KJ t so: V Gorici, 26.julija 1889 „Softi" »**»j* wak P°Jek in vcl» dopoHiprftj*»m*na altvGnriri n» *n» doiiljana: Vie \eto ..... f. 4.4( Pol lc«3......- '?¦?' Cetvrt leia . . . . „ I H-Pri oroaniiih fn tako tudi \m ,.pt: lanicah" «e p!aLuje za uavaili'u tristop. ~ nfirrita? 8 kr. *fl «e t>sk» 1 krat I » » •» »' \ " O 3» II »« It ° »» Za refte ftrke po prestorn Posamesnf Stevilke ae dobirajo po 8 kr. v tobakernicab iia Statem trga in v Xnnski ulici ifc v prodrifilnici G\ 1 Likafja v SomeiiiSkfti uiicafo h: St. 10. 4 '-, , ;• '{,'"..•¦ - ;. ¦ • Dopisi nnj se poailjajo ,ur^dmfitm Via Mercato 12, aaroSnina pa, apisav^ niStvu „S©5e«, Via Seminwio St. If). . • Rokopisi se ue wadajt; dopisi ua «o blagovoljno fraukujejo. — pelaTCow in (Irv.gim neprarnositim M narpfislna uniia, ako ie oglti* pri; q ¦ rnrrnwJFT'y \1 I Italia irredenta — la marea slava, (tore*** Italiia — slovansko poplawje.) Ta isreka ata si podobna. V podobnoiti pa so nikjer ne nahaja enakost in to tudi tukaj ne. no glede itnena, ue glede stvari. Imeni eti tukaj razlWtoi, juko raaticnl, to VBak vidi; :n tako j« tudi glede atvari StalU irredenta marsikaterega Italijana Liste krvi (t Italiji) spravi »» noge, ga tiagiba, g* izpodbada in inu ne dajo mini, dokler no bi mogel reLi: Italija )«• zdaj cela, vsi Italijmii iinajo zdnj e»!0 in isto domovino (una c tutu), Ono inte ima ca rauoge Itaiijane (v Italiji) tubjektivou pomen. — Slovansko poplar je (la marea alava) ue vLiga Slovauor, oni ostajajo pri tern imenu mirni in hladni in k vecjemu Lutijo, da jib kdo hoce a torn inu'iiom grajati, psovati, zauicovati, Italia irredenta kot Bpod-badljiv izrck itnlijan>ki jo pa subjekt'ven ne Ie za ranogc Itaiijane (r Italiji), ampak mora biti tudi za drufle diLave, ki itejrjo podlozniko italijanake krvi. To ie iuiajo toraj po robu poatavljati nasproti iuo-dentizmu (v Italiji), ki glede njih bre/.ulmrno ob-jomlje tm nam6ro vfloicdijstva na njih Bttani; one imtjo po nafclu iamobr.tna colo dol*.nont odattauje* vati in tudi onifevati to »traokar»tvo in nje^a wm-teijf: itnajo v to arrbo prarico odlo6<.io od vnatjili viad (oziroma od halijo) tirjati, da tudi one mine pokoneajo taka pocetja povio: vsak uojud, in po ronogokratnih skusnjah «;ne so zd:tj tiditcv, da Italia irredenta pveit lo,po tnonarhicuih driiivab, iracnovati nstravnost ue$reLna izmiS'jotitia. Co bi ,'-rodootizcm znaLii le in iljonje sanio tta sobi in bi bo dal razpravljati le kot platoniSno razmt^javanjo in bi ne iriti? k dcjanju, bil bi zare* ueSkodijiv. &$, bii bi nedolftia m i s e l. Za I'aiijano eatue, pnscbao ropubtikanvke^a ntisljenja, pa je irrt*d*ntiz^m t.-iko in (uko leja rec. Alt p.) dr2avah dnizih tnuodnuati rail: dejanj, ki imajo h/r t irredentizma, u. pr. USTEK. 6BTIOE S POTOTANJA v Sveto deielo. (Dalje.) Tam zagledus otok Via ali L'so, kjcr je nas:i moroaraka vojna I. 1866. zinagala ino skoraj unicii.t italijansko. Vie se peljemo zraven iUilijanskog.i ob-rezja ; oink Tremida, Foggiat ino veliko mesto An-con», kterema je najbiizt Loretto, kjer je del hiaice Marije Device. Priiii smo vie v aredzemsko m;»rje, voda. je naenkrat pbva, kakor da bi odrezal. To pri-haja od globoLine ino tudi od skalovjsi, ki jo nadnu. Trideset ur smo vie na morji, dospeli smo v Iepo ia obsirno luko roesla Bnndisi. Bilo je 23. marca, ko amo preili pot Otranto, mejo itttUja«sk»b dezel. Odpil se je razeed na jonisk.i otoke. Ta spomtnja raznib \ednodti jitaiodavnih dsov. Proti vzhoda eo skalnati visoki Albanski bicgovi, ki varujejo ^rijetni «tok Karf aii Korfu i»red liiadnim sevcrjew. Ta otok je poaebno za naa avstrij^ke dr-iatljane zaniniiv, ker tam je btvala po zimi naSa pic-svitla Qessrica v prijetnem skoraj vedno spomladan-skem poduebju ter popolnoma ae okiepfiala. Krastia je vie aama tega tega otoka. Precej so nam je od vaeh suani zemSja skrila, 6 ur smo imeli le morje i nebo pred o6mi, dokler ae nam ni Grsko polagoma kazati zacelo. Vioske deiele Kefalonia ino Zante so proti nam stale ino nam oSabno kasale, kakor da bi ne bilo uikjer v naiih deielah takSne kapljioe. Po sreSi ds ni bilo DobenegA DornbeiJana na parobrodu, sicer bi se neplodnih demotifltraciju, katere no nevarne pretno-2enja. osobni varnoHti in tdravju, jo irredentisem skodtjiv io h obzira juvuegt ireda, kojoga iraa vsaka dizavb ^nasproii lasluim drlavljauora dol2nobt va-rovati. ICo bi toraj dr&ivno oblauti nu mogie npoz-nati, da namere irrodeutuina, v oaloti to obrnjeue uariiVfioat proti celokupnoati diHifino dr?.av..', morajo gu zabrauj^vati povnod, kjcr «e dcjaimko pokaze, tudi tarn, kjer je le v povojib takrit, ker dr^avljan, ki plaLuje davke v krvi in blagu, amo odluono vpra • sati: „/ukaj pa je driava? Kaj je njen naineu? Mir in red po veoj de2eli, kaj no f" Dtugaoe jo z beBedaini: U marea slaw. Ta z iioicpiin tzrckom izrazuju naravtio prikiuon, ki jo bamo btvuriiiigu, pomeau toliko za v«o Slovane, kolikor za