Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i	„ . . . „ „ ,	,
2« cele leto predpl.ian 15 fId., «a pol leta 8 yld., i. četrt l.ta 1 *ld„, t. jede.	NWr°Cnln° !n Tf '1'v"",'.!^ TT*"	" ^ ek8pedle,la T
mesec 1 jld 40 kr.	i	»Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	S	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
T.m celo leto 12 »a pol le'.a 6 yld., xa fietrt leta S fld., aa jeden mesec 1 jld.	I	„ . ... ..... .. . „ T ,„
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.	|	Vrednistvo ,e v SemenlSklh ulicah »t. 2, L, 17.
Posamne itevilke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e	1	e f 6 n - i t e v. 74.
&tev. 144.	V Ljubljani, v ponedeljek 26. junija 1899. Letnilt XXVII.
Delavska slavnost na Jesenicah.
V znamenju dežja zbrali so se zopet včeraj krščanski socijalisti, in sicer na prijaznih Jesenicah. Katoliško delavsko društvo jeseniško je obhajalo včeraj slavnost blagoslovljenja svoje krasne zastave, na katere vrhu se blesti križ, na praporu pa sliki bi. Device Marije in sv. Jožefa.
Slavnosti se je vkljub skrajno neugodnemu vremenu udeležilo 15 bratskih društev s sedmimi zastavami. Prihitelo je na Jesenice lepo število zastopnikov kršč.-socijalnih društev iz Ljubljane, Tržiča, Škofje Loke, Gorij, Mošenj, češenjce, Žužemberka, požarna bramba iz Mojstrane ter razni drugi zastopniki.
Na kolodvoru so vsprejeli došlece domači društveniki z domačo godbo, potem so pa odkorakala vsa društva v delavski dom na Savi. Tu je domači gosp. župni upravitelj Šinkovec v svojem in imenu društva v iskrenih besedah pozdravil vse došle goste, katerih ni zadrfala oddaljenost in ne slabo deževno vreme. Za pozdrav se je zahvalil gosp. podpredsednik ljubljanske delavske »Zveze« ter naglašal, da nas druži kršč.-soc. ideja, ki nam je velevala, da se odzovemo povabilu bratskega jeseniškega društva.
Po kratkem odmoru so mogočni streli naznanili odhod v župno cerkev k blagoslovljenju.
Pred jeseniškim trgom je pozdravljal dolgi sprevod slavolok z napisom na eni strani: Podajmo si, bratje, desne roke, En duh nas združuje, eno srce! na drugi pa:
Zastava se dviga in krasno žari,
Le druži nas svoje, ker tvoji smo mi!
LISTEK.
Odprto pismo veleučenemu in velemo-dremu g. dr. Slancu
v Novem Mestu.
Sinoči sem dobil v roke petkov »SI. Narod«, v katerem ste gospod doktor objavili dolgo odprto pismo na moj naslov, tičoče se Pleterjev. V tem pismu ste že popolno prestopili in zgrešili »status quaestionis« glede preporne točke o nakupu pleterskega gradu; zato bi prav za prav meni ne bilo treba odgovarjati na Vaše tirade. A ker mi je žt davno znano, da si v čast štejete, ako se kdo za Vas toliko meni, da Vam odgovarja, zato zavračam ono dvojno očitanje, s katerim ste se obregnili ob meni.
Pravite, da niste nikoli kupovali Pleterjev, in ker sem jaz že dva dni po VaSem prvem uvodniku o Pleterjih odgovoril, se čudite, kako sem mogel jaz v tako kratkem času vse okolnosti o tej stvari zvedeti, in zato sumničite, da sem vse — »iz trte zvil«.
Kartuzijanska meniha oo. Valerijan in Alfonz sta Be, gredoč v Pleterje, 29. maja pri meni osebno oglasila in mi razodevala svoje namene. Še isti dan sta odrinila in so posebej do 10. junija mudila v Pleterjih, da sta si vse posestvo na-
Večina jeseniških hiš je bila okrašena s cesarskimi in narodnimi zastavami, pred cerkvenimi vrati pa se je blestel napis:
Z vsem življenjem Bogu služi, Z delom bogoljubnost druži!
V cerkvi je ob 1/a 11. uri blagoslovil novo zastavo č. gosp. drž. posl. dr. Krek, ki je potem, ko so načelniki društev zabili žeblje in se je zastava pobratila s svojimi družicami, govoreč o pomenu današnje slavnosti, blagoslovljenja zastave, ki je znak sklenjene zaveze delavskega društva jeseniškega z Bogom, blaženo Devico in sv. Jožefom, v krasnih besedah na podlagi svetopisemskih izrekov pojasnil, kdo je pravi prijatelj in kake lastnosti mora imeti tisti, ki ga smemo smatrati za pravega prijatelja, potem pa tudi omenjal sovražnikov krščanskega delavstva, nespametnih in hinavskih prijateljev, proti katerim se treba boriti. Izražal je gosp. govornik konečno željo, da bi bila zavetnika delavca društvenikom vedno v vzor in pomoč in da bi pod novim praporom dosegli svoj časni in večni blagor.
Po sv. maši, ki jo je služil istotako gosp. dr. Krek, so se podali udeleženci, na čelu nova zastava, k obedu in prosti zabavi v prostore gosp. Ferjana.
