I & '4BL	4 a* I
Darila za družino Pristave
Radovljica, 29. junija — Teden dni je tega, ko smo pisali o srečnem dogodku družine Pristave na Črnivcu v radovljiški občini. Pred nedavnim je namreč Marica Pristave rodila dvojčka in družina se je povečala na 13 članov. Danes dopoldne so družino Pristavčevih obiskali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in tovarne Sukno Zapuže, kjer je že 13 let zaposlen Jože Pristave. Zaželeli so vso srečo in zdravje številni družini ter jih obdarili. Podpredsednik radovljiške občinske skupščine Ivan Cerkovnik, predsednik občinske konference SZDL Janez Vari, predsednica konference za družbeno aktivnost žensk v občini Andrejka Rainhardt in načelnik oddelka za družbene službe občinske skupščine so družini izročili pralni stroj — darilo občinske skupščine. Predstavniki tovarne Sukno Zapuže so jim izročili 13 odej, podjetje jim je odobrilo 5000 novih dinarjev posojila, občinski sindikalni svet pa je k obdaritvi prispeval 900 novih dinarjev.	A. Ž.
Dražji traktorji
Zvezni zavod za cene je sklenil, da se od 22. junija dalje lahko povečajo cene za traktorje in nekatere druge kmetijske stroje. Traktor IMT-533 standard lahko stane največ 40.723 dinarjev, IMT-558 58.673 dinarjev, IMT-575 89.972 dinarjev, IMT-575 (15/30) 94.590 dinarjev in IMT-585 101.582 dinarjev. Povečale so se tudi cene za traktorsko opremo in rezervne dele, in sicer za 16 odstotkov. Kmetijske delovne organizacije in kmetje bodo morali odslej tudi dražje plačevati kombajne, stroje za obiranje koruze; stroje za sončnice, stiskalnice za slamo in nekatero drugo kmetijsko opremo.	-jk
Tudi Veriga k Železarnam
Po uspelih referendumih v tovarni Plamen v Kropi, podjetju TOVIL Ljubljana in Žični Celje o priključitvi k Združenemu podjetju slovenske železarne je bil v torek takšen referendum tudi v Verigi Lesce. V prek 1100-član-skem kolektivu leške Verige je 76,81 odstotka zaposlenih glasovalo za priključitev.
Po priključitvi bo Veriga še naprej samostojna delovna organizacija v združenem delu. Predvideno je, da bodo podjetja, ki so se odločila za priključitev, podpisala samoupravni sporazum o združevanju organizacij združenega dela v slovenske železarne — metalurški predelovalni kombinat Ljubljana 1. oktobra letos; ob 4. obletnici združitve slovenskih železarn.
Od priključitve k slovenskim železarnam, tako kot v drugih podjetjih, tudi v Verigi pričakujejo boljšo oskrbo s surovinami, prodajo izdelkov prek Združenega podjetja slovenskih železarn na vzhodno tržišče in usklajevanje razvojnih programov železarn in priključenih podjetij.
{Mkraj Selščice rastejo mlajši bratci starih mestnih četrti Škofje Loke. V ozadju vidimo naselje Podlubnik, levo obrate podjetja LTH, desno pa delček okoliša Novi svet. — Foto: A. U.
Vaja teritorialnih enot v Vratih
V nedeljo, 1. julija, bo pod mogočno severno triglavsko steno v Vratih velika vaja teritorialnih enot, ki bo obenem posvečena tudi 4. juliju, dnevu borca.
Udeleženci vaje, s katero hočejo preizkusiti borbeno sposobnost, vzdržljivost, veščino plezanja v najtežjih pogojih, reševanje iz stene, bodo krenili čez severno triglavsko steno ter po več drugih smereh. Del borbe bodo prenesli tudi na ledenik. Vaja bo končana tedaj, ko bodo na vrhu Triglava izobesili zastavo.
Vaje se bodo udeležile enote teritorialnega partizanskega odreda, planinske enote JLA, gra-ničarji, člani odborov splošnega ljudskega odpora in drugi.	D. S.
Naročnik:
Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in siper ob sredah in sobotah
PoJllL/° DRU2lNI PRISTAVO — Radovljiška občinska skupščina je rUa 13-članski družini Pristave s Črnivca pralni stroj — Foto: A. Žalar
^aslednja številka zaradi praznika *zšla v soboto, 7. julija, v Povečanem obsegu
Vrp v•v
Trzicu ^nvalidski teden
?°v Tr?^nj-e voiaSkih vojnih invali-. ategor' Je v SOf,elovanju z drugimi e8nirni 1 invalidov, predvsem te-feden '' Popravilo letos invalidski *eglji*x., ^e bo začel danes. Na fV Zvirčah se bodo pomerile J.e,esnih invalidov iz Škofje 'n i/	jJadovljice, z Jesenic
J,- lca- Športna tekmovanja i^rlil,?ami invalidov se bodo HrWni! jutri- Stre,ci iz Trbovelj, P°merili KranJa in Tržiča se bodo /pijači • na Vrelišču na Ravnah, omenjenih krajev v Zvir-jjem. rji pa na balinišču za
S^T Se bo nadaljevalo v 1 Ob v t J x Ja' Pre(1 spomenikom i Dni ^ Pr>reditev se bo zače-k v®Hdi V. * Popoldne. Z njo bodo Sa 4° astili tudi 4- julij, dan fecl^dniifVnos;tni govor bo imel h 1tJJL občinske konference Prol Ml,an Ogris, v kultur-|odbapr^ramu pa bodo sodelovali f ancet« p pJha,a iz Tržiča, zbor
i ter fnlle.rna iz Kranja in reci" S-^itvi K iklorna lupina. Na tej v« °lj8irn V? P()delili tudi pokale p0rtnih f i ameznikom in ekipam
nm tekmovanjih. -jk
Planinska slovesnost na Vršiču
Planinci, člani planinskih društev gornje savske doline, bodo -danes in jutri, 1. julija, slovesno počastili 70-letnico slovenskega planinstva in 80-letnico organiziranega planinstva v gornji savski dolini.
V	soboto se bodo zbrali na Vršiču, kjer bo slavnostna seja vseh gorenjskih planinskih društev, obenem pa bodo podelili priznanja in diplome najbolj zaslužnim članom planinske organizacije.
V	nedeljo, 1. julija, pa bo osrednja proslava na Slemenu na Vršiču, kjer bodo gorski reševalci prikazali vajo reševanja iz stene, jeseniško planinsko društvo bo razvilo svoj prapor, sodelovali pa bodo tudi recitatorji, pevski zbori in jeseniška godba na pihala.
Popoldne bo na Vršiču družabno srečanje gorenjskih planincev. Pričakujejo, da se bodo planinske slovesnosti na Vršiču udeležili tudi planinci iz zamejstva.	D. S.
Konzorcij za Koblo
Za izgradnjo Koble v Bohinju je posebna komisija sveta za turizem radovljiške občinske skupščine sklenila, da se ustanovi konzorcij. Na zadnji seji radovljiške skupščine so sklenili, da se v konzorcij vključi tudi občinska skupščina in s tem podpre nadaljnjo akcijo na tem področju. O kriterijih za pristop h konzorciju bodo razpravljali kasneje.	A. Ž.
Pogodba o novi delovni organizaciji
Lesce, 29. junija — Predstavniki tovarne Iskra Otoče in Veriga Lesce v radovljiški občini so popoldne podpisali pogodbo o ustanovitvi nove delovne organizacije za proizvodnjo termostatov in druge regulacijske tehnike. Nov obrat Združenega podjetja Iskra bodo ustanovili v Verigi Lesce, ker tovarna Iskra Otoče na sedanji lokaciji nima možnosti za razširitev. Pred podpisom pogodbe (podpisala sta jo v imenu Iskre Otoče direktor Ludvik Kuhar, v imenu Verige Lesce pa direktor Vinko Gole) so povedali, da je Iskra Otoče imela več ponudb iz tujine, da bi razširila svoj sedanji program, vendar so po temeljitih analizah sklenili, da bodo program uresničili s sodelovanjem domačega podjetja v občini. Tako so se sporazumeli z Verigo Lesce, ki v prihodnje svojega sedanjega proizvodnega programa verig in vijakov ne namerava povečevati; predvsem zaradi zasićenosti tovrstnih izdelkov na domačem trgu. V Verigi pa so hkrati ugotovili, da je uvedba novega proizvodnega programa koristna za perspektivni razvoj podjetja. V prvi fazi (proizvodnja termostatov in drugih regulacijskih instrumentov bo stekla predvi-
doma prihodnje leto) bo v novem podjetju zaposlenih okrog 50 delavcev, predvsem žensk. Zaradi delnih sprememb v sedanji proizvodnji oziroma zaradi modernizacije bodo zaposleni v novem podjetju predvsem iz Verige Lesce in Iskra Otoče.
