Francija je danes tarča ofenzive ko¬ munizma proti zahodnemu zavezniške¬ mu bloku. V Indokini ji komunisti va¬ rijo poraz, ki naj bi Francijo tako osla¬ bil, da bi tudi v Evropi morala nato postati voljna karta v rokah sovjetske strategije. Danes sicer izgleda, da Fran¬ ciji ponujajo mir, ako se iz Indokine umakne z obljubo, da bo ostala izven evropske obrambne skupnosti, toda hkrati se pripravljajo novi komunistič¬ ni sunki proti njej v severni Afriki in ostalih francoskih kolonijalnih posest¬ vih v svetu. Francija je danes resnično v eni svojih najtežjih stisk. Toda to ni prva velika kriza. Pred nekaj več ko sto leti se je Francija v Egiptu zapletla v silen spopad z An¬ glijo. Pod vlado kralja Ludvika Filipa se je tedanji zunanji minister Thiers postavil na stran beja Mehemeta Alija, ki se je uprl sultanu v Carigradu in se oklical za samostojnega vladarja Egip¬ ta. Anglija se je postavila na stran sul¬ tana in izsilila umik Francije iz Egipta. Za politiko Thiersa je bil to tedaj velik udarec in v Franciji je postalo tako na¬ peto, da so vsi računali na vojni spo¬ pad. Umik francoskih zastopnikov iz Egipta je izsilila posebna eskadra an¬ gleške mornarice, francoska vlada je morala kloniti pod silo ultimata. Šla je iz Egipta — toda njen vpliv je ostal na¬ prej še skozi več ko sto let in dasi so novi moderni Egipt nato zgradili An¬ gleži, izhajajo danes vodilni v tujem je¬ ziku pisani dnevniki in revije v Cairu — v francoščini. Spopad z Anglijo zaradi Egipta se je ponovil nekaj desetletij pozneje, ko je francoski major Marchand skozi sredino Afrike prodiral proti izvirom Nila in hotel tako z druge strani priti do Egip¬ ta. Ko je Marchand prodrl do Fachode mu je prihitel nasproti lord Kitchener s svojimi vojaškimi oddelki iz Khartuma in ga ustavil tam z grožnjo oborožene¬ ga spopada, ako se takoj ne umakne s področja Sudana. V Franciji je nastal vihar, stari Clemenceau je tedaj doživel svoje prve zmage v parlamentu v imenu silovitih obtožb proti Angliji — pod silo ultimata pa se je morala Francija umak¬ niti in ime Fachoda je v srcih Franco¬ zov zvenelo tedaj tako, kakor ime Muen- chena v letu 1938 v Evropi. Toda ni pre¬ teklo deset let, pa je Francija dosegla veliko spravo z Anglijo — 1. 1904 je bi¬ la podpisana “entente cordiale”, ki je Franciji omogočila veliko zmago v 1. 1918. Zmagovit izhod konflikta pri Fa- chodi bi verjetno utrdil francoska kolo- nijalna posestva v Afriki, toda bil bi lahko povod za čisto drugačen obračun, ki se mu Francija v Evropi ne bi mogla izogniti in bi ga brez zavezništva z An¬ glijo ne mogla izvesti. Velik varilec entente z Anglijo je bil Delcasse, zunanji minister, ki ga šteje¬ jo med največje predstavnike moderne šole francoske diplomacije. Ko je tedan¬ ji nemški kancler knez Buelow opazil, kam vodijo Delcassejeve priprave, je vprizoril tako gonjo proti njemu, da so bila v nevarnosti vsa francoska posestva v francoski severni Afriki. Knez Bue- low je grozil, da bo izrinil Francijo iz Maroka, ako iz vlade ne izgine tedanji francoski zunanji minister Delcasse. S pomočjo voditelja radikalov Caillauxa je tedanji predsednik vlade Rouvier pri¬ stal na tak nemški ultimat in žrtvoval Delcasseja. Redkokdaj so bile v Parizu tolikšne demonstracije, kakor tedaj, to¬ da vlada je vzdržala in Delcasse se je umaknil. Toda tedanji pritisk Nemčije na Francijo je povečal zaskrbljenost v Angliji in Rusiji, pri obeh zaveznicah Francije. Delcasse je izginil v pozabo, toda njegova žrtev ni bila zaman. Dasi zmagovita po 1. 1918, je Franci¬ ja že tedaj do Nemčije izvajala politiko, ki je bila zelo različna od Bismarckove po I. 1871. Vodilni predstavnik te poli¬ tike Briand je 1. 1932 umrl, potem ko je doživel preveč razočaranja kot prvi veliki evropski ..pobudnik za Zedinjene države Evrope. Umrl je z občutjem po¬ raza, toda ideja ni umrla. Po 1. 1945 je bil general De Gaulle njen prvi zagovornik, a je sedaj njen ve- Predsednik francoske vlade Mendes- France je obljubil, da bo do 20. julija dosegel konec sovražnosti v Indokini, ali bo odstopil. Francija pa pri tem ne bo kapitulirala, pač pa bo odšla iz teh te¬ žav z vso častjo. Komunistični blok je vse storil, da bi Mendes Franceu tak uspeh omogočil in ravno kitajski in so¬ vjetski delegati so te dni v Ženevi po- vdarjali, da je francoska delegacija pri¬ našala na posvete vojaških strokovnja¬ kov take predloge, ki so napovedovali, da bo sporazum resnično lahko dosežen do 20. julija, že pred odhodom Čuenlaja iz Ženeve pred 10 dnevi je imel Mendes France z njim v francoski ambasadi v Bernu posebno konferenco; kot so pozne¬ je vedeli povedati podrobnosti s teh po¬ svetov, je bilo, razpoloženje med obe¬ ma državnikoma odlično: Čuenlaj je skoraj da hotel napovedati, da komuni¬ stični blok ne misli Francije izgnati iz Indokine ali pa Azije. Mendes France naj samo v Evropi skuša podpreti načrte opozicije proti paktu o Evropski o- brambni skupnosti, pa bo ves komuni¬ stični blok rad podaljšal navzočnost Francije v Aziji. Tako je čuenlay Men¬ des Franceu pripovedoval, da je tik pred svojim odhodom iz Ženeve povabil k sebi na kosilo zunanje ministre Laosa, Cambodje, Vietnama in Vietmina ter jim med kosilom rekel: “Vidim, da zna¬ te vsi jesti riž z enakimi palčkami, toda če se hočete med seboj razumeti, morate govoriti v francoščini.” V “ku- loarjih” sa nato to čuenlajevo duhovi¬ tost razlagali tako, da bi to pomenilo, da Kitajska morebiti celo želi, da bi Fran¬ cija še ostala v vseh teh deželah In¬ dokine. Komunistom bi bilo verjetno ljubše, da bi bila tam navzoča Francija kot pa kaka nova ambasada ZDA ali Anglije. . . CENA ZA SPORAZUM V Washingtonu pa svare pred temi komunističnimi vabami. Zdi se, da je bil tudi Eden navdušen nad dobro voljo, ki jo je opazil pri kom. delegatih v Ženevi in je menil, da je prišel celo čas, ko bi bilo treba čuenlaja v tej fazi popušča¬ nja srečati vsaj na pol poti in ga pod¬ preti s tem, da se mesto Kitajske v OZN dodeli komunističnemu zastopniku iz Pekinga. Ko je bil čuenlaj na svojem potovanju v Peking v New Delhiju in Rangunu, je tam navajal, da je prišel čas za tesnejše sodelovanje med azij¬ skimi narodi — tudi takimi, ki nimajo istega režima kot kom. Kitajska. Gre samo za to, da bi bile vse te dežele to¬ liko neodvisne od Amerike, koliko je Ki¬ tajska že “neodvisna” od sovjetov. Nova Kitajska bi torej zaslužila mnogo več zaupanja. Tako se je zgodilo, da so ameriški li¬ sti navajali celo neke izjave Winstona Churchilla po obisku v Washingtonij v tem smislu, ko je ta navajal, da je pred¬ vsem Eden tisti, ki meni, da je prišel čas, da mora priti kom. delegat zasto¬ pat Kitajsko v OZN. Kakor bi morala Francija plačati sporazum v Indokini s tem, da bi se odvrnila od ESO, tako bi se Anglija lahko izognila raznim no¬ vim vojaškim obveznostim v Aziji, ako bi dosegla, da bi bila kom. Kitajska še letos sprejeta v OZN. KOMUNISTIČNA OFENZIVA PROTI HANOJU Med tem ko so se v Ženevi pripravlja¬ li na tako hitre sporazume, pa so ko¬ lik nasprotnik. Po 1. 1950 so misel združene Evrope zagrabili drugi in jo branijo tudi v teh težkih časih. Med državniki, ki morajo pristajati na ne¬ srečne zaključke v Indokini, zveni ideja Zedinjene Evrope kot zvok poraza. Ob¬ ratno pa je med narodom, kjer je baje še vedno 80% volilcev za izvedbo in u- resničenje združene Evrope. Veliki pretresi in hude krize kažejo, da se je v takih okolnostih navadno utrdila vera v misijo Francije na nje¬ nem najintimnejšem področju. Dvignil se je vpliv Francije v Evropi in poveča¬ la vrednost njenega na evropskem du¬ hu slonečega poslanstva v svetu. munisti v Indokini izvedli nove vojaške poteze, ki so bile v velikem nasprotju s tistimi napovedmi, ki so jih nekateri hoteli opaziti v čuenlajevih duhovitostih. Južno od Hanoja so komunisti izvedli več ofenzivnih pohodov, ki so francosko vojsko prisilili, da se je morala umak¬ niti na obrambo Hanoja samega. Dve veliki pokrajini, večinoma naseljeni z domačini — katoliki, sta bili prepušče¬ ni komunistom. Komunisti so celo napo¬ vedali, da bodo Hanoj zavzeli dne 14. julija, to je na dan francoskega narod¬ nega praznika. Ko je bila Lanielova in Bidaultova vlada v Parizu prejšnji me¬ sec najbolj potrebna takega ugleda, da bi lahko primerno nadaljevala pogaja¬ nja v Ženevi, so komunisti izvedli konč¬ ni napad na Dien Bien Phu in s tem dejansko izzvali padec Lanielove vlade. Ko prihaja Mendes France v končno fa¬ zo svojih pogajanj s komunisti in ko bi mu bil najbolj potreben nov dokaz do¬ bre volje s strani kom. bloka, pa mu pripravljajo v francoskem parlamentu s padcem Hanoja vihar, ki ga bo verjetno odnesel... Ako se bo s svojo vlado ho¬ tel na vsak način ohraniti na oblasti, bo moral koncem tega tedna plačati ko¬ munistom več kot pa bi mogel predvi¬ devati tedaj, ko je ob nastopu vlade . Francozom navajal, da je treba pogle¬ dati “resnici v oči.” DULLESOV PRIHOD V PARIZ Drugi del konference v Ženevi se se¬ daj ves čas že razvija v odsotnosti glav¬ nih ameriških delegatov. Niti Dulles, ni¬ ti Walter Bedeli Smith nista hotela iti V Ženevo. Po odhodu Edena in Churchil¬ la iz Washingtona je bilo vse javno mnenje v ZDA pod vtisom, da sta se Anglija in Francija že odločili za neke vrste kapitulacijo pred kom. blokom v Aziji. To kapitulacijo bi morale ZDA nato priznati s tem, da bi tudi same glasovale za sprejem kom. Kitajske v OZN. V ZDA je nastal silen vihar ogor¬ čenja in kmalu je bilo objavljeno, da se glavna ameriška delegata ne bosta po¬ dajala v Ženevo, dokler komunisti ne bodo pokazali, da resnično mislijo v In¬ dokini na resnejši dogovor kot pa so ga zvarili na Koreji. Prvi del konferen¬ ce v Ženevi, ki je bil