Dolgo vrsto napitnic je otvoril gosp. Šinkovec, spominjajoč se sv. Očeta in presvetlega cesarja, katerima je slovenski in hrvatski narod vedno najzvesteje vdan. Zahvalil se je gospej ku-mici za njeno požrtvovalnost ter vsem društvom in gostom, ki so prihiteli od blizu in daleč, pred vsem pa očetu kršč. demokracije dr. Kreku, posl. Pogačniku in Ažmanu ter županu jeseniškemu.
tančno ogledala. Med tem sem prejel pismo iz Št. Jerneja, v katerem se mi je sporočalo, da ste gospod doktor, zvedevši, kaj se v Pleterjih vrši, nekega dne, menda v nedeljo 4. junija, osebno prihiteli na lice mesta ter ponudili takoj višjo svoto, nego so jo postavili kartuzijani. A baronovka Borsch Vam gradu ni hotela prodati. Kupna cena je bila nastavljena na 240.000 gld., kartuzijani so ponudili manj, a Vi ste baje ponudili 250.000 gld., samo da bi menihe odgnali. 9. t. m. je bila kupna pogodba sklenjena. Kartuzijani so dali 210.000 gld. (ne pa 230.000 gld., kakor ste Vi poročali). — Dva dni pozneje, 11. junija, sta me kartuzijana, vračajoča sc domov, zopet obiskala in mi ustno v s e s p o r o č i la , kaj in kako se jo v Pleterjih vršilo. To je iaktum! Torej imam vse informacije iz najbolj zanesljivega vira; zato tudi nisem ni kake stvari iz trte zvil. Morda ste res kupovali za koga druzega; a doslej še nismo čuli, cla je uprav Vas kdaj kak pameten dolenjski kmet prosil take protekcije. Sploh Vam pa na uho povem, da mi je bilo že par mesecev prej vse dobro znano, kaj namerava kartuzijanski red, in znano tudi, da ste hoteli gospod doktor v družbi z nekim drugim možem grad kupiti; v kake svrhe, to mene nič ne briga.
Kar ostalega pišete, je več nego iz trte zvito. Ako sto besede y »Slovencu« tako umeli, da Vas
Gosp. dr. Krek je, reagujoč na besede pred-govornikove, izjavil, da smo mi res soc. dem., ker smo demokratje in se združujemo v kršč -socijal. smislu in se bojujemo za pravice vseh tlačenih stanov in ne samo za-se ter za denarja in časti lačne jude, kakor to delajo naši nasprotniki. On toraj napije celim in tudi pol socijalnim demokratom z željo, da bi že kmalu spoznali svojo zaslepljenost.
Gosp. posl. A ž m a n napije gosp. Šinkovcu kot očetu delavske organizacije na Jesenicah, g. posl. Pogačnik vsej kršč.-soc. organizaciji, g. Gostinčar ideji kršč.-soc. in slovenski ter nje bojevnikom.
Ko sta še gosp. župan in pa g. K a r 1 i č pozdravila vse goBte v svojem imenu, oglasil se jo k besedi gosp. L. Smolnikar, ki je po geslu: kri ni voda, v navdušenih, burno o dobravanih besedah napil slovensko - hrvatski ideji, edinosti mej Slovenci in Hrvati, katero moramo naglašati na vsakem shodu in pri vsaki priliki, ter predlagal, naj navzoči gospodje poslanci v ime vseh udeležnikov odpošljejo brzojavko zjedinjeni hrvatski opoziciji. Živahno ploskanje in navdušeni »Živio«-klici so,pričali, da jim je gosp. govornik govoril iz srca.
Brzojavka, ki se je odposlala »Hrv. Domovini« in »Obzoru«, slove: »Slovenski krščanski socijalisti, v ogromnem številu zbrani pri blagoslovljenju zastave jeseniškega katoliškega delavskega društva, so nam naudušeni naročili, iskreno pozdraviti združeno hrvatsko opozicijo. Živela hrvatsko slovenska vzajemnost! — Dr. Krek, Pogačnik, A ž man.«
i i ' ■	. 1 i i	rs
hočem šiloma »preparirati za kartajza«, ste jih grozno krivo umeli. Ker ste v »Narodu« pripovedovali, kako dobro se kartuzijanom v samostanu godi, a kako slabo je zunaj med svetom, zato sem Vam dal Ie dobrohoten nasvet (ne ukaz!), da se istih telesnih kartuzijanskih dobrot tudi Vi lahko poslužite, ako oblečete njih kuto, zlasti pa, ako se jim ponudite za — kuharja! Upal sem, da Vam s tem ustrežem. Ker pa se zdaj šiloma branite kuto obleči, sklicujoč se na umazan verz: »Wenn etwas lohnt die Miihe, Mensch zu sein« in ker Vas že strah in groza spreleta, ko sem Vam samo na papirju pokazal kartuzijansko kuto, s tem zadnjemu svojemu pripovedovanju o prijetnem življenju kartuzijanov direktno nasprotujete in sami priznavate, da ste zadnjič kartuzijanski red obrekovali!
Da ste »na polju menistva med Slovenci Vi edini specialist«, kakor se ponašate, jaz skoro dvomim že zaradi tega, ker mislite, da se kartuzijani »preparirajo« kakor kak »boeufteak«. A da ste v mnogih drugih ozirih res specialist »non plus ultra«, kakoršnega cel slovenski narod no premore, — v kakih ozirih, mi ni treba praviti, ker o tem že dolenjski vrabci čivkajo, — to rad podpišem vselej z obema rokama in z menoj tudi mnogi drugi, ki so se kdaj zabavali ob Vaših »kvasičnih« člankih.
