Pol stoletja Babnikovega čebelnjaka
Golo brdo
Cebelnjak je včasih tvoril sestavni del kmečkega gospodarstva pn marsikateri domačiji na vasi. Pridne »bučelice« sopredvsemnabiraledobermed. kj je bil poleg zdravilne rnoči tudi dobra osnova za domačo medico Pa tudi pri opraševanju sadnega drevja in drugih kmečkih kultur so čebele znatno pri-pomogle.zatosobile -insoše -nadeželivvelikih čislih Pa ne samo med kmečkimi Ijudmi Celo znam Fran Levstik je napisal delo o čebelah, da Antona Janše. slovenskega čebelarja na dunajskem dvoru, ter številnih avtorjev knjig o »umnern čebelarstvu« sploh posebej ne omenjamo
Fotografija, ki jo tokrat objavljamo. je nastala pred kakimi petdesetimi leti. Kaže nam čebelnjak, prebi-valce ter sosede Babnikove domačije na Golem
posodil pn sovaščanu Premožetu. Na raznih koncih je potem nakupil čebele Tako mu je uspelo dopolmti čebelnjak. ki se je ponašal s starimi kranjiči ter rno-dernejšimj AŽ panji
Prav gotovo pa o Babnikovem čebelnjaku izpred petdesetih !et morda ne bi bilo potrebno toliko pisa-nja. če ne bi \z te skromne in s trudom pnborjene osnove zraslo čebelarstvo. znano doma in pp svetu Leta 1934 je namreč Lojze Bukovšek pričel načrtno vzrejatt matice. kar je bilo že lakrat redkost. V tej domala polstoletm tradiciji zreje rnatic kranjske če-bele je poslal nešteto pošiljk v razne. konce sveta. celo na Kitajsko Številna pnznanja so le skromna oddolžitev za -ugled čebelarstva doma in na tujem. ki ga je pndobil pn dolgoletnem vzrejanju matic«.
brdu. Bolje rečeno. v Babnem dolu, kot se imenuje predel. kjer že stoletja domuie Babnikov rod. Menda so se tukaj nekdaj pisali za Babnike, ih tudi potok ob dornačiji se imenuje Babišmca. danes pa tu gospo-dari Lojze Bukovšek. Pravzaprav gre kar za dva Loj-zeta Bukovška. očeta in sina, ki sta poleg domačije oba tudi lastmka čebelnjaka. ki je nastal \z tega na naši sliki.
Zgodba o Babnikovem čebelnjaku se je pričela pozimi leta 1931. Takrat je Lojze Bukovšek starejši imel komajda petnajst let Oče je leta 1915 padel na soški fronti, nekaj mesecev preden se je Lojze rodil Po vojni se je mati znova poročila. a tudi očim je že leta 1927 umrl. Dvanajst let je bil torej star Lojze, ko se je mati morala sama spopnjeti z delom na velikem gruntu in sin ji je bil v veliko pomoč Veselje do čebel, ki jih je videval pn Bercetovem očetu na Golem brdu, ga je navdihnilo z željo, da bi tudi sam imel svoj če-belnjak. Tako je pozimi leta 1931 pripravljal les na domačem skednju, februarja istega leta pa je s po-močjoprijatelja izdelal vezavo Kmalu zatem je ličen. s slamo krit čebelnjak stal nasproti Babnikove do-mačije Večje težave pa je imel z nabavo čebel Lojze denarja ni imel, poleg tega pa je bila takrat po vsem svetu huda gospodarska knza, zato si ga je iz;
kakor iahko preberemo na enem od njih. iSele zlo-glasna varooza, bolezen, ki zadnja leta ogroža slo-venske čebele. je resno zavrla to Bukovškovo tradi-cijo Pa tudi sicer je bilo v teh letih mnogo hudih tre-nutkov, ko je bila zaradi pomanjkanja paše ali na-domestnega sladkorja ogrožena celotna čebelja družina. Toda to Bukovška r» potrio. Njegov čebel-njak se je večal in danes je za več kot šest metrov širši od prvotnega. V njem je preko šestdeset pa-njev. Pred ieti je Lojze Bukovšek stopil v kooperacijo z Medexom. kamor oddaja med. cvetni prah ter ma-tični mleček. Pri čebelarjenju muže vrsto let pomaga sin Lojze, ki je danes že gospodar kmetije. s svojimi čebelami vred pa je bil tudi na izpopolnjevanju v tuji-
Babni dol je zanimiva izletniška točka, tako zaradi Babnikove domačije kot tudi zaradi bližnjih gričev Poti 6o tja verjetno ni treba posebej opisovati. Ste-vilne delegacije čebelarjev z raznih koncev sveta, med katerimi se Bukovškova -očeinsin - najbolj spominjata tiste \z Kitajske. so riašle pot v ta odmak-njeni konec Golega brda. Prepričan sem, da tudi vi, dragi šišenski občani, ne boste zgrešili.
Andrej Mrak