posvečen Koreji (kjer je ameriška vojska najbolj anga¬ žirana) je že propadel, sedaj bi pa mo¬ rala ameriška delegacija pomagati za¬ ključku, ki bi ameriško “izoliranost” v Aziji samo še povečal. Tako so v ZDA prve dni drugega dela ženevskega zase¬ danja mogli samo ugotavljati, da se do¬ gaja tisto, kar so predvidevali: v Indo¬ kini se komunisti ne pripravljajo na kak končni sporazum, ampak samo na tako razdelitev ozemlja, kakor je bilo izvedeno na Koreji. Kakor tam, tako naj tu njim prideljeno ozemlje postane sa¬ mo izhodišče za nove komunistične po¬ hode v Aziji. Ako bodo pohodi iz sever¬ ne Koreje veljali predvsem ameriškim postojankam na Japonskem in Filipinih, tedaj bodo pohodi iz kom. postojank v severnem delu Indokine ogrožali pred¬ vsem Siam, Birmanijo in Indijo — to je področje, kjer je angleška varnost na kocki. Tako je tik pred zadnjim delom kon¬ ference v Ženevi in po razgovorih Ede¬ na z Molotovom in Mendes Franceom, Churchill v spodnji zbornici popravil ti¬ sti vtis, ki je bil prevladujoč v Washing- tonu po odhodu Churchilla in Edena iz ZDA in Kanade. Churchill je namreč iz¬ javil, da za sedaj ne more biti govora, da bi mogla biti rdeča Kitajska spreje¬ ta v OZN. Nekaj ur nato je bilo objav¬ ljeno, da je Foster Dulles sklenil odpo¬ tovati v Pariz, kjer se bo sestal z Ede- nom in Mendes Franceom. V ameriškem senatu je po Churchillovi izjavi zavelo drugačno razpoloženje do Anglije. Ob¬ navlja se vtis, da se komunistom še ne more posrečiti, da bi s svojimi manevri v Ženevi razbili zahodni zavezniški blok. Tako bo zadnji del roka, ki si ga je postavil Mendes France, verjetno poln dramatičnih dogodkov. Ameriški listi ra¬ di navajajo orožje, ki ga ima ameriška diplomacija v svojih rokah za ta kratki rok borbe s komunističnimi intrigami v El 1389 aniversario de la Independen- cia se celebro en el dia de 9 de Julio con gran jubilo en toda la Republica. Los ftstejos de la fecha patria se ini- ciaron con la cena de Camaraderia de las Fuerzas armadas en el dia del 7 de Julio en los salones de Les Ambassa- deurs. Cerca de tres mil miembros de las tres ramas de las instituciones ar¬ madas reunieronse en el acto en cuyo transcurso mantuvose inalterable el cli- ma de cordialidad y camaraderia que caracteriza a estas comidas. Presidio la reunion como es habitual el primer ma- gistrado GENERAL JUAN D. PERON. Al servirse el champagn hablo el pre- sidente del Circulo de Aeronautica bri- gadier Francisco J. Velez y luego lo hi- zo el presidente de la Republica GENE¬ RAL JUAN D. PERON, cuyas palabras fueron recibidas con calurosos aplausos. En la fecha patria la gesta emanci- Vsa Argentina je dne 9. julija navdu¬ šeno proslavljala 138. obletnico državne neodvisnosti. Proslava tega zgodovin¬ skega dne se je začela že v sredo dne 7. julija s prijateljsko večerjo pripadni¬ kov oboroženih sil v salonih hotela Les Ambassadeurs. Večerje se je udeležilo okoli 3.000 častnikov in podčastnikov iz treh vrst argentinskih oboroženih sil. Predsedoval ji je predsednik republike general JUAN D. PERON kot vrhovni poveljnik vseh argentinskih oboroženih sil. Potekala je v vzdušju iskrenega pri¬ jateljstva in tovarništva. Ko so na ban¬ ketu servirali šampanjec je prvi povzel besedo predsednik častniškega združenja letalskih častnikov brigadni general Francisco J. Velez. Prisrčno je pozdravil predsednika generala Perona in poudar¬ jal veselje vseh, da je med njimi. Pred¬ sednik general PERON je takoj nato vstal ter je imel daljši in miselno zelo jedrnat govor, v katerem se je dotaknil padora de Tucuman fue celebrada en la Capital Federal con un solemne tedeum en la catedral metropolitana presidido por el Jefe del Estado GENERAL PE¬ RON y con asistencia de los Ministros del Poder Ejecutivo, altos jefes y ofi- ciales de las fuerzas armadas, funciona- rios nacionales y miembros del cuerpo diplomatko. Terminado el acto religioso el presi¬ dente de la Nacion se traslado al palco oficial levantado en la acera de la Časa , de Gobierno y despues se llevo a cabo el magnifico desfile militar. Finalizado el pašo de los efectivos mi- litares el primer mandatario GENERAL PERON se retiro en automovil, escolta- do por un escuadron del Regimiento de Granaderos a Caballo en tanto la nume- rosa concurrencia hizo objeto al manda¬ tario de entusiastas demostraciones de afecto. vseh aktualnih notranje in zunanjepoli¬ tičnih vprašanj. Predsednikova izvajanja so vsi navoči častniki in podčastniki na¬ gradili z dolgotrajnim odobravanjem. Na državni praznik dne. 9. julija so osvobodilno gesto iz Tucumana v pre¬ stolnici proslavili s slovesnim Te Deu- mom v katedrali. Navzoč je bil predsed¬ nik republike general PERON z vsemi ministri svoje vlade, visoki vojaški in civilni dostojanstveniki ter člani diplo¬ matskega zbora. Po končanem cerkvenem opravilu se je gen. PERON z vsem svojim sprem¬ stvom podal na tribuno pred vladno pa¬ lačo, kjer je prisostvoval lepi vojaški paradi. Ko se je predsednik general PERON vozil z avtomobilom v vladno rezidenco, ga je na poti spremljal eskvadron regi¬ menta grenadirjev na konju, množice so mu pa prirejale navdušene ovacije. Ženevi. Kakor je Churchill v spodnji zbornici navajal, ima ameriška vojska strahotna obrambna sredstva in je zato še vedno najmočnejši arzenal za obram¬ bo miru na svetu. Poleg tega prihajajo ZDA v južno Azijo kot zaveznica naro¬ dov, ki se ne bore samo proti kolonia¬ lizmu evropskih velesil, ampak tudi pro¬ ti komunističnemu imperializmu. Ko se misli Francija iz Indokine umakniti, pa se zlasti v odnosih s Siamom, Laosem in Cambodjo ameriška diplomacija mo¬ re ponujati kot edina zaveznica za obrambo teh področij proti komunizmu, ki grozi tem narodom tako, kakor grozi svobodnemu delu Koreje in kakor bo stalno grozil tistemu delu Vietnama, ki bo po umiku Francije še skušal ostati svoboden. V Siamu imajo ameriške voj¬ ne sile že svoje postojanke, Laos in Cambodja pa sta jih že ponudili, seveda SLOVESEN POGREB POROČNIKA IBANEZA Krsto s posmrtnimi ostanki junaške¬ ga poročnika Francisca Ibaneza, šefa argentinske ekspedicije na Daulaghiri, je pripeljalo iz Rima v Buenos Aires v ponedeljek dopoldne argentinsko vojaško letalo. Na letališču je bila postavljena četa letalcev in vojaških smučarjev z godbo. Navzoči so bili številni športniki ter predstavniki oblasti. Na letališče se je pripeljal tudi predsednik republike ge¬ neral Peron. Osebno je izrekel sožalje soprogi pok. poročnika Ibaneza. Ko je letalo pristalo, je godba vojaškega smu¬ čarskega oddelka zaigrala žalostinko. Krsta s truplom pok. Ibaneza je bila o- vita v argentinsko narodno zastavo, pre¬ ko nje je pa bil razpet črni flor. Predno so krsto položili na voz, je pobočnik predsednika generala Perona prebral vladni dekret 0 unapreditvi “post mortem” pok. poročnika Ibaneza. Z letališča so krsto s truplom pok. Ibaneza prepeljali v Dom športnikov. Za mrtvaškim avtomobilom se je vozil predsednik general Peron, v naslednjem avtomobilu vdova pok. Ibaneza z ostali¬ mi sorodniki ter. predsednikovim poboč- nikom, nato pa predstavniki vojaških sta sedaj proti temu Francija in tudi rdeča Kitajska. Toda v slučaju umika Francije iz Indokine v okviru dogovo¬ rov, ki se napovedujejo, bo moral svo¬ bodni del Azije samo pri ZDA iskati podporo za ohranitev svoje svobode. Ako se Francija umakne, s tem bojev in ne¬ varnosti ne bo konec, ZDA in Anglija bosta morali naprej variti obrambni blok, v katerem pa Francije najbrž ne bi bilo več. Torej je mnogo izgledov, ki govore za to, da Mendes France vendarle ne bo prisiljen postopati tako, kakor mu bo to narekovala kom. ofenziva okoli Hanoja. Zlasti še, ker bo prav kmalu jasno, da bi po umiku iz Azije Francija morala v Evropi postati karta v rokah sovje¬ tov. Vojskovanje v Aziji je namreč sa¬ mo uvod za zavojevanje Evrope, kakor je to napovedal že Lenin. oblasti ter športniki. Med temi je bil tudi predstavnik obeh slovenskih pla¬ ninskih društev, predsednik SPD Bue¬ nos Aires g. Robert Petriček. V torek so krsto s pok. Ibanezom iz Buenos Airesa prepeljali z 1 etalom v Mendozo, kjer so bili v vojaškem pan¬ teonu položeni k zadnjemu počitku z vsemi vojaškimi častmi ter ob udeležbi velike množice športnikov ter ostalega ljudstva. TRŽAŠKO VPRAŠANJE PRED REŠITVIJO? Svetovno časopisje objavlja poročila, da bo tržaško vprašanje še ta mesec re¬ šeno. Nekateri listi vedo povedati, da se o tržaškem vprašanju že več mesecev vo¬ dijo tajni razgovori v Londonu. Pri re¬ šitvi tega vprašanja bo po informacijah svetovnega tiska obveljal ameriški pred¬ log ,da bo cona A z mestom Trstom in pristaniščem pripadla Italiji, cona B Ju¬ goslaviji, ki bo dobila tudi nekatere u- godnosti v tržaškem pristanišču. Manj¬ šine v obeh conah bodo zaščitene s po¬ sebnimi določili. Vsa republika je navdušeno slavila narodni praznik Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. VII. 1954 JOŽE KOŠIČEK Gospodarski program SLS IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriški senat je odobril Ei- senhowerjev predlog o proglasitvi vsake prve nedelje v mesecu za dan, ko naj se v USA po vseh cerkvah vseh ver moli za zasužnjene narode za železno zaveso. _ V Washingtonu so v teku razgovori med ameriškimi in brit. strokovnjaki o pripravah za ustanovitev obrambnega pakta v jugovzhodni Aziji. — Prebival¬ ci Maršalskih otokov v Tihem oceanu, ki so bili delno prizadeti zaradi radij¬ skega izžarevanja ob priliki poskusov s hidrogenskimi bombami, so podpisali za¬ htevo, da USA preneha s takimi posku¬ si v tem delu sveta. ZSSR je pograbila priliko in namerava predložiti zahtevo v ZN. Dulles pa je že izjavil, da USA ne bo prenehala z atomskimi poskusi