A. Ž.
Leto XXVI. Številka 50
Kranj, sobota, 30. 6. 1973
^stanovitelji: obč. konference SZDL i ®8®n»ce, Kranj, Radovljica, Šk. Loka o Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič "" Odgovorni urednik Albin Učakar
USTANOVITEV NOyE DELOVNE ORGANIZACIJE — Direktor Iskre Otoče Ludvik Kuhar in direktor Verige Lesce Vinko Gole sta podpisalu pogodbo o ustanovitvi nove delovne organizacije — Foto: A. Žalar

glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Podražitev
papirja in celuloze
Odbora gospodarskega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo in industrijo ter obrt sta podprla zahtevo po podražitvi cen roto papirja za 15 odstotkov in celuloze za 14 odstotkov. Predlagala sta tudi več carinskih, finančnih in davčnih olajšav za to industrijo. Poleg tega so menili, da bi za 10 odstotkov zmanjšali dajat- ' ve iz OD tistih delovnih organizacij, ki so v posebno težkem položaju.
Zaskrbljenost SZDLJ
Ko je obravnaval informacijo o zvišanju cen roto papirja in posledicah te podražitve na meterialni položaj in-formativno-političnega tiska, je sekretariat predsedstva SZDLJ izrazil zaskrbljenost, ker rešitev iščemo le v zviševanju cen časnikov, ne pa v sistemskih in drugih ukrepih. Če bo prišlo do podražitve časnikov, se bo njihova naklada zmanjšala in to v času razprav o ustavi SFRJ, republiških ustavah in ob pripravah na 10. kongres ZKJ.
4,870.000 vozil
Do konca aprila letos se je čez jugoslovanske meje prepeljalo 4,870.000 osebnih avtomobilov, kar je skoraj za tretjino več kot lani ta čas. Največ je bilo avtomobilov z italijansko oznako, sledijo tisti z avstrijsko, zahodnonemško itd.
Priznanja
Na slavnostni seji predsed stva republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije so ob dnevu sa-moupravljavcev% Jugoslavije podelili 24 zlatih in 8 srebrnih priznanj.
Pomoč Indokini
Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu in indokitajskemu ljudstvu je ugodno ocenil solidarnostno akcijo od 25. maja do 10. junija. Zbrana so bila precejšnja materialna sredstva. Samo tovarna zdravil Krka iz Novega mesta je dala 100 tisoč dinarjev, Gorenjska predilnica Škofja Loka pa 50 tisoč dinarjev.
Razstava o Sutjeski
Ob 30-letnici bitke na Sutjeski so v muzeju revolucije narodov Jugoslavije v Beogradu odprli razstavo o Obdobju Sutjeske. Na razstavi je okrog 200 dokumentarnih fotografij in več drugih predmetov v zvezi s Sutjesko.
Sredi julija
Trije zbori zvezne skupščine so razpravljali o mednarodnih odnosih in konferenci o evropski varnosti ter sodelovanju. Govorili so tudi o ukrepih za stabilizacijo in sklenili, da paketa sedmih zakonov, ki se nanašajo na stabilizacijo, ne bodo sprejeli do srede julija. ZIS kot predlagatelj namreč meni, da je treba pretresti dopolnilne predloge iz republik, sindikatov in gospodarskih združenj.
Dovoljeno zvišanje
Gospodarski zbor zvezne skupščine je zahteval, da od 1. julija začno veljati sporazumi o spremembi cen v gozdarstvu, ki so bili že sprejeti.
Dražja RTV
Z junijem veljajo nove naročnine RTV Ljubljana za televizijske in radijske naročnike. Mesečna naročnina za televizijski sprejemnik znaša 42 dinarjev, za vgrajen radio 15 in za radijski sprejemnik v gospodinjstvu 13 dinarjev.
Dobra žetev
V Vojvodini bodo letos naželi 140 tisoč vagonov žit. Napovedujejo okrog 100 tisoč vagonov tržnega presežka pšenice.
Krajevni prazniki
GOLNIK, GORICE, TENETIŠE, TRSTENIK
Prireditve ob krajevnem prazniku Golnika, Gorič, Tenetiš in Trstenika se bodo danes nadaljevale in jutri končale. Današnji program je izredno pester. Ob pol dveh se bodo pred strojnim domom v Goričah pomerile ekipe mladinskih aktivov v streljanju. Ob 16. uri bo na Letencah nogometna tekma med mladinci Gorič in Tenetiš. Ob 18. uri bo v Goričah vaja, na kateri bodo sodelovali gasilci iz Gorič, Golnika in Trstenika. Uro kasneje bo v goriškem zadružnem domu slavnostna seja gasilskega društva Goriče ob 20. obletnici društva. Istočasno bo na Golniku koncert godbe na pihala iz Tržiča. Ob 21. uri bosta na Trsteniku in v Goričah filmski predstavi. V Goričah bodo na šolskem igrišču vrteli Bitko na Neretvi, na Trsteniku pa na igrišču film s podobno tematiko. Če bo slabo vreme, na Trsteniku filma ne bo, v Goričah pa bo predstava v dvorani zadružnega doma. Mladina z Golnika, iz Gorič, Tenetiš in s Trstenika bo drevi na okoliških vrhovih in razglednih točkah zakurila kresove.
Jutri zjutraj bo prebivalcem omenjenih vasi pomagala na noge godba na pihala iz Tržiča. Ob 10. uri dopoldne bo pred spomenikom padlih v Goričah žalna komemoracija, pol ure kasjieje pa pred gasilskim domom v Goričah proslavitev 20. obletnice domačega gasilskega društva in mimohod gasilskih enot. Ob 11. uri bodo odšli udeleženci na Biškovce pri Zalogu, kjer bo osrednja proslava krajevnega praznika. Občanom bo spregovoril pokrovitelj slavja in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. V krajšem kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala, člani goriške Svobode in pevski zbor osnovne šole Simon Jenko iz Kranja.
Po proslavi bo tovariško srečanje.
-jk
DUPLJE
Prebivalci krajevne skupnosti Duplje bodo v torek in sredo (3. in 4. julija) prvič praznovali svoj krajevni praznik. 5. julij so si prebivalci krajevne skupnosti izbrali za praznik, ker je tega dne 1942. leta odšlo v partizane več občanov,- Nemci pa so zato izselili njihove družine. O tem danes priča spomenik pri osnovni šoli, na katerem je vklesanih 32 imen.
Kot uvod v praznovanje bo v torek ob 16.30 kolesarska dirka okrog Spodnjih Dupelj, nato pa bodo zakurili kres. V sredo, 4. julija bo ob 8.30 velik rokometni turnir za prehodni pokal organizacije zveze borcev Duplje, zatem pa bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Osrednja slovesnost pa bo na dan borca ob 15. uri pri spomeniku pred šolo v Dupljah. V programu bodo nastopili učenci osnovne šole, mladinci, pevski zbor KUD Triglav Duplje in kranjski pihalni orkester.
J. Kuhar
ŽIROVNICA
Prebivalci krajevne skupnosti Žirovnica so si izbrali svoj krajevni pra: lik na dan, ko so Nemci v Mostah 1. julija 1942. leta ustrelili talce. Tako kot vsa leta po vojni, so tudi letos pripravile družbenopolitične organizacije kraja skupaj s krajevno skupnostjo bogat in pester program prireditev, ki so jih organizirali minuli teden.
Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so pripravile obisk staršev padlih borcev v NOB, slavnostno sejo krajevne skupnosti, položili so vence na spominska obeležja, zakurili kresove na območju krajevne skupnosti, gasilci so izvedli vajo v Doslovčah, organizirali so odbojkarski turnir na Kodinah in na-miznoteniški turnir v Žirovnici.
Osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 1. julija, pred spomeniki padlih talcev v Mostah. Obenem bo tudi slavnostna izročitev gasilskega avtomobila in motorne brizgalne prostovoljnemu gasilskemu društvu Smo-kuč.	D. S.
Neprekinjena služba za inšpektorje
Radovljiška občinska skupščina je v sredo sprejela sklep, da bodo poslej inšpekcijske službe skupaj z davčno upravo delale od 6. do 22. ure vsak dan in tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tako je predlagala davčna uprava radovljiške občine, da bi s tem omogočili hitrejše in učinkovitejše odkrivanje škodljivih pojavov v občini. Ugotovljeno je namreč bilo, da je bilo doslej največ najrazličnejših prekrškov v popoldanskem času, ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko občinske inšpekcijske službe niso delale.	A. Z.
