KAT0L1SK CERKVEN LIST. Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 eld. «jO kr., za pol k-ta 2 ffid. 4'» kr.. za e pripomočkov, ki nam jih deli: bodimo skerbni za svojo prihodnjo srečo ter dajmo seji voditi in sprav ljati v našo pravo domovino v blaženi večnosti! M. K. iz življenja iTEnvrieiJa To man a. ''Dalje in konec.) XVI. Napovedana rešitev iz zapora. Avstrijski poslanec se je med tem časom prizadeval, da bi od vlade za nas dobil kako hišo, da bi mogli vsi skup stanovati, pa ni se mu posrečilo, dobil je vedno odgovor, da se vlada boji novega upora. Nazadnje je nas neiuŠke jezuite sam v svojo palačo vzel in nam dobro stregel. Preskerbel nam je tudi čednejši obleko in skoraj vsaki dan nas je popraševal, če se nam kaka reč pogreša, kei ni hotel, da bi kdo na Dunaju kaj čez-nj govoril. Teh stroškov ni plačeval iz lastnega žepa, imel je naročeno od svoje vlade. Vendar se mu mora čast dati, da je prav po keršansko z nami ravnal, in za to ljubezen mu bomo vedno hvaležni. V začetku jaz te dobrote nisem vžival, ker sem gospodu Kastru besedo dal, da bom njegove otroke pod-učeval, on pa me je tri mesce pustil v ječi čakati. Podal sem se toraj sam na pot v Lisabon, da z gospodom govorim, kajti zvedil sem za gotovo, da je po opravkih v mesto prišel. Prejel sem pa med potom pismo od svojega tovarša, ki je že dalj časa imel pri cesarskem poslancu preskerbovanje, pismo, da gospod Kastro bo malo tega 8polnil, kar mi je obljubil, naj tedaj o pravem času gledam, da na Nemško odrinem, ker tudi tam bi lahko otroke podučeval, ako bi bilo potrebno. Na to sporočilo nisem šel k gospodu Kastru, ampak k cesarskemu poslancu, proseč ga, naj za me pri portugalskem dvoru prosi, da morem z drugimi odriniti v svojo domačijo. Spoznal sem, da poslancu ni bilo všeč, ker se nisem ob enem z druzimi pri njem oglasil, dal mi je toraj kratek odgovor: „Ni mi pristojno samo za enega toliko potov imet-, glejte tedaj sami, kako proč pridete." Serčen sem se sam podal k pervemu ministru Pontu de Lima, dobil sem zaslišanje in ustmeno zagotovljcnje, prejel sem pa tudi pismeno. Dobil sem še zagotovilnico, da zadobim vse druge reci, ktere so prejeli nemški jezuiti. Pri slovesu djal mi je častnik: „Pojdite le v domovino, dobro se imejte, pa molite za nas. Ne mislite pa preslabo o P-rtugalcih, o Pcmbalu pa kakor je drago, čez-nj se že smete pritožiti." Ko sem se še z gospodom Kastrom pobotal, vernil sem se vesel k cesarskemu poslancu, in po izverstnem kosilu poda! sem se že pozno peš proti ječi nazaj. Vse to sem opravil en dan. Ker se mi ie vse tako po sreči izšlo, sem lahko na ves trud pozabil. Dva ali tri dni potem, bilo je 10. julija, pi.šel je človek s čoluičem po me. Svoje reči iuiel s m že v.»e pripravljene, poslov. 1 sem se hitro pri poveljniku pri druzih častnikih.....'bjel sera svojih osemnajst so- bratov, ki so zavoljo pomanjkanja potrebnega premoženja še ostati morali, ter sem se odpeljal v Lnubon, kjer so me pridružili drugim nemškim jezuitom v po-slancevi palači. XVII. Resniena prostost. Potovanje iz Lisabuna do Genove, Dunaja in Boeena. Poslanec je najel za dvanajst jezuitov dansko barko. Med jezuiti bilo je sedem Nemcev — trije so se pri drugi priliki v Kolin odpeljali — in pet Lahov, za ktere se je papežev poslanec zelč pečal. Naša barka, ki je bila na Laško namenjena, ni imela druzega vozila, kakor nas in naše blago. Poslanec je plačal poveljniku barke za vožnjo, nam pa je dal še za potovanje po suhem in vsakemu popotni list in priporočilno pismo knezu Kav-nicu. Poslal nam je še na barko mesa, kruha in vina. 18. julija 1777 smo se podali na pot, peljaje se memo terdnjave sv. Julijana rekli smo še enkrat „z Bogom!" hiši, v kteri smo šestnajst let tako žalostno stanovanje imeli in toliko hudega skusili. Osemnajst dni smo se do Genove vozili, vreme smo imeli vedno vgodno, le vročina bila je strašna in p. stali smo černi kakor zamorci. Dobro je bilo, da nas ni kaka afrikanska roparska barka zasačila, drugač bi bili iz šestnajstletne prišli v vedno ječo. Naša barka ni bila prav nič oborožena, toraj ne bi bili mogli napada odbiti. Dobrotljivi Bog nas je na tej poti velike nevarnosti obvaroval. Naš kermilar se je zmotil in mislil, da smo še daleč od suhega. Peljali smo se toraj dalje in po noči gremo tik ot-ka Sardinije med dvema robovoma srečno naprej. Za las skoraj in zadeli bi bili ob robova ali pa se r,a slonili na pešnate klopi in nesreča je bila gotova. Spali smo vsi iu spijoči bi se bili potopili na dno morja. Kermiiar nam je ob zori pripovedoval srečni izid in veliko nevarnost, v kteri smo s- nahajali. Približali smo se konečno Genoveški zemlji. Stalo nas je pa še veliko truda, da smo barko v zavetišče spravili. Dobro četert ure od zavetnika nas je zapustil veter in nismo mogli ne naprej ne nazaj. Ljudje iz zavetnika so vendar našo nevarnost zapazili in prišli so v majhnih čolnih in nas v zavetnik spravili. Rekli so, da se barki ne di drugače pomagati, kakor da jo z verigami v luko potegnemo. To smo storili in kar nas je bilo jezuitov, akoravno slabi, pomagali smo in delo dokončali, ko se je ravno noč delala. Prekrasno mesto je bilo že razsvitljeno