tako dolgo, dokler tudi ZSSR ne bo ustavila svojih. GUATEMALA: Razmere v Guatemali so se po zadnji revoluciji uredile. Nova vlada je že imenovana. Predsednik je polkovnik Castilla Armas, vodja nac. upora. Policija in vojska sta polovili ve¬ čino vodilnih komunistov in jih imajo varno pod ključem. Pričeli so jih že za¬ sliševati zaradi raznih zločinov, ker so tudi sredi Amerike odkrili množične gro¬ bove in od komunistov pobite žrtve s strelom v tilnik. Vlada je zaplenila vse premoženje biv. rdečega predsednika Ja¬ koba Arbenza. Na meksikanskem po¬ slaništvu je nad 500 rdečih beguncev. Med njimi je tudi biv. predsednik Jakob Arbenz, za katerega je nova guatemal- ska vlada objavila, da ne bo nikdar do¬ volila, da bi mogel oditi iz dežele. Obrat¬ no, guatemalska vlada zahteva njegovo izročitev, kakor tudi izročitev ostalih članov njegove vlade, da bodo pred so¬ diščem odgovarjali za svoje zločine. PARAGUAY: Pri nedeljskih predsed¬ niških volitvah je bil izvoljen za pred¬ sednika republike general Alfredo Stro- esner. ANGLIJA: Churchill in Eden sta se iz USA vrnila v London, kjer je Churchill ob izkrcanju izjavil da “lahko reče, da sva z Edenom storila vse, kar sva mo¬ gla, da bi dosegla sporazum z USA in nama ni popolnoma spodletelo. Preveč bi bilo pričakovati, da bi uredila vse isto¬ časno, toda nič ne more izpriditi tako iskrenega in trajnega prijateljstva, ka¬ kor obstoja med USA in Anglijo.” Iz te Churchillove izjave, da “jima ni popol¬ noma spodletelo”, sklepajo, da obema britanskima državnikoma ni uspelo pre¬ mostiti prepada, ki se veča med USA in Anglijo glede skupnega vodenja zunanje politike napram komunizmu. Churchill je takoj po povratku sklical tajno sejo svoje vlade, v ponedeljek pa pred par¬ lamentom podal poročilo o obisku v USA. FRANCIJA: Novo zdravilo proti iz¬ puščajem in podobnim kožnim bolez¬ nim, “Stalinon”, ki so ga izdelali v Pa¬ rizu in ki ga je odobrilo tudi francosko ministrstvo za javno zdravje, je povzro¬ čilo že več desetin smrtnih slučajev med bolniki, ki so jim ga dali uporabljati. Policija je izvedla zaplembo tega zdravi¬ la po vseh farmacijah v Franciji. Ljudje se v tej tragediji šalijo, da zdravilo ubi¬ ja namesto da bi zdravilo, ker so mu da¬ li ime Stalinon. ŠPANIJA: Gral. Franco je imel prvo tiskovno konferenco po 1. 1939 in sicer za pet ameriških časnikarjev. Izjavil je, da med Španijo na eni strani in Anglijo in Francijo na drugi ni problemov, ki ne bi bili rešljivi, ko bo enkrat urejeno vprašanje Gibraltarja in francoskega Maroka. Poudaril je tudi, da špansko- . ameriška vojaška pogodba deluje odlič¬ no in ponovil svoj predlog, naj svobodne države prično tudi z gospodarsko bloka¬ do komunističnih držav. JUGOSLAVIJA: Koncem tega mese¬ ca bo na Bledu sestanek zunanjih mi¬ nistrov podpisnic balkanskega pakta, Turčije, Grčije in Jugoslavije, kjer bodo podpisali pogodbo o vojaški balkanski zvezi. FILIPINI: Bivši preds. glavne skup¬ ščine ZN dr. Carlos Romulo, je dejal, da bi “morali organizaciji ZN dati več po¬ litičnih vitaminov in dovoliti manj go¬ vorjenja in debat, če nočejo, da bo ta or¬ ganizacija polagoma razpadla.” INDIJA: Nehru je tipično oerovsko stališče Indije v današnjem svetovnem konfliktu idej označil takole: “Indija ne odobrava komunistične filozofije, čeprav vsega, kar komunizem uči, ne more za¬ vreči. Prav tako tudi ne sprejema ame¬ riškega načina življenja, toda zato ni izključeno, da ne bi mogli sodelovati z USA na prijateljski način.” Naročajte in širite Svobodno Slovenije Teoretični del strankinega programa, ki.smo ga brali v 20. številki našega lista, nam podaja jasno opredeljene poj¬ me o tem, kaj je naš narod in kaj so nje¬ gove pravice in naloge, kaj je posa¬ meznik, kaj družine in kaj družbe, ki sestavljajo narodno skupnost in kakšne pravice in dolžnosti imajo le-ti; govori o veri, o vzgoji mladine in odraslih, o napredku in kulturi in zdravju naroda in posameznika in podobno. Ta del pro¬ grama je brez dvoma najvažnejši, ven¬ dar ga je razmeroma lahko sestaviti, ker podaja smernice, ki so bolj ali manj skupne vsem katoliškim strankam po svetu. Praktični del programa pa je apli¬ kacija teoretičnih smernic na naše slo¬ vensko življenje. To pa ni ne lahka, ne prijetna stvar: ni lahka, ker je treba za izvedbo lepih načrtov denarja, veli¬ ko denarja, ki ga je na bolj ali manj spreten način treba izpipati iz žepov lastnih sodržavljanov, in ni prijetna ta zadeva, ker je treba upoštevati celo- vrsto stanov in njihovih ustanov, čijih interesi so dostikrat ne samo raznoliki, ampak popolnoma nasprotni. To vpra¬ šanje zahteva mnogo študija, neomajne¬ ga zaupanja, mnogo potrpežljivosti in žrtev posameznikov in skupin na korist skupnosti. Temu delu strankinega programa pra¬ vimo gospodarski program. Naš gospo¬ darski program upošteva naše slovenske razmere z dobrimi in slabimi okolišči¬ nami. Če pogledemo stanovsko zgradbo na¬ še dežele, vidimo, da je kmečki stan še vedno najmočnejši in zato najbolj upo¬ števanja vreden. Zadnja desetletja, zla¬ sti komunistična doba, je zelo pomnoži¬ la število industrijskega delavstva, pro¬ blem, ki mu dosedai nismo bili kos. Obrtniški stan je pri nas začel hirati, de¬ loma zaradi navidezno boljših in cenej¬ ših tovarniških izdelkov, deloma zara¬ di pozabe starih preizkušenih obrtniš¬ kih tradicij, ki so bile dolgo dobo moč tega stanu. Uradniško nameščenska skupina je pri nas predstavljala znaten odstotek slabo plačanih in za obstoj se borečih ljudi. Posebno poglavje je bila naša industrija, mlada in šibka, brez potrebnega kapitala, navdušena za na¬ predek, pa z majhnimi izkušnjami in brez zadostnega poznanja svetovnega gospodarskega položaja. Povrhu vsega pa še naša majhnost, ki nam onemogo¬ ča razmah na veliko in povzroča celo vrsto zapletenih vprašanj in dostikrat nepremostljivih težav. Poglejmo, kaj pravi program SLS o teh važnih vprašanjih. Osnovno načelo programa je, da naj država ukrene vse, da bo narod dobil doma vsega, kar potrebuje za svoje živ¬ ljenje. Vsakemu Slovencu naj njegova lastna dežela da dela in kruha, pa tudi možnosti za napredek in za dosego čim višje življenjske ravni. Program pro¬ glaša pravico do zasebne lastnine in tekmovanje na gospodarskem polju kot edino pravično obliko gospodarskega u- dejstvovanja. Z zakoni pa mora biti o- nemogočeno kopičenje bogastva v rokah nekaterih na škodo skupnosti. KMEČKI STAN Teško problematiko kmečkega stanu je nazorno pokazal Evangelist Krek v svojih Črnih bukvah kmečkega stanu. Več kot pol stoletja je od tedaj mini¬ lo, v mnogočem so se razmere zlasti po zaslugi SLS izboljšale, mnogo perečih vprašanj pa zaradi zapletenosti še ča¬ ka rešitve. Na demagoški način se ta vprašanja ne dajo rešiti. To so pokaza¬ li zgrešeni poskusi agrarne reforme po prvi svetovni vojni, ki ni bila plod res¬ nega gospodarskega študija, ampak propagandno sredstvo “kmečkih vodi¬ teljev”, ki so zrasli iz močvar povojne dobe, še bolj pa polom komunistične agrarne politike po koncu druge vihre, ko se je rdečim gospodarjem posrečilo po sto letih zopet priklicati lakoto v de¬ želo. Kmet je po svoji nastrojenosti nosilec fizične moči, zdravega reda in duhov¬ nih dobrin v narodu. Pridnost našega kmeta je prislovična. Tudi po izobraz¬ bi ne zaostaja za tovariši po drugih de- Ob zaključku lista smo dobili iz Gori¬ ce sporočilo, da je umrl na svojem do¬ mu v Trčmunu Msgr. Ivan Trinko-Za- mejski, starosta slov. duhovnikov v Be¬ neški Sloveniji ter znani in zaslužni slovenski narodni delavec in pesnik. Po¬ ročilo o njegovem delu bomo objavili v prihodnji številki. želah. Nima pa dovolj zemlje. Če bi vso slovensko orno zemljo razdelili med vse slovenske kmečke družine, bi dobila ena približno tri hektare, kar je za preživ¬ ljanje družine veliko premalo. Posledica je jasna: nimamo dovolj kruha za naše ljudi. Doslej smo ga morali uvažati in ga bo treba še poslej. Napačno pa bi bilo misliti, da naša zemlja ne more da¬ ti več, kakor je dajala do sedaj. Moder¬ na znanost je ugotovila, da se da do¬ nos zemlje dvigniti za sto odstotkov in več. Bajtar in mali posestnik pa teh dragih in dostikrat zapletenih postopkov ne zmore: manjka mu denarja in stro¬ kovne izobrazbe. V obojem mu mora pri¬ skočiti na pomoč država: s strokovnim poukom in cenenim, dolgoročnim kredi¬ tom. Poleg izboljšanja zemlje bo treba urediti tudi komasacijo zemljišč. Saj se dogaja, da imajo naši mali kmetje raz¬ cefrano svojo skromno posest po vseh konceh srenje, njivice, majhne kot krpe, ki jih ni mogoče resno obdelovati, še manj pa izboljševati, kakor na gruntu, ki je ves skupaj. Velikansko, nujno po¬ trebno delo za bodočnost našega kmeta. Podpirati bo treba takozvane družinske kmetije, preprečevati pa razkosavanje kmečkih gruntov in nakupovanje zemlje po ljudeh, ki je sami ne obdelujejo. One¬ mogočiti bo treba prezadolževanje kme¬ tij in njihovo prodajo tujcu. Važno je vprašanje pravičnih cen kmečkim pridelkom, ki morajo biti za¬ ščitene pred tujimi proizvodi, in cen kmečkemu orodju in gnojilom, ki mora¬ jo biti v razmerju z vrednostjo pridel¬ ka. Ko govorimo o našem kmetijstvu, ne smemo pozabiti našega sadjarstva, vrtnarstava in vinogradništva, pa na¬ šega planšarstva, čebelarstva in reje malih živali, ki predstavljajo močen faktor v našem gospodarstvu in so kme¬ tu mnogokrat večji vir dohodkov kakor pa grunt sam. Za uspešen razmah vseh teh panog pa je treba mnogo znanja, ki ga morejo dati samo dobre strokovne šole. Za organizacijo kmečkega gospodar¬ stva ne bomo našli primernejše oblike, kakor so zadruge. Veliko zadrug smo imeli in z njimi tudi dosti žalostnih sku¬ šenj, a ne po krivdi zadrug, ampak po krivdi nezmožnih