Vključevanje mladih v splošni ljudski odpor
Komisija za splošni ljudski odpor, ki deluje pri občinski konferenci ZMS Jesenice, je v preteklem obdobju delovala zelo uspešno. Na zadnji seji so ugodno ocenili njeno delo in se tudi menili o prihodnjih nalogah.
Člani komisije so največ pozorno-, sti posvetili množičnemu vključevanju mladih v razne oblike priprav na splošni ljudski odpor. Med drugim so organizirali več uspešnih akcij z graničarki, kviz tekmovanja in pohode mladih po partizanskih poteh. Poleg tega so dosegli tudi zadovoljive rezultate na idejnem in strokovnem usposabljanju mladih za SLO.
Člani so pripravili tudi program dela za prihodnje. Se naprej bodo organizirali razne akcije, tekmovanja in predavanja. Še tesneje bodo sodelovali tudi z Zvezo rezervnih vojaških starešin ter z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v jeseniški občini.	J. Rabič
Odkritje spominskega obeležja v Bohinjski Bistrici
KO ZBNOV v Bohinjski Bistrici vabi k slovešnemu odkritju spomenika 35 padlim borcem in 14 žrtvam fašističnega terorja iz Boh. Bistrice, Bitenj in Loga, ki bo 4. julija ob 10. uri v Boh. Bistrici. Pri slovesnosti, ki bo pod pokroviteljstvom Lesno industrijskega podjetja Bled, bodo sodelovali: mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole, moški pevski zbor Svobode iz Boh. Bistrice in godba iz Gorij, ki bo zaključila slovesnost s koncertom.
Poskrbeli bomo, da bo gostom prireditev in obisk Bohinja lepo doživetje.	KO ZB NOV Boh. Bistrica
Del prispevka krajevnim skupnostim
Drugi zbor delegatov krajevnih skupnosti v kranjski občini, ki je prejšnji teden na podlagi natečaja odločal o razdelitvi posebnih sredstev iz občinskega proračuna za posebne akcije krajevnih skupnosti, je predlagal občinski skupščini, da bi del sredstev zbranih od prispevka za uporabo mestnega zemljišča razdelili nekateVim krajevnim skupnostim. Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na četrtkovi seji predlog zbora delegatov krajevnih skupnosti sprejela in spremenila odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Prihodnje leto bodo krajevne skupnosti Kranj Center, Gorenja Sava, Huje—Planina—Cirče, Prim-skovo, Orehek—Drulovka, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp, Zlato polje, Bitnje (za Zg. Bitnje), Voklo (za Hrastje), Kokrica (za Kokrico in Mlako) dobile 30 odstotkov sredstev zbranih od prispevka občanov za uporabo mestnega zemljišča. S temi sredstvi in z morebitnimi prispevki in akcijami občanov se bodo tudi mestne krajevne skupnosti vključile v razreševanje različnih komunalnih problemov.	A. Z.
jesenioe
kranj
radovljica
V petek, 29. junija, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jese-_____ nicah skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada, na kateri je v uvodu spregovorila inž. Marija Zupančič-Vičar o pomenu stanovanjskega solidarnostnega sklada, nato pa so izvolili organe skupščine. V nadaljevanju so razpravljali o osnutku tez za sestavo statuta solidarnostnega stanovanjskega sklada, o predlogu finančnega programa za leto 1973 in o izplačilu subvencij organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za prvo polletje 1973.
Kranj, 29. junija — Dopoldne je bila šesta seja medobčinskega sveta
___zveze komunistov za Gorenjsko-
Razpravljali so o sklepih in dogovorih aktiva vodilnih članov zveze komunistov iz vseh gorenjskih občin in o problematiki razvoja stanovanjskega gospodarstva.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je v sredo opoldne na seji raz* praljalo o samoupravnih sporazumih gospodarskih organizacij v občini, o sindikalni politični šoli in o delovnem programu za avgust. — V četrtek popoldne pa se je sestala komisija za življenjske in delovne pogoje občinskega sveta. Govorili so o pravnem varstvu in zaščiti članov sindikata, o pripravah na ustanovitev konference za socialno delo in o varstvu pri delu.
Pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV se je ta teden sestala komisija za posebno delovno dobo.	A. 2.
Radovljica, 29. junija — Pri občinski konferenci socialistične zveze se je ob 8. uri sestal zbor delegatov kmetov iz radovljiške občine. To je bila Šesta seja od ustanovitve. Obravnavali so zakonske predloge in spremembe, dosedanje delo sveta za gozdarstvo in kmetijstvo in razvoj kmečkega turizma.
V četrtek popoldne je bila prva seja upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada.
Zbora radovljiške občinske skupščine sta na sredini seji izvolila 90 sodnikov porotnikov občinskega sodišča Radovljica. Predlog novih sodnikov po* rotnikov je pripravila koordinacijsko kadrovska komisija pri občinski konferenci socialistične zveze. Mandat novih sodnikov porotnikov se začne }■ julija letos. Razen tega je skupščina imenovala za šefa odseka inšpekcijski«1 služb Franca Krmelja iz Gorij, ki je bil doslej vršilec dolžnosti tega odseka. Za tržnega inšpektorja pri oddelku za gospodarstvo in finance so imenovali lva* na Tomca. Ker na razpis za delovno mesto načelnika oddelka za narodno obrambo ni bilo prijav, so sedanjemu vršilcu dolžnosti Janku Rozmanu P°' daljšali opravljanje tega dela še za šest mesecev. Za mesto davčnega inšpeK* torja pri davčni upravi se je prijavil en kandidat. Ker pa ni izpolnjeval pogo* jev, ga skupščina ni imenovala in ostaja to delovno mesto prazno še naprej-
A. 2.
Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so se dog£>v®' _ rili, da bo sindikat s finančnimi sredstvi pomagal organizatorjem invalidskega tedna v Tržiču, ki se je začel danes in se bo končal v torek, 3. julija.
Včeraj je bila v Tržiču 14. seja komiteja občinske konference ZKS. Član' komiteja so pregledali uresničevanje sklepov zadnje seje komiteja in sklep°v 6. zasedanja občinske konference ZKS. Komite je obravnaval tudi nekatera kadrovska vprašanja, vezana na iztek mandata nekaterim članom konference, komiteja in komisij.
trzio
Danes bodo v Komunalnem podjetju Tržič ustanovili aktiv ZK. Podoben aktiv so ustanovili pred kratkim tudi v Kompasovih obratih na Ljubelju. r
Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-69 in 14-147/70) svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Kranj po predhodnem dogovoru z ustreznimi sveti ostalih gorenjskih občin
razpisuje Prešernove nagrade za leto 1973
za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno-znanstveno delo.
Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1973, lahko pa tudi za življenjsko delo; skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1973 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 5000 din.
Pravico dajati žiriji predloge za podelitev nagrade imajo za kulturo pristojni sveti in komisije občinskih skupščin, kulturne skupnosti, organizacije, kulturni in družbenopolitični delavci, pa tudi sami avtorji in posamezni občani. Predlogi za dodelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev (oddelek za občo upravo in .družbene službe skupščine občine Kranj) do 1. decembra 1973.
Svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine KRANJ
Velika predstava se je končala. Obisk Leonida Brežnjeva v Združenih državah Amerike je osrednja tema današnjega pregleda in to tudi ni čudno spričo pomena, ki ga obisk nedvomno ima.
DUH SAN CLEMENTA: najbolj otipljivi in neposredni dokazi rezultata obiska so uradno prišli na dan v skupnem sporočilu, objavljenem po razgovorih v Washingtonu in Camp Davidu ter podpisani v San Clementu ob odhodu Leonida Brežnjeva iz Združenih držav Amerike.
Po San Clementu
Tisto, kar je v tem sporočilu nemara najbolj pomembno, je dejstvo, da sta voditelja dveh supersil dokončno (in tudi uradno) končala obdobje hladne vojne in napovedala obdobje skorajda prisrčnega medsebojnega sodelovanja, to pa podkrepila z vrsto sporazumov in konkretnih napovedi delovanja v bližnji prihodnosti.
Predvsem je tu sporazum o preprečevanju atomske vojne, v ta sklop pa je tematsko mogoče uvrstiti tudi deklaracijo o nadaljnjih pogajanjih o omejevanju jedrskega oboroževanja in o skupni uporabi jedrske energije v miroljubne namene.
Oboje je stvar, ki zadeva širše interese prav tako kot njune in zato je več kot razumljivo, da vzbuja zanimanje javnosti. To zanimanje je mogoče posredovati tudi v obliki te dni ne tako redko izraženih pomislekov, skorajda že dvomov.