in ni moč njegove krasote dostojno popisati. Drugi dan je prišla zdravniška komisija nas preiskovat, če smo zdravi, in spustili so nas na suho. Pri mestnih vratih so pregledali naše blago, in ko smo poveljniku nekaj v roke stisnili, dal nam je nazaj, rekoč: „Dobro previdim, da ste gospodje sami potrebni, le sprivite." Genoveški jezuiti so nas predstavili nadškofu in dal nam je pismeno dovoljenje za maševanje. Nadškof nas je izpraševal, ec smo bili v šestnajstletni ječi kterikrat zaslišani, in ko smo odgovorili, da ne, je rekel: „Tako djai.je je nečloveško in neslišano". V Genovi smo prodali skoraj vse reči, ktere smo prinesli seb »j iz Lisa-bona, tudi postelje ktere so nam na morji dobro služile. Tli sem našel dva iezuita, s kterima sem v Rimu v nov;cijatu bival. Povabila bi me bila rada na kosilo, pa ni bilo varne, ker v velic h mestih so zelč pazili na odpravljene jezuite, in ako so trije ali štirje skup bili, kar naglo so jih sumil . Čez štiri dni podalo se nas je šest jezuitov v Milan. Poprej smo se še z vsemi drugimi poslovili. V Paviji sem si pri izstopu iz voza levo nogo poškodoval, in to bolečino še zdaj po malem čutim. V Milanu smo ogledovali to prekrasno mesto in obiskalo nas je več jezuitov, med njimi tudi Spanjci, ki so nam veliko povedati vediii o svoji osodi. Pa tudi mi smo jim grenko popisovali ošodo šestnajstletne ječe. Od tod smo se napotili na Dunaj. Od štirnajstega^ avgusta do 3^ septembra vozili smo se do Dunaja. Cez Kranjsko, Stajarsko iu Avstrijsko bile so težavne in nevarne pota. Na Dunaj do-spevši ostali smo pri „Zlatem jagnjetu". Drugi dan smo skušali pozvediti, kako naj napravimo, da naglo dobimo zaslišanje pri njenem veličanstvu. Imeli smo sicer priporočilna pisma od avstrijskega poslanca do Kavnica, pa kneza tisti čas ravno na Dunaju ni bilo; bil je v Laksenbur^u. Svetovali so nam toraj, naj se oglasimo pri pervem skrivnem tajniku, baronu Pihlerju. Ta gospod nas je prav milostljivo sprejel in rekel, naj sostavimo spomenico na njeno veličastvo, ktero bo že on oddal. Ker smo pa že trideset let živeli zunaj Nemčije, pozabili smo skoraj zelč uemško govoriti, še bolj pa pisati. Treba je toraj bilo, da nam je spomenico sostavil dober prijatelj. Baron Pibler jo je izročil njenemu veličanstvu, in 11. septembra smo bili zaslišani. Lahko si vsak misli, kako veliko veselje smo občutili, ko smo zvedili, da nam je tako kmalo mogoče pred njeno veličanstvo priti. Odločeni dan smo najeli voz in se v Senbrun peljali. Sprejel nas je o. Richter, spovednik cesaričine Marije Ane, prav prijazno in peljal v svojo sobo. Ko nas je dvorna gospd naznanila pri cesarici; prišla nam je sama naproti. Ko smo ji roke poljubili in povedali svoje prošnje, spregovorila je sama kakor dobra mati z nami in se mudila pol ure po raznih rečeh prašaje. Dala je vsakemu prosto si prihodnjo stanovanje in bivanje odmeniti. Jaz sem si izvolil Bočen, in priterdila mi je. Hoteli smo tudi portugalskega poslanca obiskati, pa ni nam dovolii. Po zaslišanji pri cesarici dovolila nam je tudi ce*.iriČina Marija Ana zaslišanje. Roko poljubiti je le našemu bratu dovolila, nam duhovnom pa iz spoštovanja ne. P<» obéh zaslišanjih pel|al nas je o. Richter v svojo sobo; po dolgem razgovoru peljal nas je v krasno dvorano in pogostil z dobrim vinom in z dobro jedjo. To je bil za nas res tolažljiv in vesel dan. O. Richter je ukazal, naj nas v dvornem vozu na Dunaj peljejo. Tiste štiri mesce, kar smo bili na Dunaju, bili smo velikokrat pri razni gospódi povabljeni. Nekteri so nas vabili, da so nas vidili; drugi, da smo jim prestane težave popisovali : slišali smo pa tudi mi veliko novega pri takih gostijah. Težko smo se v nemškem jeziku dobro izražali, to pa je bilo ljudém všeč, posebno ženskam, da so se smijale. Mize so bile vselej tako obdarovane, da sem se zarad oslabljenega želodca bolezni bal. Želel sem pa priti v priljubljeno mesto Bočen, kjer sem pred 33 leti filozofije se učil. Upal sem tam še svoje stare prijatle najti in z njimi stare dni preživeti. Ko sem od njenega veličanstva odmenjenih sto goldinarjev za pot prejel, odrinil sem z Dunaja 2. oktobra in sem 12. ravno tistega mesca srečno prišel v Bočen. Tukaj toraj živim že deset !ét min o in zadovoljno in nezaslužnega me vsak spoštuje. Kad bi z duhovnimi opravili dušam kaj pomagal, pa šest in šestdeset lét starosti, slabe oči, tesnopersnost in slab • M^ne moči mi ne dopuščajo, ob enem pa me tudi < pravičujej-., ker kar ni moč, to se od nikogar tirjati ne more. Pri fini strežnih pri «r. nut*i. (Dalje.) Pustimo pa zdaj naše mašne strežnike in ozrimo se zopet na Abulhair-a. Naj je bil ta mladeneč doma v hiši ali je svojega gospoda učenika spremljal k bolnikom, ali kamor °si bodi, — povsod ga je vse na Boga spominjalo, kar koli je vidil ali slišal. Spremljal je misijonarja večkrat v bližnje kraje, v Temeh, Kirman in drugam. O tacih prilikah je z niim imel pobožne pogovore o svetih rečeh, ali je molil z njim psalme, ali so polja, cvetice, tiči, solnce dajali priliko k premišljevanju božje previdnosti. Celó arabci in roa-meluki, ki kamele vodijo ali gonijo in so silo divjaški in ob enem neverni in krivoverni, so