
ročij v naši pokra j in i divjačina na polj ih v splošnem ne naredi veliko škode. 
Iz jema so Javorniška planota, Zadlog, Poče, Ravne in Orehek, k j e r imajo težave 
SI. 5. Ugodna ravna in rahlo nagnjena tla v večjem delu Z g o r n j e g a Z a v r a t c a 
(700—725 m), v jugovzhodnem podaljšku Dolske planote, so ugodna tudi za mo-
dernizirano poljedelstvo, prispevala pa so tudi k aglomeraciji samotnih hribov-
skih kmetij. Danes dobro razviti govedoreji služijo obsežni kosni travniki ter 
z žiti in koruzo zasejane njive (na sliki). Vas gravitira na vzhod proti Rovtam, 
kjer je tudi pošta. 
s s rn j ad jo , v Zadlogu v gozdu t e r na pol j ih v Po toku pa de la jo škodo tudi d iv j i 
prašiči . S r n j a d se sp rav i nad žitarice, v slast pa ji posebej gres ta še zel je in 
fižol. 
5.2. ŽIVINOREJA IN KMETIJSKA MEHANIZACIJA 
V živinorej i j e daleč n a j p o m e m b n e j š a govedoreja . Praš iče redi jo le za 
las tne pot rebe; tam, k j e r je več l jud i s k m e t i j v službah, zredi jo tud i več 
prašičev. Ovčere ja je k o m a j omembe vredna . Tudi kon je re ja , ki je bi la včasih 
močno razvita , je z uvedbo t r a k t o r j e v in kmet i j ske mehanizac i je nasploh močno 
nazadova la ; leta 1984 je imelo kon ja le 16 °/o k m e t i j ( tabela 12). Se n a j v e č k o n j 
na k m e t i j a h je bilo v Id r i j sk ih Krnicah , Podlanišču in na Ce rk l j anskem Vrhu , 
30 «/o nase l i j je bilo brez konja , n a d a l j n j i h 43 °/o pa le z enim ali dvema. 
Govedore ja je v splošnem re la t ivno dobro razvi ta . Po povprečnem števi lu 
goved na kmet i jo (7,5) p rekaša neka t e re že raz i skane hr ibovske p o k r a j i n e (Gor-
n j a Sav in j ska dolina, 5,8, poreč je Kokre, 6,3, Tržiške Alpe, 6,2, Selška dolina, 
Tabela 12: Stanje goved in konj, zadrugi prodanega mleka in mesa (povprečno na prodajalca), pomembnih kmetijskih 
strojev in drugega: skupno število v naseljih in delež na kmetijo v regijah. 
Table 12: Number of cattle and horses, milk and cattle sold to the agricultural co-operative (on an average per seller), 
more important agricultural machinery, etc. 
Število k m e t i j v nase l ju z(s> in delež teh kmet i j v r eg i j ah 
1984 § „ S „ J S S ca 
Nase l ja g § ¿ ^ « 1 o Š « S « S 
bppüp a S™ ^ a®5S3 « ~ « a „ 01 R e g l j e o._ • ° r,i? . caS?.2..c Ü iS y > SO 
Št
ev
il
o 
km
et
ij
 
P
ov
pr
. 
go
ve
d 
km
et
ij
i 
Š
te
vi
lo
 
v 
na
se
: 
P
ov
pr
. 
da
ne
ga
 
na
 e
ne
 
pr
od
aj
; 
v 
li
tr
ih
 
a jj acó 
J o « P< M C > tr
ak
to
r C 
C/1 O M 
•a 3 ca o 
ca t* c a 
<u 
3 U] O •a m
ol
zn
i 
st
ro
j 
si
lo
s 
li
ni
ja
 z
; 
sp
ra
vi
le
 