Neslovane. To prikazou so io nekdaj vi-deli diiavniki, U tedaj, ko je an politiakem obnebji Slovan pivikiat pokoztil avojc aavoduo lioe. To pit-kazen so zuooli driavuiki smesno pobijati na vse na-ciuo: pod ki-inko riubofenosti, v, imenom pausluvizma, z dolitvium in v novcjbom (asu m ne je navadili in jo skuSali ottinoiiti; Italijuu pa' ji-j je dal, kakor rneiii, grdiliio ime: la mureu (poplavjo, povodtiifj), To kaie, da to se nevoljno udali kot noizogibni na-ravni sili. Vho to pa ni prav, To je obnaianje obu-patifgM. Ttfba je, da so tej noieugibni prikttKiii po->t:ivijo onakorudne ueizogibuo prika/.ni nasproti (mi* nim, da riom odkritoiii-Son), all pa, kar je boljia in manj nevanio, da se tuk» uoi«0{f\»hb moot ki je filtta in ni'pokon&jiva, obiuo in porabi zn konsine in bin* godojiio uanitiai1. Hog obvur', to bi kdo z ncspiotuo, uouuiuo in oelo hudoono roko hotel po svojo uroditi svetl V naravi 2u tnko no obvelja ncbona nenaravna sila. Kajboljsejo toraj, da to olirauimo, karjezidalasatnanarava, ki tako ni* k o I i n e m i r u j e, i n 6 a 8, in kar soblago-voljne in blagodejnemo6i cloveskega razuma naredile v tokah bozje previdnoati. Kaso, moci nnj se ne vstavljajo temu, kar narava po praviei ostro tirja; pa tudi naj previdno in le pi> potrebi podtikajo kotlu, kjcr zgodoviua vari in kuba. Audrejev. bil jezil ino morda klel bolj kakor vaak Turek po aebno tudi zato kor so v Doinbergu vie btckhuico napolnih za razslavo, ki je vsako loto pivo nodeljo v maju. Ni6 mi ne zamerite, da sem vas tutskim prc-klinjavuem prilikal. To je bolj hvala za v.ts, ako kolnetekak.»rTurki, Turka ker kleti alisati, bi bilo lako kakor vidoti irep atega Trebusaija na viaokeni koiu, velocipedu skoz Lokve na Trnovo drdrati. Nikdar ino Dikoli ne bos tam olisal Turka z-kleti. Ou hi mfoli, kleti jc Alalia razialiti, ino vsak spogtovalcc mora to urauiti ino ae nad takim zluOittatvom nwBuovati. Ni* kakot ni resniieu tisti pregovort koine kot sTun>k.K Naprt'j, le vedno naprej. Tui. Grsko zadenjase odtegovati naSim ocem ; Ie ec otok so je se videl ino sicer Kandija, tudi Krcta imouovan. Tu ae je krsanstvo precej razsirjevalo. Sv, Pavel je tu st'stavil ktSiinsko ob6ioo, kti't-ej je odio^.l v proddtojuika (Skofa) Tita. Precej gotak zrak nam proti pihija. Bil je iz afrikansk'h, egipuanskih puaCav doma. Zatianjulo se je uekoliko vidoti, da je zemlja. Iuo v tosarci, po-gled ims je zadel Afiiko-Egipt. V^e zaglcdamo vSl i tam v noci morske svetilue. Mornaiji, ki sp po morju vozijo, dobro pazijo, da kam oc zu'dcjo a.'i kaoi ne zadenejo, da ae ladja ne raziuai »ii v brezno ne po-greznc ino pogubi. Labko ae rau kaj t:ikega piiputi, ino tedaj juj ujemu ino vsem, ki so oa ludji biii. Zato so vodniki ladij [^rav piovidni. Ge!i dan i celo no5 sta dva, ki cuvata, edcu glodn na vjc etiaai, ali kaka nevarnost preli, dhigi pa Udjo krmi ino sicer po poveiji ali na komanuo tiatoga, ki je nudelnik. Gorjo ludji ino vaena popotuikom, ako uista poveljuik ino krmilnik prav pri cisti panieti. Po dnevi i po noii morata umno i pogumno paziti. Prijatelj, ti tain Sepia; preudari, miso K take ^ononko t*mm j»odobdo wzwergm iloye*ty#^ofe Dopisi; V Gorid, 25, julija, — Po ievsifnib volitvah v de^olni zbor goriikl in po koafanib ilavnovtih pod-poi'uega druSrva, katerihao jo v dubu dofefcll in ve-selil vos narod aloveuaki na GeriSkcm,, daua :nam je piilika, da, aklopajofi dolgo vr*to prevar, so ie ookfat za trcnotek ozromo na dvo prikftsnt na volitvenom polji lotosnje pomladi. Prva je odurnt ter budi outa pomilovanja v naiih ynih; druga je raila, tolailvua in povzdiguje duha, ki jo ra^mliljuje. Da kdo v dosego arojib namenov, rocimo da svojomu mcXu pridobi glaiove, rabi razoo poraofiko, co so dopu&cooi, je umljivo; da pri torn avojera delu moi da ipominja tudi na osobno hvaleinoit, ki bi bila dolina njemu all njagovemu moiu, 10 mania tudi no mure grajati, dokler so drii natavnik raej. Ca pa kdo aahtova, da naj au hyalaLaos^ prav v tern po-kazu, da kdo zataji ivoje prepjicanje In glaiuje proti do bio opitemu proprioanju, inenimo, da sahteva prc-vi«o. In do kdo Suga, daboakrbol, da«utgorii oicbns akoda onemu, katcrl ie mu ni hotel udati, da bi po njog-ivi volji glaioval, rapnirao, da. je yjegovo 2uga» njo neopravioeno in uemoralno, naj sicir lisfira od kogar koli. In oe ae je kdo potegoval ta kako oaebo, na vidos ie preprifiama o korfatnoiti all potrobi tak« onebo, in se potneje boba, da mu je bilo la na tam leLe6e in da ga lc to veieli, da je pokacsl, kaj more, tueuimo, da ima taka politika nekoliko leoiiaoitl (samobvalo in sumozadovoljnoati) na eebi. In 6e sled* njio kdo koga opommja, naj so kateriosebi ne ustav* !j:t, ker drugace bi ae ona oseba nad ojim maifievala, in ce pri vsem tern dela ca tako osebo na vse pte-tego, zdi se, kakor da bi ta clovok od one oaebn kuj pncakoval, morda pomoci k casti, po kateri lirepeni. Take in enake prikazni