bili omečeni in so mu bili vdani, ko so njegovo pohlevno obnašanje vidili. Posebno spoštljivo in bogoljubr.o pa se je obnašal spremljaje mašnika, kadar je nesel sveto Popotnico k bolnikom, ki so prebivali po veliko milj daleč ob Nilu. Tekel je nekoliko naprej, da je čolnarje spodobno na to pripravil in podučil. Pod na ladiji je nastlal z zelenjem, zadnji del je okinčal z lovorikami, po sprednjem delu je nastavil dolgih palmovih vej. Tako je mašnika spremljal z naklonjeno glavo, z neizrečenim spoštovanjem in svetim strahom. Ko sta s čolnom dospela do zadevnega kraja, je v pervo globoko nagnjen na zemljo pokleknil in je ponižno molil Jezusa v Najsvetejšem. Vse stvari je vabil, naj Stvarnika v podobi kruha ponižno molijo. Obernjen k Nilovim valovom je govoril: „Veselite se, ker nosite svojega Stvarnika, pojte vode hvalo Gospodu!" Ako je vidil včasi, da je povodnji konj iz globočine valov glavo pomolil, aíi ce je zadel krokodila spečega na peščenih kupih, je vesel in na glas zaklical: „Dvignite se, dvignite se! Pojte hvalo Gospodu vi ribe, in vse, kar se giblje v vodah, naj hvali Gospoda! ' K ♦ hvali Gospodovi je povabil tudi tiče, ki so letali pod nebom. Potem je ves zbran v mislih, časteč sv. Rešnje Telo, nepremakljivo gledal k mašniku na persi, ki je v sreberni posodi nesel sv. Hostijo. Kadar pa sta na določeni kraj dohajala in iz ladije odrivala, bi bil pač rad vsim ondotnim prebivavcem na glas klical in oznauoval, da je Bog med njimi v podobi belega kruha. Ako je srečal turkov, beduinov in berberinov ibarabra). ga je rudeče spreletovalo, kri mu kipela, ter je prosil Jezusa, naj s pers mašnikovih pošlje žarek svoje neskončne lepote in razsvetli temote teh nejevernikov. — Učite se cerkveniki in strežniki pri sv. maši lepih občutkov od tega mladenča. O koliko milosti in zasluženj zaveržejo mnogi inašni strežniki iu cerkveniki, ker 91 ne obračajo v svojo korist studencev dobrot, pri kterih se neprenehoma nahajajo! ¡Slepota Egipčanov, ki Jezusa še niso poznali, je silno terpinčila dušo tega mladenča, in to ne samo takrat, ko sta bolnike previdovala, ampak neprenehoma. Tako tudi vsak občutni verni katoličan ima veliko moliti in zdihovati za razsvitljenje slepega človeštva. Zato je tudi toliko lepih in primernih bratovšin: družniki Jezusovega presv. Serca molijo zlasti za lastno posvečevali je udov; Marijinega Serca za spreobernjenje terdo-vratnin grešnikov: afrikanska bratovšina za spreobernjenje zamurcev; Mohorjeva za čedno življenje Slovencev; Cirila in Metoda za spreobernjenje razkolnikov; in ko bi jaz imel kaj govoriti, vstanovil bi bratovšino, ktera bi inol.Ia za spreobernjenje Arabov in Turkov s prista\kom: „O Jezus, zavoljo svoje smerti na križu se usmili ubogih Arabov in Turkov!" — drugo za spreobernjenje iratnasonov in skritih sovražnikov s pristav-kom zdihljeja: ,,0 Jezus, zarad Svojih britkosti na Olj -ski gori .^c usmili preganjane Svoje svete Cerkve, ponižaj iu sprecberni nesrečne skrivne sovražnike!" — in še eno, v kteri bi vsak driižuik pošteno besedo zastavil, da ne bo Likoli več klel, iu trikrat na dan rekel: ,,Češeno bodi Tvoje Ime!'" Nimam oblasti bratovšin postavljati: ne bilo bi pa brez *adu, ako imaš dobro voljo tudi le osebno, privatno od dobrotnega Boga prositi tacih dobr«'»:. 1M*otioriU rojstni dan• II. , Kje s.* r.eanje niesUV ' vpraša general. „Nektere leze na uiui, druge ao v predalu, vse s na prenovil." Dobro tako!'4 pravi ge. erul in potem začne: „Mojim oficir »eiu «te se močno priljubili, posebno pa Obe- roiiu." .,On mi je bil vedno prijazen", odgovori Ilijaciut, ne du bi se od podobe proč ozerl. „On mi je povedal, da je danes vaš rojstni dan. Koliko let imate V" ,,Devetnajst." „To je starost, v kateri se lahko upa še dolgo življenje." „Ne vselej", žalostno odgovori jetnik, „v naših dneh tudi mladost ne smč se zanašati na dolg-» življenje. Pregovor pravi: v mirnem času pokoplje sin očeta, v vojskiiiem pa oče sina. Moji stariši so mertvi. toraj me bodo menda tujci pokopovali." „Vi ste danes otožnega duha. St. Florent, vi morate danes z nami obedovati, da bomo mogli praznovati vaš rojstni dan." Hijacint so generalu zahvali, in med tira ko oba molčita, pridno nadaljuje svoje delo. Slednjič čopič verže iz rok. „No, zdaj je doveršeno!" „Pozabili ste pristaviti svoje ime." „O, vam je na tim mar ležeče?" „Gotovo! ker to me bo vedno spominjalo na vas." To je govoril general z nekim posebnim povdar-kom, ki ga jetnik ni zgrešil. Obšla ga je misel, da bo morda oproščen, in zato hoče general, da je še pred do-veršena njegova podoba. Že je premišljeval, kako bo s svojo ljubljeno sestro-dvojčico se povernil v svojo staro domovino Bretanjsko, ter tam pričakoval vgodne prilike zopet prijeti meč za kralja. Ko se ie iz tih misli predramil, bil je zopet sam in misel, da bi vse to znale biti le prazne sanje, mu obudi prejšno otožnost, ki ga ni hotela zapustiti, tudi potem ne, ko je pri mizi sedel na desnici generala in zraven svojega prijatelja Oberona. Vendar s časom so ga razvedrili in postal je prav vesel. General mu je bil ta večer pos"bno prijazen in mu je tudi zdravico napil, drugi oficirji pa so mu srečo voščili za