Da »židje res niso neumni ljudje«, o tem
Gospod Šinkovec je prebral potem došle brzojavne pozdrave, ki so biti vsprejeti z nepopisnim naudušenjem, posebno oni bratov Hrvatov, in ki so:
Bled: Z vami se popolnoma strinjajoči čestitamo vašej prelepej slavnosti. Budimo, vztra-jajmo in zbirajmo se pod zastavo katoliško. Zaradi raznih poslov zadržani. — Kmetijska zadruga Bled: Janez Kunčič, načelnik. Mihael Tavčar, tajnik. Franc Zupan, podnačelnik.
Domžale: Bratovski pozdrav društvu, blagoslov novi zastavi, slava poslancem-govornikom, živeli navzoči Domžalci. — Za delavsko podporno društvo v Domžalah: Strupi.
Lj u b 1 j a n a : Duhom z vami želimo, da vodi nova zastava delavce iz suženjstva kapitalističnega jarma. Naprej krščansko-socijalna zastava. — Krščanski socijalci.
Ljubljana: Vsled bolezni zadržan, časti-tam tem potom. Bog živi zavedne krščanske delavce. — Karol Pollak.
Ljubljana: Kljub zaprekam elementov in liberalnih regimentov ponosno vihraj nova pose-strima zvezine zastave! — Zadržani zvezini člani.
Ljubljana: Službeno zadržano krščansko železničarsko društvo vam kliče: Bog vas živi! V boj pod novim banderom za vero, dom, cesarja!
Ljubljana: Zadržani biti navzočim, kličemo vsem slavljencem: slava! — Vinko, Josip in Marija Zajec.
Ljubljana: Službeno zadržan krščansko-socijalni železničar kličem: slava in prisrčni na zdar! — Ivan Pipp.
Ljubljana: Borečim za krščansko-socijalno preosnovo zastava nova voditeljica Gorenjcem naj bo! — Zadržani člani ljubljanskega delavskega konsuma.
Ljubljana: Bog blagoslovi novo zastavo, da vodi pod seboj zbrane delavce do boljše bodočnosti ! — Zadržani člani katol. društva za delavke.
Novomesto: Duhom pričujoči vas prijateljski pozdravlja katoliško društvo pomočnikov.
—	Marinko, načelnik.
S i s e k : Pridružuju se slavi kliče: Napred i Bogom za narod. — Uredničtvo »Hrvatskog rad-ničkog glasa«.
S i s e k: Bog blagoslovi vaše delo med Slovenci i Hrvati! U duhu med Vami! — Zagorac.
Višnja gora: Zborovalcem na Jesenicah kličejo navdušeno : Naprej krščansko-socijalni prapor do luči do zmage! Zborovalci v Cagoscah.
—	Dr. Brejc, Dr. Janežič, J. Vencajz.
Zagorje: Mogočnim planinam jednako trdno stojte za zastavo krščansko - socijalno in ta naj vedno vihra po njihovih vrhovih! — Zagorski krščanski socijalci.
Zagreb: U duhu dieleču sa vama slavu, koju danas slavite, mila bračo Slovenci, pozdravljamo vas, da vam slava sjajno izpadno na probit delavskog naroda! Živili slovenski delavci! Živilo
društvo! Živila kuma barjaka! — »Zanatlijsko pomocnicko društvo«.
Po končani prosti zabavi podali so se ude-ležniki zopet v župno cerkev k litanijam in sicer, ker je ponehal dež, z razvitimi zastavami, in po dovršenem cerkvenem opravilu na lepo okrašen vrt Ferjanove gostilne, kjer se je vršil mnogo-brojno obiskan javen ljudski shod katol.-polit. društva za radovljiški okraj, o katerem obširneje poročamo jutri.
Tako se je ob najneugodnejem vremenu izvršila prelepa slavnost v najlepšem redu in vzajemnosti, ki bo ostala gotovo v trajnem spominu vsem udeležencem in pokrepila za nadaljni boj vrle jeseniške kršč. socijalne delavce.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. junija.
Srednja stranka in nemški opozicijonalci. Zopet so splavali po vodi lepi upi Wolf-Schonererjevih kričačev, ki so si že veselja meli roke, da bo konečno vendar razbita »slovenska klerikalna« večina s pomočjo ad hoc ustanovljene srednje stranke. Ko so prišle v svet prve vesti o ustanavljanju take poljsko-nemške stranke, so si nemški nacijonalci z velikim veseljem meli roke, ker so vedeli, da tu zori zanje rumena pšenica. Taki poskusi so opozicijonalcem vedno jako simpatični. Toda, »es wMr' zu schon gewesen, es bat nicht sollen sein«, vse nade so se razbile in pokazalo se je, da stoji za to »srednjo stranko« le par poslancev z malostnim vplivom, ki igrajo nekako ulogo iz-dajic. Te velike blamaže pa nemški kričači sedaj ne morejo mirno preboleti in skušajo se znositi — čujte in strmite — nad »klerikalci«, češ da so ti kovali neke spletke, ki se jim pa niso posrečile, za kar imajo največ zaslug — nemški prvobori-telji. Kajpada jim tega živa duša ne veruje in vzbuja tako govoričenje in pisarenje le splošno veselost, ker je več ko bedasto z ogorčenjem odvračati se od tega, kar so poprej z navdušenjem pozdravljali.
Ogrska poslanska zbornica je v soboto dovršila glavno razpravo o nagodbeni predlogi, le glasovanje se je odložilo za današnjo sejo. Razprava o tej zadevi je bila popolno nezanimiva, ker je večina že a priori odobrila z odprtimi rokami vse, kar ji je predložil ministerski predsednik, in tudi opozicija je h»alila in priznavala zasluge ogrske vlade, akoravno bi bila bolj vesela, ako bi bila Ogrska že sedaj postala samostojno carinsko ozemlje. Ministerski predsednik je v včerajšnji seji odgovarjal na nekatere opazke opozicijonalnih predgovornikov, posebno glede razločka mej prejšnjimi nagodbenimi predlogami in sedanjimi. Danes se prične in morda že tudi završi nadrobna razprava.