voditeljev, ki so mar¬ sikdaj skušali z začetnim navdušenjem nadomestiti strokovno znanje in prid¬ nost. Kmet mora pri svojem gospodarstvu vedno računati s trenutnim neuspehom. Toča, pozeba povodenj, suša, požar so njegovi stalni sovražniki. Tu mora zo¬ pet država priskočiti na pomoč, ne z mi¬ loščino, ampak v obliki zavarovanja, ki pa ne sme gospodarsko hromiti kmeta. Kmečki stan ima še celo vrsto dru¬ gih, le njemu lastnih problemov, kot je n. pr. vprašanje kmečkih poslov, ki se nikakor ne da urediti na podlagi osem¬ urnega delavnika, vprašanje užitkarjev, starih tet in stricev, ki so se izgarali na gruntu, pa jim ta ne more dati brez¬ skrbne starosti, dalje vprašanje gospo¬ darjevih bratov in sestra, ki jim je tre¬ ba odšteti dote, ki izpijejo gruntu kri in mozeg. Vsaka izmed tu nakazanih zadev zasluži dolg študij in temeljite razpra¬ ve. INDUSTRIJSKI STAN Strankin program omenja podjetnika in delavce pod istim naslovom. S tem hoče nakazati, da bo treba vse storiti, da se prepad med kapitalistom in delav¬ cem izravna na ta način, da se ustvari gospodarska enota, ki jo bosta imela oba partnerja za svojo. Delavcu bo tre¬ ba pustiti ne le pravice, ki si jih je v stoletni borbi priboril, ampak ga bo tre¬ ba pritegniti kot enakopravnega tova¬ riša v upravo podjetij in mu odstopiti pripadajoči delež čistega dobička. So¬ cialna zakonodaja mora z vsem po- vdarkom ščititi delavca ne le v urah nje¬ govega dela, ampak tudi njegov dom, njegovo dx-užino, njegovo zdravje in sta¬ rost ter brezposelnost. Socialna zakono¬ daja mora dati delavcu možnost, da svobodno ureja svoje delovne pogodbe, podpirati mora njegove strokovne orga¬ nizacije, skrbeti za njegovo strokovno izobrazbo pa tudi za oddih in razvedri¬ lo. Problemi delavskega in idustrijske- ga stanu so med Slovenci izven domovi¬ ne predmet stalnega študija. Omenja¬ mo tu na prvem mestu Družabno prav¬ do v Buenos Airesu, ki ima zveze z ro¬ jaki po celem svetu in s sličnimi gi¬ banji pri drugih narodih in ki na svo¬ jih številnih tečajih in predavanjih štu¬ dira to lahko rečemo najvažnejše vpra¬ šanje naše bodočnosti. Dr. Ahčinova knjiga o tem vprašanju ni namenjena le tistim, ki so bili in ki bodo ostali de¬ lavci, ampak slehernemu našemu člove¬ ku, kajti to vprašanje, je zadeva nas vseh in nihče ne sme iti brezbrižno mi¬ mo njega. SREDNJI STANOVI Obrtnik in trgovec sta naši družbi ne- obhodno potrebna. Treba jima je dati ugled, ki sta ga začela izgubljati, vča¬ sih zaradi nerazumevanja, včasih pa po lastni krivdi. Vrniti jima je treba nek¬ danjo kvaliteto, dvigniti strokovno iz¬ obrazbo, dati mu potrebne kredite za na¬ bavo modernega orodja, zaščititi ga pred davčnim vijakom, dati mu pred¬ nost pri javnih nabavah in urediti na človečanski način razmerje med mojstri in pomočniki ter vajenci. Posebna zna¬ čilnost naše dežele in naših razmer so bili pol-obrtniki, pol-kmetje. Mizar, čev¬ ljar, krojač, je imel premalo dela, da bi se preživel, pa tudi premalo grunta. Kadar ni bilo dela v delavnici, se je preselil s pomočnikom in vajencem na polje, kadar pa je bila stiska v delav¬ nici, je najel za delo na polju dninarje. Ta oblika obrtništva morda ni v skla¬ du s strokovnim pojmom obrtnika, je pa brez dvoma zelo primerna za naše majh¬ ne razmere. Tudi takozvana domača obrt je eden izmed načinov, kako dati zaslužka našim številnim kmečkim dru¬ žinam, ki jim velikokrat, zlasti v dežev¬ nih dneh in dolgih zimskih mesecih pri¬ manjkuje ne le kruha, ampak tudi de¬ la. če se domača obrt dobro organizira, postane lahko močen činitelj v našem narodnem gospodarstvu. JAVNI IN SVOBODNI POKLICI Slovenski javni nameščenec, od skrom¬ nega “služitelja” pa do gospoda višje¬ ga nadsvetnika z doktoratom in s ka¬ tegorijami, je bil proletarec, ki je živel zelo skromno življenje. V stari Jugosla¬ viji je bila mesečna plača 5000 di- narjev zaslužek “direktorjev” in podob¬ nih veličin; v Nemčiji, ali mali Avstriji je tako plačo prejemal vratar. Uradnik je potem svoji plači primerno tudi de¬ lal. Ker delo ni šlo nikamor naprej, se je množilo število uradništva iz leta v leto, razpasla se je birokracija, morala in z njo tudi ugled javnega nameščen¬ ca pa je padal, slučaji korupcije so se množili, javno življenje pa je imelo ne¬ popravljivo škodo. Načelo strankinega programa je: manj javnih uslužbencev, ti pa naj bodo strokovno na višini in pošteno plačani za svoje delo. GOSPODARSKA POLITIKA DRŽAVE Država, ki ima nalogo skrbeti za go¬ spodarsko blaginjo svojih državljanov, ima nalogo, da vodi s pravičnimi zako¬ ni in uredbami gospodarsko življenje v državi. Gospodarska zakonodaja ne sme biti predmet političnih stremljenj, am¬ pak zaključek resnega študija poklica¬ nih strokovnjakov, ki delajo zakone zgolj pod gospodarskim vidikom upošte¬ vajoč pravice in želje vseh stanov, zla¬ sti šibkejših. V njen delokrog spada vprašanje davkov, trošarin, monopolov in carin, ki predstavljajo glavne vire državnih dohodkov, še važnejše kot pri¬ dobitev denarnih sredstev, je njihova pravična razdelitev, ki mora ščititi šib¬ kejšega in se izogibati stanovskih ali pokrajinskih privilegijev. Državni go¬ spodarstveniki morajo organizirati do¬ mačo proizvodnjo in čim bolj omejiti uvoz iz tujine, ki pije lastno gospodar¬ sko moč. Njihova naloga je dalje, da poiščejo primerne trge za odvišne pro¬ izvode lastnega gospodarstva, delo ki Borba za pripustitev rdeče Kitajske v članstvo ZN se je pričela z vso resnost¬ jo. USA ostaja počasi sama nasproti svojim velikim zaveznikom, kakor sta Anglija in Francija. Dulles je izjavil, da USA ne bo pripustila rdeče Kitajske v ZN v sedanjih okoliščinah. Govore, da bo USA uporabila celo veto. Francija se o stvari noče izreči zaradi svoje nemoč¬ nosti napram kitajskim komunistom v Indokini. Anglija, kakor vedno, tudi to¬ krat trguje in je n. pr. zabodla nož v hrbet USA in nac. Kitajski, ko ni gla¬ sovala za podelitev poverilnih listin Čangkajškovi delegaciji pri posvetoval¬ nem odboru. To je bilo prvič, da Anglija ni glasovala v prilog Čangkajškovi de¬ legaciji. Rusija in Indija sta seveda gla¬ sovali proti nac. Kitajski. Dulles je izjavil, da “noben narod, ki spoštuje samega sebe, ne bo dopustil rdeče Kitajske v ZN”, Eisenhovver pa je potrdil Dullesovo stališče, ko je dejal, ARGENTINA Predsednik general Peron je poslal iskreno sožalje dr. Miltonu Eisenho- vverju, bratu predsednika ZDA gene¬ rala Eisehowerja, ob nenadni smrti njegove žene. V Buenos Aires je dopotovala bel¬ gijska trgovinska delegacija zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe med obema državama. Med argentinsko in čehoslovaško vlado je bil sklenjen dodatni protokol k obstoječi trgovinski pogodbi, ki predvideva izmenjavo raznega blaga med obema državama v višini 19 mi¬ lijonov dolarjev. Argentina bo iz Če- hoslovaške dobila predvsem jeklo, žel. tračnice in razne stroje. Ana Becker, znana argentinska Amazonka, je po treh letih ih deve¬ tih mesecih na dveh konjih prejaha- la razdaljo 29.000 kilometrov med Buenos Airesom in Ottavvo v Kana¬ di. Iz Buenos Airesa je odšla 1. okto¬ bra 1950. V tem času je prejezdila 13 držav ter je med potjo doživela polno aventur. V Mehiki so jo n. pr. napadli tudi roparji. V Kanadi se bo sedaj pošteno odpočila od prestanega napora nato se bo pa z obema konje¬ ma vkrcala na ladjo ter se z njo vrnila v Argentino. V Bonnu v Zah. Nemčiji so se za¬ čeli razgovori med predstavniki nem¬ ške in argentinske vlade za skleni¬ tev nove trgovinske pogodbe. Vred¬ nost med obema državama izmenja¬ nega blaga bo dosegla višino 150 mil. dol. Minister za mornarico kontraad¬ miral Anibal Olivieri se je po dvome¬ sečnem bivanju kot gost severnoame¬ riške vojne mornarice te dni vrnil v Buenos Aires. V Severni Ameriki je obiskal vse važnejše pomorske baze severnoameriške vojne mornarice. Sprejet je bil tudi pri predsedniku generalu Eisenhowerju. V mestu Las Heras pri Mendozi bodo zgradili 550 hiš za uslužbenstvo IV. letalske brigade. Buenos Aires je te dni dobil dva¬ najsto trolejbusno linijo, ki veže mestni del Saavedra s pristaniščem. Na liniji bo dnevno vozilo 45 trolej¬ busov, ki bodo prevozili dnevno 60.000 potnikov. nikdar ni bilo lahko in bo še manj v bo¬ dočnosti, ker moramo računati s celo vrsto činiteljev, ki ovirajo dohod majh¬ nih branjevcev na velika svetovna trži¬ šča. Tu nas lahko rešuje le kvaliteta naših izdelkov in pa visoka morala na¬ pram našim kupcem. Napake v minuli dobi, so nam zaprle marsikatero tuje tržišče in takih napak se z eno potezo ne da popraviti. Glavna naloga gospodarske politike pa ni v materialnih ukrepih v korist go¬ spodarstva, ampak na moralnem polju. Državna oblast bo morala predvsem za¬ celiti rane, ki jih je civiliziranim poj¬ mom o gospodarstvu zadal rdeči gospo¬ darski barbarizem, potem pa začeti s si¬ stematično vzgojo širokih ljudskih pla¬ sti, zlasti pa odgovornih ljudi, tako, da bodo vsi, vodilni in tisti, ki jim sledijo, imeli pravi pojem o tem, kaj je gospo¬ darsko udejstvovanje; da to ni ne sarno- goltnost in sebičnost, ne ukana in golju¬ fija, ne zlorabljanje bližnjega in ne že¬ lja po lagodnem življenju na račun bližnjega, ampak resno delo za lastno korist v taki obliki, da tudi moj bližnji lahko poleg mene živi zadovoljen in sre¬ čen in prijatelj z menoj in z vsem sve¬ tom. To b 0 pa mogoče le takrat, kadar bo tudi v gospodarskem življenju pre¬ vladala zavest, da smo vsi bratje in sino¬ vi enega Očeta, ki je v nebesih. da je v vsem nasproten pripustitvi rde¬ če Kitajske v članstvo ZN.” Vodja ame¬ riškega parlamenta Joseph Martin je istočasno poudarjal: “Eisenhower je za¬ črtal politiko, s katero ne bo mogoče no¬ beni državi, kakor je