Ti pomisleki in dvomi imajo svoje korenine v spoznanju, da sta dosegla Richard Nixon in Leonid Brežnjev tako visoko stopnjo soglasja o številnih, ves svet zadevajočih, vprašanjih, da to meji že skoraj na nekakšen tih (vendar učinkovit) dogovor o tem, kako naj bi v bodoče urejevali nekatere reči. Te reči, kar je komajda potrebno posebej povedati, pa bi urejevali predvsem tako, da ne bi bili prizadeti interesi in koristi držav, ki ju vodita.
V tem je gotovo nekaj resnice. Res je namreč, da je za svet dobro razumevanje med dvema velikanoma vsekakor koristno in dobro, toda bilo bi slabo, če bi se zadovoljili samo s tem, če bi prepustili urejanje številnih problemov samo dvema ali trem velikim. Pomislekov te vrste je bilo mogoče slišati predvsem v nekaterih zahodnoevropskih prestolnicah in nemara ni naključje, da se je Brežnjev na povratku domov ustavil v Parizu, kjer bo skušal pojasniti predsedniku Pompidouju, da je strah nekaterih Evropejcev glede tega odveč. Koliko bo v tem uspel, je seveda stvar možnega ugibanja, toda da ne bo prepričal vseh, je zanesljivo.
Strnjeno: obisk Leonida B* njeva v Združenih državah Am® rike je vsekakor pozitiven do* žek in prispevek k boljšim odn ^ som na tem planetu — toda 0 tem bo za trajen mir na sve.ig treba storiti še kaj več ... in pobude te vrste pa je tr jU iskati predvsem v delovanj neuvrščenih in tistih, ki niso v zani ne za en, ne za drug blok«
DOLANC NA KUBI, BIJE^ V ALŽIRU: med pomembneje novice bi bilo treba uvrstiti tU obisk predsednika ZIS Djenjrv Bijedića v Tunisu. Obisk sod^j, politično dejavnost neuvrščen ^ pred septembrsko konferenco
Alžiru, obe strani pa ga bo® izrabili tudi za utrditev med* bojnega sodelovanja zunaj tet> okvira.	#
V tem smislu je mogoče op ^ deliti tudi obisk delegacije ki jo vodi Stane Dolanc, na * 9e Dolanc in člani delegacije 0. pogovarjali o mednarodnein ložaju nasploh, vlogi in de'0 j. nju neuvrščenih in pa medsf^jj nih odnosih. Slednji so jejji svoje vzpone in padce, v zadfv ^ času pa se vse bolj razvijaj0 krepijo.
PRED HELSINKI: do renče o evropski varnosti ,npfi' delovanju, ki se bo začela Kj, hodnji torek v finski prestol«1^ je ostal samo še slab teden« .jjj stanek, ki bo na ravni ministrov, bo pomemben n*^.„j, v novejši evropski zgo^ izoblikoval pa naj bi Pre tLjfie osnove za bodoče medse«*' odnose v Evropi.
ISKRA —
ELEKTROMEHANIKA KRANJ
v ZP ISKRA KRANJ objavlja prosta delovna mesta
3 vratarjev — čuvajev
pogoji:
starost nad 20 let, odslužen vojaški rok.
Pismene prijave pošljite do 15. Julija na kadrovski oddelek Iskre—Elektromehanike Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4.
Zgodnje priprave za IV. jugoslovanski kongres medicine dela
solski center za kovinarsko in avtomehansko stroko Skofja Loka
razpisuje prosto delovno mesto
vodja šolske delavnice
za kovinarske poklice
Pogoji za sprejem:
VK mojster kovinarske stroke, 5 let prakse pri delu z učenci.
Nastop službe 15. avgusta. Prošnje z dokumenti pošljite 15. 7.v na upravo Šolskega centra.
obrtno podjetje cerklje
razpisuje javno licitacijo prodajo
i- tovornega avtomobila tam 4 t, izklicna cena 20.000 din
2. betonskega mešalca 1501,
izklicna cena je 1.200 din
Licitacija bo v četrtek, 5. julija, pri upravi podjetja v Cerkljah, in sicer od 8. do 9. ure za družbeni sektor in od 9. do 10. ure za zasebni sektor.
Znano je, da smo Slovenci bili organizatorji III. jugoslovanskega kongresa medicine dela v Ljubljani 1971. leta. Ker je sedež Jugoslovanskega združenja za medicino dela v sedanji štiriletni mandatni dobi po statutu v Sarajevu, bodo tokrat kolegi iz Bosne in Hercegovine organizatorji naslednjega IV. jugoslovanskega kongresa medicine dela.
Že tečejo priprave za določitev mesta kongresa, termina in okvirne tematike kongresa. Predvsem na področju tematike kongresa se predvidevajo pestre in sodobne novosti, ki bi dale kongresu čimbolj aktualni poudarek in čimvečjo strokovno raven.
Upravni odbor Jugoslovanskega združenja za medicino dela je na svoji seji februarja 1973 določil preliminarne teme IV. jugoslovanskega kongresa za medicino dela. Kongres bo junija 1975. leta v Sarajevu. Preliminarne teme so:
1.	Zaščita zdravja delavcev v lesni industriji,
2.	Biološki efekti in zaščita delavcev, ki so izpostavljeni elektromag-netskemu valovanju,
3.	Ergonomija s posebnim ozirom na adaptacijo,
4.	Eksperimentalne raziskave na celičnem in molekularnem nivoju medicine dela,
Višja stanarina
Radovljiška občinska skupščina je po hitrem postopku oziroma brez vnaprej predloženega gradiva sprejela dopolnjen odlok o stanarinah. Na podlagi določil zakona je skupščina sklenila, da se s I. julijem v občini povečajo stanarine za 12,14 odstotka. To je povečanje, ki bi moralo biti uveljavljeno že 1970. leta (polna stanarina na podlagi izračuna iz leta 1966), vendar so bile takrat stanarine zamrznjene. Polne stanarine bodo poslej v občini plačali le tisti, ki jih bodo na podlagi kriterijev zmogli. Za tiste, ki bi jim podražitev pomenila preveliko obremenitev, pa bodo stanarine še naprej subvencionirane po že sprejetih kriterijih v občini.	A. Ž.
V najem oddajamo poslovni prostor v Kranju
Prešernova ulica 13 (pritličje), ki meri 3,7 kv. m in je Primeren za manjši trgovski lokal. Izklicna najemnina 2naša 30 din za 1 kv. m Varščina v znesku 220 din se plača ob vložitvi ponudbe v blagajni podjetja ali na žiro račun »t. 51500-601-10579. Pismene ponudbe' sprejemamo do 11. julija do 12. ure. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti, na katero Napišite »Oddaja poslovnega prostora v najem — ne odpiraj!« ydpiranje ponudb bo 11. julija ob 14.30 uri v prostorih Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, <-esta JLA 6/V Kranj, soba št. 10.
Podjetje za stanovanjsko in
komunalno gospodarstvo Kranj
OBVESTILO
plovna skupnost Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj °bvešča, da bodo od 2. julija 1973 dalje uradne ure za stranke na f*ežu zavoda in izpostavah: Škofja Loka, Radovljica, Jesenice ie	vsak ponedeljek od 6. do 14. ure in ob sredah od 6. do
ure.
ostalih dneh strokovne službe zavoda strank ne bodo sprejemale, zato prosimo za razumevanje.
KZZ KRANJ
ug°slavija
Cenjene goste obveščamo, da je ponovno odprt
Izletniški dom Ribno pri Bledu
Plesna glasba vsak petek, soboto in nedeljo Priporočamo se za cenjeni obisk.
5.	Invalidnost dela in zdravstveno varstvo delavcev,
6.	Proste teme.
Seveda so to le preliminarne razprave, vendar pomembne in kar je posebej pomembno, pravočasne ter z vso potrebno širino. Organizatorji si želijo, da bi poleg aktualnosti in strokovnosti kongres bil tudi praktičen ter privlačen ne samo za zdravnike iz medicine dela, temveč tudi za varnostne inženirje, industrijske psihologe, socialne delavce v delovnih organizacijah, industrijske medicinske sestre, šefe kadrovskih služb v delovnih organizacijah, poklicne svetovalce in usmerjevalce, sociologe dela in politologe.
Kongres bo organiziran in uspešen le ob vsestranski podpori sekcij za medicino dela zdravniških, društev vseh republik in pokrajin 'ter vseh zaintereseiranih družbenih in političnih skupnosti ter predvsem ob vsestranski podpori delovnih organizacij in delavcev, ki jim je kongres namenjen.
dr. Mario Kocijančič
Še premalo prostora
Letos so imele komisije, deset jih je bilo, za sprejem predšolskih otrok v vzgoj-no-varstvene oddelke v občini Kranj težko in odgovorno nalogo. Starši so namreč prijavili za vrtce kar 684 otrok, od tega 107 dojenčkov. Vrtci pa so lahko sprejeli le 189 novih otrok od tega le 19 dojenčkov. To pomeni, da je bilo letos odklonjenih skoraj toliko predšolskih otrok kot lani, to je 495.