Položaj v Franciji. Danes se predstavi francoskemu parlamentu novo Waldek - Rousseau-ovo ministerstvo in bo moralo prestati prvo poskušnjo.
Vse je radovedno, kako se završi današnja seja v poslanski zbornici. Vlada sicer pričakuje, da sme računati na večino 320 glasov, toda opozicija bo danes edina in tudi to ni gotovo, da bi ostali vladi zvesti vsi člani sedanje večine. Včeraj se je pod predsedstvom Loubetovim vršil ministerski svet, ki se je pečal z današnjo vladno izjavo, ki bo zelo kratka in sostavljena popolno v smislu znanega sklepa poslanske zbornice, ki je vrgel Dupuyevo ministerstvo. Francoski listi vseh barv se še vedno pečajo z novo vlado in opetovano kažejo na dosedaj nenavadno sostavo nove vlade. Ne morejo u-meti, kako bodo mogli sodelovati možje a la Waldeck-Rousseau, Gallifet in Mdlerand, ker je posebno mej poslednjima dvema toliko nasprotje. Gallifet je kot general ukazal streljati na tiste, katerim je bil vodja sedanji njegov tovariš Millerand. Vlada v taki sostavi ne more imeti trajnosti.
Italijanska ustava je enako naši avstrijski v veliki nevarnosti po zatrdilih opozicijonalnih listov, ker je tudi Pellouxova vlada jela izdajati razne naredbe, katerih ne more uveljaviti parlamentarnim potom radi rogoviljenja obstrukcijo-nistov. Naredbe, katerih smo zadnjič omenjali, stopijo sicer v veljavo še le z 20. julijem, ker vlada v svojem poročilu izraža nado, da jih bo zbornica do tedaj še lahko rešila parlamentarnim potom, toda opozicija že sedaj izjavlja, da jim ne bo pritrdila in tudi ne bo dopustila, da bi bile rešene. Uveljavljene bodo potem takem brez parlamenta, s tem pa, kakor pravijo, je tudi zelo omajano stališče vlade, katero hočejo posaditi v tem slučaju na zatožno klop.
Razgled po slovanskem svetu.
Zmaj Jovan Jovanovič.
V spomin petdesetletnice.
(Konec.)
Na tem polju je Zmaj nedosegljiv. V našej književnosti mu ga ni para med Hrvati in Srbi! Pa tudi med ostalimi Slovani spada Zmaj brez dvoma med prve satirike in humoriste. S koliko realistiko so navdahnjene njegove satirske pesme! Kako diven in veder je njegov humor! Ko gleda nevolje, ki so kot mora stisnile srbski narod, zove pesnik smelo narod na slogo, spodbuja ga smelo na delo in poštenje. Njegova pesniška duša hrepeni za ljubeznijo in pravico; zatoraj ni čudno, da ga navdaje neki pesimizem, da mu se iz prs včasi iz vije izdih nepoverenja. Pesnik tako čita-telja sili, da razmišlja. Ko prebereš takšno pesem, začneš nehote razmišljati, bode li narod kedaj dosegel srečo — brez dela in poštenja, hoče li pro-kliti cvet sreče, ako ne zmočimo tal svojim znojem in s voj o krvjo. Tako nas pesnikova toga ne tlači, nego nas povzdiguje, ona nas jači in krepi.
Zmaj zavzema v srbskej književnosti tudi to častno mesto, da je izvrsten prestavljač. Zmaj ne prestavlja od besede do besede. Kako se razlikujejo njegovi prevodi od točnih prevodov nekih drugih prestavljavcev! Kolikokrat si pomišljal, ko
sem tudi jaz z Vami vred prepričan; a zraven dostavim, da je neumen, če ne še kaj več, tisti, ki žide opravičuje!
O proštu Urhu jaz niti besedice nisem zinil. Čemu ga torej za lase vlečete iz groba? Ko je še živel, ste mu marsikako uro zagrenili, ker ste ga trgali v »Narodu« ; ko je pa umrl, osramotili ste njegov spomin, proglasivši ga kot svojega pristaša, da sem ga moral braniti in zagovarjati pred takim napadom. Dajte blagemu možu vsaj v grobu mir, katerega mu v življenju niste privoščili!
Iz vsega tega spoznam, da je res bolje, ako ostanete med svetom, nego da se v kartavzo zaprete. Jaz Vam, dragi gospod, iz srca želim, da bi se še dolgo »turnali« po predalih »SI. Naroda«, in po dolenjskih klancih politične kozle prekucavali; vidi se, da je to za Vaše zdravje neizogibno potrebno. Gledavcev bote zmerom dovolj imeli. V naših trgih in selih itak malokdaj nastopi kak komedijant, da se ljudem v zabavo producira s svojimi skoki; zato si bote vsaj v tem pogledu stekli posebnih zaslug, če bote še nadalje zabavali »Narodove« in » Slovenčeve « bravce kakor ste jih doslej. Potem bote kot »političen turnar« živeli še dolgo ljudem v spominu, kakor živi tudi »lažnjivi Kljukec«.
Upam, da bote naredili še marsikak »salto mortale« na »klerikalnega zmaja«. Da se Vam
pa v tem boju ne pripeti kaka nesreča, priporočam Vas tudi jaz Bogu, ako Vam je to všeč, kakor ste tudi Vi mene priporočili, in ostajam Vam udani
J. Benkovič.
Polžar,
(Gorska idila. — Spisal Fr. Kočan.)