so zdravemu cloveku na-sprotne ter se jin le toliko spominja, da jira fie en-kiat izrazi zanicevanje, katero zaaluiijo. Med raznimi neprijetnimi prikazoimi videli smo pa tudi tako, ki Sloveka razveaoljujejo ter potrjujejo v njem zaupanje na clovestva. Med take prikazni Stejimo vedenje bi^fiega poalonca gospoda Igaacija i posebe vaakegB 6Ioveka. Morju podobno je Clove-sko ftvljenja na zemlji. Koliko nevarnosti mu proti od raznih strani. Oesa je vsakemu potreba giede na svoje tako nezaneBljive razmere? PorecoS, najbolje bade na morje ne ae podajati. Pregovor laski pravi: Hvali morje, in drii oe zemlje. Po takem nacelu bi ae rib nikdar ne jedlo, poaebno morskih ne, ki bo tako raznovratne ino okuane. Bog je vender ribe v morju, kakor ptioe na nebu za iloveka vatvaril. Hib-cem jo pa treba ae na morje podati, da je lovijo ino ae tako preftve. Ino nal Goappd X K. aaj je tudi ae je te vritto. Ko je a drngiaaj vred spo&nal uevar-noat aitovacije,storit je moaki sklep, ki prca o nje-goti narodni xavednoati ia poirtovalnoati, ter ga je pri tej prtti iavriil. Skleail je, da odstopi od kandi-datura, ki na je bile ponajena, ia je to navzocim volilcem glasno nazaanit. Na to se glaeovi niso vec cepili in dr. Liajak je b.l izvoljen. €r. Kovaiicu pa gre fast, da je k teaia pnp&mogel s avojo odpovedjo, 8 katero je tprieal, da ma je viae narod in narodov.t koriat, ko oaebaa feat, ki nekaterim Ijulem glare nieia. GorSki Slaveae* naj a; aapomnijo ta rodoljubui tin g. Kovitiea, da bodo znali, kako ravnati ae, ko pride piilike. Slave neeebicnenui, peirtovalaemu moiu t V Gtrtei, dne 20. jalije. (Ueitelija kega drnitva glavni obeni ibor) je bii dne 18. t. m, v prostorik elovenakega oddelka deieloe kme-tijaku iole y Gorici. — Ydeleiba je bila pofoljna, take, da vaakdo g reseljem opawje lep droiUen na* predek. katerega tta tadi omenjala t avojih porofiilih predaeduik in tajoik. Predaednih g. T. Jug se s to* plimi beaedanti spominja prereselega, kakor tudi pre-ialoatnega dogodka r preljnbljeni rodovini rladajo-Lega Nj. Vel. naSega cesarja; namrefi atirideaetleaiee ceaarjeve iu amrti nadvojrode ceaarjevi6a Rudolf*. OraatTeniki vatanejo in f zkliknejo t apomin R2ivio" in nalava*. — Yzemat t znaoje tajnikovo, kakor tadi ugodno blagajnikoTO porocilo, preLit»jo ee imena atarih in sovih drnitvenikoY. Pri tern amo zapasili dvojet kar Telja omeoiti in aicer prtii reaelo vest, da ao priatopili naiemn druattu tadi gg. nditelji na c. kr. Tadnici v Goriei; dragifi pa naaprotno, da ae nditeljice ogibljejo nsiega drafitTa, kakor da bi iato ne delovalo tudi v njih koriat. To gotovo ni lepb, da so le tri gg. nelteljice ˇ drns^m. Te tri naj bodo oatalim v izgied in poanemo. Priiakajerao, da ae ˇ pribodojiL zanrada popravi. Vsi, kakor eden, moramo deiati t prospeh ioli in uSiteljatva! Kakor druga leta, tako ae je sklenilo tadi nost; modrega. pametuega postopanja je treba. Kdor [ aevarnost Hide, t. j. kdor brez pameti postopa, tisti I v nevarnosti pogine. Zato je pa dobrotljiri Bog nam I na prvo pod.iril Ind ino aicer na vseh nevaroih to-glib. Kdor ne pazi, pogine. Prat lac je peatet, raz- | svctljeoa po Kr. naukih, po vpljivu a?. Doha, ki za I vj-ako potrebo, na Taako pot poaebne darove pode- I ljuje. To ao mornarake avetilne na morju tega ne- I mirnega i ne^amega iiTljenjs. [ Ako pa kdo luft ogaane. ae poda tja, kjer ma I gut^YO nerarnosfi preti; n. pr. ko je dlovek vedoo | zejen, ino aicer ne po vodi, marred ie po mocnem I ˇiua brez Tode; ako van je tttno vino, bodiaia Todo I ali bres rode rm ni6; ako viajo etopnjo alkokolazah- I teva tisti tekccrai, kterej on prari Snaps; ako ne I prevdarja neTaraoati, ki mn preti, in ne gleda navi- | aoko svetilno (boijo aapored), in ne okrmi h.tro na I pravo pot, po kateri more edino priti r aavetje eaane I m recne srefie, — zabrede tako, da ae tezke veSreSi. Slisi se JSeato krat, ta je Sel na boben, uni je ) potel, tretji je aebe in celo druiino r najveojo airo- I mafitTo pripraTil; sopet od enega ae govore, da je sam sebe vanirti!, ali celo aebe i celo drazino omoril, I ker je s igro in pijanoevanjem we zapravtl. Pa kaj aem li jaz v stanu rse cuaue retsSine ino pognbe na- I fiteti, t ktere ae nezmemi pijanec ino poaebno Snop-aar telebi? Sodnije, jefie in zapori bi gotovo in za* I libog dojg koledar takih neavetnikov oanovati vtegnili. 