Značilno za letošnji vpis otrok v vrtce je bilo posebej veliko zanimanje staršev za vpis v mestne vrtce, kot je Tugo Vidmar, na primer. Zato se je zgodilo, da so v tem vrtcu morali odkloniti kar 100 vpisanih otrok, medtem ko so ostali vrtci lahko sprejeli večino otrok in so morali odkloniti le po par do nekaj deset otrok.
Ko je o tem razpravljal svet za otroško varstvo skupščine občine Kranj, je menil, da bi bilo prav, če bi starše, ki imajo svoja prevozna sredstva, usmerjali v oddaljenejše vrtce, kot je na primer Bitnje, ker je tam manj prošenj za sprejem, tako da kakšno prosto mesto še ostane.
Letos so v Kranju odprli tri nove vrtce za skupaj 160 otrok ali še enkrat več kot lani. Septembra pa bodo odprti tudi oddelki za predšolske otroke pri osnovnih šolah na Orehku, na Kokri-ci, v Besnici in v Trbojah, tako da bo lahko v varstvu nadaljnih 80 otrok. S temi prostori, ki bodo na voljo še letos seveda še zdaleč ne bodo dovoljni za tako veliko povpraševanje. Kot kaže, dobi v novih prostorih mesto le »naravni prirast«, okoli 500 otrok pa je že kaki dve leti stalno število odklonjenih. Če vemo, da nekateri, otroci čakajo na sprejem že več let, vpisani so tudi že nekateri nerojeni, vsak dan pa se pojavljajo tudi starši, ki jim odpovedo varuške, potem položaj v občini sploh ni rožnat. Najtežje je seveda odklanjati otroke v mestnih vrtcih, medtem ko se v podeželskih dobi prostor, starši pa zaradi oddaljenosti otrok tja ne vodijo. Po programu izgradnje šol in vrtcev bo do leta 1975 v vrtcih prostora za nadaljnjih 700 otrok, vprašanje pa je, če bo s temi prostori odpravljeno vsaj deloma povpraševanje za prostor v mestnih vrtcih.
L. M.
iSO-SfltHl lipj$bled
^^^NDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — tglex 34525
ljubljanska banka
Vsem občanom in delovnim organizacijam sporočamo, da bo
Ljubljanska banka, Podružnica Kranj
s svojimi poslovnimi enotami v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Skofji Loki, v Žireh in Železnikih ter v Tržiču
od 1. julija 1973 dalje poslovala za stranke:
—	ob sredah neprekinjeno od 6.30 do 16.30
—	ostale delovne dni od 6.30 do 12. ure ob sobotah je zaprta.
Hranilnica v Kranju pri Globusu pa je odprta:
vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 11. ure
ljubljanska banka
Ponovno o proračunu kulturne skupnosti
Komisija kulturne skupnosti Jesenice je na svojih zadnjih sejah temeljito razpravljala in obravnavala proračun temeljne kulturne skupnosti za leto 1973.
Na predlog proračuna, ki ga je komisija sprejela na zadnji seji in ga dala tudi v javno razpravo, je bilo nekaj pripomb, ki jih je komisija morala upoštevati.
Tako je komisija poleg dveh dodatnih uporabnikov (kulturno-umetniškega kluba Tone Cufar in pevskega zbora Jesenice) odobrila še 50.000 dinarjev Zavodu za spomeniško varstvo Kranj za odkrivanje fresk v cerkvi v Ratečah. Akcijo bo sofinancirala tudi republiška kulturna skupnost s 46.000 dinarji. Republiška kulturna skupnost bo prispevala tudi 15.000 dinarjev muzeju za razstavo.
Poleg teh dodatnih zahtev je prišlo do spremembe tudi v proračunu
občinske skupščine, saj je bil znesek, naveden v osnutku proračuna in je znašal 1,544.000 dinarjev, ob sprejetju zmanjšan na 1,447.000 dinarjev.
Komisija je zato ponovno razpravljala o proračunu, o njem so se temeljito pogovorili na četrtkovi skupščini temeljne kulturne skupnosti. Poleg ostalih izdatkov predvideva proračun tudi prenos sredstev drugim uporabnikom, med katerimi naj bi občinska knjižnica prejela 347.000 dinarjev, vaške knjižnice 56.000 dinarjev, gledališče Tone Cufar 292.000 dinarjev, Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij 228.000 dinarjev, muzej NOB Jesenice 70.000 dinarjev, Ljudska tehnika 30.000 dinarjev, Zavod za spomeniško varstvo Kranj 44.000 dinarjev, CP Gorenjski tisk Kranj 23.000 dinarjev, Mestni arhiv Ljubljane 35.000 dinarjev in kulturno-umetniški klub Tone Cufar 30.000 dinarjev.	D. S.
Tržičani za nova kranjska šolska centra
Odborniki tržiške občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tudi o predlogu za gradnjo novega šolskega centra Iskra in ekonomsko administrativnega centra v Kranju. Izgradnjo obeh centrov bodo po predlogu sofinancirale tudi vse gorenjske občine, saj ju obiskujejo dijaki z vse Gorenjske. Po predračunu bi morali Tržičani za nov administrativno ekonomski šolski center zbrati nekaj manj kot pol milijona dinarjev, za Iskrin šolski center pa dober milijon dinarjev.
Beograjski dijaki na Jesenicah
Pred dnevi so na povabilo tovarniške in občinske konference ZM Jesenice prispeli na obisk dijaki poklicnih šol iz Beograda. Le-ti žive v društvenem domu v Beogradu, ki nosi ime po padlem sekretarju Skoja Dragoljubu Milovanoviču.
Jeseniška mladina je z beograjskimi dijaki že prejšnja leta navezala tesne prijateljske stike, tako da so se udeležili tudi odkritja spominske plošče v Završnici. Tudi letos je 50 dijakov prispelo na Jesenice, kjer so si najprej ogledali nekatere obrate v železarni, potem pa so skupaj s predstavniki občinske in tovarniške mladine položili v Završnici na spominsko obeležje Dragoljuba Milova-noviča vence in odšli na njegov grob v Zabreznico.
Pozneje so se prijateljsko pogovarjali in izrazili željo, da bi taka medsebojna srečanja organizirali tudi v prihodnje.	^ g
Zbora tržiške skupščine sta predlog podprla, vendar so odborniki ob tem menili, da imajo že v sami občini dovolj težav z gradnjo osnovnih šol. Pooblastili so predsednika skupščine, naj se s predstavniki kranjske občine in drugih gorenjskih občin pogovarja o gradnji centrov in o znasku, ki bi ga morala dati tržiška občina. Ob tem pa bi morali upoštevati, koliko dijakov iz tržiške občine obiskuje oba centra, kakšna so predvidevanja za prihodnost in koliko dijakov, ki zaključijo šolanje na obeh šolah, ostane v Tržiču. Znano je, da se jih precej »zgubi« in poišče službo zunaj občine.	-jk
ikmM
IživiuaI
Ob 20-letnici »giganta«
Pred dvema desetletjema še »gigant«, danes samo mala elektrarna. Ko bi takrat »giganta« ne zgradili, danes ne bi bilo male elektrarne, ki nam je dala do sedaj milijardo 600 milijonov kilovatnih ur. Je to veliko? Za takratne čase ogromno, danes pa...?
. Vsa ta in še druga vprašanja so bila pred očmi vsem, ki so proslavljali dvajsetletnico začetka obratovanja hidroelektrarne v Medvodah.
Na lepi svečanosti ob Zbiljskem jezeru, na kateri so tudi delili priznanja samoupravljavcem elektrarne in dolgoletnim sodelavcem v podjetju, so se srečali projektanti, graditelji, delavci v obratovanju in vzdrževanju in obujali spomine na leta, dneve in noči, na težke ure dela v globoki jami in vodi ter na montažo strojev, ki so jo končali maja leta 1953, ko se je zavrtel prvi agregat moči 10.000 kilovatov in nato leto dni kasneje še drugi — delo domaČih glav in rok ter velik uspeh naše industrije in slovenskega elektrogospodarstva. Elektrarna je postala ena najlepših pri nas z urejeno okolico in je lahko vzoren primer, kako je možno industrijski objekt povezati z naravo, ne da bi bilo treba uporabiti kakršnekoli ukrepe za njeno varstvo.
V spominu so ostale tudi besede ob otvoritvi, ki so jih izrekli ljudje, ki so bili odgovorni za razvoj elektrogospodarstva: »Zgradili smo že drugo elektrarno na Savi (prva je v Mostah pri Žirovnici) in sledile jim bodo nadaljnje do izliva Save v Donavo, ki bodo dale našemu gospodarstvu ceneno vodno-električno energijo«
Ob spominu na te besede in na dejstvo, da po 20 letih ni bilo zgrajene na Savi nobene elektrarne, se je marsikdo razočarano vprašal, kako da je namen zamrl in so obljube ostale neizpolnjene? Zakaj?