rdeča Kitajska, prodreti v članstvo ZN.” Napadel je tu¬ di govorjenje o “mirnem sožitju” z ZSSR vse dotlej, dokler ZSSR ne bo za¬ čela spoštovati mednarodnih pogodb. “Lepo je, če se govori o tem, da bi po¬ skusili še enkrat doseči mirno sožitje in sesti za konferenčno mizo v ta namen. Toda hodili smo že na premnoge konfe¬ rence z ničemer drugim, kakor z aktov¬ ko, polno dokumentov, s steklenico črni¬ la in pobožnim upanjem, ne da bi se pri tem sploh kaj naučili. ^Narodi Poljske, Romunije, Bolgarije in vsi drugi vzhod¬ noevropski narodi, pred katerimi se je spustila železna zaveza z eno samo po¬ tezo neresnega peresa, so nam neme priče neumnosti takega početja.” Severna Amerika proti sprejemu rdeče Kitajske v ZN Buenos Aires, 15. VIL 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz S&Htenije^ Predsednik Izvršnega sveta v Ljublja¬ ni Boris Kraigher je na tiskovni konfe¬ renci dejal, da zgraditev akumulacijske električne centrale v Bohinju sploh ni aktualna. V poštev pa prihaja zgradi¬ tev električnih central Lobnica na Po¬ horju in Idrijca ter morebiti še Planin¬ sko polje. Predvsem je važno, da se do¬ končajo električne centrale na Savi in Dravi ter predvsem termocentrala v Šoštanju. Končno je obsodil ljubljansko Trgovinsko zbornico zaradi njenih “izra¬ zito kapitalističnih tendenc”. V Ljubljani so bili imenovani: Za di¬ rektorja Uprave za ceste ing. Rudolf Cimolini, za direktorja Uprave za vod¬ no gospodarstvo ing. Lojze Kerin in za direktorja Uprave za investicije ing. Marjan Brilli. Nedavno se je v Jugoslaviji mudila večja skupina ameriških časnikarjev. V Beogradu so za nekaj minut prišli tudi v skupščino, kjer jim je bil v novinar¬ skem klubu prirejen sprejem. Navzočih je bilo več sedanjih titovih poslancev, med drugimi Sava Kosanovič, dr. Maks Šnuderl in drugi. Poročilo v ljb. “Poro¬ čevalcu” navaja, da je bil “središče po¬ zornosti” v začetku tovariš Sava Kosa¬ novič, bivši veleposlanik v Washing- tonu. Vprašanj je kar deževalo. Kakšna je razlika med ameriškim in jugoslovan¬ skim parlamentom? Ali obstoji v jugo¬ slovanski skupščini opozicija? Ali mo¬ rajo biti vsi poslanci komunisti? Takih in sličnih vprašanj je bilo še precej in tovariš Sava Kosanovič se je verjetno precej utrudil, predno je na vsa odgo¬ voril”. Po novem zakonu o gostinskih obratih so zasebna gostišča prepovedana in se takšna gostišča tolerirajo samo izjemo¬ ma, če tako zahtevajo potrebe. Tako so tudi tu komunisti docela ubili zasebno iniciativo. Po novem zakonu o gostin¬ skih obratih je prepovedano tudi, da bi lastniki vinogradov ali drugi zasebniki mogli prodajati na drobno alkoholne pi¬ jače. “Tekstilni razgled” se imenuje stro- kovno-kultuma revija slovenske tekstil¬ ne industrije. Pri zveznem odboru Socialistične zve¬ ze delovnega ljudstva (prej 0'F) so po¬ leg že obstoječe komisije za mednarod¬ ne zveze ustanovili še komisijo za idej¬ no vzgojno delo, komisijo za tisk, komi¬ sijo za politično delo na vasi, komisijo za družbene organizacije, komisijo za vprašanja ljudske skupščine in komisijo za delo med ženami. Sklenjeno je tudi bilo, da bo vodil v imenu predsedstva organizacijsko politični sekretariat Aleksander Rankovič, šef tajne komu¬ nistične policije UDBA. Prof. dr. Josip Plemelj, član Slov. a- kademije znanosti in umetnosti, je bil izvoljen za dopisnega člana bavarske Akademije znanosti v Monakovem. Janko Smole, sekretar Odbora za go¬ spodarstvo zveznega Izvršnega sveta, je razreden te dolžnosti in postavljen za generalnega direktorja Direkcije za kratkoročne kredite FLRJ. Umrli so. V Ljubljani: Jakob Adamič, .Alojzij Porenta, krojač, Albina Parcer, roj. Frank, Ivana Pajsar, roj. Drašler, Ivan Kosec, direktor mestnega zavoda “Snaga”, Ivana Beata Zupan, usmiljen¬ ka, Franc Zupančič, upok., Franc Mere- la, uslužbenec tovarne “Utensilia”, Ja¬ nez Omerzel, upok. drž. žel., Franc Šu- menjak, šofer, Viktor Ramšak, župnik v Šentjurju pri Celju, Marija Dralka, roj. Gerlevc, vdova po gozdarju, Valentin Pivk, žel. invalid v p. in Janez Kunaver, po domače Kosarnik iz Kleč, Matej Gor¬ janc, pos. v Dol. Logatcu, Frančiška Jerlah-Hladetova mama iz Pristavice, Karel Omerzu, učitelj v p. v Trbovljah, Marijan šilovič na Reki, Anton Pavlič, pos. v Kranju, Leopold Goršič, uradnik v Kranju in Ivan Zelen iz Senožeč. Poročali smo že, da so doma začeli lo¬ viti žive divje zajce in jih pošiljati v Francijo, Švico, Nemčijo in Italijo, kjer so razne bolezni zelo razredčile to vrsto divjadi. Lov na divje zajce prinaša lepe denarje, ker v inozemstvu plačajo za enega dobrega živega divjega zajca 12 dolarjev. Ujeti živega zajca pa seveda ni lahko in je za to treba obsežnih pri¬ prav. Tako lovci na določenem prostoru postavijo 1 m visoko mrežo, dolgo 750 do 2000 m. Pravokotno na to mrežo po¬ stavijo na vsakih 50 ali 100 m krajšo mrežo, tako imenovane ključe. Mreža sestoja pravzaprav iz treh mrež. V sre¬ dini je gosto pletena mreža, pred njo in za njo pa še po ena mreža z velikimi odprtinami ca 20 x 20 cm. Ko se začne pogon, goniči pritiskajo v širokem kro¬ gu. Splašeni zajec drvi pred njimi proti mreži. Ker pa zajec vidi le na levo in desno, ne pa naprej, mreže ne opazi, se zaleti vanjo ter vanjo zaplete. Tedaj hit¬ ro priskočijo v bližini skriti lovci, zajce poberejo in spravijo v vreče. Včasih se zgodi, da pri enem pogonu vlove do 150 zajcev, včasih pa tudi nič. Ujete zajce takoj pregledajo, ugotove spol, ker mo¬ rajo izvažati po enega zajca ter 2 do 3 zajklje skupaj. Vsakega, za izvoz dolo čenega zajca mora pregledati tudi vete¬ rinar in izdati pismeno potrdilo, da je žival zdrava in primerna za izvoz. Ivanko Knezovo, članico AK Kladivar v Celju so izključili iz društva, ker si je kot referentka za potrošniške kredite v Ljudskem magacinu prilastila 150.000 din. Knezova je bila državna rekorder¬ ka v skoku v višino in večkratna držav¬ na reprezentantka. Revizorji okrajne Zadružne zveze v Novem mestu so pri pregledu poslovanja osmih zadrug odkrili vrsto kaznivih de¬ janj, malomarnega poslovanja in prila¬ ščanja zadružne imovine. V ta kazniva dejanja je bilo vpletenih 29 uslužbencev, ki so zadrugam povzročili škodo nad 3,921.000 din. Notranjska pesnica Marička Žnidar¬ šič je izdala pesniško zbirko “Človek in zemlja”. Slovenska časnikarja France Puc in Tone Gmajnar sta nedavno v Ljubljani slavila življenska jubileja. Prvi 65, dru¬ gi pa 64 letnico rojstva. Oba sta bila pred vojno zaposlena pri ljubljanskem “Jutru”, danes sta pa pri “Slov. Poro¬ čevalcu”. Pod naslovom Makedonija so izšle v Ljubljani v mapi Maleševe barvne mo- notipije, jedkanice, litografije in leso¬ rezi. Uredil jih je, napisal uvod ter bio¬ grafsko notico Zoran Kržišnik. Ameriška misija za ocenitev nacio¬ naliziranega ameriškega premoženja v Jugoslaviji se še vedno mudi v titovini. Ko bo delo dokončala, bo napravila ! končni obračun vrednosti ameriškega ' premoženja, ki so ga kom. nacionalizi- ’ rali. Nato bodo začeli razgovore o usodi jugoslovanskega pologa 17 milijonov do¬ larjev v zlatu, ki je ostal v ZDA ob deblokiranju jugoslovanskega zlata po vojni. Ta znesek je bil določen kot var¬ ščina za ameriške koristi, izvirajoče iz nacionaliziranega premoženja državlja¬ nov ZDA v Jugoslaviji Po zadnji vojni so bili v ljubljanski porodnišnici nedavno prvič rojeni troj¬ čki. Marija Mirtič iz Ljubljane je povi¬ la dečka in dve deklici. Marolt Mimi iz okolice Polhovega Gradca je zredila 400 kg težkega praši¬ ča. Žival je bila dolga 2.10 m, visoka 1 ! m, oprsje je pa merilo 1.80 m. ! Komunisti so imeli nedavno v Ljub¬ ljani konferenco, na kateri so se prito¬ ževali nad “reakcijo” in “reakcionarnim ! duhom”, s katerim da je še vedno pre- ! pojeno slovensko ljudstvo in njegova mladina. Povdarjali so, da se kljub nji¬ hovemu nasprotovanju še vedno dobe študentje, ki študirajo bogoslovne vede. Na občnem zboru Nogometne zveze Slovenije sta bili ustanovljeni dve novi PROŠNJA IN POZIV Zaradi povišanja plač nameščencem in delavcem so bili s posebno pogodbo sredi junija letošnjega leta povišani tudi prejemki tiskarskih delavcev in name¬ ščencev. Lastniki tiskarn so povišali istočasno tiskarske stroške in je ta povišek občutno prizadel tudi naš tednik “Svobodna Slovenija”. Povišek je tolikšen, da ga uprava ne more kriti z dosedaj predvidenimi in preračunanimi dohodki naročnine. Da bo mogoče kriti razmeroma visoki predvideni primanjkljaj in izdati v drugi polovici leta od 1. julija do 31. decembra vsaj 24. številk, t. j. štiri na me¬ sec, je uprava sklenila pozvati in prositi vse naročnike in bralce, da rešijo vpra¬ šanje takole: 1. ) Vsak naročnik naj poleg naročnine za leto 1954 prispeva še DESET PESOV za TISKOVNI SKLAD. Tisti, ki so za letos naročnino že poravnali naj plačajo še 10 pesov v tiskovni sklad posebej in to čimprej. Tisti naročniki pa, ki za letos naročnine še nimajo poravnane, naj plačajo 10 pesov za tiskovni sklad skupno z naročnino za leto 1954. 2. ) Naročniki, ki naročnine za leto 1954 še nimajo poravnane, naj to sto¬ rijo čimprej skupno s plačilom zneska za tiskovni sklad in naj ne odlašajo do konca leta. 3. ) Takoj naj postanejo naročniki lista vsi oni, ki naš list berejo pri pri¬ jateljih in znancih, pa sami niso naročniki. 