1 To je vender ie vecinoma iaana poguba take atraati; j kar pa iz hje sledi, je gotovo atraaoejse. Jnniek ae od starega vola orati i voztti u6i. KakSni bodo otroci lakega oieta (faopsarja)? (Dalje pride). | I letbs poalali petieijo vtaokeaa delelnemu zbora za aboljianje gmotnega aetteljakfga atanja. fiavnarao pa j pobeaedabar. piaaaa: trkajtein ee vamodpre, prosiie I in ae van bo dalo „.. do%o vie trkamo, a nSeaa so I bila doelej poTseai zaprta- preaitt amo, a vedno zastonj. I No, upaoja ei«zte ie sgobili, da bi biie av. beaede [ pri anient veteel. eVi. zbora ob veljave pnaie, aurve^ I ponovQt amo tadi leto? stare prolujo..... Bode li kaj pomogla? DA Bog i naii gg. deJeloi poalaoci! Poleg I drazih manj vainih zadev sklenilo ae je vaeatranako I podpirati alovonskega rodoljuba g. Likarja, bgovca a 1 sokkimi potrebiLinaau in priporoiiti tadi drugim I nenavzoclai t5variieav da ga podpinij^ da ne obne-I mo'e pod tcio konkurence aaiib narodaik na-| tprotttikev> koji so te menda zarotiii ua:«tt Li-[ karja — Sloveaca. Pokaiiaw, da ae *ti MTed#ino I avoje alanevske kakor tudi narodne dottneetf. Todaj, I vsi k Likarja! I Kot zadnja toeka je bila volitev novega odbora. I v koji so izvoljeni tr*j * atttri in •!** nova o1bornik:i. I — Prihodnjoma zborova-tjn se je ddo&l prvi 6elrt«*k I oktobra tnesee* t. I. ˇ Goriei na slov. oddelka dez. I kmet. sole. Da alavno vodatvo iate iole rad'ivoljuo I prepaid i avoje proatore niseuia druirva, naj aprpjme I naio iakreno sanvalo. Politifini razgled. I PresveJli cesar Fran Josip I. pojdc v re- j snici mescca avgasta obiskat oem§kega cesarja I Viyelma v Qprolia, alt glsde dneva se ne uje-I majo poroSila razaih Mstov. I Na Ce§kem zmagujojo Starofiehi pri ozjih I volitvab v de2ehii zbor, pa zjako majlinimi vc-I iinarai. Nemci se ozjib voiitcv ne udelezujejo. I Ministri so zdaj veLinom ua hladu. 0 mi- I nistru Gavfu se pripoveduje, da je dobil odpust za §est tednov in da potem se rau podaljda za I nedoloden das, oziroma da prepasti svojo list-I nico ali portefeuille drugemu moiu. Vse do12i ministra Gavea, da js oa najve& pripotnogel Is svojira „Dislocationserlas5om-t gled6 srednjih I Sol, da so dobili MiadoCehi in drugi radikalci I tako n>o6 I De2elni predsednik v §lezijt postal je dr. I Jaeger, do zdaj Jf slu2bi pri ministerstvu na I Dunaji. Tudi o ccsarskem namestniku v Gradct, I baronn Klibccku, so listi pisalt, da pojdc v stal:;i I pokoj in da na njegovo mesto pride grof En- j I zensberg iz nautncga ministerstva; ali do zdaj j se ta vest ni se potrdila. | Dezelni predsednik vojvodfue kranjske, ba- j I ion Winkler, dobil je daljSi dopnst ter je sel | I na zrak na Gorenjsko. Srecna dezela. V Trstu I vodi namestnistvo jiamestnistveni podprcdsednik I vitez Binaldini in zdi se, da namestnik lie bo I tako hitroimenovan. Nckateri tnenijo, da provi-I zorij bo trpel, dokler ne koncajo dezelni zbori svojib zborovanj, drugi pa, dokler se ne izvr-1 §ijo dopolniinc volitve v mestnt zastop trzaSki, I ki bodo avgusta ali septembra. Policijski rav-natelj Piehler v Trstu dobil je dopnst, s kate-I rega se najbrze ne vrne veL. Istrski Italijani skrbijo, da svct govori o I njih. Hudo jib pede, da so doma&ui Hrvatt in Slovenci zmag&H z mnogimi kandidati za dezelni zbor In da imajo toliko poslancev v skapini I kraefckih obdin, namreC osem, tako da morcjo I voliti izmed sebe enega dezelncga odbor-I nika. Da bi to zapredili, sklenili so Talijanl, I kakor se sploh pi§e po iistth, da ovrzcjo pet I sIovansk:b volitev iz kme^kih ob6in, da potem I stiri italijanski poslanci iz kmedkih. obfiin izvo-[ iijo odbornika po svojem srei. Tndi za dezel-I nega glavarja v Istri gre Italijanom teiko. Badt [ bi imeli na tern mestu zagrizenega, dnsevno in telesno oneuoglega, 70 letuega stardka dr. Cam-pitelli-ja, po duha iz roda kneza Hobonlohe, drzavnega poslanea, kakor list: trdijo. Y ta liftmen je bil baje baron Pretis postal zdntvstve-nega svetovalca dr. Bobata-o, naj bi starega gospoda preiskal in izreke), ali je se za tako I imenitno mesto. Na Kranjskem je reliko lasanje med „Slo-I vencem" in „Slovenskim Narodom" ter med go-spodo, ki vzdrzaje ali pokriva ta lista. Razen j osebne mrziije, ikodozeljnosti in oholega pohlepa j lopniti nasprotnika. da bi ve5 ne vstal, je tezko I ppkazati^ kaj zene te politike v boj, dasi nosijo jako lepe in Castitljeve zastave pred scboj. Razen nacel, za katcra se baje bojajejo naii vrli junaki, naj bi imeli vedno tudi v s p e h in na-s 1 e d k e pred oSmi, kajti po teh se c^ni politika. Nasi bratje na juzuein Stajerskera dudovito aapredujejo. Yeze jib 6ista narodna ljubezen brez zaprek, izvirajoLih iz pohlepa po kaki slazbici in po casti; zato dosegnjejo re6i, ki jib delajo fastivredne v oceh prijatelja in ne-prijatelja. V obdinski zastop okolice celjske zmagali so v sknpini veleposestnikov po hudem boji z 48 glasovi proti 46. Y Celji so si pa astanovili hranilnico za juzno Stajersko po vz-gleda ve6jth branilnic iz prej§njib Casov. Po raznih krajih nase domovine ustavljajo delarci delo ter zahtevajo manj deia in veLjc pla&Io. Iz tega povoda bill so veliki neredi na Dunaji o velikonolnih praznikih, pozneje r Pragi, Brno, Steyeru in drugih mestih. Slednjii pri-druzili so se praznovalcem premogo-in rudokopi v Kladnem na Ceikem, v Miluzbergu, Seegrabnu in drugih krajih na Stajerskcm, zadnje dni pa v Trbovljah na juznem Stajerskein. Pravi izgredi in neredi so bili v Kladnem; dragod se je vr-$i!o vse bolj