m
od
er
n 
hl
ev
 
C 
ca > 
o 
C pa
šn
o-
ko
šn
i 
si
st
em
 
pa
ša
 
Vojsko 25 7,8 13 3 904 969 21 25 12 1 3 3 5 1 4 3 
Cekovnik 19 6,7 1 3 689 640 14 16 9 2 3 2 3 1 2 
Idri jska Bela 8 3,8 — 7 000 791 5 6 1 — — 1 1 1 1 
Spodnja Kanomlja 17 8,5 2 3 694 600 14 16 8 5 1 3 4 1 
Srednja Kanomlja 18 6,9 2 5 366 433 16 17 9 2 3 1 2 1 4 3 3 
Gorenja Kanomlja 17 7,5 5 4 426 525 13 16 7 2 2 1 2 1 _ 
Idri jske Krnice 26 8,3 28 3 976 683 12 20 6 2 6 2 4 3 3 2 2 
Masore 16 4,6 3 3 514 276 11 14 — 1 1 _ 1 
Jagršče 14 3,1 — 3 330 333 7 7 
Sebrelje 33 4,8 3 4 935 498 20 24 5 1 1 — 1 * _ 
Zavratec 12 13,0 1 5 061 555 12 12 9 2 3 2 4 1 2 4 1 
Potok 6 8,8 2 5 181 1 371 4 6 2 1 1 1 1 1 4 1 
Dole 15 16,3 1 10 964 789 13 14 10 9 6 7 10 4 4 2 2 
Gore 6 11,2 — 8 335 723 5 5 5 3 3 2 4 2 _ _ 
Idršek 8 8,8 2 — 429 6 8 2 1 1 2 1 
Žirovnica 4 8,8 — — 496 4 4 4 1 1 
Spodnji Vrsnik 7 18,8 — 15 412 959 7 7 7 4 1 6 6 2 
Gorenj i Vrsnik 7 15,1 3 — 1 305 6 7 6 2 3 4 3 2 
Govejek 8 7,5 1 6 897 527 8 8 5 1 3 3 1 1 _ 
Pečnik 5 13,8 1 — 1 780 4 4 3 — — 2 2 1 2 1 
Ledine 6 15,3 1 — 1 070 6 6 6 1 1 5 5 — — 1 — 
Ledinske Krnice 6 18,5 — — 838 5 5 4 1 — 4 4 1 2 1 — 
Korita 3 13,3 — — 1 120 3 3 2 1 — 1 2 — 2 — 
Spodnja Idri ja 6 7,3 2 — 591 4 6 1 — — 1 1 — — 1 — 
Jelični Vrh 18 8.5 2 5 222 486 14 18 9 2 2 5 5 2 5 3 — 
Idri jske planote 
skupaj 310 8.6 73 5 173 624 74,6 87,8 42,8 14,5 11,6 18,0 24,4 6,4 12,8 8,0 5,8 
prodajalci 
41,2 »/o 66.3 °/o 
Jazne 10 10,3 1 17 091 898 8 11 2 4 2 1 2 3 5 1 — 
Otalež 8 7,5 2 2 065 303 4 6 2 2 1 1 2 1 3 1 — 
Plužnje 10 3,9 1 4 875 254 5 10 
Lazeč 6 4,2 — 3 397 484 5 5 
Straža 17 5,8 2 6 556 242 15 16 2 5 3 1 2 — 1 — — 
Reka 7 4,4 — 5 863 289 6 7 — 1 
Cerkljanski Vrh 17 14,4 7 6 795 662 11 16 5 7 4 4 7 5 6 6 — 
Podlanišče 15 8,3 8 3 690 481 11 15 2 4 1 2 2 — 5 2 1 
Planina 14 6,1 1 4 542 657 14 14 1 1 2 — 1 3 
Ceplez 7 5,3 — 5 238 380 7 7 — 2 1 
Podpleče 7 11,6 3 7 651 764 6 6 4 4 2 2 4 1 1 3 — 
Dolenji Novaki 15 5,9 2 3 510 421 12 12 3 1 1 1 1 1 5 1 1 
Gorenji Novaki 40 5,3 7 3 528 298 25 33 5 1 1 — — 2 7 1 1 
Poljane 10 4,3 — 3 433 413 9 9 
Labin je 15 4,9 5 3 568 351 13 14 4 — 
Trebenče 9 4,0 — 3 347 278 9 9 1 
Poče 1 O 1U 5,2 4 3 909 351 16 18 — 7 1 1 1 1 4 — 
Gorje 5 7,8 1 9 684 752 4 5 3 — 2 1 3 — — — — 
Cerkno 14 5,1 — 3 241 370 13 14 — 2 2 — — — 1 — 
Zakriž 15 5,5 2 8 453 332 14 14 6 5 5 2 4 1 1 — — 
Ravne 24 6,1 1 3 809 386 20 22 1 1 1 L 1 1 6 — — 
Orehek 17 5,7 3 3 910 419 16 16 2 1 1 1 1 — 1 — — 
1984 
Nase l ja 
Regi je 
Cerkljansko 
hr ibovje 
skupaj 
Število kme t i j v nase l ju z (s) in delež teh kmet i j v r eg i j ah 
o 
> 
S « 
c 0 
c 
S .3 
O a) 
•> v a g 
05Ü 
¿•o i S S S1« O > M 
p o s a c CU uo^ i/3 > 
00(3 r-• co aj. jl pG 
o. S? 
> c o s p m a u fc-a c a> 
5 m ni cfl tu o 
O £ ® 
a. « ® S 
£ > ^ J o « Oh ~od C > 
rt 
H a iO o -a s ca O 
ca u C o, 
o c 
OS G aj Cfl CO o N X 
CO > •m C« 
V u .5 a 
-a > O O) 
SH 
2-3 S C R OJ >w to cn o « 
Jesenica 16 4,0 2 3 135 328 11 16 
Bukovo 29 4,6 5 4 370 445 18 23 2 4 3 
Zakojca 16 6,7 2 5 831 283 11 14 3 4 A 
Police 10 6,3 1 4 484 364 7 9 1 3 1 
371 6,1 60 4 863 421 78,2 91,9 11.9 15,9 10,2 5,1 10,0 4,6 18,1 5,1 
prodajalci 
65,8 °/o 49,1 °/o 
1,1 
Zadlog 31 13,9 2 19 046 474 27 30 26 4 17 11 18 9 8 17 6 
Idri jski Log 8 6,7 4 5 231 402 6 7 2 — 1 1 1 _ 1 3 
Predgriže 14 5,2 3 6 065 382 6 9 5 2 2 2 3 _ 1 
Lome 19 9,4 2 14 249 430 15 16 13 5 10 6 7 4 5 2 3 
Godovič 29 8,3 4 10 636 363 19 25 13 5 5 6 8 3 5 2 2 
Črni Vrh 13 8,1 — 9 580 447 11 11 6 1 4 1 4 1 — 1 1 
Črnovrška planota 
z Godovičem 
skupaj 114 9,6 15 13,417 426 76,4 89,1 59,1 15,4 35,4 22,7 36,4 15,4 19,1 20,9 14,5 
prodajalci 
77,3 V o 63,6 »/o 
Mrzli Log 7 3,5 — 7 095 537 3 6 2 
Strmec 6 3,8 — — 667 4 5 1 — — — — — 2 
Kanj i Dol 6 5,2 — — 508 3 2 — — — — — _ _ _ 3 
Javornik 6 4,0 — — 679 2 3 i — _ _ _ _ _ _ 2 
Javornik 
skupaj 25 4,1 — 7 095 483 46,1 61,5 7,7 — — — — — — — 36,0 
prodajalci 
3,8 °/o 23,1 "/o 
Obravnavana 
pokraj ina 
skupaj 820 7,5 148 6 543 513 75,5 89,0 29,8 14,8 13,8 12,2 18,7 6,6 15,6 8,2 5,6 
prodajalci 
56,0 »/o 56,7 % 
* Leta 1944 je bila vas požgana; po vojni hiše obnovljene na starih temeljih 
0 1 
6,5, S lovenjegraško Pohor je , okoli 6), je pa na s labšem od Jezerskega, K r v a v -
škega p redgor ja , Po lhogra j skega h r ibov ja , Po l j anske doline, Logaških in 2 i -
rovskih Rovt te r Velenjske kotline, ki doseže povprečno ka r 11,4 goved na 
hr ibovsko kmeti jo .* 
Neka te ra področ ja izrazito izs topajo po števi lu goved na kmet i jo , po t ržni 
pro izvodnj i mesa in po opreml jenos t i s kmet i j sk imi s troj i . Taka področja so 
Zadloška kotl ina, Ledinska, Vrs tn iška ter Dolska planota , med vasmi pa Zad-
log, Spodn j i in Goren j i Vrsnik, Ledinske Krnice, Ledine, Dole in Cerk l j ansk i 
V r h (tabela 12). Med n j imi sta po števi lu goved na n a j b o l j š e m Spodn j i Vrsnik 
in Ledinske Krnice , le n e k a j m a n j Dole; po oddanem mleku na kmet i jo je p rv i 
Zadlog, n j e m u pa presene t l j ivo slede Jazne , a te le na r ačun Baš l ja s 34 govedi 
in 49 000 l i t r i p rodanega mleka ; podobno je z Dolami, ki p r edn j ač i j o na račun 
Trevna s 35 govedi, 30 000 l i t r i p rodanega mleka in 1326 kg p rodanega mesa. 
Daleč n a j v e č mleka v ob ravnavan i pok ra j i n i pa sta leta 1983 proda la Habe v 
Zadlogu in Rudolf v Lomeh (po 64 000 l i t rov in to pr i 30 oziroma 26 govedih, 
p redvseh kravah) , ki imata , kot ostali pomembne j š i govedorejci , popolno kme-
t i j sko mehanizaci jo , silose in uveden pašno-košni sistem. V Zadlogu, vasi z 
na j r azv i t e j šo mlečno govedorejo, je 11 k m e t i j ali 3 6 % vseh t a m k a j š n j i h , ki 
ima jo 20 in več glav goved, deset pa je takih , ki so leta 1983 proda l i več kot 
20 000 l i t rov mleka . Re ja p i tancev je pomembne j ša od mlečne govedore je v 
vseh odda l jene jš ih ali t ež je dostopnih predel ih . Tako je na Javorn išk i , Vrsniški 
in Ledinski planoti , v Idršku, Govejku , Žirovnici in Kori t ih , de loma pa tudi na 
Vojskem in v Potoku . Nekater i k m e t j e v u rban iz i ran ih k r a j i h ali bl ižnj i oko-
lici p r o d a j a j o mleko nekmetom. Razen v imenovan ih govedore j sk ih področj ih 
j e govedore ja bol j razvi ta še v Podplečah, Zavra tcu , Je l ičnem Vrhu, Godoviču 
in na Gorah, de loma pa tudi še v Zakr ižu in Potoku . 
Mleko odvaža jo v zbi ra lne mleka rne , med ka te r imi je le malo tud i p re -
delovalnih. Mnoge od teh so bile ob koncu šestdeset ih let tud i v hr ibovskih 
področj ih (Godovič, Črni Vrh, Govejek , Goren j i Vrsnik, Ledine, Orehek, P l a -
nina, Poče, Police, Zakojca), g lavne pa v Ce rknem in Idr i j i . Od t a m so napol 
p rede lano mleko odvažali z id r i j skega območja v Godovič, s ce rk l j anskega pa 
v Kobar id , k j e r s ta tudi še danes g lavni predelovaln i mlekarn i . Z Vojskega 
in dela Cekovnika pa odvažajo mleko skozi Trebušo na ravnos t v Kobar id . Z iz-
g r a d n j o gozdnih cest odvaža jo mleko s tovorn jak i , do zbiralnic pa organiz i ra jo 
dovoz k m e t j e sami. 
Po razvi tost i govedore je je med r eg i j ami v splošnem daleč p red drugimi 
Crnovrška p lanota z Godovičem, n j e j pa s lede Idr i j ške planote . P rece j za n j i m a 
j e Cerk l j ansko h r i b o v j e z re la t ivno razv i te j šo mlečno govedore jo in zna tno 
nadpovprečn im deležem proda ja lcev mleka , a podpovprečn im deležem proda-
jalcev mesa. Na na j s labšem je J a v o r n i š k a planota s k o m a j š t i r imi govedi po-
vprečno na kmet i jo , mleko je odda ja l samo Dolenj i Za je v Mrzlem Logu,** meso 
* Podatki o staležu goved niso istodobni. Razmik med najstarejšim (Gornja 
Savinjska dolma iz leta 1977) in najmlajš im stanjem (Velenjska kotlina, 1986) je 
skoraj 10 let. Računamo pa, da v tem obdobju premiki glede govedoreje le niso bili 
tolikšni, da ne bi bila mogoča vsaj groba primerjava. 
** Leta 1983 ga je oddal 7095 litrov in ta številka je v tabeli 12, čeprav kot edini 
prodajalec mleka na Javorniški planoti predstavlja le 3,8 % vseh tamkajšnj ih kmetij. 
SI. 6. Dolenja vas (580—595 m), del velike hribovske vasi Š e b r e l j e , je na dobro 
ohranjeni planoti, ugodni tudi za modernizirano poljedelstvo, ki ima pomembno 
mesto v kmetijstvu. Vseskozi gojijo veliko koruze, medtem ko druge žitarice 
slabo obrodijo. Stalež goved je podpovprečen. Kmetije so v splošnem majhne. 
Tudi lesa imajo malo. Veliko ljudem daje zaslužek industrija v Cerknem, zato 
je malo čistih, a veliko mešanih kmetij. Nemci so vas junija 1944 v celoti po-
žgali; po vojni je bila obnovljena. 
pa s laba če t r t ina vseh kmet i j . Slabo s t an j e govedore je na Javorn i šk i p lanot i 
kaže tud i sk romna opreml jenos t s kme t i j sk imi s troj i , sa j ima le 62 %> k m e t i j 
kosilnico, m a n j od polovice t r ak to r , nak lada lno prikolico le 8 %>, ostal ih po-
m e m b n e j š i h kmet i j sk ih s t ro jev pa nobeden. 
Kot kaže tabe la 12, so na splošno z vsemi pomembne j š imi kme t i j sk imi s t ro j i 
n a j b o l j e op reml j ene kme t i j e na Črnovršk i p lanot i z Godovičem, med n j i m i 
p redvsem v Zadlogu in Godoviču, deloma pa tud i še v Lomeh. Na Id r i j sk ih 
p lano tah izstopajo, razuml j ivo , že imenovane vasi z n a j b o l j e razvi to govedorejo , 
enako tud i v Ce rk l j anskem hr ibov ju . V splošnem se kaže dobra opreml jenos t 
s kosilnicami, ki j ih ima jo sko ra j na vseh kme t i j ah , in s t r ak to r j i , ki so na 
75 °/o kmet i j . Delež kme t i j z nak lada ln imi pr ikol icami je na jv i š j i na Črnovršk i 
p lanot i z Godovičem in na Idr i j šk ih p lanotah , občutno man j š i pa v C e r k l j a n -
skem h r ibov ju ; tu j im je ovira zelo razgiban in p r e d v s e m s t rm relief, t r a k t o r s k e 
pot i v s t rmih pobočjih, ki omogočajo uporabo nak lada lk , pa so zelo redke . 
Dosuševalcev sena je v splošnem malo, 15 %>. Le delno j ih nadomešča jo kozolci, 
ki j ih je veliko š irom po ob ravnavan i pokra j in i . Tudi molzni s t ro j i so redki. 
saj jih ima le dobra desetina kmeti j . Največ jih je v Zadlogu, in sicer na 5 5 % 
kmeti jah, v Lomeh na 53 %, na Cerkl janskem Vrhu na 41 %, v Zakrižu jih 
ima t re t j ina kmet i j itd. Kot je videti, je ročna molža še vedno močno v ospredju, 
tako celo pri nekater ih pomembnejših mlečnih govedorejcih. Tudi silose, pred-
stavnike na jbo l j napredne govedoreje v hribovskih področjih, zelo zaželjene 
predvsem v svetu z obilnejšimi padavinami, kakršen je v obravnavani pokra-
jini, ima desetina kmeti j . Največ jih je v pre j imenovanih naseljih, poleg teh 
pa še v nasel j ih na Ledinski in Vrsniški planoti; v Spodnjem Vrsniku, Ledinah 
in Ledinskih Krnicah je delež kmet i j s silosi največj i v obravnavani pokraj ini 
(86—57 %). Redke so tudi kmeti je z moderniziranimi hlevi, pač pa ima večina 
hlevov napaja lnike . Modernizirane hleve ima samo 7 % kmeti j . Neka j več jih 
je le v Zadlogu, Lomeh, na Cerkl janskem Vrhu, v Dolah in Spodnj i Kanomlji . 
Tudi napreden ekonomičen pašno-košni sistem, ki je izvedljiv v glavnem le 
na območju samotnih hribovskih kmet i j ali manjš ih zaselkov z zemljiško raz-
delitvijo na celke, in v položnejšem svetu, je vpel jan le na 8 % kmeti j . Največ 
ga imajo zaloški, cerkl janskovrhovski in zavraški kmetje , pri ostalih večjih 
govedorejcih pa je zanemarl j iv. Tudi navadne paše je malo, in sicer komaj na 
6 % kmeti j . Past i r jev, ki bi odganjal i živino s paše po nj ivah, ni, električni 
past ir j i so dragi, v s t rmem svetu pa težka živina uničuje rušo. V preteklosti 
pa je bilo nasploh paše veliko več, predvsem na območju samotnih hribovskih 
kmet i j (Cerkljansko hribovje, Idr i jške in Javorniška planota). Planinska paša 
je bila le na Poreznu, a so jo opustili, v najnovejšem času pa jo spet uvaja jo , 
še vedno pa pasejo kmet je iz Poč na Otavniku pod Poreznom. Po pripovedova-
n j u domačinov so pasli tudi na jugovzhodnih pobočjih Kojce, k j e r so prepasli 
do 100 goved, danes pa so t amka j šn j i pašniki v celoti zaraščeni in zato tudi 
košnja ni več možna. Na opuščeni S t ražnikar jevi kmeti j i z Vojskega je skupni 
pašnik za jalovke vojskarskih in nekater ih drugih kmetov in je last idri jske 
zadruge; skupni pašnik, last pašne skupnosti Zadlog, pa je tudi na opuščeni 
kmeti j i v K a n j e m Dolu, na katerem se pasejo jalovke zadolških kmetov. Ze 
včasih pa so poskušali s pašo na skupnih pašnikih kmet je iz Šebrelj , a se jim 
ni obnesla in so jo zato opustili. 
Za racionalnejšo skupno izrabo kmeti jskih strojev se združuje jo nekateri , 
žal, zelo redki kmet je v s t rojne skupnosti. Tako npr. š t i r je kmet je na Vojskem 
(Jelenk, Kotlar, Smodin in Krpuc) uporab l ja jo skupaj sod za gnojevko in tro-
silec gnoja; prvi t r i je so združili tudi pašnike za pašo bikcev. Na Vojskem ima 
veliko kmetov v na j emu t ravnike na opuščenih kmet i jah in tako lahko priredijo 
več goved. Podobnih primerov je neka j tudi v drugih razvitejših govedorejskih 
področjih. 
6. PREBIVALSTVO 
V celoti se tudi prebivalstvena slika v glavnem sklada z drugimi, že raz-
iskanimi področji hribovskih kmeti j . Manjše razlike so med posameznimi re-
gijami, večje pa med nekater imi naselji . 
Ni perspektivno, da delež moških presega delež žensk (tabela 13), kar je 
med dosedaj raziskanimi pokra j inami edini primer. Čeprav je presežek le pol-
Tabela 13: Prebivalstvo 
Table 13: Population 
S k u p a j O—6 
1984 
Nase l ja 
Regi je 
Vojsko 25 86 46,5 3,5 
Čekovnik 19 90 46,7 7,8 
Idri jska Bela 8 35 51,4 2,9 
Spodnja Kanomlja 17 67 47,8 4,5 
Srednja Kanomlja 18 82 54,9 11,0 
Gorenja Kanomlja 17 69 47,8 5,8 
Idri jske Krnice 26 113 47,8 11,5 
Masore 16 68 51,5 10,3 
Jagršče 14 48 47,9 4,2 
Sebrel je 33 142 53,5 7,0 
Zavratec 12 65 46,1 18,5 
Potok 6 24 58,3 16,7 
Dole 15 61 44,3 3,3 
Gore 6 29 55,2 13,8 
Idršek 8 34 55,9 11,8 
Žirovnica 4 17 52,9 17,6 
Spodnji Vrsnik 7 38 47,4 7,9 
Gorenji Vrsnik 7 31 41,9 9,7 
Govejek 8 30 66,7 6,7 
Pečnik 5 26 34,6 7,7 
Ledine 6 30 60,0 13,3 
Ledinske Krnice 6 21 38,1 — 
Korita 3 14 57,1 7,1 
n »i mošk i 3 J število 0/0 »/o 
'> QJ 
S 6 w x 
16-64 Na kme t i j o 
«/o Ve moški 
65 in 
več let 
•/o 
k m e č k o 
preb i -
valstvo 
% 
sk
up
no
 