4. ) Tisti, ki so v zaostanku z naročnino za lansko leto, naj nemudoma po¬ ravnajo zaostanek. Prepričani smo, da bodo naročniki in bralci uvideli upravičenost in uteme¬ ljenost naše prošnje in našega poziva. UPRAVA, UREDNIŠTVO IN LASTNIŠTVO “SVOBODNE SLOVENIJE” Buenos Aires, 3. julija 1954. pozvezi in sicer v Kranju in Gorici. Za predsednika zveze je bil izvoljen Jože Gerbec. J Na Golem so po osmih letih imeli na Belo nedeljo zopet sv. mašo. Cerkev je bila nabito polna ljudi. Slovenci v Argentini Buenos Aires ČLANOM DRUŠTVA SLOVENCEV IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM V ARGENTINI! Slovenski dušni pastirji v Buenos Ai¬ resu so se zavzeli, da Slovencem v Ar¬ gentini pripravijo skupen dom, v kate¬ rem bodo imela svoj prostor vsa dru¬ štva in organizacije, ki bo naše kultur¬ no in družabno središče. Odbor Društva Slovencev je akcijo slovenskih dušnih pastirjev za nakup slovenske hiše toplo pozdravil in oblju¬ bil svojo pomoč v zavesti, da je tako veliko in važno delo mogoče pripeljati do uspešnega zaključka samo, če pri tem prav vsi sodelujemo in vsi za ta namen prispevamo. Vabimo in prosimo najprej vse člane Društva Slovencev, da pri akciji za na¬ kup slovenske hiše z vnemo sodelujejo ter z denarjem pomagajo. V tej hiši bo imelo svoj primeren prostor tudi naše društvo; naša dolžnost je, da za ta na¬ men žrtvujemo. Obračamo se s toplo prošnjo tudi na vse prijatelje Društva Slovencev in na vse naše slovenske rojake v Argentini, da vsak po svoji gospodarski zmoglji¬ vosti prispeva za naš skupni dom. Vsak je dolžan nekaj dati! Dvakrat da, kdor hitro da! Čimpreje bomo zbrali ves potreben denar, preje bo v naši skupni slovenski hiši naše organizacijsko, kulturno pa tudi versko življenje dobilo novega razmaha, od ka¬ terega bo imela koristi vsa naša sloven¬ ska skupnost v svobodnem svetu. Društvo Slovencev Na državnopravnem tečaju bo v nede¬ ljo 18. t. m. predaval ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50 g. Va¬ lentin Markež o občinski upravi. Možje in fantje iskreno vabljeni! X. kulturni večer Slovenske kulturne akcije pod naslovom “Argentina v bese¬ di in pesmi” se je vršil na predvečer državnega praznika 8. t. m. Seznanil je obiskovalce z muziko in poezijo te de¬ žele. Po odigrani himni je k prazniku spregovoril predsednik Jurčec. Na plo¬ ščah smo slišali tri domače plese v pri¬ redbi Felipa Boera, na klavirju je odi¬ gral g. Romeo Paura dve folklorni me¬ lodiji, sopranistka Maria Elida Canepa je zapela tri skladbe Williamsa, Gua- stavina in Panizza ob spremljavi prof. Geržiniča. Vmes so recitirali Lučka Kralj, Nika Iglič in Nikolaj Jeločnik deloma v izvirnikih, deloma v prevodih dr. Tineta Debeljaka pesnitve Domin- gueza, Rafaela Obligada, Guida Špana in Olegarija Andrada. Po odmoru je re¬ citiral Francisco Maletta dva odlomka iz “Martina Fierra” v izvirniku, obakrat takoj za njim pa Nikolaj Jeločnik isti mesti v sijajnem Debeljakovem prevo¬ du. Večer so zaključili štirje krajši ar¬ gentinski kulturni filmi. Ir anus V nedeljo 11. julija smo imeli dobro obiskan prosvetni sestanek Krajevnega odbora DS. O narodni vzgoji slov. šol¬ ske mladine je govoril nadzornik g. A. Majhen. Predavanje je bilo zanimivo ter se je po njem razvila živahna debata. Na razna vprašanja je predavatelj od¬ govarjal in dajal potrebne nasvete Nedeljski sestanek je tudi pokazal, da so starši vzgojiteljem, ki se za mla¬ dino žrtvujejo z velikim idealizmom, res tudi hvaležni in to ne samo v besedi, temveč tudi v dejanju. Tako so slov. starši v Lanusu sklenili, da bodo vzgo¬ jitelju njihovih otrok omogočili, da se bo lahko naselil v slovenskem naselju v Lanusu. Najprej mu hočejo pripraviti primerno in dostojno brezplačno stano¬ vanje, kasneje pa lasten dom, za kate¬ rega so pripravljeni dati zemljo in po¬ magati pri njegovi gradnji. G. Stanetu Guzelju in njegovi gospe Albini v Lanusu se je 29. junija t. 1. ro¬ dila hčerka, ki je bila 11. julija kršče¬ na na ime Anica. Staršem in novorojen- ki želimo obilo sreče! Sun Martin V soboto, 10. t. m. je po daljši bolez¬ ni umrla v kraju Chilavert pri Villa Ba- llester ga Ivana Bodnerjeva, roj. Mala¬ vašič, vdova po pok. Antonu Bodnerju iz Spodnje šiške pri Ljubljani. Dočakala je lepo starost 82 let. Pogreb je bil v nedeljo dopoldne na pokopališče San Martin ob lepi udeležbi rojakov. Po¬ grebne obrede je opravil č. g. svetnik Karel iškulj, ki se je od pokojne poslovil tudi z lepim govorom. N. p. v. m., nje¬ nim sorodnikom pa naše sožalje! M i r a nt a r V Miramaru sta dne 13. junija stopi¬ la pred oltar g. Janez Boh in gdč. Ar- monia Nievas. Mladoporočencema želimo mnogo sreče v zak. življenju! SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda. Štev 82. Vsebina: Naši socialni dnevi (R. Smersu); fFranc Kremžar (Ivan Ahčin); Ob novem pro¬ gramu “Slovenske ljudske stranke” (Maks Jan); Marija Baers (Dr. Julija Pajman); Slovenski izobraženci in go¬ spodarske družbe (Jože Mavrič); Zdrav duh v zdravem telesu (Ref. dr. Ahčina na 3. soc. dnevu); Iz domačega in tuje¬ ga tiska; Iz gibanja. REPUBLIKA ALI MONARHIJA? Spoštovani gospod urednik! Prav ste naredili, da ste v “Svobodni Sloveniji” od 10. junija t. 1. priobčili v informacijo vašim bralcem članek “No¬ va orientacija SSJ”. Ko sem članek pre¬ bral, sem pogrešil dva do tri spremne stavke, v katerih bi povedali, da prina¬ šate članek bralcem v vednost in raz¬ gled. Ravno tako bi bilo prav, če bi ob¬ javili stališče in poglede, pa naj bi bili že kakršnikoli, katerekoli druge stranke ali večje skupine. Niste pa ravnali do¬ sledno, da ste priobčili v vašem listu od 17. junija članek g. R. Žitnika, ker je to pač gledanje posameznika, čeprav ene¬ ga vodilnih članov Slovenske Liberalne stranke. Dosledno bi bilo v primeru, da bi bil ta članek resolucija ali program, sklenjen na zborovanju stranke. Gospod urednik! Ker ste že napravili izjemo in objavili članek posameznika o tem problemu, naredite, prosim, še eno in dajte prostora tudi stališču, ki je povsem nasprotno gledanju g. Žitnika. G. Žitnik pravi na koncu svojega član¬ ka: “Rod ČRNEGA JURIJA — ker dru¬ gam pač ne bomo hodili po kralja — pa je dovolj močan, da nam bo dal iz svo¬ je srede vladarja, ki bo po sedanjih 'bridkih izkušnjah čuval svobodo in iz¬ polnjeval voljo našega naroda.” G. urednik! Dovolite, da si osvežimo malo spomin, kako je rod Črnega Jurija izpolnjeval voljo slovenskega naroda! Mar je bila 1. 1918. volja slovenskega naroda, da sta potomca črnega Jurija Peter I. in regent Aleksander izvršila zedinjenje brez legitimnih zastopnikov slovenskega naroda -— in prav tako tu¬ di hrvaškega. Mar je bila volja večine slovenskega naroda, da se je tako važen akt, takoj ob rojstvu Jugoslavije, izvršil brez dr. Korošca, ki je prebral majsko deklaracijo v dunajskem parlamentu, bil predsednik Jugoslovanskega kluba in bil od 29 . oktobra do 1. decembra 1918. kot predsednik Narodnega veča v Zagrebu predstavnik suverena takoimenovane države avstroogrskih Jugoslovanov. Za¬ kaj se je kralju Petru in regentu Alek¬ sandru tako mudilo, da nista mogla po¬ čakati nanj, ko se je mudil po državniš¬ kih poslih v Parizu in Ženevi. Zakaj se nista ozirala na večino hrvaškega naro¬ da, ampak sta se zadovoljila le s hrvaš¬ ko manjšino, predvsem pa z malim šte¬ vilom Srbov, ki so prebivali po Hrvaš¬ kem ? Mar jima ni bila potrebna večina hrvaškega naroda? Zakaj potomca črne¬ ga Jurija nista našla časa, da bi se s Slovenci in Hrvati temeljito razgovorila iz oči v oči za tako važen začeten akt nove države? Tako pa je bilo zedinjenje postavljeno pred večino slovenskega in hrvaškega naroda kot dovršeno dejstvo. Mar je bil to najbolj primeren način za začetek sožitja treh narodov v novi državi? In dve leti in pol pozneje, ko se je sprejemala Vidovdanska ustava? Zakaj nista potomca črnega Jurija dopovedala svojim rojakom Srbom, da je popolnoma zgrešen princip število Srbov proti šte¬ vilu Slovencev in Hrvatov? Če sta gle¬ dala v Slovencih in Hrvatih brate, bi morala poskrbeti, da bi bila ustava ta¬ ka, da bi jo lahko sprejel vsak narod posebej. Za centralistično ustavo pa je moralo odločiti seveda zgolj število. Kdo more reči, da sta kralj Peter I. in re¬ gent Aleksander na ta način izvrševala voljo slovenskega in hrvaškega naroda? Zato pa je bilo pozneje toliko grenkega razočaranja. Naj preidem na Aleksandrovo dikta¬ turo. G. žitnik pravi, da nekateri po- i zabijajo, da je kralja prisilila k temu i razbrzdanost tedanjih strank. To ne i drži! Najmanj za Slovenijo. Usodne na- | palce, ki jih je velesrbsko stališče na- | pravilo 1. 1918. in 1. 1921. so bile glavni | vzrok, da je postajal prepad med Hrvati j in Srbi vedno večji. In ta velesrbska mi- I selnost in praksa srbskih strank, vojske ! in krone, je v novi državi krepko rastla. ; Priznam pa, da je takratno stanje do | neke mere povzročeval tudi nestalen Ra- | dičev političen temperament. Pa vzemimo, da je kralj Aleksander razpustil stranke z namenom, da bi ta prepad med Hrvati in Srbi lažje premo¬ stil. Zakaj je bilo pri tem potrebno, da je kmalu potem dal internirati narodne voditelje, ki so bili predstavniki večin¬ ske slovenske 'in hrvaške stranke? Za¬ kaj je bilo potrebno pri tem razpustiti kulturne in vzgojne organizacije in s tem slovenski in hrvaški narod do dna ponižati in žaliti? Mar potomec črnega Jurija kralj Aleksander ni mogel uvide¬ ti, da se s takimi metodami država raz¬ bija, ne pa gradi in konsolidira...? Razbrzdanost strank je po mnenju g. žitnika opravičilo za Aleksandrovo dik¬ taturo ? Zakaj je potem kralj Aleksan¬ der dopustil, da se je razvila na Sloven¬ skem — prav tako na Hrvaškem — raz¬ brzdanost in samopašnost JNS do take mere, ki je do takrat Slovenci še nismo poznali. Mar je bila volja večine sloven¬ skega naroda, da je JNS pod kraljem Aleksandrom v Sloveniji delala tako kot je delala? Zakaj ni dopustil kralj Aleksander slovenske zastave kot sim¬ bol samobitnosti slovenskega naroda? Zakaj je dopustil, da je bil slovenski na¬ rod poniževan na stopnjo plemena? Za¬ kaj je dopustil, da je bil slovenski jezik poniževan na stopnjo narečja? Zakaj