mirno in deluvci so se pogodili se svojimi gospodarji. Taka znamenja ka2ejo, da druzbin red, k a ker Sen je dandanes pri nas, po-trebnje premembe in poprav. Yeliko se je govorilo in pisalo zadnji te-den o sv, o6etu, da bi namre6 moral zapustiti Kim, ako se ne zboljfo njegov poloiaj. Itali-jansku vlada se modno boji, da bi papez Rim zapustil, ker Italija bi ne imola potem pri ev-ropskih vladah one milosti, katero ima zdaj prav radi papeza, ki prebiva v Kimu. Italijatiska policija varujc Yatikan (papezevo palaCo) no6 in dan, da bi vsaj vedela, kam pojde papez, ako bo moral res oditi. ItaliJAnska irredenta je itnela v Himu pd-seben odbor za Trst in Trident, ki je vodil v blaienem cevlji agitacijo proti zunanjim dria* vam za zdruzenje omenjenih mest z Italijo. Preteklo nedeljo je hotel oni odbor razobe.-rHl po vseh italijatukih mestih neke oklice, pisaile v irredentskem duhu; ali ministerski predsednik Crispi je to prepovedal ter razpustil odbor, ki prizadeva vladi tezave na zunaj, celo z itati-jansktmi zaveznicami. Italija oborozuje z veliko silo, kakor da bi morala uze jtitrc stopiti na bojno polje, po-sebno mornaricu pripravljujo in opravljajo no6 in dan. V Speciji, Livornu, v arsenalu beneSkem delajo celo po iioti pri elektri5ni lu5i. Pravijn, da se bojijo napada od IVaticije, a da v tent slticaji bi jim pomagala Nemdija. Tudi na Nemskem se razpravljajo bojna vpra§anja ter premi§ljujejo, ali bi bilo bolje koj napasti Francoze, ali pa 6akati se kako !cto. VojaSki velik.-tni so za to, da cas bi bil vojski ugoden; ali Bismark ni odprl se svojih ust, in najbrze jih tudi ne odpre tako hitro, kajti, ko se govori o vojski, je ne bo, ko potihnejo glasovi o nji, je bolj verjetna. Rnski car Aleksander obi&e nemskega cesarja Viljelma; vendur se ne snideta v Bero-iinu, kakor je bilo gororjenje, marved na bojui ladiji pri Kieln. Nekateri casniki razlagajo se-stanek na morji s tern, da rnski car se ne cuti varnega na suhem, posebno ne na zeleznicah. Srbski regent Risti6 je bolan in potrebuje daljicga pokoja, da si utrdi zdravlje. Tojemla-demu kraljestvu neprilicno, ker nima se stalnih in trdnih razmer. Kralj Milan je dosel v Bel-grad, kjer cstane nekaj Lasa. Francozi imajo se vedno z Boulangerjem opraviti, katcremu so obesili tozbo na vrat ter odrefcli ma pasivno volilno pravico, dokler ne bo resena njegova zadeva pred sodnijo. Doxna6e in razne vest! OSebne vesti. Franc Cegna^ c. k. visji kontrolor pri c. k. brsojavnein arada v Trstu, ter pisatelj in peanik alovenaki, atopil jc v atalni pokoj. — Henrik Stepao^icw Temoioo na Krasu dovrii) je atroge izpite % odliko ter bil promovirati na graskem vneu&HSc'i doktorjemprava. — Peter McdvesSek, nditelj v Opatjem Sclu, oatane na avojm scdanjem meatu. Pilip Abram, c.kr. viijega dezolnega sodiS8a sovctnik, naS rcjak, imrnovan je dvornim snvetiiikom ccs. kr. nnjviijega aodi&ea. Kakor naa nd eiw. atrant obhaja neka srSna tesnoba in plahost, ks«r izgubimo jz avoje Kiede lacega plemeoitega at-dcn velmoza, ob-daja nas od druge strani srdno veselje, da je tega nasega, kakor kremeo krepkega, veleuconcga rojaka dotetelo tako viaoko dostojanstvo, Rojeo na kisirm ssiem Krosu osfcil j« vse dni givenjs cvojega v ra-zoih uradoih svojih dinib najzvestejii sin slovenskeg» nsroda. Kot zaeasni eea. kr. drzavnega pravdnika na-mestnik piaidiral je ˇ Gurici proti vaem slovenskim obtozencem izkljucuo v slov. jeziku; pod ;ijim, kot c, kr. okr. sodnikoro v Tolminu cvetlaje »l»vouScina v vaeh ttrokah sodneg* po3lovaoja ; pod njim kakor natelnikoro c. kr. za mesto delegovanega okrojnega mestnega sodi*c:t v Trstu dobila je tudi aloveuaSina prtrodne avoje pra?ice; on je moz, ki je kakor personal™ referent pri o. kr. visjem uez. aodiici v Trstu pod deanieo Njeg. prevzv., c. kr. apelacijskega so-diSca predsedoika, g. dr. Josipa Dofaciaa utrl slo-vanscmi (alov. in hrvas&oi) zakonito pot r vaa pri-raoiska sodisca za vse stroke aodnega uredovaoja tako, da jo dan danes jodino un sfrankah lezece, ako in na koliko bote se poriuzevati domace Hvnje govorice. Ni ga c. kr. aodifica na Primorakem, ki bi o?melilo ao odbiti kako vlogo za to, ker je aeatav-Ijenjft v slovsnskem jeziku, ali pa reiiti jo nepre-klenno v drugem, ncgo v jeziku, v kiite-em jo epi-aana, Zarea lep vapeb! — Tacega .