pr
eb
iv
al
st
vo
 
km
eč
ko
 
pr
eb
iv
al
st
vo
 
de
ja
ns
ka
 
km
eč
ka
 
de
lo
vn
a 
si
la
 
12,8 62,8 51,9 20,9 69,8 3,30 2,30 1,44 
16,7 60,0 61,1 15,5 26,7 4,74 1,26 1.29 
25,7 60,0 42,9 11,4 22,9 4,37 1,00 1,37 
16,4 58,2 51,3 20,9 37,3 3,94 1,47 1,77 
13,4 68,3 57,1 7,3 32,9 4,55 1,50 1,30 
13,0 62,3 46,5 18,8 46,4 4,05 1,88 1,20 
13,3 57,5 52,3 17,7 44,2 4,35 1,92 1,17 
10,3 57,4 64,1 22,0 35,3 4,25 1,50 1,00 
10,4 52,1 52,0 33,3 35,4 3,43 1,21 0,61 
13,4 62,7 58,4 16,9 30,3 4,30 1,30 0,97 
13,8 53,8 51,4 13,8 41,5 5,42 2,25 1,50 
16,7 50,0 50,0 16,7 45,8 4,00 1,83 1,50 
24,6 57,4 51,4 14,8 54,1 4,07 2,20 1,53 
13,8 55,2 43,8 17,2 34,5 4,83 1,67 1,08 
14,7 55,9 47,4 17,6 44,1 4,25 1,87 1,19 
5,9 70,6 50,0 5,9 35,3 4,25 1,50 1,00 
7,9 71,0 48,1 13,2 52,6 5,43 2,86 2,00 
16,1 51,6 37,5 22,6 38,7 4,43 1,71 1,21 
10,0 63,3 63,2 20,0 36,7 3,75 1,37 0,87 
— 69,2 44,4 23,1 38,5 5,20 2,00 1,50 
20,0 63,3 57,9 3,3 30,0 5,00 1,50 1,83 
42,9 47,6 50,0 9,5 57,1 3,50 2,00 1,50 
21,4 42,9 66,7 28,6 92,9 4,67 4,33 1,67 
S k u p a j 0—6 7—15 16--64 Na k m e t i j o 
1984 
Nase l ja 
Regi je 
O : r j število moški «/• 
moški % 
65 in 
več let 
•/o 
kmečko 
p reb i -
vals tvo 
»/o 
sk
up
no
 