je dopustil, da je bila večina slovenskega naroda poniževalno označevana kot pro- tidržavni element, zato, ker se nismo mogli strinjati z njegovimi potezami in nismo mogli zatajiti samega sebe? Za¬ kaj je ustanovil vsedržavnega Sokola s svobodomiselno Tyrševo ieologijo in ga nam s fizičnim in moralnim pritiskom vsiljeval in nas prepričeval, da je to vi¬ teška organizacija, ki pa je pozneje v le¬ tih preizkušnje med komunistično revo¬ lucijo, žal, tako usodno žalostno končala s tem, da je večina Sokolov prešla na komunistično stran? Kdo si upa trditi, da se je z vsem tem izpolnjevala volja slovenskega naroda? Niti vpoštevana ni bila! Nerad obnavljam te boleče spomine, a to storim zaradi zgodovinske resnice. Mar “sve če to narod pozlatiti”? Ne, ni mogoče. Tudi se ne moremo tolažiti z mislijo, da je kralj Aleksander po svo¬ ji vrnitvi iz Francije nameraval preure¬ diti Jugoslavijo v federativnem smislu. Slovenski narod ima vso pravico soditi ga po njegovih dejanjih, ne po njegovih namerah. Tudi zgodovina ocenjuje samo dejanja, ne namer! Je pa v zgodovini ta¬ ko, da vladar s slabimi in zgrešenimi potezami ne zapravi ugleda samo zase, ampak ga navadno zapravi tudi za svoje potomce. Je pač to lastno vladarskim družinam. Rad priznam, da je pozneje knez Pavle skušal popraviti glavne krivice, še danes se njegove dobre, nepristranske (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. VII. 1954 SLOVENCI VSA V Lemontu je 25. junija utonil p. Al¬ fonz Ferenc, biv. študent v Peggezu. V malem umetnem jezercu se je kopal, pa ga je med tem zadela kap. Kanada . .Izšla je majska 'številka verskega me¬ sečnika kanadskih Slovencev “Božja Beseda”. Med ostalim gradivom objav¬ lja tudi naslednja poročila iz življenja Slovencev v Kanadi: Poroke. Poročili so se naslednji pari: Alojzij Rigler od Sv. Gregorija pri Ve¬ likih Laščah in Ana Lukač iz Murske Sobote; Alojzij Tomažič iz Podgrada iji Matilda Kaluža in Šmihela na Krasu; Alojzij Skubic iz Šmarja pri Ljubljani in Ida Skočir iz Drežnice nad Koba¬ ridom; Jože Srebot iz Postojne in Pavla Vyskočilova iz Tardoša na Čeho- slovaškem. Vsem iskrene čestike in mnogo sreče! Družinska sreča. Krščeni so bili na- naslednji otroci slovenskih družin: Ro- man-Jože Zakrajšek, sin Viktorja in Iva¬ ne, roj. Hren; Gabriela-Marija Jereb, hčerka Janeza in Jožefe, roj. Brglez; Marija Hočevar, hčerka Franceta in Ane,, roj. Hren; Leon-Peter Bolta, sin¬ ček Ignacija in Ivanke, roj. Platiša; Marija-Ana Bolta, hčerka Ignacija in Ivanke, roj. Platiša (dvojčka), čestita¬ mo! Na občnem zboru Društva Najsv. Ime¬ na Jezusovega je bil izvoljen za pred¬ sednika Peter Markeš, za podpredsedni¬ ka Jože Kastelic, ml., za tajnika Jakob PO SVETU Kvas, za blagajnika Ciril Prezelj, kot odborniki pa: Vinko Levstik, ing. Voj- mir Bratina, Franc Brence ml. Izidor Bajda, Ludvik Stajan, France Strlič in Janez Muhič. Društvo Najsv. Imena Jezusovega je dobilo svoj prapor. Načrte zanj je na¬ pravil akad. kipar France Gorše iz Cle¬ velanda, izdelala ga je pa ga Ivanka Zupančič. Prapor je blagoslovil škof dr. Gregorij Rožman ob priliki svojega zad¬ njega obiska v Kanadi. Največji dobrotnik slovenske cerkve v Torontu je škof dr. Rožman. Tako poro¬ ča verski mesečnik kanadskih Slovencev “Božja beseda”, ki pravi, da so kanad¬ ski Slovenci za dr. Rožmanov srebrni škofovski jubilej zbrali 396 dolarjev ter mu jih poslali kot darilo, ki ga naj po¬ rabi po svoji uvidevnosti. Ko je prevzvi- šeni zvedel za to nabirko, je organiza¬ torje nabirke pokregal, češ, da je treba vse denarne nabirke usmeriti za gradi¬ tev in dovršitev slov. cerkve Marije Po¬ magaj. Zato je poslani znesek poklonil odboru za slov. cerkev. Prav tako je škof Rožman za to cerkev podaril 100 dolarjev, ki so mu jih kanadski Slovenci hoteli dati kot skromno nagrado za ves njegov trud, ki ga je imel z njimi z vod¬ stvom dohovne obnove v Torontu za let. I velikonočne praznike, že lani pa je da¬ roval za cerkev 70 dolarjev ob priliki Ba¬ ragove tridnevnice. Tako je škof dr. Gregorij Rožman sam za slovensko Ma¬ rijino cerkev v Torontu daroval skupno 546 dolarjev. V družini Pavleta Kvedra in njegove gospe Tončke se je rodil sinko Tomaž- Martin. čestitamo! MI VEMO, DA JIH BOLI vsak gib slovenske emigracije, vsaka iz¬ poved naše protikomunistične borbe, vsa¬ ka obtožba njih “demokracije” v svo¬ bodnem slovenskem tisku, boli jih v lu¬ či resnice pisana, izpovedana in izpriča¬ na zgodovina takozvane Osvobodilne Fronte slovenskega naroda. Ko je v nedeljo 11. t. m. popoldne v dvorani na Belgrano stopil na oder poveljnik enega izmed naših “na sejmih svetovne kupčije”, kakor pravi pesnik Igor, prodanih, a vendar nikoli prema¬ ganih bataljonov, sem imel živo zavest tiste vezi, ki druži slovensko mladino v emigraciji na isto pot in z istimi cilji: svetlo izročilo slovenske domobranske vojske. Dvestopetdeset fantov in deklet je s ploskanjem, ki pride iz srca, po¬ zdravilo govornika, v katerem gleda ži¬ vo pričo herojskih dni naše zgodovine. V tričetrturnem govoru nam je pol¬ kovnik g. Vule Rupnik kazal borbo do¬ mobrancev v junaškem letu 1944., pravil nam je o skoraj legendarnih zmagah svojih, Križevih, Meničaninovih in Co- fovih borcev na Javornici, v Kočevju, na Slivnici, v Beli Krajini, pri Velikih Laščah in pri Sv. Vidu, pričal nam je o tistih dneh, ko so danes veličani komu¬ nistični “heroji” bežali kakor zajci pred jeklenimi enotami slovenskih domobran¬ cev (Ne morem pozabiti sijajno prikaza¬ nega heroja Semič-Dakija, skritega v gnoju), orisal je ustanovitev štajerskih brambovcev, Gorenjskih in Slovenskih domobrancev v Primorju. Zdaj ve¬ mo, zakaj so se rdeči strahopetci zne¬ sli in izdivjali nad izdanimi in neoboro¬ ženimi bataljoni; bolela jih je idejna, moralna in borbena nadmočnost naših junakov. Mislim, da je pogodil in prav storil govornik, ko je približal mladini ne samo tragični konec, ampak tudi drzne podvige in z orožjem izzvojevane SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Nedelja 25. julija 1954 ob % 8. uri v župnijski dvorani Ramos Mejia. Ob sedemdesetletnici pisatelja in dramatika IVANA PREGLJA žalna igra A 1 A Z E L Drama Judeža Iškariota in Marije Magdalene Priredba in režija: Marijan 'Willempart. Igrajo; ga. Ema Bleje, gdč. Milka Rezelj, Lojzka Štojdehar in Nataša Zajc ter gg. Maks Borštnik, Nikolaj Jeločnik, Tine Kovačič, Maks Nose in Ivan Oman. Vstopnice po 8, 6 in 4 pese v predprodaji na Granaderos 61 (tel. št. 66-0818) in Alvarado 350, Ramos Mejia (tel. št. 658-0827) (Nadaljevanje s 3. strani) volje z veseljem spominjamo. Žal le, da ni istočasno s Hrvaško zaživela tudi Slo¬ venska banovina. In da je konkordat ta¬ ko žalostno končal. A tudi temu dejstvu je bil pred vsem vzrok velesrbska misel¬ nost, ki je gledala v pravoslavnih za¬ nesljivejše državljene in ni mogla prene¬ sti, da bi imeli katoličani z zakonom ure¬ jen položaj. Pa vzemimo, da bi kdaj v bodočnosti spet vladal Slovencem kak potomec črnega Jurija. Ali moremo pričakovati po dosedanjih izkustvih, da bi spoznal in priznal, da smo mi najprej Slovenci in po svoji svobodni odločitvi šele Jugoslo¬ vani? Mar bi spoznal, da bi morale bi¬ ti vse odločitve zunanje politike, ki za¬ devajo. slovenske meje, storjene samo s pristankom slovenskega naroda? Mar moremo pričakovati mi, ki smo katoli¬ čani in imamo svojega verskega pogla¬ varja v Rimu, da bi videl v nas vsaj toliko zveste državljane kot v južnih bratih? (Saj je doba komunistične re¬ volucije na Slovenskem dokazala, da smo bili pred vsem katoliški Slovenci zvesti jugoslovanski državi, pa čeprav smo bi¬ li v njej tolikokrat poniževalno označe¬ ni kot protidržavni element.) G. žitnik prizna, da je ugled monarhi¬ je med Slovenci za časa revolucije in po vojski trpel. Zelo milo je to rečeno. Jaz pa sem prepričan, da je kredit družine Črnega Jurija med našimi ljudmi moč¬ no skopnel. V nesreči se spoznajo prija¬ telji, enako tudi vladarji. Kdo more re¬ či, da je storil bivši kralj Peter II. svo¬ jo dolžnost? Vsi vemo, da je bil cinizem Churchilla res velik, saj smo posledice čutili na svojih hrbtih, a to še daleč ni opravičilo, če bi imel Peter II. kaj mo¬ ralnega ponosa in moči — isto velja za kliko, ki ga je obdajala — bi ne izjavil 12. septembra 1944. v londonskem ra¬ diju: “Tito je moja vojska.” še tako hu¬ demu pritisku, ki se je nanj izvajal, bi se ne smel udati. Imamo vso pravico, da pričakujemo od svojega vladarja toliko moralne sile. Ravno v takih primerih se vladar izkaže ali pa se ne izkaže. Ne bom se ustavljal pri njegovi nepočaka- nosti z ženitvijo in vseh težavah, ki jih je napravil s tem svoji vladi v tistih tež¬ kih časih, ker sem vse to samo slišal od drugih. — Končno pa je v začetku 1. 