Težko je danes poseči 20 let nazaj in iskati vzroke, ki so v tej dobi večkrat zavrli nadaljevanje gradenj hidroelektrarn na Savi. Neštetokrat so se pojavili projekti teh elektrarn skupaj z elektrarnami na Dravi, Muri in Soči ob priliki razprav o gospodarskem planu. Enkrat elektrarna v Mavčičah, za katero so bile tako rekoč vse priprave že v teku, pa spet veriga elektrarn od Litije do Krškega, potem črpalna elektrarna Požarje pri Zagorju in še marsikateri projekt. Dokazi o rentabilnosti so spremljali projekte in vedno je bila savska električna energija najcenejša. Trenutno pomanjkanje investi-
PAVILJON
murha
na ( avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju
pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka
kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti
cijskih sredstev za gradnjo energetskih virov, ki je še danes zelo pereče, ki pa ni nerešljivo v gospodarskem sistemu s pravilno razdelitvijo dohodkov in realnih cen, ter nesmiselno pojmovanje o nestalnosti vodne sile in o že v celoti izkoriščeni ekonomski možnosti naših rek, so ustvarile od leta do leta slabše razpoloženje za nadaljevanje gradnje vodnih elektrarn.
In ko so medtem minila leta in je bila prekinjena kontinuirana gradnja hidroelektrarn, ki jih je bilo možno graditi od leta do leta z razmeroma malimi sredstvi in so potrebe po električni energiji toliko naraščale, da jim danes ne moremo slediti niti z velikimi elektrarnami, bi bila koristna vsaka mala elektrarna kot dopolnitev v elektroenergetskem sistemu. Izpad kateregakoli agregata pri nas je postal danes vrzel, ki jo moramo nadomestiti z uvozom energije v našo republiko.
Povsod v svetu se zavedajo vloge hidroenergije, čeprav se je ta v 20 letih spremenila in gradijo hidroelektrarne kot dopolnilne vire v sistemu celo na najmanjših vodotokih. Vodna energija je še vedno najcenejša in če jo je v sušnem obdobju malo, jo nadomeščajo takrat z večjo proizvodnjo termoenergije. Zato pa je tembolj koristna v času velikih voda, ko lahko termoelektrarne hranijo premog in druga goriva in si v
energetskem sistemu ustvarijo zalogo za zimsko in sušno dobo. Spomnimo se samo na preteklo zimo, ko naše termoelektrarne niso imele dovolj premoga in so ga porabile, ker so polno obratovale tudi v času, ko je bilo dovolj vode v naših rekah. Će bi bilo takrat dovolj hidroelektrarn, bi bile zaloge premoga lahko večje in tudi cena energiji bi bila manjša.
Dopolnilni vlogi hidroelektrarn v pravilno zgrajenem energetskem sistemu z raznolikimi potrebami po energiji ni možno danes oporekati.
Do sedaj so se pojavile kritične energetske situacije vedno v sušnih obdobjih in ko je pričelo deževati, se je marsikdo oddahnil — češ, sedaj bo pa spet dovolj elektrike. Toda tudi ti časi so minili in nevedneži, ki upajo, da jim bo še dež prinesel elektriko, se motijo. Za vedno večje potrebe je tudi hidroenergije že premalo, novih hidroelektrarn pa nismo zgradili.
Danes rešujemo velike primanjkljaje bodočih let z novimi viri, jedrskimi in plinskimi elektrarnami. Pri nas smo še brez izkušenj o njih, vemo pa le £o, da bodo zelo drage, vse drugo pa so še obljube.
In ko bodo te nove elektrarne že zgrajene, bo še vedno tekla Sava mirno naprej in čakala, da bo prišla na vrsto in prispevala s svojo močjo k proizvodnji cenene električne energije. dipl inž Karel Kobler
Nov kamnolom v Volaki
Marmor povečuje proizvodnjo marmornih blokov
V podjetju Marmor na Hotavljah v Poljanski dolini nameravajo letos pridobiti 300 kubičnih metrov marmorja. To je precej manj kot pred leti. Kljub temu pa računajo, da bodo dosegli nekajkrat višji dohodek. Letos podjetje namreč že v celoti izvaja razvojni program, v katerem se je odločilo, da bo prihodnost kolektiva v predelavi marmorja v posebne marmorne plošče. S tem bodo skušali ohraniti oziroma čim-bolje izkoristiti naravne zaloge tega rdečega kamna.
S predelavo marmorja so se začeli ukvarjati že pred desetletjem. V tem času je tehnologija predelave tako napredovala, da lahko oplemenitijo že sleherni drobec kamenine, ki jo pridobijo v svojem kamnolomu. Predelajo ga v končne izdelke kot so stopnice, talne obloge, police, portali in podobni predmeti s skupno površino prek 9000 kvadratnih metrov. Okrog 1000 kvadratnih metrov pa bodo letos predelali tudi znanega istrskega marmorja in s tem popestrili izbiro svojih izdelkov.
Proizvodnji blokov iz naravnega marmorja je ta osemdesetčlanski kolektiv dodal še izdelovanje tako imenovanih breton plošč iz lepljenega marmorja. Zanj porabijo odpadni material, ki nastaja pri žaganju blokov za končne izdelke. Po teh ploščah je zelo veliko povpraševanje, saj zelo dobro nadomeščajo naravni kamen, so pa nekajkrat cenejše. Letos jih bodo izdelali prek 40.000 kvadratnih metrov. S tem bodo izkoristili vse svoje zmogljivosti in ves razpoložljivi material.
20 let TD Zbilje
Turistično društvo Zbilje slavi letos 20-letnico delovanja. Prizadevni turistični delavci se na proslavo obletnice že dalj časa pripravljajo. V jubilejnem letu se bo zvrstilo več prireditev, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 15. julija. Pričetek praznovanja bo že v soboto, 14. julija, s tradicionalno Zbiljsko nočjo — kresom na vodi in veličastnim ognjemetom. V nedeljo bo slavnostna seja upravnega odbora turističnega društva s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom, sledil bo kulturni program in nastop smučarjev na vodi. Ob tej priložnosti bodo odprli javne sanitarije s čistilno napravo in disco klub »Jezero«. Disco klub bo moderno opremljen gostinski lokal s 40 sedeži, denar za ureditev pa je prispevalo domače turistično društvo in zakonca Flander, ki bosta upravljala lokal.	-fr
Asfaltiranje cest na Rečici
Cestno podjetje iz Kranja te dni pripravlja nekatere odseke cest na zahodnem delu vasi Rečica na Bledu za asfaltiranje. Asfalt polagajo za žago pri stanovanjskih blokih pri gozdni upravi obrata Pokljuka na Rečici. Asfaltirali bodo tudi vse priključke in odcepe tako imenovane razgledne ceste nad železniško postajo Bled—Jezero in na Mlakah do zadnjih hiš, ki še spadajo v krajevno skupnost Bled. Denar so prispevali krajevna skupnost, občina in nekaj prebivalci tega-področja.
J. Ambrožič
Nadaljnja prizadevanja kolektiva' bodo veljala predvsem izboljšanju pogojev za predelavo naravnega kamna. Ti so sedaj zelo slabi. Poleg tega pa še pripravljajo izkoriščanje novega kamnoloma v 2 km oddaljeni grapi Volaka, ki se ponaša z lepim temno sivim kamnom.	L. B.
32 TOZD
Med 27. in 30. junijem v železniških kolektivih SR Slovenije in Istre, ki sestavljajo Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana zaključujejo 3. fazo javne razprave o uveljavljanju ustavnih dopolnil. Od decembra 1971, ko so bile ustanovljene prve komisije delavskih svetov za analizo samoupravljanja v luči ustavnih dopolnil, pa do danes, je bilo opravljeno ogromno delo pri pripravi nove organizacije železniškega gospodarstva Slovenije in Istre. V .dosedanjih fazah javne razprave v preteklem in letošnjem letu so železničarji na več kot tisoč sestankih in zborih odločali o bodoči organizaciji gospodarjenja in samoupravljanja, v prihodnjih dneh pa bodo na 270 zborih delovnih ljudi odločili o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela in o sklenitvi najvažnejših samoupravnih sporazumov. Po predlogih, o katerih delavci odločajo v teh dneh, naj bi Železniško gospodarstvo Ljubljana sestavljalo 32 temeljnih organizacij združenega dela in 14 delovnih organizacij, ki v svoji sestavi nimajo TOZD. V ŽGL, kot sestavljeni organizaciji, bodo po delegatskem principu zastopane neposredno vse temeljne in druge organizacije združenega dela. Ustanovi se tudi skupščina, ki jo bodo poleg železničarjev po paritetnem načelu sestavljali predstavniki uporabnikov železniškega transporta. Železnica postaja odprt sistem za ustvarjanje široke asociacije udeležencev v transportu in spremljajočih dejavnostih.