-.zor-moia izgubiti ni za naa lebka stvar in to tern mauje, ker mu do atojnega naalednika no znamo! Voroo pa prsv dobro, da nam bode on tudi v novem svojem cJnu pri o, kr. najviijom sodnem dvoru, kdor krvavo pogreiamo svojih d iglavtfkuv, to, kar nam jo bil do aedaj, in kli&mo mu za to trCnim prtzdravljanjem iu geatita* njem k najdoatojocjiemu vzvilenju iz dim urea: Slavui sin slovonski! ohrani Vaa Bog zrtruvo in krepke in Ciie tudi v novoj viaokej ViiSej dolz* noati na rcnoga in mnogaja lota! flEt|u. Na grob Viktorja Dolenca prihitelo jo v nedetjo teliko 6tevilo 6lanov „delal. podpornega dmitva" in drugih rodoljubov Trzaikih, da praznuj^o diugo objetnico #mrti naioga voditeljc. Ko se je bila gnnolica zbrala okrog tifmega spomenika, apregovoril jo g & i v i e ter un kratko omenil pokojnikovo de-lor«iije. H k viakemu znano. Dve Jeti lezi ule pod Komljo veltzaaluzeni moz, ki je toliko atoril za nn§ diiavi edno zvosti narod, ter • tern noizmerno vc6 pripomogol k utrjenju avatrijako idejo v Tratu ncgo oni, ki ao f to poklicnni, a nam ovaleloim nj ego vim coatiicem La ni dovoljeno postaviti akromen napis na njegov spomenik. Bela neuia ploBca na Dolen6evora grobu nam pristno alikn naS poloittj. Hudo naa priti-akajo od vseb strani, ue ILati. Po svoji donarn'fiarici, blagor. Mariji Kanclor. smo nam rec prt-jeli tudi danes znatno avoto 110 gld. Ob tern vzgledapolnem — morda celo avarilapolnem donesku, domorpdkinj „v dezoli lajakomili" iskreno posdravlja naia di nzba vae one pozrtvujoc • se alovenoke hfiere, kojim jt> blaga usoda dala glodati v Serine vvaIove liftdro — Valove te y«leno-m6dit»,;; vae one z sicajne zeue in dakleta pozdravljamo, ki ao si na prapcr avojega ziv»M>ja napianlo priaeg.): wln zadaji glaai ti mi b6jo; — Bag fcivaj domovino m6j.j t* BSI * Radodami doueski gorifikiienski podruinici druzbe bv. Cirila in Metoda: Neimenovani dobrotnfki y okolici Bv. Lucije 9 gl., po podruzuifoi povorjeuici ci. g. J. Kovaci6, Nelmenovuua dobrotnica pri 8v, Roku 1 g]., po 6. g. M. Kanoler. Goapodje: J. Li5en 1 gl., B. P. 1 gl., J. Noraeo 20 kr., J. KraAovec 20 kr.; po podruzoiiJui |.overj«nJoi 6, g. A.. ?oniz v Kibonuprgu. Hvala presiLna yaoin dob'ofcnikom! Vabilo k rednemu uHnema zboru podrtznice Ajdovske si okolico, koji bode dne 28. t. rn. v uedeljo v prostorihdelolekegapodpornega druL-tva o b 4. uri popoldne, ker je na dnevnem redu volitev uovega na^elniatva tar porofiilo o delovanji drufitva, priiakujemo najobilnejSe udelezbe. Priatop imajo udje i prijatelji in somiSljeniki druttva. ODBOB. Ogonj matal je v t«rek zveLer v itaeuni in krojadnici g. Martina l?overaja na Travoiku. Gasiloi ao bili kmalu pri rokah in bo omejili ogenj, vendar gkode je ved tisofi goldinarjsv. Strela je ubila v Lodniku kmota in dva vola, ki so bill v nevibti na proitem. V Gorici je pa ire-S«5iIo v vrt deicslnega zavoda za glubonome. Z vrta iko6ih, jo hitrih nog v prvo nadatropjo ter obesila ac na Mm InSnoga telegrula, Po aobah ni veliko iakala, bodnike je pa ¦roCinom prehodila ter puatila za aeboj •lodi v zraku in na potrganlb b xojavnib iioah. OtroSki vrti v Gorici, v Podgori in v Pevml •o 8d zaprli v aredi toko6ega meaeca in ae odprejo apet 1. aeptembra t. I, Za otroika vrta v Pevmi in v Podgori nabral je Stefan Makuc pri iborovanii HSlov. joza" 8 gld. Hvala. Veteranska godba goriaka lepo napreduje in nadcjnmo ae, da prihodnjo zimo bo mogla ustrczati raznim potrebam nagik druStov. Zdnj zabeja vsako aoboto v Panovoe, kjer imajo 6astoiki tukaj&nje posadke avoje veselice. Yaje veteransko godbe niso vefi pri K., ampak v paiaci grofa Attemsa na Kornji. Dne 18. avgusta bo svirala pri cesaraki alavnoati v Podgori. Sliaimo, da tudi nasi dezelani jo radi kliCejo, ko jo potrebujejo. Tako je prav. NekO slavnost nameravalo jo goriako itali-janako podporuo druitvo due 4. avgusta v K. vrtu. Vsled razmer, katere j» opisovato in dokazovalo me-stno staraamstvo o ptiliki naae aioveanoati, moralo je slavtio c. k. okrajno glavaratvo prepovedati sveSanoat, pri kateri bi bila iinela aodclovati tudi goriska ^Ginnaatica". Kar kdo seje, to tudi zauj?. V Divado napravijo dne 4. avgusta razna alovenaka druStva a Kranjakega in Primorskega islet, ki obetava, da bo jako lep. Pri teaclici na veier bodo peli ia/.ui pevaki zbori poaamio in akupno in bo torej mogode primorjati, kako se poje v tern ait ociem kraji alovenske domovine. Povod izletu dali so Ijubljaoski sokoii, ki ob scejo v obilnem Stevilu svoje primorake brato in somisljcniko. Gorizia 22 lulgio 1889. Ancora letara verta per Ija Sozha. Dunque semo stadi a Vitna ma non xe cuaai bella come Udine e Ministro ga rhpondesto obo pa-lagraf 14 xe anea par i slavi e non aolo par taliani e per ehi g.i voja di zhapar Mute oo oaaca piova in montagna xe ben i pulizai a Gorizia. Si vede che gavemo doveato andur anca a Boma, Co aemo stadi la, xe vogoudo subito incontro un Zizeron che deve easer parente di quel Zizcron che una volta par antigo menava posta di Tulmin dove Dante gaveva scritorio por la di via Comedia, — e per trovar Itnbriagani el oh ga menado ne! circul „Doberdan". — Queato Doberdan gaveva la mart di Sampas e una sua zia Peplm giera cog* dalle vezhe Vogel a Peg, —'* e la deve saver ben che il chcul Boberdmi xo una sodeta per dirito di onto di copar altro omo. La gavemo trove&to Imbriagani che con-tava storie di Mikez e Jakes di Trieste a acolari, di unkerzotita e aemo stadi rizevudi come fradei e so- Volevimo cominziar oontar anca noi la storia della benedizion di bandiera