njegov rojstni dan. Hijacint se je zahvaloval in odgovarjal po svoji prikupiiivi navadi. Ko je prišel prigrizek na mizo, da general služabniku na tihem neki ukaz, na kar zapusti dvorano. Zdajci pa se proti gostom oberne: „liepubiika je danes razglasila postavo, ki tudi vas zadeva, St. Florent. Do sedaj se niso smeli postre-liti tisti pri Kiberrnu vjeti, ki še niso dosegli 21 let; od sedaj pa zadeva tudi te obsodba smerti in se bo toraj tudi nad vami zveršila." H jacint je pri tsli besedah obledel, vendar z mirnim pogledom na geneiaia vpraša mirno: „Kedaj se ima sodba nad menoj zveršitiV" „Zdaj! brez odloga!" Zamolkli izrazi začudenja in studa slede tim besedam, Oberon pa se vzdigne in pravi: „General, to vendar ne bo resnica, vi se šalite." „Da je resnica, spričujejo vojaki, katerim sem ukazni izveršitcv, katero bodo nemudoma spolnili." Komaj je izgovoril, že su štirji morivci z nabitimi puškami stopili v dvorano. „General!" zakriči Oberon z nejevoljnim glasom. „To vendar ni mogoče, da bi pustili koga ustreliti, ki ga imamo mi vsi za svojega prijatelja in komur iste vi sami skazali toliko dobrot Drugač bilo bi pač manj grozovito pustiti ga v ječi, kakor pa delati mu upanje, ki se ne bo spolnilo." „Ako si je St. Florent sam delal upauje, jaz mu nisem dajal priložnosti; nikoli mu nisem dal besede varovati ga pred postavo.44 Mnogo republikanskih oficirjev se je pridružilo Oberonu in so prosili za življenje mladega rojalista, a general je ostal neizprosljiv. Hijacint je stopil pred generala in mirno in zavestno rekel: „Jaz ne tirjam, da bi delali razloček med menoj in mojimi ¿otovariši; od kar je zvestoba do kralja postala hudobija, sem jaz toliko kriv, kakor oni. Vendar ]az tirjam nekoliko odloga, da se pripravim, predno grem od pojedine v smert." „Vojak, pa ni pripravljen umreti!" zbadljivo odgovori general. „Prav imate", odverne mladi plemenitaš, „vojak mora vedno pripravljen biti umreti." Potem se je obernil k morivcem: „pripravljen!" reče in gre skozi vrata. Bila je lepa svitla noč. Strelci postavijo jetnika k zidu na dvorišču, na katero je bilo obernjeno okno tiste sobe, v kateri smo pred vidili Hijacinta. Strelci stopijo nekaj korakov nazaj; general je stal pri odper-tem oknu v dvorani opazujoč izveršitev. Kar naenkrat pa skoči nekdo izpod okna Hijacin-tove sobe, se zažene čez dvorišče in obesi se obsojenemu okoli vratu. „Hermanija, ali si ti?" pravi Hijacint z zamolklim glasom prizadevajoč oprostiti se njenega objema. Ta nepričakovana prikazen je vojake zbegala, da niso vedeli, kaj jim je storiti. „Strelite!" zavpije sestra Hijacintova, „ako mora umreti moj brat, pustite tudi mene ž njim umreti!" Hermanija se ni mogla znebiti slutnje o osodi brata, katera se je nje bila polastila pri popoldanskem obiskovanji; zato je zapustila svoj dom in se skrila pod znano okno, berž ko se je bila podala k počitku njena poštama teta, pri kateri je stanovala. Dobro je čula ve-selost iz zgornje dobro razsvitljene dvorane, večkrat je tudi razločila glas svojega brata. Vendar sklenila je Čakati tako dolgo, da se verne v svojo sobo. Na ta način je bila priča, ko so ga peljali k smerti. Nekemu oficirju se je posrečilo njene okoli bratovega vratu oklenjene roke razrešiti in jo stran potegniti. „Streljaj!" zakiiče neki glas. — Še )e sestra zadnjič slišala bratov glas — naslednji trenutek so mo-rivci sprožili puške in štiri kroglje so grofu Hijacint St. Florent-u odstrigle pozemeljsko življenje. (Dalje sledi.) O^led po Slovenskem in (lopi*!. U Ljubljane. (Vernih duš dan. Milgosjj. Škof J. Vertin) Tudi o blatu in snegu je bilo za spomin vernih duš ljubljansko pokopališe vse skozi olepšano, migljalo je po vsem velikanskem prostoru tisuč in tisučero lučic, ljudi pa so bile napolnjene vse pota proti sv. Krištofu kakor tudi ves tihi mirodvor. Velika je verna pobožnost za ranjke v ljubljanskem mestu in ni dvomiti, da čas svetega leta jo je se zvikšal. Opomniti smemo namreč, da še zlasti poslednji čas so bile oblegane spovednice po cerkvah in obhajilni oltarji, in s koliko gorečnostjo veliko ložej molijo posebej tudi t «ki za um^rle. kteri so si sv. leto v zveličanje obernili in zapustili pot pogube. Opomnimo naj, da tudi milostni amerikanski šk<»f prečast. gospod J. Vertin, ki so se prešnji dan vernili iz Kima v Ljubljano, 80 vsili Svetnikov praznik na večer obiskali pokopališč pri sv. Krištofu, občudovali prelepo olepšavo in razsvitljavo, bili na grobu r. misijonarja Fr. Pirca, vidili njegov spominek ob cerkvi in brali napis na njem. Muditi se mislijo le malo časa v svoji domovini, potem pa verniti se čez Široko morje v svojo škofijo. V Vipavi, 23. vinotoka. Globoko užaljen primem za pero, — in kaj bi ne bil ? napisati 1111 je žalostinka v spomin mojemu priserčno ljubljenemu dobrotniku, prijatelju, oziroma vidnemu angelu vailiu v naj nevarniši dobi življenja, v mladosti. Koliko mi je blagi gospod koristil s posojevanjem dobrih knjig itd., Je samo ljubemu Bogu je vse znano. Gotovo je, da le njemu se imam zahvaliti, da sem začel sostavljati slovenske pesni, on me je navduševal za kovanje lepih pesmic. Kako je bil vesel, ko sem mu kako novo delce dal prebrati, ali