Gasilski praznik
V nedeljo so v Vodicah domači gasilci svečano proslavili 70-letnico delovanja. Najprej so šli v paradi skozi vas, nato pa so pred gasilskim domom slovesno prevzeli motorno bri-zgalno in podelili priznanja dolgoletnim članom društva.	-fr
Ne povsem zadovoljni z »deteljico«
Z otvoritvijo sodobnega križišča s podvozom na Jeprci pred prvomajskimi prazniki je bilo pričakovati, da bo na gorenjski cesti ena črna točka manj. Po skoraj dvomesečnem »obratovanju« lahko zapišemo, da je bila napoved pravilna. Odpadlo je zavijanje v levo, ki je bilo vzrok pogostnim zastojem in številnim nesrečam.
S križiščem so vozniki v glavnem zadovoljni. Moti jih le preoster ovinek iz škofjeloške strani proti Ljubljani, kjer je treba vozilo skoraj povsem ustaviti. Razveseljivo je, da v podvozu ni težav z vodo ob nalivih, saj sta vodnjaka dobro prestala preizkušnjo, za primer razlitja nafte pa je urejen lovilec maščob. -fr
Odobrena prošnja Splošne vodne skupnosti
Splošna vodna skupnost Gorenjske, ki ima sedež v Kranju, je prosila tržiško občinsko skupščino za odobritev posojila v višini 250.000 dinarjev. Denar za to posojilo naj bi črpali iz ukinjenega družbenega investicijskega sklada, v katerem je še nekaj denarja. Skupnost se je v prošnji zavezala, da bo posojilo vrnila v desetih letih z minimalno, 4-od-stotno obrstno mero. Sredstva ukinjenega družbenega investicijskega sklada upravlja občinska skupščina, ki je prošnji vodne skupnosti ugodila. Na ta način bo skupnost lahko še naprej urejevala obrežje in regulirala Bistrico pri tovarni ZLIT v Tržiču ter zgradila prepotrebni oporni zid ob potoku Mošenik na Ravnah. Za dela pri Zlitu bo skupnost potrošila 150.000 dinarjev, za oporni zid pa 100.000 dinarjev od odobrenega posojila. Urejevanje obrežja in struge sofinansirata tudi tovarna ZLIT, ki bo na ta način do-
bila precej dragocenega prostora^ vodni sklad SRS iz Ljubljane- .g regulacija je prvi primer, da nekaj denarja za vodna varov dela v Tržiču tudi republika!
Ko so tržiški odborniki razpra^j^ li o prošnji Splošne vodne skup" gff so menili, da je bilo treba Pr §jti-pri Zlitu in na Ravnah nujno r® ^ Vendar je v občini še več »kritih ^ točk, kjer bodo potrebni Pojili vodnih strokovnjakov. Tu so n1 ve
gred vsem na strugo in breg ^ listrice pri nekdanjem železni®. j0 mostu in pilarni ter na škodo, povzroča voda v Dolini in Jelen ^
Odborniki so na seji tudi naj pristojni občinski organ 'jjz0' do prihodnje seje skupščine an v kpliko daje tržiško gospodar* . vodni sklad in kaj se je s srea.
b«!*
tega v Tržiču že naredilo. v občinska komisija pa bo pre^ strugo in bregove Bistrice.
Sredi tega tedna so v Zdravstvenem domu Kranj izročili namenu še zadnji dve aparaturi iz investicijskega programa za opremo gorenjske zdravstvene mreže. S sodobnim rentgenskim aparatom, z napravami v zobozdravstvi' v fizioterapiji ter nazadnje še v fluorografiji ter v okulistični ambulanti Je postal kranjski zdravstveni dom najbolje opremljena zdravstvena ustanovo te vrste v Jugoslaviji. Naprave, ki omogočajo sodobnejše in pa hitrejše del° z bolniki, so za tako področje nuja, ker nima splošne bolnišnice. Zadnji dve pridobitvi ZD Kranj sta elektronsko usmerjena aparatura za slikanje prsnih organov, združena z avtomatsko razvijalno aparaturo. Delo zdravnika Jj. sedaj veliko bolj objektivno, saj mu pri oceni stanja bolnika pomaga tU"1 slika, ki jo aparat izdela v 6 do 8 minutah, delo je zaradi manjšeša obsevanja tudi manj nevarno in poteka pri dnevni svetlobi, ne več v zate^ njenem prostoru. Novost v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo )e veljala 630.000 din. Približno polovico manj je veljal aparat za komplet0, diagnosticiranje očesnih bolezni in za določanje ostrine vida — nov0$l v okulistični ambulanti kranjskega zdravstvenega doma. — L. M- ^ Foto: A. U.

Ob Bledu in Bohinju pozabljamo
na
Begunje
Krajevna skupnost Begunje v radovljiški občini ima okrog 2000 prebivalcev in zajema naselja Begunje, Zgošo, Zapuže, Dvorsko vas, Poljče in vasi iz Podgore — Predsednik krajevne skupnosti Vinko Pačnik pravi: » V Begunjah so vse možnosti za razvoj kmečkega turizma«
ž" -
Jtoprornet Sen ta, skladišče £ anJ>
Obv arjeva 31-tel-22053 ce j amo cenjene odjemal-'Qa Prodajamo
kvalitetno koruzo Po nizki ceni 1,40 din
pJ^Pnnih egaliziranih vrečah
naši krajevni skupnosti marsikaj spremenilo. Mislim, da je ena od glavnih sprememb enotnost posameznih krajevnih činiteljev. Programi organizacij so nekakšen skupek programa in akcij celotne krajevne skupnosti. Menim, da smo s tem na samoupravnem področju domala že skoraj uspeli uresničiti pravkar razvijajoči se delegatski sistem. Vsakega sestanka krajevne skupnosti se namreč redno udeležujejo tudi predstavniki organizacij, kjer se potem skupno dogovorimo za naloge.
Enotnost na tem področju se že kaže, in sicer na soglasno sprejetem urbanističnem načrtu Begunj. Zdaj si prizadevamo, da bi bil čimprej narejen zazidalni načrt, ker bi tako področje krajevne skupnosti lahko tudi komunalno uredili, zgradili športne objekte v Krpinu, parkirni prostor, kopališče, drsališče, križišče z novo avtobusno postajo, pozidali nekaj novih hiš in tudi vikendov. Upamo, da bo letos ali pa v začetku prihodnjega leta ta zazidalni načrt gotov.«
»Že uvodoma ste ta kraj primerjali s švicarskim Davosom. Pravite, daje nekako pozabljen. Zakaj?«
»Mislim, in to ni le moje mnenje, da turistični program razvoja radovljiške občine premalo upošteva možnosti in lepote tega področja. Res je, da sta danes Bled in Bohinj bolj znana in da ju je treba razvijati, toda v primerjavi s tema dvema krajema se lahko primerja začetek turizma tudi v Begunjah. Seveda imam v mislih tako imenovani kmečki turizem, ki Je danes v svetu na pohodu. V krajevni skupnosti že delamo na tem. Kaj več od skromnih akcij (brez zazidalnega načrta) sicer ne zmoremo. Vendar smo s skupno akcijo vseh prebivalcev očistili potok Zgošo, uredili odvoz smeti in ko bomo imeli dovolj denarja, bomo odkupili tudi zemljišče za večje odpadke. Nenehno si krajevna skupnost prizadeva, da kraj ne bi spreminjal videza. To nam dokaj uspeva, saj moderne domačije navzven ne spreminjajo podobe. Skratka, vsi pogoji za zahtevnejši kmečki turizem so dani in tudi domačini bi se ga radi lotili z delno materialno pomočjo in ob vsaj do neke mere zagotovljeni perspektivi.«
ran
Mercator
Izredna prilika, enkratna priložnost v blagovnici
_ Mercatorja v Tržiču
od 5. do 30. junija
Cenjeni potrošniki
pri nakupu pohištva ARTUR
15 % POPUSTA
omaric za čevlje Ha kvalitete
15 % POPUSTA
na vse vrste pohištva
10 % POPUSTA
preproge
10 % POPUSTA
pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu
5 % POPUSTA
raz
iviercator
Prodaja na potrošniška posojila, ' katera odobravamo takoj v sami blagovnici za
garniturno pohištvo do 15.000 din
Brezplačna dostava na dom
Obiščite blagovnico
Mercator v Tržiču
Težave zaradi šole
Ko so se v radovljiški občini prebivalci odločili za samoprispevek za gradnjo osnovnih šol, so zanj glasovali tudi v Begunjah, kjer bi morali prav tako dobiti novo šolo. Akcija okrog gradnje osnovnih šol v občini sicer še ni gotova, vendar so prebivalci te krajevne skupnosti postali precej malodušni. Načrti za šolo so gotovi, zemljišče odkupljeno, opravljen je delen izkop za temelje in cestna povezava je predvidena. To pa je za zdaj vse. Kako bo z gradnjo šole, še ne vedo in težko čakajo odgovor z občine.