(Konec.)
Pomladi pa se je lotil dela z vso resnobo. Često je po cel dan pretičal tam v rebri. Gradil je in zidal na potrebnejših mestih, da mu je pot tekel preko lica. Na krošnji je nosil kamenje iz doline gori.
»Pa se potiš, kot črna živina!«
»Glej, glej! Pravo si si izmislil; malo prezi-dati in popraviti je bilo res potreba, zelo potreba!«
»In Jera, Polžar — ni zameril, če so ga na-zivali tako — »kaj pa z Jero, ali se razumeta?«
»O, dobro, prav dobro!« je odgovarjal Polžar svojim sosedom.
In res sta se razumela, prve dni in potem tudi. Jera je delala na polju, Oleža pa je vrejal in popravljal krog doma. Na Polžarjevini pa so cveli in zeleneli travniki in polje je rodilo bolje, ko kje drugje.
In Blegašica je bobnela in hrumela čez dalje huje, toda čisto pravilno in v svojih mejah. Pol-žarju so se bili načrti vrlo posrečili.
»A, glej, to bi bilo!« je prišel enkrat Polžar na neko misel.
»Malin bi se lahko gradil tu-le doli!«
Ta misel ga ni pustila. Zakaj: Blegašica je bila močna dovolj!
Naslednje leto je jel graditi; sam je dejal, da se ni pokesal niti jedenkrat za to.
Pač res, nekateri ljudje zahtevajo od življenja tako bore malo. Ali se je torej čuditi, da so zadovoljni, da jim poteka življenje brez valov, brez hruma in šuma?
Oleža in Jera še vedno živita. Polžarjevino obdelujeta še vedno, oba, vsak po svoje. Polžar je še vedno redkobeseden, a Jera zato tem rajši pogovori. Vsakdo ga pozna — Polžarja namreč: širok klobuk nosi, prtene hlače in tu pa tam mu je že osivel kak las na glavi; kaj čuda! In z Jero, ki je še vedno za dvajset let starejša, se razumeta vrlo dobro. Po kosilu včasih še malo posedita pri mizi in se pogovorita to in ono, potem pa gresta zopet vsak po svojem poslu in opravku: Jera na njivo, Oleža pa doli v grapo, kjer melje in predeljuje po mlinu sam sicer, toda vztrajno, počasi in dobro premišljeno.
Življenja valovi. . .
si bral takšne točne prevode, na zimski kraj: isto drevje ista okolica, kakor spomladi, ali je vse otrpnelo, mrzlo, brez življenja. Zmajevi prevodi se nam ne zde, da so prevodi, nego se zde vsakemu kot samostalna dela. Čitatelj ne čuti one asimilacije, onega razvoja, ki ga je trebala Zmajeva duša, ko je predelovala original. Njegovi prevodi so pesniške metamorfoze. Zmaj razumeva globoko in resno vse lepote originala, ter jih sam na svojo roko prestavlja v srbski jezik. Zmaj ima delavne snage, talenta, pa razumi tudi čutiti duh in šarovitost tujega cvetja ter ga tako presajati, da se niti najmanje ne pokvari na novem tlu. Mnogo ga pri tem poslu podpira lahkota in naravnost oblike, s katero se odlikuje vse njegovo pesniško delovanje.
Jovanovič spada med najodločneje in najiskre-neje prijatelje sloge med Hrvati in Srbi. Zmaj je pokazal pri mnogih priložnostih svoje misli in želje, jasno in glasno je rekel, kako mu srce para, nemila nesloga jednokrvnih bratov. Zategadelj tudi misli v pesmi posvečenej Petru Preradovicu, da se njegova duša ne bode pomirila, »dokler z rajskih vrat ne zagleda sloge med Hrvati in Srbi«.
Pesniški proizvodi Zmajevi so izdani do zdaj "v dveh zvezkih v Novem Sadu v srbskej knji-iari brače M. Popoviča pod naslovom: Pevanija Zmaj Jovana Jovanoviča 1. 1882 in druga pevanija Zmaja Jovanoviča. V drugem zvezku so posebno znamenite pesme, katerim je predmete jemal iz srbske zgodovine, ki je bila v srednjem veku nekaj časa sijajna, potem pa je tako hitro potamnela. Krasna je njegova pesem o svetem Savi, narodnem srbskem posvetitelju in duševnem preporoditelju. Poje tudi o žalostnem Vidovdanu, ko je bila srbska država od turške sile pokončana 1. 1389. Posebno umna so »Tiha razmišljanja na Vidovdan« ; lepe so želje »Mladim uzdanicama srbske budučnosti kralju Aleksandru i kneževieu Danilu 1889«. Zmaj se je spomnil tudi glaso-vitega Juga Bogdanoviča v dveh pesmih »Pred slikom Juga Bogdana« in „Crkvica Juga Bogdana kod Ljubostinje«. V jedni pesmi opeva tudi nesrečnega despota Brankovica: »Despot Djuradj Brankovid II.« Spomnil se je srbsko borbe pri postanku kraljevine ter je iz tega časa zložil krasno pesem »Smrt Stevana Sidjeliča i njegovih trista druga«, a leta oseminštirdesetega se tiče pesem »Sentomaš«, katera je dozdaj bržkone samo okvir za večo pesem o teh žalostnih dogodkih. Posebno lepo je pel o junaštvu črnogorskih sokolov, katerim je posvetil te le pesme: »Krst«, »Ranjenici«, »Devet krvavih dana«. Radi omenjenih pesem o dogodkih iz srbske zgodovine je drugi zvezek Zmajevih del še posebno zanimiv, ker pesnik s spomini na slavne pa tudi žalostne zgode, krepi sedanje Srbstvo ter ga utrjuje v narodnih idealih, kakor to Zmaj izmed vseh srbskih pesnikov najbolje razumi.