če je bral kaj tacega v „Danici". Preblagi ranji gospod je pervo mojo pesmico (Materno slovo) že leta 1862 preč. vredništvu izročil. Naj mu smem toraj za prebritko slovo hvaležnega serca v neizbrisljiv spomin položiti pričujoči „sonet" na prezgodnjo gomilo: Poverni Večni Ti dobrote Tvoje V Sijonu novem rajske lepotije, Raduj se v družbi Jezusa, Marije, Zeli, preblagi! tužno serce moje. A kaj tugujem? — sej v domovje svoje Si šel, kjer solnce večno jasno sije, Kjer ni bolesti, solza več ne lije, Mil'jono-glasni ,.Sveto" zmir se poje. Ce tudi tukaj ni Te več med nami, Zaupno snidemo se nad zvezdami, Kjer smert ljubezni zveze več ne ruši. Častiti, ljubljeni dobrotnik mili! Počij od truda sladko zdaj v gomili, Gospodov mir bod' delež Tvoji duši. Radoslav Silvester. Zgonik, 23. vinotoka. (Sv. misijon.) Na Krasu, pravimo, je „terd svet", a kamenje kraško (lepopisani ap-nenik), in pa kraški „teran * daleč po svetu slovita. Ravno ko smo obhajali obletnico posvečevanja vseh cerkva, in ko cerkev poje: Nebeški grad Jeruzalem, Ki k zvezdam kviako spenjaš se, Iz živih kamnov zidan si, — sta prišla v Zgonik znana d*a mojstra, dušna kamnarja, ako ju smemo tako imenovati, preč. gg. očeta jezuita Dolijak in Lempelj, ki sta letos o binkoštih v Sežani in na Opčinah obhajala sv. misijon. Vreme se je bilo „obregnilo" koj v začetku: po daljnih gorah je zapadel pervi sneg, in pri nas je plal škropeč, med tednom se je malo zvedrilo, a proii koncu misijona, ziasti v nedeljo 23. oktobra, na dan sklepa misijonskega, je sk«u- neprenehoma lil dež kakor da bi s<* hudobni duh hudoval nad obilno vdeležitvijo uri sveten» opravilu. Verli Zgon-čani in drugi verniki i c sosedn jih duhovni j pa se niso dali zaderževati ne dežju ne ajdi, ki je ravno duzorejala, ter so vsak dan cerkev napolnovali, pazljivo sv. nauke poslušali in goreče svete zakrameute pre emali. Po spominkih, ki S" se obhajancem delili, se j<* razvidelo, da je o tej priliki bilo obhajanih čez 1 '_<>0, dasi ravno zgo-niška župnija šteje le nekaj čez 1'KJU duš. L»*pi, veliki misijonski križ se je v cerkvi blagoslovil v nedelj»., 23. oktobra, in ko so preč. o Dolijak 1.starejšim Zgon-čanotn dobro znani, kajti bili so pred 2*» leti ravno v Zgon ku za duhovnega pomočnika» na leeo stopili, ss. odpustke misijonske oznatiovali, ter k <-ki«*pu s krepko besedo, kakor s težkim kladvom po sercih v cerkvi natlačenih poslušavcev tolkli: „Reši dušo! re.-i dtišo!»' je nastal tak ?ok in stok, da j»? pridigarja pregiasil. Zunaj cerkve jc curkoma dež lil, a v cerkvi obilne solze, kakor duhovni dež. *«»da, ktero naj nebeški Zveličar premeni v žlahtno vir.ee za večno zasluženje, dež, ki uaj stoteri sad oplodi iz semena božje besede. B. g «iaj! Od tukaj odpotujetn 00. misijonarja na Koroško, kjer bota imela sv. misijon v J< zerjah . julija ob 8 zjutraj bila je sveta maša gerško slovenska (po rusinskera obredu). Pi Pietro „Te Deum". Sledil je Tantum ergo in blagoslov z Najsvetejšim. 6. julija pontificiral je v rumensko-slovenskem obredu zopet biškup Strosmajer, pridigal je zraven v slovenskem jeziku preč. g. M. Kožuh, dekan Ljubljanske škofije. Pri vseh obredih se je pélo prav veličastno in ginljivo. Krasni tenori, ktere sem tu slišal, mi še vedno donijo po ušesih. Govori bili so vsi prav primerni in velevažni, zlasti tehten bil je govor škofa Strosmajerja in Slovaka Slotte. Nikdar ne pozabim trenutka, ko je zadnji proti altarju obernjen, roke proti nebu povzdignil ter ginjenega serca in solznih oči trikrat vedno glasneje zaklical: ,,Bože, spasi slavjanski rod!" Nazoči so bili vedno skoraj vsi romarji. Dvakrat sem tudi tu maševal s svojim tovaršem. Maševal sem, moram reči, s posebnim čutom. Maševali smo pa vso tridnevnico mašo 88v. Cirila in Metoda „in colore albo4'. Tiste tri dni imel sem zopet priliko občudovati Slovanov pobožnost in tihoto med sv. opravilom. Bili smo pa tudi vsi kakor doma, kajti čeravno v središču laške zemlje in laškega duha, slišali smo vendar le slovansko petje, slovansko molitev, le slovanski glas! Stermé gledali so pri stranskih vratih na nas Italijani, in masiktero za-vidno oko iskalo je, pa zastonj, v zložnosti in edinosti needinost in nezložnoat, kakor smo potem po listih brali. V baziliko namreč ni smel noben drugi, razun romarjev. Zadnji dan slovesnosti podali smo se še vsa!i s svojo svečo pod baziliko v spodnjo cerkev, ki je bila najdena se le pred nekaj leti in je enake podobe, kakor zgornja. Občudovali smo tudi tu spodej krasne starodavne slike; razkazoval nam jih je v latinskem jeziku mlad Irec, benediktinar. Med raznimi važnimi spominki vidili smo tudi naj važnejšega, in ta je grob sv. Cirila. Vidi se kamnita truga z napisi. Neizrečeno rad bi si bil vzel kak kamenček od ondod v spomin, ali pri vsej serčni želji mi to ni bilo mogoče. Namesto tega dobil sem pa nekaj prav lepih slik Ciril Metodovih. S tihim serčnim žebranj« m v molitev ss. aposteljnoma se pripo-ročivši zapustimo spodijo in gornjo cerkev in se podamo proti Vatikanu. Tega pa kaj prihodnjič. Sv. Jožef. {Poslovenjena.) Kd<>r sreči.o tukaj če živeti, Zveličano kedaj umreti, Naj iše prav pogo-toma Pomoči svet'ga Jožefa. Marije