pr
eb
iv
al
st
vo
 o > 
S g >o -g 
tO 
A! co a 
S a c 
C >u > > u 
2 6 sk
up
no
 
pr
eb
iv
al
st
vo
 
a a 
ca CD O 
•r-J r- —1 CA 
O) C <0 — 
•a x •a ci 
Spodnja Idr i ja 6 29 41,4 10,3 10,3 58,6 41,2 20,7 34,5 4,83 1,67 0,83 
Jelični Vrh 18 89 55,1 9,0 15,7 60,7 55,6 14,6 39,3 4,94 1,94 1,19 
Idri jske planote 
skupaj 310 1340 49,92 8,51 14,63 59,78 53,18 17,09 40,67 4,32 1,76 1,23 
Jazne 10 55 54,5 9,1 20,0 65,4 50,0 5,5 32,7 5,50 1,80 1,40 
Otalež 8 33 48,5 9,1 15,1 69,7 56,5 6,1 33,3 4,12 1,37 1,43 
Plužnje 10 46 41,3 8,7 10,9 71,7 45,5 8,7 26,1 4,60 1,20 1,10 
Lazeč 6 27 51,9 7,4 14,8 74,1 55,0 3,7 22,2 4,50 1,00 0,93 
Straža 17 72 44,4 8,3 12,5 69,4 50,0 9,7 30,6 4,23 1,29 1,14 
Reka 7 35 60,0 8,6 14,3 71,4 56,0 5,7 28,8 5,00 1,14 1,36 
Cerkljanski Vrh 17 77 48,1 9,1 15,6 67,5 53,8 7,8 48,1 4,53 2,17 1,62 
Podlanišče 15 76 53,9 9,2 18,4 63,2 56,3 9,2 30,3 5,07 1,53 1,03 
Planina 14 59 49,1 6,8 13,6 57,6 61,8 22,0 35,6 4,21 1,50 0,92 
Ceplez 7 32 62,5 15,6 9,4 56,2 50,0 18,8 34,4 4,57 1,57 1,07 
Podpleče 7 30 50,0 13,3 10,0 60,0 55,6 16,7 43,3 4,29 1,86 1,43 
Dolenji Novaki 15 76 48,7 13,2 18,4 61,8 53,2 6,6 18,4 5,06 0,93 1,27 
Gorenji Novaki 40 164 50,0 7,3 11,6 62,8 58,3 18,3 40,2 4,10 1,65 1,10 
Pol jane 10 36 44,4 11,1 5,6 66,7 45,8 16,7 27,8 3,60 1,00 0,95 
Labinje 15 71 49,3 15,5 7,0 67,6 45,8 9,9 22,5 4,73 1,07 1,03 
Trebenče 9 43 51,2 7,0 23,2 60,5 35,8 9,3 13,9 4,78 0,67 1,00 
Poče 18 77 57,1 9,1 13,0 64,9 56,0 13,0 22,1 4,28 0,94 0,94 
Gorje 5 23 47,8 4,3 34,8 43,5 50,0 17,4 34.8 4,60 1,60 1,40 
Cerkno 14 59 47,5 5,1 13,6 64,4 52,6 16,9 27,1 4,21 1,14 0,86 
Zakriž 15 82 54,9 7,3 19,5 59,8 57,1 13,4 25,6 5,47 1,40 1,33 
Ravne 24 119 50,4 10,9 15,1 63,0 54,7 10,9 26,0 4,96 1,29 1,08 
Orehek 17 72 54,2 9,7 6,9 62,5 53,3 20,8 38,9 4,23 0,88 1,18 
Jesenica 16 73 42,5 11,0 9,6 65,7 47,9 13,7 24,7 4,56 0,62 1,12 
Bukovo 29 131 53,4 8,4 17,5 61,1 58,8 13,0 23,7 4,52 1,06 1,17 
Zakojca 16 61 49,2 4,9 14,8 65,6 57,5 14,7 44,3 3,81 1,69 1,19 
Police 10 31 48,4 6,4 3,2 67,7 57,1 22,6 51,6 3,10 1,60 1,10 
Cerkljansko hribovje 
skupaj 371 1660 50,54 9,10 14,10 63,92 54,10 12,89 30,54 4,47 1,37 1,15 
Zadlog 31 143 53,8 4,2 12,6 71,3 60,8 11,9 60,8 4,61 2,81 1,71 
Idrijski Log 8 32 53,1 3,1 15,6 65,6 57,1 15,6 25,0 4,00 1,00 0,87 
Predgriže 14 38 55,3 5,3 15,8 57,9 50,0 21,0 42,1 2,71 1,14 0,75 
Lome 19 72 54,2 11,1 5,6 72,2 63,5 11,1 61,1 3,79 2,31 1,58 
Godovič 29 149 52,3 9,4 14,1 61,7 50,0 14,8 34,9 5,14 1,79 1,24 
Črni Vrh 13 63 41,3 11,1 17,5 52,4 48,5 19,0 33,3 4,85 1,61 1,04 
Crnovrška planota 
z Godovičem 
skupaj 114 497 51,91 7,65 13,08 64,79 55,90 14,49 45,87 4,36 2,00 1,31 
Mrzli Log 7 26 53,8 7,7 23,1 53,8 50,0 15,4 42,3 3,71 1,57 1,00 
Strmec 6 19 47,4 5,3 21,0 63,2 50,0 10,5 73,7 3,17 2,33 1,50 
Kanj i Dol 6 30 53,3 3,3 30,0 46,7 42,9 20,0 46,7 5,00 2,33 1,01 
Javornik 6 17 52,9 — — 76,5 61,5 23,5 64,7 2,83 1,83 1,00 
Javornik — skupaj 25 92 52,17 4,35 20,65 57,61 50,94 17,39 54,35 3,68 2,00 1,14 
Obravnavana 
pokraj ina 
skupaj 820 3589 50,54 8,55 14,32 62,33 53,96 14,79 37,06 4,38 1,62 1,20 
odstoten, kaže na degenerat ivne tendence. Preseneča, da je tako kar v t reh 
regijah: na jobčutne je na Javorniški planoti, k j e r je moških več kar za 2,2 °/o, 
na Črnovrški planoti z Godovičem 1,9 °/o, v Cerkl janskem hr ibovju 0,5 %, na 
Idri jških planotah pa je več žensk, a le za 0,1 %. Iz tabele 13 je razvidno, da 
je v nekater ih naselj ih delež moških večji od deleža žensk 10 in več °/o (največ 
v Govejku, za 16,7 %), poleg Govejka pa še v Čeplezu, Ledinah in na Reki, med 
10 in 5 % pa v nada l jn j ih osmih naseljih, od katerih jih je kar sedem na Idr i j -
ških planotah. Naselij, ki imajo 55 in več odstotkov moških, je torej v obrav-
navani pokra j in i petina. Prevlada ženskega prebivalstva na kmet i jah je v 46 %> 
naselij, z največj imi odstopanji v Pečniku, Ledinskih Krnicah, Spodnji Idriji , 
Gorenjem Vrsniku, Plužnjah, Doleh itd. 
Otrok do 15. leta je okoli 23 %, kar se sklada z drugimi področji hribovskih 
kmeti j in vel ja tako za predšolske kakor tudi šoloobvezne otroke. Med regijami 
so razlike v tem, da je na Javorniški planoti velik podpovprečen delež pred-
šolskih otrok, presenetl j ivo velik pa šoloobveznih. Odstotek m a n j od povprečka 
je predšolskih otrok na Črnovrški planoti z Godovičem. Med naselji je zaskrbl ju-
joče malo otrok, zlasti predšolskih, na Vojskem, v Spodnjem Vrsniku, Govejku, 
Gorenjih Novakih, Policah in Lomeh ter še posebej v Pečniku, k j e r je na petih 
t amka j šn j ih kmet i jah le 8 %> predšolskih, a nobenega šoloobveznega otroka. Za-
nimiva je tudi ugotovitev, da je v kmeti jsko razvitem in naravno ugodno leže-
čem Zadlogu delež otrok, posebej predšolskih, podpovprečen. Brez predšolskih 
otrok so kmet i je v Ledinskih Krnicah, k je r pa je bil leta 1984 zaznamovan n a j -
višji delež šoloobveznih otrok v celotni obravnavani pokraj ini (le neka j manjš i 
je bil v Gorjah), sploh brez otrok pa je bilo vseh šest kmet i j na Javorniku. 
Velik delež otrok, ki vzbuja upan je za nada l jn j i obstoj in razvoj kmetij , je v 
Dolenjih Novakih, Idri jski Beli (šoloobvezni otroci), Zavratcu, Potoku, Jaznah, 
Podlanišču, Gor jah (izjemen delež šoloobveznih otrok) in, presenetlj ivo, tudi 
v treh vaseh na Javorniški planoti (Kanjem Dolu, Mrzlem Logu, Strmcu). 
Delovne sile je na obravnavanih kmeti jah, ki jo preds tavl ja starostna 
skupina 16—64 let, glede na druga že raziskana hribovska področja za okoli 
2 % več. Največ je je na Črnovrški planoti z Godovičem, neka j m a n j v Cer-
kl janskem hribovju, v ostalih dveh regi jah pa je n j u n delež podpovprečen. 
Višji od 70 °/o je v sedmih naseljih, med temi največj i v Lazcu, 7 4 % ; m a n j 
od polovice prebivalstva, štetega k delovni sili, pa je v štirih nasel j ih (Kanji 
Dol, Gorje, Korita, Ledinske Krnice), kar je n a j m a n j v obravnavani pokraj ini . 
Tudi delež 65 in več let s tarih je v glavnem enak deležu v drugih že raz-
iskanih hribovskih področjih. Nadpovprečno veliko je s tar ih l judi na kmet i jah 
v območju Javorniške planote in Idr i jških planot, relativno malo pa v Cerkl jan-
skem hr ibovju. Med naselj i j ih je na jveč v Jagrščah, in sicer t re t j ina vseh pre-
bivalcev na kmeti jah, več od četr t ine v Koritih, od pet ine v nada l jn j ih 12 na-
seljih, m a n j kot desetina pa v 15 vaseh, od tega kar 11 v Cerkl janskem hr i -
bovju; na jman j , 3 %, jih je v Ledinah. 
Delež kmečkega prebivalstva je v obravnavani pokra j in i na jman j š i med 
vsemi do sedaj raziskanimi pokra j inami hribovskih kmeti j . Tako nizek delež 
gre predvsem na račun Cerkl janskega hribovja, k j e r je bilo leta 1984 le 30,5 % 
kmečkega prebivalstva (tabela 13). Zasluga za to gre predvsem cerkl janski 
ETI, ki absorbira tudi večji del aktivnega kmečkega prebivalstva. V Cerkl jan-
skem hr ibovju je sedem ali 27 °/o vseh tamošnj ih vasi, v kater ih je kmečkega 
prebivalstva m a n j od četrtine, od teh n a j m a n j v Trebenčah in Dolenjih Nova-
kih, 14 oziroma 18 %>. Še na jbo l j kmečke so hribovske vasi na levem zgornjem 
pobočju Cerknice (Cerkljanski Vrh, Planina, Čeplez, Podpleče) ter odročne 
Police in Gorenji Novaki. 
Nadpovprečno veliko kmečkega prebivalstva je na Javorniški planoti, 
54,4 °/o, na jveč na Strmcu, k je r ga je skoraj t r i četr t ine in na Javorniku. Velik 
delež kmečkega prebivalstva je tudi na Crnovrški planoti z Godovičem in to 
predvsem v Lomeh, Zadlogu in Predgrižah. 
Nadpovprečen delež kmečkega prebivalstva je tudi na Idri jških planotah, 
in sicer za 3,61 °/o. Najvišjega zaznamujejo oddal jenejša področja (Vojsko, 
Ledinske Krnice, Gorenja Kanomlja , Idr i jske Krnice, Potok, Dole, Spodnj i 
Vrsnik), daleč na jveč v celotni pokraj in i pa Korita, k j e r je bilo v t reh t am-
ka j šn j ih kmet i jah kar 9 3 % prebivalcev kmečkega stanu. — Kot bomo videli 
kasneje, je v vaseh z velikim deležem kmečkega prebivalstva tudi velik delež 
čistih in ma jhen mešanih kmeti j , v glavnem pa je tako tudi s povprečnim šte-
vilom kmečkega prebivalstva na kmeti jo po vaseh in regijah. Ni pa tako s po-
vprečnim številom dejanske oziroma efekt ivne kmečke delovne sile na kmeti jo 
po vaseh in regijah, saj je ta odvisna le od aktivnega kmečkega prebivalstva, 
kot ga opredel ju je jo Osnovne smernice . . . ( M e z e , 1980, 151). Dejanske kmečke 
delovne sile je v splošnem 1,2 na kmetijo, n a j m a n j med že raziskanimi hr i -
bovskimi področji, kar je glede na že povedano o s t an ju kmečkega prebivals tva 
v pokra j in i tudi razumljivo. Med regi jami je dejanske kmečke delovne sile 
n a j m a n j na kmet i jah Javorniške planote, neka j nad povprečjem pa je je na 
Crnovrški planoti z Godovičem. 
Na kmeti j i je v splošnem 1,7-krat več nekmečkega od kmečkega prebival-
stva. To razmer je je n a j m a n j š e na Javorniški planoti, 0,8-krat, in na jveč je na 
kmet i j ah Cerkljanskega hribovja, 2,3-krat, na Idr i jških planotah ga je 1,6-krat 
več, na Crnovrški planoti z Godovičem pa je nekmečkega prebivalstva 1,2-krat 
več od kmečkega. 
7. KLASIFIKACIJA KMETIJ 
Zaskrbl ju joče je, da je v naši pokraj in i zaščitena le slaba četr t ina kmet i j 
(tabela 14), kar je tudi daleč n a j m a n j med vsemi do sedaj raziskanimi področji 
hribovskih kmeti j . Man j kot desetina takih je na Javorniški planoti, pa še te 
so samo v Kan jem Dolu in na Javorniku, k j e r je zaščitena po ena t re t j ina kme-
tij, medtem ko v Mrzlem Dolu in na Strmcu od 13 t amka j šn j ih kmet i j ni nobena 
zaščitena. — Propadan je in opuščanje kmet i j na Javorniški planoti bo zakonska 
nezaščitenost 21 od 25 še akt ivnih kmeti j , še pospešila. 
Manj od povprečka je zaščitenih kmet i j tudi na Idri jških planotah in v 
Cerkl janskem hribovju, 7 %> več od n jega pa le na Črnovški planoti z Godo-
vičem; na n je j je na jveč zaščitenih kmet i j v Zadlogu in Lomeh, in sicer nad 
polovico, n a j m a n j pa v Predgrižah. Največ zaščitenih kmeti j v pokra j in i sploh 
je v Spodnjem Vrsniku in Ledinah, 71 oziroma 67 °/o, polovica in več pa še v 
Tabela 14: Klasifikacija kmetij — v ®/o 
Table 14: Classification of farms — in °/o 
Ciste k m e t i j e Nasledstvo 
1984 « « 'S o o • > i Nase l j a u c i i S i < 0 > 0 > o ^ j 3 i u » 
O S £ 2 V 2 B S» i t i » « i « S « S« Regi je a Si <o m c c o o « o a ° o S o g :r? 2 .t? <u ii » 