K petdesetletnici književnega delovanja čestita vrlemu pesniku tudi slovenski narod, ki potrebuje nič manje nego Srbi takih idealnih in za vse lepo navdušenih pesnikov. Na mnogaja leta 1
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. junija.
(Cesarjeva čestitka kardinalu dr. Missll.) Na dan imenovanja goriškega knezonadškofa dr. Missia za kardinala mu je doposlal cesar zelo prisrčno brzojavno čestitko.
(Shod katol. političnega društva za radovljiški okraj na Jesenicah,) s katerim se je zaključila včerajšnja lepa slavnost in o katerem poročamo obširneje v prihodnji številki, je trajal nad dve uri. Otvoril ga je društveni predsednik g. Vur-nik iz Radovljice, potem je pa g. dež. poslanec Ažman temeljito poročal o delovanju deželnega zbora kranjskega v zadnjem zasedanju. Za njim je govoril o splošnem političnem položaju g. drž. posl. Pogačnik, ki je temeljito pojasnil mnogovrstne hibe sedanje ustave. Zastopnik splošne skupine gosp. posl. dr. Krek je podal žalostno sliko avstrijskega slovanskega Juga, za katerega osrednja vlada nič ne skrbi samo zaraditega, ker prebivajo v teh krajih mirni in potrpežljivi Slovani. Konečno je še g. Gostinčar povabil vse kršč.-slovenski misleče, naj na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov zažgo kresove, g. Kar-lič je pa iz lastne skušnje podal nekoliko cvetk iz socijalno-demokratičnega tabora. Ob 6. uri je
g. predsednik zaključil lepi shod s slava- in živio-klici papežu in cesarju.
(IzreliteT Hribarja) za ljubljanskega župana je cesar potrdil.
(Cerkveno petje pri sv. Jakobu) in orglanje je prevzel s 1. julijem učitelj »Glasbene Matice« gospod Fran Gerbič.
(Birmovanje v mariborski škofiji) je bilo včeraj v Ločah, danes v Špitaliču, jutri bode v Prihovi, 29. v Konjicah, 1. julija v Stranici, 2. julija v Brežah, 3. julija pri sv. Kunigundi na Pohorju, 4. julija v Shomarju, 5. julija v Vitanju, 6. julija na Koziaku, 8. julija na Dobrni, 9. julija pri Novi Cerkvi, 10. julija pri Sv. Martinu in 13. julija v Vojniku.
(Iz Maribora) se nam piše: V »Narodu« od zadnjega četrtka nek štajerski dopisnik hudo napada mariborsko duhovščino. Na te napade ne bom reagiral, to bo že duhovščina sama storila, ako se bo ji zdelo vredno. Toda dopisnik je za-jahal tudi starega konja ter povzdigoval zopet Celje pred Mariborom; o tem bi rad enkrat nekaj povedal, posebno ker zadeva ta stvar vse mariborske Slovence, tudi p. svetne. Neumno je zmeraj primerjati Celje in ondotne Slovence z Mariborom in mariborskimi Slovenci. V Celju je število Slovencev skoro enako s številom Nemcev, v Mariboru pa imajo Nemci desetkratno premoč nad Slovenci. Celjska okolica je slovenska, mariborska je v rokah nemškega mariborskega kapitala. S tem kapitalom se mariborski Slovenci ne morejo boriti, dokler nimajo več kapitala v svojih rokah. Zato pa je treba mariborskim Slovencem ustvariti predpogoje, da si pridobijo več inteligence in več kapitala, in potem bota tudi Maribor in okolica dobila tekom časa drugo lice. Nam se zdi, da bi bil jeden takih predpogojev tudi deželnovladni oddelek v Mariboru
(Na mariborski vinorejski in sadjarski šoli) je za prihodnje šolsko leto razpisanih pet deželnih celih in polovica ustanove; prošnje je treba vlagati do 15. julija ravnateljstvu. Vsak prosilec se mora zavezati, da bode po dovršenih naukih vsaj tri leta na Štajerskem opravljal kmetijske posle ali pa za vsako leto vrnil deželi 100 gld.
(Premovanje konj na Štajerskem) bode 5. julija v Hartbergu, 6. julija v Fehringu, 8. julija v Radgoni, 10. julija v Ljutomeru, 11. julija v Ptuju, 14. julija v Celju, 15. v Mozirju, 17. v Brežicah itd. Razdeljenih bode 18.070 kron v srebru, 133 srebernih svetinj, in več častnih priznanj.
(Dva otroka sta utonila) v četrtek popoldne v Gor. Jaršah Teriziji Krivec, ki ju je pustila brez nadzorstva blizu meter globoke vode. f stletno hčer in triletnega sina so po preteku ene ure mrtva potegnili iz vode.
(Novi polki.) Kakor se sliši, hoče vojna uprava iz četrtih bataljonov vseh polkov ustanoviti enoin-petdeset novih pešpolkov, dva lovska in dva bosanska polka. Novi polki bodo izprva le po dva bataljona močni.
Društva.