ženia zaročeni, Reduik je Jezusov cešeni; Pravičen, zvest, nedolžen je, Kar prosi on, doseže vse. Ko Detice leži na slami, On moli Ga v ljubezni sami, O begu varuje zvestč, O zgubi iše prebridkč Gospoda, ki je Stvarnik večni, Je vareh sedaj Jožef srečni; Mu strežnik je za vsaki čin Očeta večnega zdaj Sin. Se bliža smert, pa ni se bati, Ker Jezus in Marija Mati . Sta hladna Jožefu pomoč, Je sladka njemu Bmertna noč. S-v. Razgled po svetil. Laško. „Unita" naznan ja, da laški kralj in kraljica sta 1. listopada dospela z Dunaja v Monzo na Laškem. Pristavlja pa, da popotvanje ni bilo brez nevgodnosti za kraljico, na ktere obrazu v soboto pri vojnem egledu ni bilo več tistega solnca, kakor je telegraf naznanjal, da je sijalo na njenih ustnicah o prihodu na Dunai. Bila je strudena, zamišljena in molčijiva, pravi dopisnik, bila se je malo prehladila. — O ravno tistem vojnem pregledovanji, piše dalje (kar tudi dunajski listi pripovedujejo), je tudi laški kralj imel nevgodnost s konjem za ježo. Cesar in kralj sta imela konja zasesti, pa dva konja zaporedoma se kralju nista pustila zasesti, še le tretji, ki je bercal kakor perva dva, se je dal zasesti potem ko so mu za trenutek oči zavezali. Mislili so, da se konji boje laške uniforme in kralj je odložil čeljado z belimi peresi, ki so boje straši i avstrijanskih konj, pa tudi to ni bilo dosti, dokler mu niso oči zavezali. Italijanski romarji pred sv. Očetom in frainasonska jeza, pa ijndsko nadgospostvo. Nedavno je bilo tako silno veliko število italijauskih romarjev pred sv. Očetom Leonom, da je zaslišanje terpelo celo popoldne. To romanje se je že več časa poprej napovedovalo in frama-sonski časniki so vse to v nič devali. Romarjev, češ, je komaj kaka stotina, in to so dečki, ženske, duhovni, kmetje; za romanje se liberalni listi niso menili; bilo je v Rimu kakor bi ne bilo nič novega. Odkar pa so bili romarji pred sv. Očetom, je tista potuhnjena vnemarnost neprevidoma zbučala v grozno jezo in razdraženoat. Postali !-o jim romarji zakletniki, papež rovar in kdo vč, kaj še ? Žolč se je liberalcem izlival še vse huje, kakor poprej pred tisuči Slovanov. Od kod ta togota, to razdražen je? Da se dvajset tisuč Italijanov očitno kaže kakor dobri otroci namestnika Kristusovega, — to ni kar bodi! Tega prostomiš-ljaki nočejo viditi in slišati. Toliko lčt so se napčnjali, da bi popolnoma spridili, spačili, pohujšali laško ljudstvo, kakor drugi prostomišljaki po druzih deželah; zdaj pa neprevidoma vidijo, koliko spoštovanje, koliko pod-ložnost skazujejo sv. Očetu, ne le daljni narodi, ampak tudi večina Italijanov: o tega pekel ne more tiho terpeti, to je tudi za mutastega izmed satanov preveč. Skušali so na pervo utajiti veliko število romarjev; no zdaj pa so jih vsi vidili v Šent-Petru, vsi so jih šteti zamogli. Govorilo se je, da to je kmetiško ljudstvo. Pa kaj zato? pravi ,,La Voče". Mar ljudstvo ni nič? Ali mar ljudstvo, ki ga radi imenujejo „nadgospostveno" (popoio sovrano) kar na skok pa več ne šteje nič? Za prosto-mišljaške skazovanja, počenjanja in rogovilstva je liberalcem dober vsak capin in veljd za velikodušnega der- žavljana; za katoliške opravila pa bi pošteni teržani in kmetje nič ne veljali? Kje je poštenje? Toda laž je, da so bili vsi romarji vsakdanje kme-tiško ljudstvo; na stotine jih je bilo iz italijanskega plemstva, ktero so pričujoči zastopali. Bili so možje z zgodovinskimi in slavnimi imeni (kakor poprej med Slovani), in k tem so se družili zastopniki rimskega boljarstva (aristokracije), in premnogi izmed teh, ki se niso mogli osebno vdeležiti, so se vdeležili po telegramih in adresah. Teh pa je bilo tako veliko število, kakor so jih časniki naznanovali, da očitno pričajo, da prava Italija je s papežem, zakaj tisuči in tisuči, ki se romanja niso mogli vdeležiti telesno, so se vdeležili v duhu, pravi „Voče". To, to je zbudilo jezo framasonov in njihovega časništva, to je spreverglo njihovo farizejsko molčanje v tako ognjeno rohnenje. Prava Italija tedaj se je začela kazati: podlaga umetnih taborjev in lažnjivih glasovanj (plebiscitov) je pretresena, overžena od novih taborov, ljudskih glasovanj. Do zdaj so govorili: vsa Laška je nasprotna papežu, čenčali so, da ves Rim je neprijazen sv. Očetu. Zdaj pa? Zdaj se kaže prava Italija, ki so ji poprej s strašili in umetno glas zaduševali. Hudodelni brezverci se tega bojé, ker dobro vedó, koliko premore narod, kteri hoče spoštovanje oltarjev, zagotovilo svoje vere, ktera je poprej brambo ¡inela, in ki je naj sveiejši cvet domaČe slave. Ti možje, ki se zbirajo k nogam sv. Očeta, ki na grobu pervega namestnika Kristusovega zahtevajo svobodo iu neodvisnost za očeta svojih duš, to so tisti, ki plačujejo težo davkov in živijo deržavo s svojim denarom; so tisti, ki ne hodijo na prisiljene tabore zbirat malo kričavcev, da bi lažnjivo rekli: to je italijansko ljudstvo. To so tisti, ki ne pritékajo k volitvenim piskrom, ki pa hodijo v cerkev; so tisti, kterim nova Italija ne daje ne častnih služb, ne vradnij, kteri pa rešujejo domovini čast, ker ji nadaljujejo naj blagsi službo s tim, da ohranijo njeno slavo in njene izročila, ncomadežano dobro ime in neskaženo vero. To so tisti, ki ne razsajajo po cestah in ulicah; so tisti, ki jih ni tam, kjer merliče derhali skrunijo in napadajo ljudi v molitvi; kjer za poštenimi meščani berlizgajo in psu jejo tiste, ki blagodušno priznavajo svoje lastne načela in ne prodajajo svojega lastnega prepričanja; so pa nasoroti tam, kjer se spoštujejo in časte italijanske izročila, kjer se terpi za brambo 3vojih altar-jev in svojega duhovstva. V tem pomenu piše omenjeni list in drobi take tehtne resn ce, da se mora liberalni pekel pred njimi tresti in trepeče, ker vidi, da tudi zdaj bo resnica in pravica zmagala, kakor je dozdaj še vselej. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 7. listopada. S. Prosdocim šk. — 8. S. Bogomir (Gottfried) šk. - 9. S. Božidar (Teodor) m. — 10 S. Andrej Avelin. — 11. S. Martin šk. — 12. S. Martin p. m. — 13. Tri in dvajseta nedelja po Bink. Varstvo presv. Dev. Marije. Zahvale: St. 92. Pred dvema mescema sem bil prav v hudi dušni in telesni zadregi. Da bi me Bog rešil teh skerbi, sem opravljal devetdnevnico v čast sv. Jožefu, in sem se namenil, ako me Bog usliši, to očitno razglasiti. In res! tako čudno sem bil iz te zadrege rešen, da moram pripoznati, da le na prošnjo sv. Jožefa me je Bog uslišal. Devetdnevnico sem opravljal tako, kakor je naročeno v molitvenih bukvicah: „Vijolice sv. Jožefa". Da se čast sv. Jožefa vedno bolj širi in da bi se jih več njegovi priprošnji priporočalo, želi prav iz serca k. L Št. 93. V posebno hudi zadevi sem na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa uslišan, toraj bodi Njima naj priserčniši zahvala naznanjena! G. Št. 94. Prav huda zadrega, kjer je bilo tudi moje dobro ime v nevarnosti, se je na pomoč sv. Antona in N. lj. Gospe srečno rešila. Zaupajte, prosite, hvalite! B. St. 95. Uslišana sem v prav težavni in zamotani zadevi; bodi češena N. lj. Gospa presv Jezusovega Serca od vsih stiskanih sere! M. C. St. 96. Serčno zahvalo očitno naznanjam N. lj. Gospej! Že 50 let stara — sem imela na obeh očeh mrene; že p red tremi leti slepa sem klicala na pomoč Marijo, Našo ljubo Gospe. Ona je umetnemu zdravniku pomoč sprosila, ko sem tudi v špitalu v Gradcu, kjer sem bila čez 25 dni, k Nji klicala, — v strašnih bolečinah sem jo vedno na pomoč klicala. Zdaj pa ji tisočkrat zahvalo očitno naznanjam, da mi je pogled podelila! Od veselja ne vem, kaj gledati in občudovati, ko zopet vidim. O Marija, tvoja podoba je veselje mojim očem ! Hvaležna L St 97. Cez sedemdesetletna vdova sera bila rešena prehudega terganja, ko smo domači začeli v drugič 9dnevnico opravljati. Vsi se zahvalujemo Naši ljubi Gospej tolikrat, kolikorkrat serce udari. Š Poljske fare. Helena Avšič. St. 98. Večni Bog bodi češen in hvaljen! Na pri-pororevanje k Marijinemu svetemu Sercu, sv. Jožefu iu sv. Roku se mi je odstranila bolezen raka, za kar je bila prav velika nevarnost. Češena Marija! Češen bodi sv. Jožef! M. M. St. 99. Na prošnje Marijinega sv. Serca. sv. Jožefa iu sv. Lucije se mi je oko popolnoma ozdravilo, ko sem poprej prav slabo in megleno vidila; zato nimam besedi, aa bi se zamogla zadosti zahvaliti. Češen in hvaljen bodi Bog v svojih svetnikih ! Margareta Jeriha. V molitev priporočeni: Prav blag dušni pastir za vterjenje zdravja živo priporočen. — Spokorniki sv. leta za blaženo stanovitnost. — Oče in mati priporočata sedemletnega sina, ki si je pri strelu oči poškodoval in oslepel. — Mati pri poroča hčer, kteri se je zmešalo, da bi zopet pridobila zdravje. — Oseba v nenavadno hudih dušnih težavah prav živo priporočena za rešenje. — Duhovnija v Istri za opušenje ostudnih bogokletev, zanikam* sti in mlač-nosti v Božji službi. Naj blagovolijo čast. udje prav goreče moliti za opušenje tacih, hudo vkoreninjenih razvad. (Ker je Bogu enako lahko uslišati v velikem, kakor v malem, zato pridenemo v to prošnjo še vse druge duhovnije, v kterih je v navadi ta strašna pre greha. Devctdnevnice v ta namen imajo pri Bogu veliko zasluženje. Kdor k odpravljenju bogokletja pripomore, stori veliko dobro v prid človeštva in pripomore ob enem narodu k oliki, ker bogokletje je ena naj ostud niših surovosti. Vr.) — Bolan na roki, kteremu drugi pomočki nič ne zdajo, se serčno priporoča družnikom bratovšine N. Ij. Gospe in sv. Jožefu za ljubo zdravje. Zahvala po uslišanji se očitno naznani. — Nektere stare osebe, da bi terdovratnost premagale, se spreobernile in zveličale. Neka oseba, da bi dospela do svoje pravice. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 7. listop. Treba je vselej delati z ljubeznijo in pohlevno8tjo, bodi si očitno ali skrivno. Psovanje serca od Boga in od človeka odvrača. 8. Milost stanovitnosti je naj tehtniši izmed vsih, ona je krona vsih milost. 9. Ni težko brez človeškega tolažila biti, kdor nebeško tolažilo ima. 10. Izvoli si dvoje stanovanje: v Bogu in sam v sebi; nikoli ne boš vidil Boga brez dobrote, in nikoli samega sebe brez revsine. (S. Frančišk Sal.) 11. Ako svoje pomote rad zakrivaš, kaj se pa tolikanj veseliš, ako se slabosti druzih razodevajo? 