? S S c Q SS 3 S « N,2 g «i o« o «i o«! SiS g S s Se m C 3 ^ g a «j <U S»! Soi M» ® « n « 1. : « 3 S 
— C M M m •O« o g ^ t, O O« O t 0 u d - C 3 < u c «¡>CCd,C «] x M m oo k S 3 i c a c e c c c . S c a,* Z i i i N o * 
Vojsko 25 32,0 28,0 56,0 42,9 8,0 36,0 44,0 12,0 4,0 36,0 4,0 24,0 40,0 21,9 
Cekovnik 19 26,3 — 10,5 50,0 26,3 63,2 47,4 21,1 — 26,3 5,3 26,3 26,3 9,5 
Idri jska Bela 8 100,0 50,0 12,5 12,5 25,0 — 12,5 12,5 — 
Spodnja Kanomlja 17 — 11,8 11,8 50,0 47,0 41,2 64,7 — — 29,4 5,9 29,4 — — 
Srednja Kanomlja 18 11,1 5,5 5,5 — 16,7 77,8 55,6 — — 33,3 11,1 27,8 — — 
Gorenja Kanomlja 17 11,8 5,9 23,5 50,0 41,2 35,3 41,2 5,9 — 47,1 5,9 17,6 5,9 — 
Idri jske Krnice 26 28,0 20,0 24,0 16,7 44,0 32,0 44,0 12,0 8,0 28,0 8,0 16,0 16,0 — 
Masore 16 — — — — 25,0 75,0 50,0 18,7 — 31,3 — 6,3 18,7 5,9 
Jagršče 14 7,1 7,1 21,3 100,0 28,6 50,0 21,4 28,6 7,1 42,9 — 14,3 35,7 22,2 
Sebrelje 33 14,7 8,8 8,8 33,3 29,4 61,8 17,6 17,6 5,9 44,1 14,7 17,6 23,5 2,6 
Zavratec 12 33,3 41,7 33,3 — 41,7 25,0 41,7 — 8,3 50,0 — 41,7 — — 
Potok 6 16,7 16,7 33,3 50,0 33,3 33,3 50,0 — — 50,0 — 33,3 — — 
Dole 15 60,0 26,7 40,0 16,7 33,3 26,7 60,0 20,0 6,7 6,7 6,7 60,0 13,3 16,7 
Gore 6 33,3 33,3 16,7 — 66,7 16,7 66,7 — — 33,3 — 66,7 — — 
Idršek 8 25,0 25,0 12,5 — 25,0 62,5 50,0 12,5 — 37,5 — 25,0 12,5 11,1 
Žirovnica 4 25,0 25,0 25,0 — — 75,0 25,0 25,0 25,0 — 25,0 25,0 25,0 — 
Spodnji Vrsnik 7 71,4 71,4 28,6 — 57,1 14,3 71,4 — — 14,3 14,3 85,7 — — 
Gorenji Vrsnik 7 42,9 28,6 14,3 100,0 57,1 28,6 71,4 — — 28,6 — 57,1 — — 
Govejek 8 25,0 — 25,0 100,0 25,0 50,0 37,5 25,0 — 25,0 12 5 50,0 25,0 — 
Pečnik 5 40,0 — 20,0 100,0 40,0 40,0 40,0 — — 60,0 — 60,0 20,0 — 
Ledine 6 66,7 66,7 16,7 — 16,7 66,7 100,0 — — — — 100,0 — — 
Ledinske Krnice 6 50,0 50,0 50,0 — — 50,0 50,0 16,7 — 33,3 — 50,0 16,7 — 
Korita 3 33,3 33,3 66,7 — 33,3 — — 33,3 33,3 33,3 — 33,3 — — 
Spodnja Idri ja 6 — — 16,7 100,0 16,7 66,7 50,0 — — 50,0 — 16,7 16,7 14,3 
Jelični Vrh 18 27,8 22,2 16,7 — 55,5 27,8 55,6 5,5 5,5 27,8 5,5 33,3 5,5 10,0 
Idri jske planote 
skupaj 310 23,9 17,4 21,3 33,3 31,3 47,4 46,1 11,3 3,9 32,9 5,8 30,6 15,5 6,9 
Jazne 10 40,0 30,0 10,0 100,0 30,0 60,0 50,0 — 10,0 40,0 — 20,0 10,0 — 
Otalež 8 25,0 12,5 25,0 — — 75,0 62,5 25,0 — — 12,5 25,0 12,5 — 
Plužnje 10 50,0 30,0 — — 30,0 70,0 40,0 20,0 — 20,0 20,0 — 20,0 — 
Lazeč 6 — — 16,7 — — 83,3 66,7 16,7 — 16,7 — — 16,7 14,3 
Straža 17 23,5 23,5 11,8 50,0 11,8 76,5 17,6 — 11,8 52,9 17,6 29,4 5,9 — 
Reka 7 14,3 14,3 14,3 — — 85,7 28,6 28,6 — 28,6 14,3 14,3 28,6 12,5 
Cerkljanski Vrh 17 41,2 29,4 29,4 20,0 23,5 47,1 29,4 11,8 23,5 35,3 — 29,4 11,8 — 
Podlanišče 15 26,7 13.3 6,7 — 40,0 53,3 26,7 6,7 6,7 53,3 6,7 20,0 6,7 11,8 
Planina 14 42,9 42,9 7,1 — 50,0 42,9 57,1 — — 35,7 7,1 14,3 7,1 — 
Čeplez 7 57,1 42,9 — — 57,1 42,9 42,9 — — 57,1 — 14,3 _ 12,5 
Podpleče 7 42,9 42,9 42,9 33,3 28,6 28,6 28,6 14,3 — 42,9 14,3 57,1 14,3 12,5 
Dolenji Novaki 15 20,0 13,3 6,7 100,0 6,7 86,7 46,7 6,7 — 26,7 20,0 20,0 13,3 6,3 
Gorenji Novaki 40 12,5 7,5 17,5 42,9 35,0 47,5 40,0 10,0 5,0 32,5 12,5 12,5 17,5 2,4 
Pol jane 10 20,0 10,0 10,0 100,0 — 90,0 10,0 20,0 — 70,0 — — 30,0 — 
Labin je 15 20,0 6,7 6,7 — 13,3 80,0 26,7 6,7 — 46,7 20,0 6,7 13,3 6,3 
Trebenče 9 22,2 22,2 — — 11,1 88,9 44,4 — — 44,4 11,1 22,2 — — 
Poče 18 16,7 11.1 — — 5,6 94,4 38,9 11,1 11,1 33,3 5,6 22,2 11,1 — 
Gorje 5 60,0 40,0 — — 20,0 80,0 40,0 20,0 20,0 20,0 — 60,0 20,0 16,7 
Cerkno 14 14,3 21,4 21.4 66,7 21,4 57,1 28,6 7,1 — 57,1 7,1 7,1 21,4 — 
Zakriž 15 33,3 26,7 — — 20,0 80,0 40,0 6,7 — 46,7 6,7 33,3 6,7 — 
Ravne 24 16,7 4,2 4,2 100,0 37,5 58,3 37,5 4,2 4,2 41,7 12,5 12,5 4,2 — 
Orehek 17 29,4 29,4 17,6 66,7 35,3 47,1 29,4 11,8 5,9 47,1 5,9 17,6 17,6 — 
Jesenica 16 18,8 18,8 6,3 100,0 12,5 81,2 12,5 12,5 — 62,5 12,5 6,3 6,3 5,9 
Bukovo 29 20,7 20,7 17,2 80,0 13,8 69,0 37,9 10,3 — 41,4 10,3 13,8 17,2 9,4 
Zakojca 16 31,2 31,2 25,0 50,0 31,3 43,8 18,8 18,8 6,2 50,0 6,2 25,0 18,8 18,8 
Police 10 10,0 10,0 60,0 50,0 20,0 20,0 10,0 40,0 10,0 40,0 — 20,0 40,0 9,1 
Cerkljansko hr ibovje 
skupaj 371 24,3 18,6 13,5 48,0 22,9 63,3 31,3 10,5 5,4 42,6 10,0 17,5 13,7 4,8 
Ciste k m e t i j e Nasledstvo 
Nase l ja 
Regi je 
Zadlog 
Idrijski Log 
Predgriže 
Lome 
Godovič 
Črni Vrh 
U1 
OS Crnovrška planota 
z Godovičem 
skupaj 
Mrzli Log 
Strmec 
Kanji Dol 
Javornik 
Javornik 
skupaj 
Obravnavana 
pokrajina 
skupaj 
> <D 
S Ë S m 
•p 
« s cc M a " ä 
•M -o to 
co O O 
CO ¿j 
C 
X5 0) 
N - h CU M t, ca O C 
•a C 
S QJ O! ~ t/l 
O 03 a c 
o o • .. o> > tn > to OJ C 
Q a> Q o o (d üß'w tJOw û1^ 
tU C3 a) cd - a i ne c c .S c 
>; ai u OB £ ^ 
<u Ë d. Ai 
moj*; 
n e ! S > S ZSÜ 
ai C 0} 01 o ü S <J 3 
S ä e NOS 
31 58,1 58,1 29,0 11,1 48,4 22,6 58,1 
8 37,5 12,5 12,5 100,0 25,0 62,5 25,0 
14 14,3 14,3 35,7 60,0 14,3 50,0 14,3 
19 52,6 52,6 36,8 14,3 47,4 15,8 47,4 
29 34,5 27,6 20,7 33,3 34,5 44,8 48,3 
13 23,1 30,8 15,4 100,0 53,8 30,8 46,1 
6,5 — 35,5 — 51,6 3,2 
— — 75,0 — 12,5 12,5 
50.0 — 35,7 — 14,3 57,1 
21.1 — 31,6 — 42,1 10,5 
10,3 3,4 34,5 3,5 34,5 13,8 
7,7 — 38,5 7,7 30,8 7,7 
6,1 
13,6 
3,1 
18,8 
114 31,6 37,7 26,3 33,3 39,5 34,2 44,7 14,9 0,9 37,7 1,8 36,0 14,9 7,3 
7 — 14,3 14,3 — 28,6 57,1 28,6 42,9 — 14,3 14,3 28,6 28,6 46,1 
6 — — 66,7 — 16,7 16,7 50,0 16,7 — 33,3 — — 16,7 40,0 
6 16,7 - 50,0 33,3 16,7 33,3 16,7 16,7 — 16,7 50,0 33,3 33',3 45,4 
6 16-7 — 33,3 100,0 50,0 16,7 — 50,0 — 50,0 — — 50,0 25 0 
25 8,0 4,0 40,0 30.0 28,0 32,0 24,0 32,0 — 28,0 16,0 16,0 32,0 40,5 
820 24,63 20,36 19,02 37,82 28,54 52,31 39,88 12,07 3,66 37,20 7,19 25,12 15,12 7,55 
Gorjah, Zakrižu, Doleh, Čeplezu, Ledinskih Krnicah in Plužnjah. Presenet l j ivo 
veliko je vasi brez zaščitenih kmeti j , 7 ali 1 4 % od vseh v pokraj ini ; razen že 
imenovanega Mrzlega Dola in Strmca je tako še v Idri jski Beli, Spodnji Ka-
nomlji , Spodnj i Idrij i , Masorah in Lazcu, v kater ih je skupa j kar 66 kmeti j . 
Desetina in m a n j je zaščitenih kmet i j v Policah in Jagrščah, pod 15 °/o pa še 
v Srednj i in Gorenj i Kanomlj i , na Reki, v Gorenj ih Novakih, Cerknem, Pred-
grižah in Šebrel jah. 
Usmer jena je petina kmeti j . Med regi jami jih je daleč največ na Črnovrški 
planoti z Godovičem, blizu povprečka pa na Idr i jških planotah in v Cerk l jan-
skem hr ibovju. N a j m a n j usmer jen ih kmeti j , in sicer komaj 4 %, je na Javor -
niški planoti, in še te so vse v Mrzlem Logu, medtem ko na Javorniku, St rmcu 
in v K a n j e m Dolu ni nobene usmer jene kmeti je . Brez nj ih so tudi Idr i jska 
Bela, Masore, Pečnik, Lazeč, Govejek in, presenetl j ivo, tudi Čekovnik z moč-
nima Kmetovo in Bončinovo kmeti jo (57 oziroma 45 ha), ki imata, po mojem 
mnenju , vse pogoje za s tatus usmer jene kmet i je : obe sta s prodajo mleka in 
mesa t ržno usmerjeni , imata veliko goved (Kmet 22 in Bončin 17, od tega oba 
po 10 krav), popolno kmeti jsko mehanizacijo s t remi silosi, modernizirana hleva, 
obe kmeti j i pa imata tudi ure jeno nasledstvo. Največj i delež usmer jen ih kmet i j 
je, razumljivo, v že večkrat imenovanih vaseh z razvito govedorejo, med kate-
rimi sta na prvih mestih Spodnj i Vrsnik in Ledine, razen teh pa so omembe 
vredne še Planina, Čeplez, Podpleče in Gorje, saj je v vsaki od n j ih nad dve 
petini usmer jen ih kmeti j . 
Kmeti j , ki j im je edini vir prež iv l janja kmeti js tvo in izkupiček od lesa, 
to je čistih kmeti j , je v pokra j in i le slaba petina, ka r je n a j m a n j od vseh do 
sedaj raziskanih hribovskih pokra j in . Mešanih kmet i j je dobra polovica, kar 
je na jveč med raziskanimi pokraj inami, ostale pa so polčiste, to je take, k j e r 
izven kmet i je nista zaposlena gospodar ali gospodinja, ampak n jun i otroci in 
eventualno drugi bližnji sorodniki, ki živijo na kmeti j i . Med čistimi kmet i jami 
ločimo posebej tudi t. i. ostarele čiste kmeti je, kakršnih je kar 38 % vseh čistih 
kmeti j ; v večini so te kmet i je neperspekt ivne in zapisane propadu. 
Delež čistih kmet i j je na jveč j i na Javorniški planoti in na Črnovrški pla-
noti z Godovičem, blizu povprečka je na Idriških planotah, veliko pod n j im 
pa v Cerkl janskem hr ibovju (tabela 14, kar ta 2). Med naselji je delež čistih 
kmet i j visok v večjem delu oddal jenejš ih hr ibovskih vasi (Strmec, Polica, Voj-
sko, Korita, Ledinske Krnice, Podpleče, Kan j i Dol), zelo malo ali celo brez n j ih 
pa je 15 naselij, od tega kar 12 v Cerkl janskem hr ibovju. Presenet l j ivo je, da 
so med n j imi Masore, od koder k l jub oddaljenosti in težje dostopnosti hodijo 
na delo v dolino z vseh 16 kmeti j . Med nasel j i s čistimi kmet i jami so kar v 13 
nasel j ih vse čiste kmet i je tudi ostarele, polovica in več pa jih je še v nada l jn j ih 
11 naseljih. 
Pr ičakovano odpade na jveč j i delež na mešane kmet i je v Cerkl janskem hr i -
bovju, nadpovprečen je tudi še na Idr i jških planotah, v ostalih dveh regi jah pa 
je podpovprečen; v obeh jih je okoli t re t j ina . V Idri jski Beli je mešanih vseh 
osem kmeti j , več od t reh četrtin pa še v 15 naseljih, od teh v Cerkl janskem 
hr ibovju 12. Največj i delež (80 in več °/o) dosegajo v Počah, Pol janah, Treben-
čah, Dolenjih Novakih, na Reki, v Lazcu, Jesenici, Labinjah, Gor jah in Zakrižu, 
torej le v Cerkl janskem hribovju, izven njega pa v Srednj i Kanomlji , Masorah 
in Žirovnici s 75—78 °/o. 
Nasledstvo je na obravnavanih kmet i j ah v glavnem zadovoljivo, saj imajo 
ure jeno oziroma zagotovljeno nasledstvo na dveh petinah kmeti j ; brez nasled-
nika je le dobra desetina kmet i j ; vse ostale imajo potencialne ali negotove 
naslednike (tabela 14). Z ure jen im nasledstvom so na najbol jšem kmeti je na 
Idri jških planotah, k je r izstopajo Ledine, Spodnji in Gorenj i Vrsnik, Gore, 
Spodnja Kanoml ja in Dole s 60 in več % kmet i j z ure jen im nasledstvom; skora j 
vse so iz vasi z močno razvito govedorejo. Izven Idri jških planot prideta v to 
skupino le Lazeč in Otalež, blizu n je pa sta Zadlog in Planina. Več od polovice 
kmet i j z ure jen im nasledstvom pa je še v nada l jn j ih desetih naseljih. Veliko 
je naselij, v kater ih ni kmetije, ki bi bila brez naslednika. Vanjo so skoraj do-
sledno vkl jučena nasel ja z visokimi deleži kmet i j z ure jen im nasledstvom, z 
izjemo Straže i:i delcma tudi Idr i jskega Loga. V celoti je takih naseli j 16 ali 
dobra četrt ina vseh; samo na Idri jških planotah jih je 10 ali dve petini t am-
kajšn j ih naselij . Zelo na slabem glede nasledstva so kmet i je na Javorniški 