(Ljudska posojilnica) imela je dne 22. junija t. I. svoj redni občni zbor, na kojem bo se v načelstvo izvolili zopet izžrebani člani gg. Karol Kauschegg, dr. Aleš Ušeničnik, Viljem Schweitzer in Ivan Kregar, v nadzorstvo pa do sedanji člani nadzorstva gg. Alfonz Levičnik, dr. Josip Debevec, Rok Merčun, Alojzij Stroj in Ivan Dogan. Letno poročilo kaže, da je imela posojilnica v letu 1898 prometa 6.911.243 gld. 87 kr. — Stanje hranilnih vlog bilo je konec leta 1,540.844 gld. 05 kr., posojil pa 1,206 225 gld. 25 kr. Naloženega denarja je imela posojilnica konec leta 338.174 gld. 73 kr. V letu 1898 bilo je čistega dobička 5554 gld. 11 kr. in je znašalo lastno imetje 13.948 gld. 55 kr. Predstoječe številke kažejo, kako lepo zavod napreduje, kar spri-čuje, da je zasnovan na zdravem temelju. Posojilnica nima sicer namena, kopičiti lastno glavnico, ker sloni na neomejeni zavezi in jamčijo vsi člani solidarno z vsem svojim imetjem za v posojilnici naložene tuje kapitalije (hranilne vloge), koje jamstvo zadostuje za mnogo večje svote, nego so v posojilnici naložene. A vkljub temu lastna glavnica krepko narašča, kot naravni izraz krepkega razvoja in racijonalnega poslovanja zadruge. Hranilne vloge obrestujejo se po 4'/» % brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek posojilnica sama, in se vsprejemajo od vsakega, jeli njen zadružnik ali ne v posojilnični uradnici Gradišče št. 1 vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. S 1. avgustom tega leta preseli se posojilnica v nove prostore na Kongresnem trgu št. 2 I. nad- I
stropje. V dc sedanjih prostorih Gradišče št 1 pa ostane »Gospodarska zveza« in »Zveza kranjskih posojilnic«. — Opozarjamo na bilanco, koja se nahaja med inserati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Brežice, 26. junija. Po tridesetletni borbi zmagali smo Slovenci pri današnji volitvi v okrajni zastop v skupini velepo-posestva prvo krat; s tem je Slovencem v tej korporaciji večina zajamčena.
Dunaj, 26. junija. Kot zastopnik cesarjev je danes vsprejel nadvojvoda Franc Ferdinand v posebni avdijenci kardinala Mi s si o, pozneje tudi častnega gardista grofa Pecci-ja in papeževega odposlanca Celi i-j a. Cesarju so se po noči ponovile bolečine v križu in zato mora še nekaj dni ostati v sobi.
Dunaj, 26. junija. Socijalistična shoda, kateri so priredili voditelji včeraj v Praterju, sta se zvršila brez vsake nesreče. Ostale napovedane shode je vlada prepovedala.
Praga, 26. junija. Včeraj dopoldne je umrl kardinal knezonadškof Franc grof Schonborn. Vnetje se je zadnjo noč na-gloma razširjalo in prošlo kmalu na pljuča. Po noči ga je previdil s sv. zakramenti naslovni škof Kalous in ob 3. uri 22 min. je popolno oslabel in umrl.
Praga, 26. junija. Po kratki bolezni je umrl kardinal Schonborn na grajščini falkenavski. Stolni kapitelj je vse potrebno poskrbel za prepeljavo mrliča v Prago in za slovesen pogreb, ki bo v petek.
Levov, 26. junija. Cesarskemu namest. grofu Stanislavu Badeni-ju so se pri Busku splašili konji, da je padel z voza in si zlomil nogo, danes dopoludne so ga pripeljali v Levov.
Zagreb, 26. junija. Pri slavnosti v čast srbskemu pisatelju in pesniku Zmaju Jova-noviču so uprizorili hrvatski vseučiliščni dijaki neljube izgrede. Ko so šli Srbi v Sokolovo dvorano, so nanje leteli kamni in jajca. Tudi med zborovanjem v tej dvorani so iz-gredniki metali kamnje v hišo. Priti so morali vojaki, da so naredili mir. Več izgred-nikov so zaprli.
Budimpeita, 26. junija. Danes je zbornica poslancev vsprejela nove nagodbene predloge. Proti so glasovali samo poslanci neodvisne stranke.
Pariz, 26. junija. V ministerskem svetu v palači Elysee se je včeraj določilo besedilo za vladno izjavo v današnji seji. Izjava je zelo kratka ter se omejuje samo na naznanilo, da vlada ne bo zasledovala drugega cilja, nego tega, da izvede sklep zbornice z dne 12. t. m. Obljub ni nikakih v vladni izjavi.
Pariz, 26. junija. Glavni prokurator Bertrand in prokurator republike Feuilloley ter general Hartschmidt in polkovnik Saxe so premeščeni.
Madrid, 26. junija. Trgovinska zbornica je sklenila poslati ugovor proti proračunu, ter zapretila, da trgovci in industrijci ne bodo plačali davkov, ako se ne zmanjšajo izdatki v proračunu.
Neprekoiljlvega učinka Je
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrepduje ln ohranja]« lasiače ln preprodaje Izpadanje las.
Cena 1 steklenlol z rabllntm navodom 50 kr.
Jedina zaloga	1 666 1
lekarna, Milana Leustek a v Ljubljani,
Resljeva oeita it. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Razpošilja z obratno poito.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
1 6	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm.	Tompe rutam po Celzija	Vetrovi	Nebo	lila!