slava ma Imbriagam ga, eubito rbto a noi el fil del discorao parche i aaveva za tuto benon come xe stampado in tal Kurier, el ne ga dito che la xe finida con le tarpdante in ca-mem Jmsa parche il Krispin ga minaziado di sm&jar tutte !o soziela iredente so no i sara ziti per amor di Triento e Trieste^ e la no i scherza col pdagraf. Ansi Imbriagani gaveva voja di venir con no-jalti i a Gorieia per cambiar fiati ma Cavaloti gLz ga dito pes aperienza che no xe afari parche la pulizia lu metaria aul confin prima cbe gavesse naieato nostra aria. Co ga sentido quests, el ne ga saludado e ga mauda aaludar tut: uuei cho oiede in lui, e sora tuti mo, la ponton fcminil del Kwier e cuasl sumo audadi col Zizeron intoraion per Roma a guardar tuto quelo Kiitiantiohita aoticalia sintramai *\i\ monte Cieorta. Ynluvimo guardar ano* el monumento di quel Oapuzin ehe xe stado bruseito una volta per la II* bnrta di bestemiar, ma non savcvimo come le zhsma e in qua! contrada cbe hi ga meteBtn, Gavvmo In-veze inoontrado ul Sior Ascoli che xe vanssdo Sit-mitator in cnmara nlta e ghi gavemo coqtado cbe in sua eontrada xu za squaai tuti cristiani batezadi — el ga rispondeato ehe nou ghe iroporta un Ago -che i pol anca tbegamr zo il $uo nome adsno ohe se ga piantado lb Sior D,r TonMi con oaia gover-nrtda di novo e oho non se pol piu serar eontrada CQlKlostri, Anea il Toni ehe xe acampeoto dalle prison dl Gorizia gavemo inconttado, ma el ga voltit canton eo el ne ga visto, sne par che el gaveva brrtghame blecade. Dopo gavemo parlado oon quel proftuor oo* inunal che xe efutnado nnno scnrso. Lui no ge pro-gado di domandar quti padri di familgia cbe sotto-sorivono articuli del Dipatentt e sul folgio di Go* ritia so i xo contenti che tornora lui iudrlo a Goriiia come maestro di scola oomumi invm di Jaoobi parche lui non mete zhodo in tela bandiera slovena e non xe Preiidonte dai Veteran!. Iuaonia semo qua e no gavemo fato gnento tte> qua ne a Vitna ni a Soma, No xe altro one meter ul cor in paio e tornur in huttga far boil col PrijaUl peite torn —- peitc noter. La saludo o non volgio piu saver di petition. Mia mere ga raion. Mlchele SMeinb. Zalivala. Podpisano prcdsedniStvo se najuljudneje za-hvaljuje gospodu Josipu Rcbeku v Ljubljani, Francovo Nabrezje «t. 13, za krasno veliko fo-tografijo, predstavljajoCo slovesni trenotek, ko so je odkril Vodnikov spomenik dne 30. junija t. 1. v Ljubljani, podarjeno z lepira okvirom in steklom vred podpisanemu druStvu. Y Gorici, 25. julija 1889. „SIov. bralnega in podpornega druStva v Gorici" aiaou & Vekoelgvu Lcgatu iz Celovca poelela trojica ] rele aace d» Cavaloti eke giera W POSLANO. Podptssni si iteje v aveto doliuost, da se jav* nim potom prav iskreno z dial, proti neprijetni sapi, —..-----i- -v-----^ aeawrojdalnim teiaraii gltitaiBin boleanim ' * Steldenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q, B. Pontoni v Gorici. po isti ceni kot y ^jabljani, prodaja t Gorici v Semeiiiskiji ulicah St. 10. Hitra in gotova pomod inMtaiite^iiiJiiiasleitiii Hajboljai ia najdelaram pripoawoek aa Tcdriaraaje xdraTja, «a F^eeaje ia » eista aoker, kakor ladi 5w^ in xa posptStvanje dobra«a prebavljaaja je aie povsed okranjeaje znaai io priljebljeai „dr. Rosa-e aivUeaski baizan4'. IzJelan ix BajboljsiH x.imvilBih zeliw" jufco akrbne, ¦piiTa. dabro pri rseh teUmh t prebaxljaaji, wlaad ari aiabtia teke, ieledfaeai kt&, k»I«« vzbahofaejt, krvaaai natoka, h^meroji *ab irJL Valed te aroje preix-vrmae deUtnosti je p wt»l le-ta balxam getero ia atrjeao Q. dfko deattt^e zdta*ib». Velika steklemca stanc 1 0d^ mala 50 kr. Tisot% priaaalaib pi*»ia j« «» raipelago. 3VARILO' Da «e izogn^ pre?art, *ptr*mw)»m i*t te je #»a*a stekleiiea dr. Roaa-e bafxame. adiaa !e po eteai wa-itno jirirejenega, v woder kartoa xa«ita ia da ima naatrani »ap*i MDr. Rw»-e xdnmlai balxaat w le-kame „pri trutm or!n" 1». Fragaerja, Praga 205-3, t nemStfni, **e«Si«i. awdjarMini in fraaeoSCini, ter da na procelji ima n»t:*uje».o m«jo xakoailo zavaroraoo Pravi dr. Rosa-e zivJjenski balzam deM ae ww> t g'avins; zalogi L PRAGNER-ja, Ickarna wpri crncin orlit1*, Praga, st. 205-3. V Oorici prilekaiiib: t\ CBlSTOFOLETTf, A. pi. GIKOirCOM, R. KCRNER, J. K. PONTONI Vae vefije lekarae v Avatro-Ogcrskej imajo zalogo tega zivljenskega. balzama. Tata bo tadi dobi n tiaogi xahvuluih pisem priznano: Pragk* daaaacc aaazilo aoper bnle, ranc iu vnetjc vsakc vrste. Rabi «e, Se ae xenmn prsa unamejo, zapirafo ah sfnlijo koatrakawtotarlijaio; pri otekiiaab rsake vw»e; pri erru * pwtu in pri zanohmicj ,• cc »i kdo roko oli nogo z»He; pri morakej wrtvi k«^ti, xoper revmati'aa oiekline, kronU'no nnotje v kolcnih, rukak in lofijih, xoper odprte rane na nogali in »» vackem dela tcleta sploh, pri tratnei oteklini. Vrte bulft, otoklinw in utnJine ozdravt v kratkftn; Ze se gnoji, ixvle^e ven ve» |fnoj ter v krotkem f)7..Jmvi, V ftkatllieah po 2& in 35 kr. SVARILO! Kor 89 Fraiko univer/aino maziio od reS stmntj pt»n»r»-jn, opozRrjnin, da gn le \az pra-Tilno zdefejem, Pn'stno jo. «a-mo, 2e imajo rumene Sk»t-ljice, t kaeerTh je mazito, naiik, kako je rabitif na ru-deLem papirji, tiskan r detotih jezikih, in ce so zarite ˇ svetlomoder kartoa, ki ima natianjeno varstveno znamko. Dolvant 99 nhft SkuSeno in po mnozib poskusih JialailiE M luiVt kot najzancsljtrejSe sredstro znn-no, odstrani naglnhost, in po njem so dobi popolno ze zgobljen sluh. t steklenica 1 gld. Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih be«edi, da se dokaže njihova čudovita moč. (je se le rabijo nekoliko dni, olajiajo in preženejo prav kmutn najtrdovratuise »¦ todfiie bolesti. Prav »vratno vatrezKJo zoper hemorojde, proti boleznim na Jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnik nadleinostib, zoper beli tok, božjaat, zoper bitje mre* ter čistijo pokvarjeno kri. Onee ne pregnjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in poSiliatve pa edino v lekar-itici Crlstofoletti v Gorici, v Trstu r lekarni C. Zanettt in GhB. Rovi« in v lekarni Alla Ma-donna v Eomrinn. Ena steklenica stan« 80 novcev. V 7SBH TRAFIKAH. Uiavaa zaioga za Arstro-O^rako: OTTO KANITZ & Com, I. Sioss im Buarael, Onnaj. lzd«7atelj ia o^ovorw nredflik: M Lekarna Trnk6czy, zraven rotovia v Ljubljani ua Tcllkem Meitueai trgu, priporoSa tukaj popisana najboljia in aveLa rdra> ˇila. 251 ga dneva, da bi ae projoii pismcnih zabral o nasib Izborno Bkusenih doinatth zdravilih, Lekarn Triik6czy-jcve tvrdki* jo pet, in ulcer; Tfo Dunaji Vi» Ktor pi. Tvakbczv, V, Hiindathurmatraafte 1 in (tudi kemtoiA tovarna>; dr. Oton pi. Trnk6o2V 111., Ka-deckyplatis 17 in JtUiua pi. Trnk6o»y, VII,, Josef-»tadtor»tr. 3'>. V Oradci (na St»jerskc»m) Vcndelin pi. Trnb6cay. V ijobijani Ubald pi. Trnk6o*y. P. n. obcinstvo so prosi, ako mu je na tern leiet'e, da apodaj navodona zdrnvila m prvo posio dobi, da nailer tuko ie naprnri: Lekaraa Trnkdcay poleg rotovaa v Idtrtrtjaiu: Marijaceljske kapljice za zelodee, katerim «e inm na tiwfo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo uvr-Ktcn v»peb pri voeh bolozjiik v zelodim in to nepn-ko*ljiv<> sredukvo zopor: iliaujkauje alastl pri jedi, slab Zelodee, nrak, vet rove, kollko, zlate-nleo, bljuvouji', glavobftl, krL v ielodcu, bitje area, zabaSanje, gliste, bolezni na vramci, na Jatrib In zoper zlato alto. 1 uteklenicu veija :'(> kr., 1 tucat 2 gl., 5 lucatov namo 8 gl. Svarilo! Opoznrjamn, da so tifto iatinite ma* rijaceljhke kupljice dobiv;.. haiho v lekarni Trn-kociy-ja zraven rotovza tu volikero Aicatnem trgu r Ljabljani. bet npir tr^jj (tW], je oilloruo nrtjboljSn zdruvilo xoper proti»t tnr rermatizem, trganje po m!ib, bolocino v krizi ter zivcih, otoklino, otrpnelo ude in kite itd, malo f«8tt «'« «e rabi, p» mine popolnem tr-gfljije, knr dokazuje obilno zuUvtil. Zahtova ntj »e samo «cvrt zoper trgunje po dr Ma-liPu» z zravon «tojeCtm znainoi'ijetn. 1 otekl. 50 kr. *uc;it 4 s|. 50 kr. j Co ni tut stoklonifi zraven stojefega, znamenja, ni pruvi cvot in gn procej naznj vrtiife, FlaimsKi ziscil sin kramsXi, za odrasle in otroke, je nniboljai zoper kaSelj, hri-pavoat, vratobot, jetiko, prane in pljufino boloCine ; I ¦tekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Santo ta sirop zn 56 kr. je prari.____ WtT Krifcistilne krogljice *&§ ne amelo bi se v nijedn.-m gospodinjstvu pogrraati in so ae ze tis.iCkrat sijajno osvodo'-ile pri zabanenji ilovei'cega telo«n, glavoboltt, olrpneuih udiii, sknifiiem ielodcu, jetroth in obintnic bole/.n>h, vftkatljah a '21 kr., jedea i-ivoj s c Skatij&tni 1 gld. 5 kr. RazpoSiljara ae 9 poSto najmanj jeden zavoj. ML* ZdraVila za zivino. ^H Stupa za Zivino. Ta prair dobr.i ft'upa poMiaja najboljo pri vaob boleznth krav, konj in nra&i&ev. Kosje varuje ta Sfupa trganja po irevib, bezgark, vseh nalez-Ijivih kttznih bolez-nij, k.hlja, pljufnih io -vratbih holeznij ter odpravtja vse gltste, tudi wdrzuje konjo de-bele, okrogle ia akrene. Krare do be mnogo dobrega mleka. Zam«>tek z rabilnim navodom vred relja le 50 kr.t 5 zamoikoT z rabilnim narodom sanio 2 gld. Cvet xa k«nje. ^NTcjboljSe m%zilo za ko-nie, pontaga pri pre-teau iil, otekanji ko-len, kapitnih boles. nib, otrpnenjl v bo* ku, v krizi itd., ote-kauji nog, mehurjlb na fiogab. iaviajertji, tiSdanji od sedla in oprave, pri sssiei itd. s kratka pri vsea vna-njib boleznib in bi- baa. Steklenica z rabilnim nutodom vred Btene ie 1 gt, 5 stekl. z rabilnim nayodom vred samo 4 gl. Svarilo! NaSi izdelki so prtstni, zanesljivi in za- jamcent, le imajo ime Trakoczy in nsio rarstveno znamko. Zoper ponarejanje istfh se sodnijaki j.ostopa. Vaa ta nagteta 2dtavila se samo prara dobijo Trakocsj-ja t Ljnbljani mm rotoTat se vsak dan s posto razpoSiljajo. flilaryauska tigkaroii y Gorici. jeruzalemski balzam Mašite knjige Planinski zeli shod Kranjski,