planoti, k j e r je delež kmet i j brez naslednika kar 2,7-krat večji, kot je povpreček 
za celotno obravnavano pokrajino. Med t amka j šn j imi naselji je polovica kmet i j 
brez naslednika na Javorniku, 7 %> m a n j jih je v Mrzlem Logu, na Strmcu in 
v Kan jem Dolu pa je kmeti j brez naslednika po 17 °/o. — Tudi visok delež 
kmet i j brez naslednika je eden od pokazatel jev propadanja kmet i j na Javor -
niški planoti. V to kategorijo spadajo tudi Predgriže, k j e r je polovica tovrstnih 
kmetij , v Policah sta dve petini, neka j več kot četrt ina pa še na Reki, v J ag r -
ščah, Govejku, Otaležu, Žirovnici in Koritih. 
Med ostalimi t remi nasledstvenimi kategor i jami je na jveč kmet i j z nego-
tovimi nasledniki, kakršnih je v celotni pokra j in i 37 %, so pa v glavnem dokaj 
enakomerno razporejene po regijah. Med nj imi z deležem, ki presega povpreček 
za 15 °/o, izstopajo kmet i je v Cerkl janskem hr ibovju; Črnovrška planota z Go-
dovičem je povprečku enaka, Idr i jske in Javorniška planota pa zaostaja jo za 
n j im z l i oziroma 25 °/o. 
Perspekt ivnih kmet i j je četrt ina vseh obravnavanih (tabela 14, kar ta 3). Ne 
preseneča, da jih je na jveč na Črnovrški planoti z Godovičem, in to predvsem 
v Zadlogu, k je r j ih je več kot polovica, in v Lomeh z 42 %>, nadpovprečno tudi 
še v Godoviču in Črnem Vrhu, močno pod povprečkom pa v Idr i jskem Logu 
in Predgrižah. V splošnem so glede n j ih na dobrem tudi Idr i j ske planote, k j e r 
izstopajo zlasti Ledine (perspektivnih je vseh šest t amka j šn j ih kmetij), Spodnj i 
in Gorenj i Vrsnik, Gore, Dole, Pečnik, Ledinske Krnice in Zavratec, tore j večina 
vasi na Ledinski, Vrsniški in Dolski planoti, deloma pa tudi še Jelični Vrh, 
Potok in Korita. Občutno na slabšem so Masore, Idr i jska Bela, Jagršče, Idr i jske 
Krnice, Spodnja Idri ja, Gorenja Kanoml ja in Šebrelje, k j e r je perspektivnih 
kmet i j med 6 in 18 %>, na Vojskarski planoti, v Spodnji in Srednj i Kanomlj i 
ter v Idršku in Žirovnici pa se delež teh kmet i j suče okrog povprečka. V po-
vprečju so na najs labšem kmet i je na Javorniški planoti, posebej na St rmcu 
in Javorniku, k j e r ni nobene perspekt ivne kmeti je . Preseneča, da so v splošnem 
le malo na boljšem tudi kmeti je v Cerkl janskem hribovju, saj so tam tr i vasi 
brez perspekt ivnih kmet i j (Plužnje, Lazeč, Poljane), do ene pet ine pa jih je 
SI. 7. Tudi v Z a v r a t c u , kot v večjem delu obravnavane pokrajine, je veliko ko-
zolcev, največ dvojnih, a tudi stegnjenih. Se danes služijo prvotnemu namenu, 
sušenju žit, kar je redkost v hribovskem svetu. Stoje na močnih betonskih ali 
kamnitih stebrih, v stegnjenih kozolcih z vmesnimi lesenimi tramovi. Prvotno 
so bili kriti večidel s slamo, ki so jo kasneje, zlasti v povojnem obdobju, za-
menjali z opeko. 
v 14 vaseh, s k u p a j to re j ka r v 65 %> vseh t a m o š n j i h vasi. Najv iš j i delež pe r spek-
t ivnih k m e t i j v Ce rk l j anskem h r ibov ju dosežeta G o r j e in Podpleče s 60 oziroma 
57 °/o, nobena od ostal ih vasi pa ne preseže t r e t j ine . 
V celi pok ra j i n i je neperspek t ivn ih kme t i j 15 %>. S k o r a j t r e t j i n a t ak ih je 
na Javorn i šk i planoti , v ostal ih t r eh r eg i j ah pa se n j ihov delež suče okrog 
povprečka (tabela 14). Od nasel i j j ih je polovica in več v P redgr i žah in na 
J avo rn iku , dve pet ini na Vojskem in v Policah, če t r t ina in več pa še v Jagrščah , 
K a n j e m Dolu, Po l j anah , Mrzlem Logu, na Reki, v Čekovniku, Gove jku in Žirov-
nici. Po drug i s t ran i pa je 11 naseli j , v ka t e r ih ni neperspek t ivn ih kme t i j ; od 
tega j ih je 9 na Id r i j šk ih p lanotah . 
K l j u b re la t ivno neugodnemu s t an ju o b r a v n a v a n i h hr ibovskih k m e t i j v z b u j a 
pozornost ugotovitev, da je znanih opuščenih k m e t i j le s labih 8 °/o ( tabela 14, 
k a r t a 1) in še to v p rv i vrs t i p redvsem na račun J avo rn i ške planote , k j e r sta 
opuščeni ka r dobr i dve pe t in i kmet i j . Še n a j m a n j , in sicer četr t ina , j ih je t a m 
v n a j v i š j e ležečem Javo rn iku , v ostalih t r eh t a m k a j š n j i h nase l j ih pa 40—46 % . 
Izven Javorniške planote je na jvečj i delež opuščenih kmet i j v Jagrščah in na 
Vojskem (nekaj več od petine), od 17—19 °/o pa v Zakojci, Črnem Vrhu, Doleh 
in Gorjah. 
8. SKLEPNE MISLI 
Obravnavana pokra j ina je skoraj v celoti na jadranski s trani črnomorsko-
jadranske razvodnice, na katero se je v glavnem naslanjala bivša jugoslovansko-
i tal i janska meja, danes pa je na n jeni osnovi medobčinska meja idri jske občine 
s škofjeloško in logaško občino. Ker so I ta l i jani uspeli potisniti ponekod mejo 
preko razvodnice na vzhod, in ker se meje občin drže stare, meddržavne, se 
občinske meje ne nas lanja jo v celoti na razvodnico, ki bi kot dobra naravna 
meja lahko služila tudi upravni. Najbol j opazni odmiki so v povir j ih štirih 
levih pri tokov Poljanščice oziroma Sovre (Kopačnica, Hobovščica, Osojnica, 
Žirovnica) s hribovskimi naselji Podpleče, Podlanišče, Laniše, J avo r j ev Dol, 
Mrzli Vrh, Korita, Govejek, Žirovnica in Potok, ki so v celoti onstran razvod-
nice, pr ipadla pa so večidel v celoti, nekatera pa le deloma, Italiji. P r i raziskavi 
hribovskih kmet i j sem se skušal, kolikor je bilo mogoče, držati naravne meje, 
zato sem Laniše, J avor j ev Dol in Mrzli Vrh, ki so upravno razdeljeni med 
idrijsko in škofjeloško občino, pri obravnavi v celoti vključil k škofjeloški 
občini, oziroma točneje k Žirovskim Rovtam (M e z e , 1985), ostala imenovana 
hribovska naselja, ki po naravi sodijo v Škofjeloško hribovje, a upravno niso 
razdeljena, pa sem zajel v obravnavano pokraj ino. 
Naravnogeografske osnove na Idr i jskem in Cerkl janskem za poselitev hr i -
bovskega in tudi dolinskega sveta s kmet i jami v splošnem niso med ugodnej-
šimi na Slovenskem. Glavne ovire so strm, intenzivno razčlenjen in zato mar -
sikje težko dostopen svet, dokaj neugodna kamninska in pestra geološko-tekton-
ska sestava, zlasti na zahodu pokra j ine obilne padavine z veliko snega, v višjih 
predelih pa tudi sicer neugodne kl imatske razmere, ki zelo u tesn ju je jo možnosti 
preživetja, ki j ih človeku nudi narava. Obilne padavine so v načelu dobra 
osnova za preskrbo z zdravo studenčnico, kar pa velja le za področja iz ne-
prepustnih kamnin, medtem ko je na karbonatn ih kamninah, predvsem dolo-
mitih in dolomitiziranih apnencih, ki za jemajo velike površine zlasti na zahodu 
in jugu pokraj ine, studenčnica redka; t amka j šn j i prebivalci so zato še vedno 
večidel vezani na kapnico, kar je znatna ovira tudi za razmah naprednega 
kmeti js tva. So pa v karbonatnem svetu ostanki večjih in manjših, delno za-
kraselih planot, ki j ih je človek, k l jub težavam z vodo, skora j v celoti obljudil. 
Klimatske in kamninske razmere so ugodne za rast gozda. Ker so ga v pre-
teklosti preveč in neracionalno izrabljali , danes v večini ne preds tavl ja kmetu 
t. i. »kmečke banke«, kot npr. v skoraj vseh drugih, že raziskanih področjih 
hribovskih kmeti j . Veliki večini kmetov v obravnavani pokra j in i je zato vir 
zaslužka v kmet i j s tvu le govedoreja. Iz jema so kmeti je z veliko etata v delu 
Idri jskih planot, predvsem na Vojskarski in Ledinski planoti. Zgornjo t rdi tev 
podkrepl ju je jo tudi podatki o deležu in predvsem površini gozda, pa o povpreč-
nem etatu na kmetijo, ki so v p r imer jav i z drugimi področji hribovskih kmet i j 
znatno podpovprečni. Neugodno je tudi, da v vrsti lesa p rev laduje jo listavci 
nad iglavci, kar je izjemen pr imer med že raziskanimi hribovskimi pokraj inami. 
Drugače je s travniki , kater ih delež in površine na kmeti jo so nadpovprečne. 
Kl jub relativno neugodnim naravnim razmeram za bivanje je pokraj ina 
v splošnem dokaj gosto naseljena. To vel ja posebej za Cerkl jansko hribovje, 
za katerega je znano, da je na jbo l j naseljeno hribovsko področje na Sloven-
skem. Gosta je naseli tev tudi na večini Idr i jških planot, zlasti na Ledinski, 
Vrsniški, Dolski in Šebrel jski planoti, deloma pa tudi na Črnovrški planot; 
z Godovičem. Izjema so neposeljeni deli na jugozahodu pokraj ine, predvsem 
v na jv iš jem delu Vojskarske planote v smeri Goljakov in v povir ju Idri jce ter 
n jenega desnega k raka Belce. Nenaseljen je tudi del Javorniške planote, na 
severu pokra j ine pa s t rmo in visoko južno razvodno pobočje med Črnim vrhom 
in Poreznom ter 1303 m visoki masiv Kojce. 
Samotne kmet i je niso prevladujoča oblika naselitve, kot je to pr imer v 
večini slovenskega predalpskega hribovskega sveta. Med nj imi so tudi g ru-
časta naselja, predvsem večji in manjš i zaselki, neka j pa je tudi manjš ih s t rn je -
nih vasi. Samotne kmet i je in večina zaselkov je iz mlajšega naseli tvenega ob-
dobja, za nekatere večje zaselke in vasice pa zemljiška razdelitev nedvoumno 
kaže na starejšo poselitev. To po t r ju je jo tudi s tarejša pota, ki so predvsem 
preko Cerkl janskega in deloma tudi Idri jskega povezovala Ljubl jansko kotlino 
s Posočjem in Vipavsko dolino. 
V splošnem je posest obravnavanih hribovskih kmeti j , v p r imer jav i z d ru -
gimi podobnimi na Slovenskem, majhna , vsekakor premajhna , da bi bilo danes 
mogoče t amka j šn j emu hribovskemu kmetu živeti samo od zemlje, brez dodat-
nega zaslužka, in to k l jub zmanjšanemu številu l judi na kmet i jah in moderni-
zaciji oziroma mehanizacij i kmeti js tva. Kmečki prebivalci so si v zadnjem času 
poiskali zaslužek predvsem v vseh t reh urbanizi ranih središčih (Idriji, Cerknem 
in Spodnj i Idriji), deloma pa tudi v Godoviču, Črnem Vrhu in Ajdovščini. Voj-
skar j i in deloma tudi Čekovnikar j i si že od nekda j iščejo zaslužek v obširnih 
gozdovih Vojskarske planote, ženske širom po pokra j in i pa, predvsem pozimi, 
v čipkarstvu, tradicionalni domači obrti, kater i je danes v pomoč za usposab-
l j an je čipkarska šola v Idri j i ; podobnega značaja je tudi suhorobarska obrt, 
predvsem škafars tvo in sodarstvo, na Črnovrški planoti z Zadlogom. V pre tek-
losti so bile hr ibovskemu kmetu možnosti zaslužka izven kmeti js tva zelo ome-
jene. Neka j ga je dal gozd, komaj omembe vredno čipkarstvo, veliko kmečke 
delovne sile pa je predvsem v preteklosti absorbiral idrijski rudnik živega 
srebra. Rudnik je v hribovskem svetu nasploh in še zlasti v zaledju Idr i je po-