24 9. zvečer		<337	17-6	sr. szali. | oblačno		16-6
26	7. zjutraj 2. popol.	734 9 736'8	139 13 7	sl. sever sl. sever	deli »	
26	9 zvečer	7273	14-6	sl. jug | oblačno		300
26 1	7. zjutraj 1 728 6 I 143 2. popol. | 727 8 | 23'1 Srednja temperatura sobote 1£ Srednja temperatura nedelje 1£			sr. jug 1 oblačno sr. svzh. |pol oblačno •9°, normale: 18 7°. 11°, normale: 18-7°.		

565 1-1
Šentpeterska duhovščina v Ljubljani naznanja do stojno duhovnim gospodom sobratom in znancem, da je prečastiti gospod
upokojeni župnik in zlatomašnik
dne 25. junija ob 1. uri popoldne umrl, previden s sv. zakramenti, star 76 let.
Pogreb, h kateremu tem potom uljudno vabimo, bo v torek ob 5. uri popoldne iz hiše »Leoninum« v Vodmatu.
Slovesna črna sv. maša za rajnim gospodom, katerega priporočamo v pobožno molitev, bo pri sv. Petru v ponedeljek dne 3. julija ob V,S. uri.
V Ljubljani, dne 25. junija 1899.
Razpis.
568 2-1
Za zgradbo nove farne cerkve v Šmartnem pri Litiji
oddajo se na podlagi prevdarka in načrtov, splošnih in posebnih pogojev
kleparska m krovska dela
skupno ali posamno.
Pismene ponudbe sprejema podpisani odbor
do dne 9. jidija t. 1. opoldne.
Ponudbi je priložiti varščine 5%. Odbor ponudbo prosto sprejme ali odkloni.
Pogoji, načrti itd so na ogled v župnišču.
Cerkveno-stavbeni odbor v Šmartnem pri Litiji,
dn6 25. junija 1899.
.i	M" E
<M * » iS SO
«	B i 1
-fl	«
<M »O o cc
-a rt ,o
e .9	| § *»
O >
(J) "D
C3 N
cs
o ■ ■■
C
>N
M
P*
©
N
©
N
Ž
w
rt '5
> a ' —'
° -3
rt
C >M > =
> m H
u «2
»rt o. o
o
-a
®
u
D
I—I
t: rt
m * 3 2
M O
M JB t "=>
e« a
92 O

T
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v I-Jntoljani.
Bilanca
za dan 31. deeembra 1898.
fi. k t i V a	gld.	kr.	Pasiva	gld.	kr.
Posojila.........	657.368	_	Glavni deleži.......	2.000	
Posojila v tekočem računu . .	548.857	25	Opravilni deleži......	1.374	—
Naložen denar pri hranilnicah in			Hranilne vloge gld. 1,495.769*88		
bankah .........	309.600	63	Kapital, obresti „ 45.074-17	1,540.844	05
Zaostale obresti od posojil . .	2.967	99	Vloge na tekoči		
Zaostale obresti od posojil v te-			račun . . . gld. 1.890-87		
kočem računu ......	1.380	33	Kapitalizovan«		
Obresti od naloženega denarja .	9.215	90	obresti. . . „ 46-72	1.937	59
Vrednostne listine (efekti) . . .	28.574	10	Predplačane obresti od posojil .	5.855	91
Obresti od vrednostnih listin . .	598	30	Predplačane obresti od posojil v		
Inventar.........	1.351	—	tekočem računu.....	1.065	47
Gotovina konec leta 1898. . .	3.893	07	Neizplačane dividende ....	55	—
/			Rezervni zaklad		
/			leta 1897. . . gld. 693*74		
/			Razpolož. zaklad		
/			leta 1897. . . „ 2252*36\		
/			Posebna rezerva		
/			za zgube leta		
/			1897 .... „ 2174-33'/t	5.120	44
/			Cisti dobiček.......	5.554	11
	1,563.806	57		1,563.806	57
					
V Ljubljani, dne 3i. decembra iSg8.
Za načelstvo: Dr. Ivan ŠnsteršiČ, 1. r.	Josip Šiška, 1. r.
Za nadzorstvo: Alfonz Levičnik, 1. r.
564 1—1
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
JBAHfMA lakso Veršec
v I^JUBI^JANl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
do dn6 po 4Vj%. Poitno - hranllnlčno položnico na razpolago.
-m	i I>	ii ii a j h k m t>	O	I*
		Dne 24. junija.		
100 gld. 10 kr.		4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	168 gld. —	
100 »	— >		157	—
119 »	45 »	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	194	50
100 »	15 »	4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	50
119 »	— >	Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......	138	25
96 »	20 »	Dunavske vravnavne srečke 5°/o ....	129	50
914 »	— »	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	75
354 »	25 »	Posojilo goriškega mesta.......	112	—
120 »	45 »	4°/0 kranjsko deželno posojilo.....	98	26
58 »	92",.	Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	25
11 »	78 ►	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	210	75
9 »	65 '/s »	» » južne železnice 3°/0 .	170	30
44 »	47 ►	> » južne železnice 5°/0 .	121	75
5 >	67 »	» » dolenjskih železnic 4°/0	99	50
z a.

Dne 26. junija.
Bfcupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/„.....
avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
HO mark...........
Ž0 frankov (napoleondor).....
italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
Kreditne srečke, 100 gld......201 gld
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........86
St. Gen6is srečke, 40 gld.......83
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3340
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	434
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	67
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	106
Montanska družba avstr. plan.....232
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181
Papirnih rubljev 100........127
50 kr. - •
80 »
25
75 75
E0 50
25
iSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, ireAk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
.. ti i; it « i it
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
66
3BJC Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ZSJT naloženih glovnlo,