12. Veliko oséb čisto nič ne napreduje v dobrem, ker svojemu dušnemu vodniku ne odkrijejo odkritoserčno tistih strást, ktere so prava koreuina vsih njihovih po-mót (S. Fr. Sal.) 13. Vari se bližnjega dražiti, zasmehovati in žaliti. Prav nič veliko se ne potrebuje, da pride do zaničevanja in smertnega sovraštva. (S. Fr. Sal.) Listek za raznoterosti. Zoper skranjeoje nedelj in praznikov. Katoliška družba je v seji 26. u. m. sklenila deržavnemu zboru po zgledu nekterih društev poslati prošnjo, naj bi kaj storil za bolje posvečevanje nedelj in praznikov. Tombolo napravi katoliška družba 6. listopada, to je, v neueljo-večer. Začetek je ob 6 zvečer. Sarajevski nadškof dr. Jožef Stadler je bil preteklo nedeljo v Ljubljani, in odrinil je v ponedeljek dalje roti Rimu, kjer bo za nadškofa posvečen. Stanoval ode ondi v kolegiju osersko-nemškem, kjer je študiral. Prav priljuden in ponižen gospod; še nima 40 let. Bog daj srečo! Epistola Encyclica SS. Domini Leonis PP. XIII: „Grande flanns". Editio slavica poliglotta. To prelepo delo, to je, Enciklika sv. Očeta Leona XIII o slovenjskih aposteljnih Cirilu in Metodu, je ravnokar v Pragi prišlo na svitlo in dobiva se v „katoliški bukvami" po 1 gld. Dano je na svitlo v latinskem, češkem, slovenskem, poljskem, lužiškem, herva-škem, ruskem in bulgarskem jeziku (poslednje dvoje v cirilici), — tedaj v 7 slovenjskih narečjih. V slovenskem, ki s to j i precej za češkim, bi oziroma jezika sem ter tje želeli nekoliko drugač (zlasti napis je zavit po drugem narečji); delo pa je kaj lepo in v veliki obliki, vredno, da ga vsak olikanec ima v svoji knjižnici in pridno prebiia. „Die Reliqnien-Verehrnng in der kath Kirche", von Dr. Peter Bruder, je v mnogem oziru prav koristna in mična knjižica, 128 str., v katoliški bukvami. — Tako tudi: „Normalbuch für die Brüder und Schwestern des 3. Ordens", v. P. Igri. Jeiler, cena 81 kr. Za mladino kakor nalaš je: „Der brave Kri-st i an, oder das Schulkind", von Bruns, s 24 sličicami, 48 str., cena 15 soldov. Opazka. (Na priporočilo č. g. B. bodi naznanjen naslednji popravek:) V Mohorjevi knjižici: „Hoja za Marijo" je v vvodu precej v drugi verstici za stavkom: „Stari pregovor pravi": tiskar čisto spregledal naslednji stavek: „Besede ginejo, zgledi vlečejo". Naj torej te b^sed»» blagovoljno vsak sam pr-stavi. Iz Hreoevic Med duhovnimi vajami 31. avgusta 1.1. je na Studencu pogorelo sedmerim gospodarjem vse; za nje so mi nekteri preč. gg. pri duhovnih vajah zložili 8 gl.; pozneje so še darovali prečastiti gospodje: Jan. Hofstetter, dekan, in Ant. Brodnik, katehet in duh. pom. v Postojni, po 5 gl., Jan. Sajevic, župnik, 5 gl. in Jan. Škvarča, katehet in duh. pom. v Slavini, 1 gl. Vsem blagim gospodom naj poverne Gospod obilno! Dr. J. Sterbenct župnik. Hnd potres je bil zopet 23. vinotoka v Zagrebu. Mnoge poslopja so dobile razpoke. Deržavni zbor se prične 14. listopada. — Zbor za skupne avstro-ogerske zadeve (obe delegaciji) se je pričel 27. vinotoka. Dobrotni darovi. Za pogorelce v Knežaku: Brezovški farmani po Č. g. župn. J. Potočniku 20 gl. Za pogorelce v Dobračevi v Zirovski fari: Brezovški farmani po č. g. župniku J. Potočniku 15 gl. Za pogorelce v Cerkljah: Brezovški farmani po č. g. župn. J. Potočniku 20 gl. Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Brezovški farmani po Č. g. župn. J. Potočniku 50 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Brezovški farmaui po č. g. župniku J. Potočniku 50 gl. — Ornovasa 50 gl. — Kamnik po preč. Monsign dekanu J. Križaju 34 gl. — Po pn. g. kan. P. Urhu 20 gl. — Marija Košir 1 gold. — Z Dražgoš po č. g. duhovnem pastirji Fr. Boncelinu (4. okt.) 5 gl. in zdaj zopet 2 gl. Za deško sirotišnico v Ljubljani: Ornovasa 5 gl. Za sv. Očeta: Brezovški farmani po Č. g. župn. J. Potočniku 10 gl. — Po pn. g. kan. P. Urhu 3 gl. Za afrikanski misijon: Brezovški farmani po č. g. župniku J. Potočniku 10 gl. Za misijon mil. g. Škofa J. Vertina: Dve gospodi-čini 10 gl. — Pn. g. kan. Andr. Zamejic 10 gl. Za sv. Detinstvo: Č. g. J. K. v Gorici 16 gl. — Brezovški farmani po č. g. J. Potočniku 10 gl. — Ornovasa 3 gl. — Vidovski šolarji 2 gl. 15 kr. — Neimen. 34 kr. Za francosko bratovšino za verne duše v vicah: Brezovški farmani po č. g. župn. J. Potočniku 10 gl. Za sv. leto: Po pn. g. kan. P. Urhu 4 gl. Za Štude.ntovsko kuhinjo: Brezovški farmani po č. g. župniku J. Pctočniku 10 gld. — Ornovasa 2 gld. — Neimen. 24 kr. — Č. g. Št. Jenko 1 gld. — 0. g. M. Karba 1 gl. — Neimenovana 1 gi., ko zahvala za prejeto veliko dobroto na prošnjo N. lj. G. presv. Serca. - A. D. 10 kr. Opomba. V ponedeljek, kakor v osmini vernili duš, bo ob 7'4 pri Naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca sv. maša za tiste ljube ranjce, ki jih dobrotniki naše šolske mladine imajo v večnosti, ali ktere žele posebej priporočiti, kakor tudi za občutljive potrebe živih samih. Vr. Pogovori z gg. dopisovalci. G. Fr. E. na Zal. L.: Sporočeno pri odpravništvu in zgodilo se bode. — G. Iv. Č—lj v Gor.: Izročili založništvu in doposlane bodo štev. — G. V. v K. : Vse »e bode storilo ; ena »v. maša je že opravljena. Gratulor ad vind. Pozdravljeni „tutti quanti"! — G. R.: Priserčna hvala! Carissime, cura salutem. — Odgovorni vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.