1945. Peter sam izročil vlado Titu. Tega ni mogoče pozabiti. In po končani vojski? Kaj je delal on in njegovi ljudje, ko smo bili v tabo¬ riščih? Komu je znano, da je on kdaj skušal pri vrhu UNNRA in IRO lajša¬ ti naš položaj? Kdo ve za kaka njego¬ va navodila in nasvete, da bi se mi lažje ravnali? Komu je znano, da je kdaj vsaj simbolično poslal kako pomoč ta- Pošfena lekcija Titovemu predstavniku v Montevideo Tito je pred časom poslal v razne južnoameriške države svojo trgovinsko delegacijo. Vodi jo Jakob Blaževič, k! je bil, kot znano, pred leti komunistični državni pravdnik v procesu proti za¬ grebškemu nadškofu kardinalu dr. Ste- pincu. Titova netaktnost, da je v te ka¬ toliške države poslal kot šefa svoje tr¬ govinske delegacije ravno Blaževiča, ki je bil zaradi procesa proti kardinalu Stepincu izobčen iz kat. Cerkve, je v vseh teh državah v katoliških krogih naletela na ostro obsodbo. Ta je prišla najprej do izraza v Rio de Janeiro, kjer je v času, ko se je Blaževič mudil v Bra¬ ziliji, list “A Cruz” objavil daljši čla¬ nek pod naslovom “Pojdi domov”. Pred prihodom Blaževiča v Buenos Aires, je nato tuk. kat. dnevnik “El Pueblo” v daljšem članku prikazal argentinski kat. javnosti Blaževičevo vlogo v procesu proti kardinalu Stepincu. Iz Bs. Airesa je Blaževič z ostalimi zmage domobranskih oficirjev in njih borcev. Prav je, da se o tem več govori in več piše, kaiti tudi to je naša zgodo¬ vina, na katero smo lahko ponosni. Spored, ki ga je spretno sestavil taj¬ nik SFZ-e in ga je govornik pravilno tolmačil, je, menim, spopolnil v veliki meri vrzel v našem povojnem protiko¬ munističnem boju: imamo dolgo vrsto oficirjev in borcev, padlih in živih, o ka¬ terih je vredno tudi poimensko pisati n se jih spominjati. Proslavo, ki jo vsako leto prirejata SFZ in SDO (samo ena takih priredi¬ tev na leto bi bila za obe organizacije zadosten razlog za njun obstoj), je na odru, okrašenim s simbolom slovenstva in s častno stražo domobranca ter fanta v narodni noši, začel predsednik Fan¬ tovske Zveze. V kratkem, a izklesanem uvodu se je spomnil — protikomunistič¬ ne vstaje na Dolenjskem in sramotne predaje na Vetrinjskem polju. Sledila je recitacija Igorjeve pesmi “Mrtvi ču¬ varji”, ki v kratkih in jedrnatih stihih razkrinka “veliko kupčijo” Zahoda z Vzhodom na račun naše krvi. Posebno občutje tragedije je vzbudila pesem padlega domobranca Marjana Gostiše “Na očetovem grobu”. V Igorjevih “Zvo¬ novih svobode” in v prozi istega avtorja “Neznani junak” pa je pesnik izrazil ob¬ čutje cele dvorane in trdno voljo vseh izpolniti oporoko padlih borcev. Vse toč¬ ke programa je povezal v svojstveno ce¬ loto sekstet pevskega zbora “Gallus”, ki nam je s pesmimi “Gozdič je že zelen”, “Nebo žari” in z venčkom slovenskih vojaških pesmi približal minule dni in poglobil žalno-slavnostno razpoloženje. Na poziv govornika je dvestopetdeset slo¬ venskih src z narodno himno in z “Do¬ mobranci, legionarji” strnilo svoje vrste. ag Dr. Jože Er mene Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem, sporazumu. člani jug. trg. delegacije odpotoval v Uruguay. V Montevideo je uruguayska krščansko demokratska stranka priredi¬ la proti njemu protestno zborovanje, ka¬ terega se je udeležilo 20.000 ljudi. Na protestnem shodu sta govorila senator Chiarino in poslanec Flores. Naslednje¬ ga dne je Blaževič v Montevideo pozval na tiskovno konferenco predstavnike vseh listov, razen predstavnika glasila krščanske demokratske stranke “El Bien Puhlico”. Ta list je pa kljub temu po¬ slal na tiskovno konferenco svojega za¬ stopnika. Ko je Blaževič zanj zvedel, je zahteval, da se mora odstraniti. Proti tej Blaževičevi zahtevi so pa takoj ostro protestirali predstavniki vseh ostalih li¬ stov, povdarjajoč, da imajo v demokra¬ tični državi vsi neoviran dostop do vi¬ rov novic. Uruguayski tisk je zabeležil ta Blažičev nastop ter ga je ostro ob¬ sodil. Iz Montevideo je Blaževič dne 12. t. m. z letalom odpotoval v Buenos Aires nato pa dalje v Čile, kjer so bile proti njemu že pred njegovim prihodom de¬ monstracije. Trst Pričel je izhajati “Novi list”, ki ga izdaja konzorcij (dr. Besednjak), odgo¬ vorni urednik pa je Drago Legiša. V Trstu se je vršil 20, junija sesta¬ nek članstva Slov. kršč. soc. zveze, na katerem so navzoči sklenili, naj se se¬ stanek spremeni v ustanovni občni zbor Slovenske katoliške skupnosti, ki bo na¬ daljevala delo, ki ga je vršila S K S Z pred prihodom dr. Besednjaka. Ta bo vodil še naprej SKSZ, kot vse kaže, da- si “Kat. glas” objavlja, da je z ustano¬ vitvijo Slovenske katoliške skupnosti SKSZ praktično razpuščena. V Trstu prevladuje mnenje, da vsi be¬ gunci, ki uživajo kakršne koli ugodnosti od strani sedanjih komunističnih oblasti v Sloveniji odn. Jugoslaviji, morajo te ugodnosti zaslužiti s podajanjem infor¬ macij o njim znanih emigrantih in o življenju ter delavnosti leteh. iščemo spretne in sposobne mojstre (ofi- ciales) stavbne stroke za delo s specialnimi stroji. Plača po do¬ govoru. Interesenti naj se javijo med 18 in 20 uro na C A B I L D O Capital 4 5 7 Akademski klub Jadran, v katerem je bilo včlanjenih tudi nekaj begunskih študentov, je sedaj postal klub “narod¬ ne sloge”, v katerem skupaj sede tkzv. “rdeči” in tkzv. “beli”, dasi imajo veči¬ no že skoraj komunistično nadahnjeni. Klub je že priredil izlete v Jugoslavijo, priredil koncert ljubljanskega Akadem¬ skega pevskega zbora in podobno. Reko in Opatijo je obiskala skupina tržaških učiteljiščnikov pod vodstvom prof. Vladimira Žitka. O tem obisku je pisal tudi “Poročevalec”. OBVESTILA Romanje Družabne pravde bo v nede¬ ljo 15. avgusta v svetišče Marije Vedne Pomoči na Avdi Calchaqui (Km 22 Vz), ki veže Quilmes in Florencio Varelo. Ob 9. uri sv. maša, nato romarski shod, kosilo, popoldne od treh zaključna po¬ božnost. Prihodnji diskusijski večer o gospo¬ darskih vprašanjih bo 31. julija ob pol osmi uri zv. na Granaderos 61. Preda¬ val bo g. dr. Franc Bajlec o podjetno¬ sti v gospodarstvu. Cerkveni oglasnik Sv. maša za pok. Stanka Černiča bo v ponedeljek, 26 t. m. ob pol deseti uri v farni cerkvi v San Martinu. '£ A II V A L A Najtopleje se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so spre¬ mili na zadnji poti našo drago ma¬ ter, babico in prababico gospo Ivano Bodner, roj. Malavašič iz Ljubljane. Istotako vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam stali v njeni bo¬ lezni ob strani. Posebna zahvala č. g. svetniku Karlu Škulju za duhov¬ no pomoč in tople besede pri od¬ prtem grobu. Družina Bodnerjeva Dr. LOJZE BEBCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavni trakt in jetra, ordinira vsak torek in četrtek od 2, do 4. ure popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 *mprenta, Dorrego 11G2. T. E. 54-4644. Bs. Aires urarna m zlatarna Tel. 76-9160 "ČASA BOVC” - OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) l boriščem ? Mi vsi vemo, kako nam je dobro dela pozornost, ki nam jo je izkazoval papež Pij XII. Kako veliko vrzel je nekoč za¬ mašil njegov dar poslan msgr. Jagodi¬ cu. Vsem slovenskim akademikom v Gradcu je bila plačana iz njega šolnina, vse potrebe taboriščne gimnazije in ljud¬ ske šole ter mnoge 'druge potrebe social¬ nega odbora so bile krite skoro za pol leta. Mar ni zmogel naš bivši vladar po¬ kazati vsaj del take pozornosti in se ta¬ ko približati svojim bivšim podanikom? In ko je bila še zmiraj polovica naših ljudi v taboriščih, smo videli v časopisu slike kako se bivši kralj Peter z masko na obrazu zabava v družbi raznih ma¬ gnatov v najbolj luksuznem newyorškem hotelu Waldorf-Astoria in izbira kot raz¬ sodnik najlepšo masko večera. Zraven pa je bilo zapisano, da ga časnikarji ra¬ di sprašujejo, ker ga poznajo zaradi nje¬ govih odgovorov, ki so “verblueffend naiv”. Človek bi pričakoval, da se bo po voj¬ ski kar najskrbneje izpopolnjeval za svoj vladarski poklic in skrupolozno pa¬ zil na svoj osebni ugled in na ugled ce¬ lotne družine. Tako pa je velik del ča¬ sa in svojih sil porabil, da je reševal fi¬ nančno dediščino svojega očeta. In ko jo je po poročilih končno rešil, je začel brezskrbno življenje. Morda pa bo kdo rekel na vse to: Bo¬ mo pa izbrali koga drugega iz družine Črnega Jurija in ga postavili za kralja. Če bi se to zgodilo, bi bila že v zametku položena v temelju države kal razdora. Novi vladar bi skušal čimbolj utrditi prestol zase in za svojo družino, in bi predvsem pod tem vidikom izbiral sred¬ stva. Bivši vladar pa tudi ne bi miroval, iskal bi zase ljudi med vojsko, mladino, cvetelo bi podkupovanje, intrige, umori itd. Sile bi se tratile za dinastične boje, narodove potrebe pa bi ogromno trpele. Le poglejmo malo novejšo zgodovino. Postali bi kraljestvo, ki je samo zoper sebe razdeljeno. Bodimo realisti pri vsem tem in prav nič sentimentalni. — Vse¬ mu temu bi se izognili z oklicanjem re¬ publike. Priznam sicer, da ima monarhija ne¬ kaj dobrih lastnosti v sebi. Marsikdaj pa ima slabe lastnosti, zlasti, če mora narod imeti v težkih časih otroka za vla¬ darja, kot je rečeno v svetem pismu stare zaveze. Zato sem prepričan, da bo jugoslovanske narode prej zadovoljivo združila republika kot monarhija. Re¬ publika bi bila bolj sposobna priznavati samobitnost njenih narodov. Prepad med Hrvati in Srbi bi lažje premostila republika. Obstoj macedonskega naro¬ da bi priznala samo republika. Pa še eno: vsak iskren Jugoslovan mora stremeti in delati za tem, da bi prišli v jugoslovansko zvezo tudi Bolgari. Sa¬ mo republika bi bila sposobna sčasoma premostiti nasprotje med Srbi in Bolga¬ ri, ki je nastalo v nesrečni bratski voj¬ ski 1. 1913. Nekateri dvomijo, da bi bili jugoslo¬ vanski narodi sposobni za republiko. Res, da bi bilo nemalo težav, zlasti v začetku. Vendar, če so za republiko spo¬ sobni razni azijski in afriški, narodi, ki šele vstajajo, mar ne bomo sposobni tu¬ di mi ? Gospod urednik! Napisal sem tale se¬ stavek z namenom, da pogledamo neka¬ terim stvarem v obraz in da jih vidimo take, kot dejansko so. Sem človek, ki prizna, da je slovenski narod napravil v Jugoslaviji lep napredek. Vendar smo vsi pričakovali, da bo napredek večji. Centralizem je dušil našo iniciativnost in sposobnost. Zato se moram ob grenkih razočaranjih preteklosti in v bojazni pred njimi v bodočnosti večkrat boriti v svoji duši za jugoslovanski okvir. Le kadar s silo potisnem čustva v stran in s suho pametjo premišljam te probleme, takrat se tehtnica prevaga spet na jugosl. stališče. V teh letih emigracije sem naletel na mnogo ljudi in reči mo¬ rem, da jih je lepo število, ki v teh re¬ čeh podobno mislijo in čutijo. Janez Grum, USA