spešil d robl jen je in s tem siromašenje kmeti j . Številno kmečko prebivalstvo, 
p rema jhna posest, skromne možnosti izvenkmeti jske zaposlitve, slabe komuni-
kacije in na splošno zelo slaba in f ras t ruk tura , vse to, in še kaj , je povzročalo 
revščino, ki je pestila večino tuka j šn j ih hribovskih kmeti j . V novejšem času 
so se pogoji za ž ivl jenje bistveno izboljšali. Izgradnja cest, napel java elektr ike 
in predvsem možnosti zaslužka v izvenkmeti jskih dejavnostih so v mnogočem 
spremenile gospodarsko in socialno podobno hribovskih kmeti j . 
Največ kmečke delovne sile s Cerkl janskega hr ibovja je pri tegnila tovarna 
elektrotehničnih apara tov (ETA) v Cerknem. Njeni skromni začetki sežejo 
v leto 1959, razmahnila pa se je okoli leta 1970, in takra t so se tudi hribov-
skemu prebivals tvu v večjem številu na široko odprla v ra ta zaposlitve. Sprva 
z odsel jevanjem s kmet i j v Cerkno, kasneje, po izgradnji lokalnih in hribovskih 
cest, pa z dnevnim odha jan jem na delo. Podoba Cerkl janskega hr ibovja se je 
začela hitro spreminja t i : mnoge nove in predvsem prenovl jene hiše; boljše 
ure jene in vzdrževane ceste; k l jub ma jhn im kmet i jam večji poudarek na tržno-
sti, pri čemer se tudi zaposleno prebivalstvo, živeče na kmeti jah, v prostem 
času dokaj intenzivno ukva r j a s kmeti js tvom, kar je za hribovsko kmeti js tvo 
vsekakor perspektivno; opuščanje slabših kmeti jskih zemljišč; močan naras t 
deleža mešanih in polčistih kmet i j na škodo čistih kmet i j (teh je bilo leta 1984 
v Cerkl janskem hr ibovju le še dobra desetina, a od tega skoraj polovica z 
ostarelimi kmeti). Skratka , nastanek in uspešen razvoj ETE da je celotni agrarni 
podobi Cerkl janskega hr ibovja in n jen i gospodarsko-socialni in nasploh kul-
tu rn i podobi pečat, kakršnega nismo zaznali v nobeni od dosedaj raziskanih 
hribovskih pokra j in s podobnimi možnostmi zaposlovanja v neagrarnih de-
javnostih. 
Podobno, čeprav manjšo gravitaci jsko moč imajo tudi drugi urbanizirani 
kraj i , kamor se steka delovna sila tudi z okoliških hribovskih kmeti j . V Spodnjo 
Idri jo vlečeta Iskra (montaža elektromotorjev) in Slovenijales (lesna in po-
hištvena industri ja), v Idri jo upravno-poli t ične službe, t rgovska mreža, razne 
obrtne delavnice, drobna industr i ja itd. in v Godovič Slovenijales (žaga), In-
dustr i jsko montažno podje t je (IMP) in mlekarna. Manjšo zaposlitev nudi tudi 
Tovarna pohištva Lipa in turistično-gostinsko podje t je v Črnem Vrhu, neka j 
prebivalcev s kmet i j na Javorniški planoti pa se še vedno vozi na delo v Ajdov-
ščino, kamor pa se jih je s planote v bližnji preteklosti veliko za stalno odselilo. 
Po moči in gospodarski aktivnosti, ki se kaže v prvi vrst i v razviti, mo-
dernizirani govedoreji, so v ospredju nekatere pokra j ine in še posebej posa-
mezna naselja. Izstopajo v številu goved in tržni proizvodnji, v močni kmeti jski 
mehanizaciji , deloma tudi v modernizacij i hlevov, v naj racionalnejš i izrabi 
travišča z vpel janim pašno-košnim sistemom in s cestami, usposobljenimi tudi 
za težja motorna vozila, s katerimi dnevno odvažajo mleko in vozijo po n j ih 
avtobusi (tovarniški, šolski, ponekod pa so po n j ih spel jane tudi redne avto-
busne proge). Mednje sodijo predvsem Črnovrška planota z Godovičem, Ledin-
ska, Vrsniška in Dolska planota, med naselj i pa predvsem Zadlog, Spodnj i in 
Gorenji Vrsnik, Ledine, Ledinske Krnice, Dole, Cerkljanski Vrh, Podpleče, Lo-
me, Zavratec, Godovič in Gore, deloma pa tudi še Gorje, Jelični Vrh in Zakriž. 
Nasprot je tem pa so na jbol j zaostali in propadajoči kra j i . Med regi jami je to 
že velikokrat imenovana Javorniška planota z vsemi štirimi t amka j šn j imi 
naselj i (Javornik, Strmec, Kanj i Dol, Mrzli Log), razen teh pa tudi Polica na 
Cerkl janskem in Jagršče na Šebreljski planoti. Na j očitnejši rezultat slabih živ-
l jenjskih razmer v teh k ra j ih je število opuščenih kmetij , ki je, razen v Policah, 
med najviš j imi v obravnavani pokraj ini ; med naselja z mnogimi opuščenimi 
kmet i jami spada tudi Vojsko, ki pa po ostalih gospodarskih in deloma tudi 
socialnih kazalcih danes ni uvrščeno med zaostale in propadajoče kraje . Ne 
preseneča ugotovitev, da je večina opuščenih kmet i j na neugodnih, predvsem 
visokih in do izgradnje cest tudi težko dostopnih predelih, pa čeprav so mnogi 
SI. 8. R u d o l f (663 m), ena največjih kmetij (40 ha) v Lomeh je govedorejsko visoko 
produktivna, močno modernizirana in med najintenzivnejšimi tržno usmerje-
nimi kmetijami nasploh v obravnavani pokrajini : popolna kmetijska mehani-
zacija, moderniziran hlev na splakovanje, uveljavljen pašno-košni sistem, okrog 
30 goved, prodanega okrog 65 000 litrov mleka, 120 m3 etata, od tega 90 m3 iglav-
cev. Kmetijsko zemljišče je večidel v ugodnem svetu: na eocenskem flišu, ob-
danem z apnenci, v katere se s fliša steka voda v požiralnike (spredaj). Hiša je 
nova, le delno prilagojena stari kmečki arhitekturi, hlev pa star, prenovljen in 
moderniziran. Telefona nimajo, so pa pred tem, da ga v kratkem dobijo. 
od teh tud i izrazito pr isojni , a na zelo s t rmih pobočj ih s sk romnimi pobočnimi 
pregibi (Zakojška grapa , Zapoškar , S t ržn ikar , Slabe). 
Kmečk i videz p roučevane p o k r a j i n e ni bis tveno pr izadet . Hva la za to 
gre dejs tvu , da modern izac i ja govedore je še ni nap redova la do t ake mere , da 
bi se odraža la v š tevi lnih silosih, be tonskih gno jn ih j a m a h ali t r ak to r sk ih poteh, 
n a r e j e n i h na s t rmih t r avn ih pobočj ih. Tudi lesene og ra j e okrog samotn ih k m e -
tij , ki so j ih ceste uničile, so bile v naši pok ra j i n i zelo redke. Za rad i slabo raz-
vite paše so redki tud i e lektr ični pas t i r j i . Zanemar l j i vo m a j h n o pa je tud i število 
poči tniških hišic, ki m a r s i k j e v že raz iskanih h r ibovsk ih področj ih zelo kva r i j o 
podobo kmečke pokra j ine . 
S p r e m e n j e n a f iz iognomija se, kot drugod, tud i v t e j pok ra j in i n a j b o l j pozna 
p r i novih hišah, ka t e r ih a r h i t e k t u r a se je kmečki v celoti izneveri la . Na srečo 
pa tudi teh ni p re t i r ano veliko; po s t an ju le ta 1984 so nove hiše na 16 °/o kmet i j , 
SI, 9. Nova S e d e j e v a »kmečka hiša« enega največjih kmetov v Dolenjih Doleh 
(783 m, 46 ha) nad Idrijo. Kot večina novih hiš se tudi ta ne sklada s kmečko 
okolico. Na kmetiji živi štiričlanska družina. Redijo 45 goved, večidel bikov, 
imajo popolno kmetijsko mehanizacijo, prenovljen moderniziran hlev na spla-
kovanje in delni pašno-košni sistem. 
in sicer n a j v e č na Cerk l j anskem in Črnovršk i planoti z Godovičem (tabela 12). 
Iz jemno veliko pa je po vsej pok ra j i n i obnovl jen ih hiš, ki pa f iz iognomije 
kmečke p o k r a j i n e zaradi es te tske obnove ne kvar i jo , t emveč jo le polepšajo. 
Podobno je tud i s š tevi lnimi hišami, ki j ih je v zadn j i vo jn i nemška soldateska 
požgala ali poruši la in so j ih po vojn i na novo zgradil i ali obnovil i na s ta r ih 
temel j ih . Tem hišam so v g lavnem vrni l i s taro lice, le kri t ino, ki je bila p r e j 
večidel iz slame, so zamenja l i za opečno. V celoti požgane in na novo postav-
l j ene so bile Šebre l je , Jagršče, Reka, Gor je , Lazeč in Peče, večidel Ravne, Go-
dovič, Otalež, P l u ž n j e in Vojsko, de loma pa še Črni V r h (ob un ičen ju močne 
belogardis t ične pos to janke so par t i zan i del k r a j a poruši l i in požgali), Jesenica 
in Bukovo (požgan zaselek Žabže). Na novo je pos tav l jen tudi sko ra j cel Orehek, 
ki je 18. 7. 1951 pogorel. Več hr ibovskih hiš na Ce rk l j anskem je poškodoval tudi 
pot res leta 1976, tako p redvsem v Zakojci , na Bukovem, v Spodn j ih Novakih, 
Ravnah , Počeh, G o r j a h in na Reki; večino od n j i h so obnovili, n e k a t e r e postavil i 
tud i na novo (žal, meščanskega videza), v Zakojc i pa je ena hiša montažna . 
V s tavbni a r h i t e k t u r i p r e v l a d u j e škof je loško-ce rk l j ansk i t ip hiše. Kmečki 
dom ses tav l ja ta v večini vel ika hiša in hlev, ponekod, a mnogo r edke j e kot 
v ostalem predalpskem hribovskem svetu, so posebej tudi kašče. Hiše so kr i te 
z opeko, gospodarska poslopja pa večidel še s slamo. Tudi hiše so bile do začet-
nega povojnega obdobja kri te s slamo, a so jo kasneje zamenjal i z opeko. V 
Cerkl janskem hr ibovju npr . je bilo tako nekako do sedemdesetih let, to je do 
takrat , ko so se na široko odprle možnosti zaposlovanja v ETI. Po tem času, 
ko so tudi vse hribovske vasi ceste povezale z dolino, pa so v razmeroma kra t -
kem času na hišah zamenjal i s lamnato kri t ino z opečno. Značilnost kmečke 
pokra j ine pa so številni, večidel dvojni kozolci, ki so sestavni del takorekoč 
vsake kmeti je . V večini so postavljeni na močnih zidanih ali kamni t ih stebrih 
in kri t i z opeko, redkeje tudi s slamo. Mars ik je še sedaj služijo za sušenje žit, 
tam, k je r so večidel n j iv opustili v korist t ravnikov, pa jih uporab l ja jo tudi 
za sušenje krme; povsod pa da je jo streho kmeti jskim in drugim strojem. Steg-
njenih kozolcev je man j . Še na jveč jih je, poleg dvojnih, v Cerkl janskem hr i -
bovju. Tam je tudi veliko senikov na t ravnikih s t ran od domačij, v ka ter ih 
sh ran ju j e jo seno zaradi r azbremenjevan ja hlevov. Domov ga spravl ja jo , ko ga 
na hlevih zmanjku je . 
Travnike opuščenih ali polopuščenih kmet i j vzamejo navadno v na j em 
bližnji kmetje , ki imajo za vzrejo goved premalo lastne krme. Nekatere so pod 
okri l jem zadruge ali vaške pašne skupnosti spremenil i v skupne pašnike (Stržni-
kar na Vojskem in Kan j i Dol), ponekod pa nekater i napredni govedorejci zdru-
žuje jo svoje pašnike za pašo jalovk ali plemenskih telic. Kmet i j ske s t ro jne 
skupnosti so redke in omejene na maloštevilne bl ižnje sosede in le na nekatere 
kmet i jske stroje. 
Ekološki ekscesi obravnavanih kmet i j za sedaj še niso prizadejali . Na srečo 
je malo moderniziranih hlevov na splakovanje, ki so hudi potencialni onesnaže-
valci studenčnic, zato je ta še neoporečna pa tudi p r i m a n j k u j e je ne. Tudi in-
dustr i jska pod je t j a v Cerknem, Spodnji Idr i j i in Godoviču niso med večjimi 
onesnaževalci okolja, vsekakor ne tolikšni, da bi pr izadejal i hribovsko kmečko 
okolico. Idri jski rudnik živega srebra, ki bi to utegnil biti, pa je v opuščanju. 
Od zasebnega kmeti js tva, ki mu pr ipada jo tudi vse raziskane hribovske 
kmetije, idri jska občina ne more pričakovati večjega napredka. Temu so ovira 
na ravne osnove, v veliki meri pa tudi sedanje, v splošnem dokaj neugodno go-
spodarsko-socialno s tanje kmeti j , ki je več ali m a n j rezultat zgrešene povojne 
agrarne politike; ta se je obrnila na bolje šele v zadnjem času, a za mnoge hr i -
bovske kmet i je prekasno. Na srečo je še večji propad kmet i j zaustavila lokalna 
industr i ja , ki je zaposlila tudi številno kmečko delovno silo. Ta se je spočetka 
preselila s kmet i j k industr i j i oziroma v urbaniz i rane kraje , v zadnjem času pa 
ostaja na kmet i jah in se vozi na delo. S tem je sicer delovna sila odtegnjena 
kmečkemu delu, a ne popolnoma, saj večina delavcev po prihodu domov dela 
tudi še na kmetij i , zanj pa porabi tudi letni dopust. Vse to pa pora ja nove raz-
sežnosti, ki nekatere za razvoj kmet i js tva niso vedno ugodne. Med temi je n a j -
pomembnejš i velik naras t števila mešanih in polčistih kmeti j , s tem vsaj re la-
t ivno pešanje kmet i js tva in tudi čezmerno t rošenje moči onih, ki so vezani na 
obojestransko delo, kar ima v perspektivi nedvomno neugodne zdravstvene 
posledice. Velika ugodnost tega procesa pa je, da se k l jub vsemu hribovske 
kmet i je ohranja jo . Govedorejsko razvita področja se bodo, upamo vsaj, še raz-
5 Geografski zbornik 6 5 
vi ja la ali v sa j obdržala sedan jo razvo jno s topnjo, večina d rug ih si bo skušala 
z o h r a n j a n j e m kmet i j ob vzporedni zaposli tvi izven kmet i j s tva obdrža t i s tan-
da rd na zadovol j ivem nivoju, m a r s i k a t e r a kme t i j a pa bo še n a p r e j životari la 
brez u p a n j a na boljšo pr ihodnost . Tako bo z neperspek t ivn imi kmet i j ami , ka -
mor sodijo v p rv i vrs t i ostarele kme t i j e in kme t i j e brez nas lednika , teh pa je 
skora j pet ina, s k u p a j z že opuščenimi pa ka r dobra četr t ina . 
LITERATURA IN VIRI 
A r h i v Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije (HMZ). 
F u r l a n , D., 1961, Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik, 6/1961, 5—160, Ljub-
ljana. 
— 1965, Temperature v Sloveniji. Dela SAZU, 15, 166 str., Ljubljana. 
G a m s , I., 1983, Hribovske kmetije Slovenjegraškega Pohorja. Geografski zbornik, 
23/1983, 141—199, Ljubljana. 
— 1986, Osnove pokrajinske ekologije. 173 str., Ljubljana. 
I l e š i e , S., 1948/1949, Kmečka naselja na Primorskem. Geografski vestnik, 20—21, 
217—250, Ljubljana. 
— 1950, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela SAZU, 2, 120 str., Ljubljana. 
K e s e r , S., 1957, Podnebne razmere v Idriji. Idrijski razgledi, 2, št. 3, Idrija. 
K o s , M., 1948, Srednjeveški urbar j i za Slovenijo. Zvezek drugi: Urbar j i Sloven-
skega Primorja, I. del, SAZU, Ljubljana. 
M e 1 i k , A., 1933, Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik, 9, 129—156, 
Ljubljana. 
— 1935, Slovenija I, splošni del, 1. zvezek, 393 str., Ljubljana. 
— 1936, Slovenija I, splošni del, 2. zvezek, 395—701, Ljubljana. 
M e z e , D., 1980, Osnovne smernice za geografsko proučevanje hribovskih kmetij 
na Slovenskem. Geografski vestnik, 52, 145—154, Ljubljana. 
— 1980 a, Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po letu 1967. Geografski 
zbornik, 19/1979, 7—99, Ljubljana. 
— 1981, Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geografski zbor-
nik, 21/1981, 73—115, Ljubljana. 
— 1983, Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage. Geografski zbornik, 
23/1983, 99—139, Ljubljana. 
— 1985, Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih 
Rovtah. Geografski zbornik, 25/1985, 9—70, Ljubljana. 
— 1986, Hribovske kmetije v Selški dolini. Loški razgledi, 33, 125—152, Škofja Loka. 
N a t e k , M., 1983, Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planote. Geo-
grafski zbornik, 23/1983, 201—271, Ljubljana. 
O t o r e p e c , S., 1980, Agrometeorologija. 230 str., Beograd. 
O r o ž e n A d a m i č , M., 1987, Hribovske kmetije na severni strani Poljanske do-
line. Geografski zbornik, 27/1987, 69—113, Ljubljana. 
P u č n i k , J., 1980, Velika knjiga o vremenu. 367 str., Ljubljana. 
Š e b e n i k , J., 19,86, Klima Idrijsko-cerkljanskega hribovja. Seminarska naloga, 
97 str. (tipkopis), Knjižnica geografskega oddelka Filozofske fakultete, Ljubljana. 
Vodnogospodarske osnove Slovenije, 1978, priloga k-4.03, Zveza vodnih skupnosti 
Slovenije (prispevek Hidrometeorološkega zavoda Slovenije), Ljubljana. 
MOUNTAIN FARMS IN THE REGIONS OF IDRIJA AND CERKNO 
(WEST SLOVENIA) 
S u m m a r y 
The investigated area administratively belongs to the Idrija community. It in-
cludes the river basin of the upper and the middle Idrijca. The river Idri jca flows 
into the river Soca at Most na Soci. Because of the low relative and absolute base 
level (the Adriatic Sea), the river Idrijca with its tr ibutaries is deeply cut into the 
high Dinaric and sub-Alpine karst plateaus and into the sub-Alpine Cerkno moun-
tains. The high plateaus in the west, among them Trnovski gozd is the highest, 
receive a large amount of precipitation, less the region towards the north-east bu t 
in general still a lot. The low base level, a large amount of precipitation, tectonically 
strongly crushed and fractured zones, impermeable rocks in the north-east, and 
mainly dolomites in the wide-spread carbonate rocks caused the relief to be specially 
dissected; the permeable carbonate rocks but made possible a partial preservation 
of the karst plateaus. All the above mentioned can be seen in the narrow and deep 
valleys, among which in the carbonate strata are well preserved the remains of in 
former times extensive plateaus. By reason of the steep valley slopes, very modest 
alluvial terraces, and the plateaus higher of 600 m all the 820 still active fa rms were 
ranged among the mountain ones — according to the established methodology ( M e -
z e , 1980). Some of the fa rms are situated lower but their agricultural land is steeper 
of 11.40 a n c j 20 «/0 respectively (a detailed picture of the rural ground inclination is 
shown on the Map 1). 
The mountain area under discussion is ra ther densely populated, in spite of the 
relatively unfavourable natural conditions. It holds t rue first of all for the Cerkno 
mountains, which are among the Slovene sub-Alpine mountain regions the most 
densely populated, and for the plateaus. Among the characteristic forms of settle-
ments predominate the isolated farms, smaller hamlets, smaller compact villages, and 
the villages with smaller clustered centres and with the surrounding isolated farms. 
The isolated farms and the majori ty of the hamlets date f rom the Late Middle Ages. 
The settlements Godovic and Crni Vrh, some villages and hamlets along the old 
roads in the Cerkno mountains and on the right side of the middle river Idrijca are 
of older origin. The isolated fa rms and smaller hamlets predominate first of all on 
the left side of the river Idrijca, in the greater part of the Cerkno mountains and 
in the south-west area, the villages but on the plateaus and in the west Cerkno 
mountains. 
Most of the fa rms and of the agricultural land situated on the slopes are on the 
sunny side, some but also face the north. A favourable exposition have also the fa rms 
located on the plateaus. 
The greater part of the farms have good and sufficient drinking-water — some 
of them have their own water-supply the other collective ones. Only very rare fa rms 
are bound to the rain-water. 
All the farms are connected with the electric supply system, very rare are with-
out road connection. There are a lot of them which are connected with the older 
network of roads by the forest roads, constructed in the last two or three decades. 
5* 67 
The climatic conditions and the rock structures are suitable for growth of the 
mixed and first of all of beech forests. In the past wood has not been economically 
used (the mercury mine and Italian occupation) therefore nowadays it gives a very 
modest income to the majori ty of the farmers in the study area, in comparison with 
the other so f a r investigated areas of the mountain farms, especially in the Alpine 
and sub-Alpine world where wood is a very important source of income. A greater 
emphasis is therefore put on the cattle-breeding, in the last t ime but especially on 
the employment in the urbanized centres (Idrija, Cerkno, Spodnja Idrija, Godovic, 
Crni Vrh), where a large number of the agricultural population is employed in the 
industry. The above mentioned professional re-orientation has in whole most changed 
the socio-economic picture of the mountain countryside: a very reduced share of the 
pure farms, daily transport to work in the urbanized centres, a change in the pro-
fessional structure of population, changed physiognomy of the rural country due to 
the reconstruction of the rural homes, etc. The described processes hinder the de-
population and in perspective also the abandoning the farms, which was making 
very quick progress in the first post-war decades. 
In general the mountain farming of the study area has no good prospects for the 
up-to-date way of farming and that for the unfavourable natural conditions, especially 
for the relief structure and small land-tenure (Tables 10 and 11, and Map 1). 
Exceptions are some villages on the plateaus (Zadlog, Spodnji and Gorenji Vrsnik, 
Ledine, Ledinske Krnice, Dole, Lome, Zavratec, Godovic, Gore), and Cerkljanski Vrh 
and Podplece in the Cerkno mountains, beside those but only some individual farms. 
They are in the first place as regards the number of cattle, market orientation, 
agricultural mechanization, oriented and prospective farms, etc. (Tables 12 and 13). 
On the other hand there are also to be found the markedly backward agricultural 
regions, that is best illustrated by a share of the abandoned fa rms (Javorniska pla-
nota, Jagrsce, Police) — Map 1 and Table 14. 


LEGENDA 
Legend 
i Perspektivne kmetije 
Prospective Farms 
p Potencialne kmetije za opustitev 
Potential Farms to be Ab 
q Opuščene kmetije po letu 1820 
Abandoned Farms after 1820 
4 Neuvrščene kmetije 
Farms not Classified 
MERILO 1:50.000 
Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika 
ZRC SAZU 1987 
Avtor: Drago Meze, risala Maruša Rupert 
Topografska osnova: Geodetski zavod SRS