»Verjamemo, da so težave z denarjem, saj so se stroški od takrat pa do danes močno povečali. Vendar bi bili za to, da se samoprispevek podaljša. Kakorkoli že, upamo, da bomo kmalu dobili odgovor. Res pa je, da so prebivalci postali nezaupljivi. Marsikakšno akcijo s prostovoljnim prispevkom bi lahko izpeljali, če ne bi bilo te nesrečne šole. Tako pa upravičeno večkrat naletimo na odgovor: ,Ko bomo plačali, bo pa spet tako, kot je s šolo.' Razen tega menim, da bi bila potrebna večja odgovornost pri uresničevanju dogovorjenih stvari. Na letošnjem zboru volivcev smo na primer sprejeli sklep, da se v stari šoli uredi tudi vrtec. Rečeno je bilo, da bo to stvar pogledala in preučila posebna občinska komisija. Sredi leta smo, pa žal komisije še nismo videli.«
S skupno pomočjo
»Na srečo«,, pravijo v krajevni skupnosti, »pri različnih akcijah nismo osamljeni.« Ne le prebivalci s prispevki in prostovoljnim delom, tudi nekatere organizacije pomagajo razreševati komunalne in druge probleme in spreminjati ter obnavljati nekdanjo zgodovinsko zapuščino. Vodna skupnost Gorenjske je že precej prispevala za regulacijo potoka Zgoše in nekaterih hudournikov. Seveda pa je dela še precej.
»Največjo skrb za življenje in počutje svojih delavcev je doslej pokazala tovarna Elan, ki je v zadnjih dveh letih za ureditev različnih komunalnih vprašanj prispevala okrog 900 tisoč novih dinarjev. Žal ima druga tovarna na našem območju Sukno Zapuže nekatere težave, vendar upamo, da se bodo v prihodnje tudi oni lahko vključili v uresničevanje naših načrtov. Še posebej pa v krajevni skupnosti pozdravljamo odločitev Zavoda za spomeniško varstvo, ki se je lotil re-stavriranja gradu Kamen.«
Eden od objektov, ki spet dobiva nekdanjo podobo in postaja kraju v okras, je tudi bivša graščina, v kateri je Psihiatrična bolnica. Ni še tako dolgo, ko je grozilo, da se bo ta zgodovinski objekt zaradi slabega vzdrževanja porušil. Do nedavna torej še kamen spotike in zgražanja je danes ta stavba prebivalcem v ponos. Številni izdelki delovne terapije, ki jih vsako leto razstavijo, so znani širom po domovini in tudi zunaj meja. Tudi čez lužo so že romali vezeni prtički in drugi nacionalni izdelki pacientov.
In ne nazadnje kažejo na skrb za čimlepši videz kraja tudi muzej in grobišča talcev. Vsako leto se pride poklonit spominu iz polpretekle zgodovine blizu 70 tisoč ljudi.
Želja
»O tem, da ima ta del radovljiške občine vse možnosti za razvoj turizma, ni med prebivalci nobenega dvoma. Večkrat razpravljamo o načrtih. Prav bi bilo, da bi takšna beseda stekla tudi na občini. Skupščina s programom, Gozdno gospodarstvo Bled in oddelek za kmetijstvo radovljiške kmetijske zadruge
(>a s strokovnimi nasveti bi ahko veliko pomagali. Ne bi smeli odlašati. Kar poglejmo: Včasih so tujci predavali na šoli v Poljčah o bodočem razvoju kmetijstva pri nas. Nekdanji fantje in de ki leta s te šole danes že razvijajo kmečki turizem v škofjeloški občini.«
Preden končamo ta kratek zapis in pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Vinkom Pačnikom, omenimo še eno željo številnih prebivalcev. Cesto od Lesc do Begunj in od Žirovnice do Begunj ter naprej proti Tržiču bi bilo treba urediti. Menda v Tržiču že razmišljajo o tem, zato se nameravajo Begunjčani povezati z niimi. Prepričani so, da bi se denar, vložen v ureditev te turistične ceste pod gorami, hitro obrestoval in povrnil, saj bi cesta na stežaj odprla vrata uresničevanju turističnih na-f'rtnv	A Zalar
fcfZn
H^evne sk n°VO ■ ° V	Ko smo se pogovarjali s predsednikom
6o' r^^ovirih108^' m bilo znano, kaj bo z izgradnjo. Sredina razprava na 60 ^a ti '/ ° Očinske skupščine pa je marsikaj razjasnila. Zapis s seje, ki /n,°rWor na vprašanje prebivalcev krajevne skupnosti Begunje, J VlU v prihodnji številki. — Foto: F. Perdan
agSjrf Za spomeniško varstvo se je v zadovoljstvo prebivalcev Begunj in oko-lfikih krajev lotil obnove gradu Kamen — Foto: A. Žalar
Begunje z dolino Drage. Kdo pozna teh, na srečo še ne po-izmaličenih naravnih le-Jrt".'. Moderen vsak dan in indu-
8ta a sivina bi lahko rekli» da Qa še najmanj posegla v ta del
^enjske. Dolina Drage ni zani-La u iz zgodovine Pegamov in toč? garjev' Tod je izhodiščna ra Ka za lepe izlete. Lepote in na-p0y° svežino tega področja so Le u v sta" Avstro-Ogrski. hrik aj metrov iz tople doline v '•o namreč človek že občuti rav gorski zrak. V prid temu na-orii xemu bogastvu je bila tudi «očitev Marije Terezije, ki je
na Goren^kah Zgradiii prvi hotel
Pozabljen švicarski Davos
da^'eni' PrUazni in veseli ljudje so ŠKki -?13 v Begunjah in v okoli-Vas pfJxh Zgoša' Zapuže, Dvorska
vezani v i? vasi iz Podgore — P°' diSa'evno skupnost. V potr-Pga om.enimo le Prek sto let in ° Pretnarjevo mamo iz Begunj He T* "omala po vsem svetu zna-
jJoževčeve muzikantarje. v rebivalci teh krajev so zaupljivi, fc0 đar hkrati tudi previdni. Na sre-tnn<?e nasedajo hitro vsem muham Preh?rn.6ga časa" NekdaJ kmečko i VO se Je sicer že močno krat« ' vendar pa je podoba ta-vidna* Ts?c*ološke sestave še lepo Eja Ljudje so sicer zaposleni v bolni • tovarni Sukno, v Psihiatrični pod;3., v- nekaterih radovljiških Ver>da	v jeseniški železarni,
v , so njihove domačije navzven njo J)rieeejšnji meri ohranile nekda-pPodobo.
v ra*H i-nik te krajevne skupnosti Vinko°P xki občini Je že tretje leto k°lnir Spik, upravnik Psihiatrične nik 07- v Begunjah in nekdaj uprav-v PolSroma direktor kmetijske šole JCah. »V zadnjih letih se je v
Prisega
»Veliko sodišče« v Dragi je v nedeljo »sodilo« trem »nesrečnikom«: Marjanu Lombarju, ki je ustrelil (lovci pravijo uplenil) merjasca, Ru-
»Veliko sodišče« zelene bratovščine: predsednik, tožilec, zagovornik, porota in obtoženci
Tišina! zaseda sodišče zelene bratovščine
Življenjski prostor se ne oži samo živalim, marveč tudi človeku. Lovcev in ribičev je vsak dan več, divjadi in rib pa vsak dan manj. Vsak zajec ima že od rojstva svojo puško in vsaka velika riba svojo palico. Tako ima lov danes drugačen pomen in lovec v živalskem svetu drugačno vlogo. Ni več selektor namesto volka in zveri, ampak čuvar narave. Lov tako postaja kultura, kultiviranje lova pa osnovna naloga, lovcev in njihovih organizacij.
Takole je zdravstveni strokovnjak (predsednik sodišča Franc Primožič) ugotavljal prištevnost obtožencev
zanimiv, veličasten in zabaven je lovski krst, ko sicer pravi lovec lahko postane enakopraven član zelene bratovščine tistih, ki so že pred njim uplenili določeno večjo divjad. Le redki navadni zemljani (in v še bolj redkih prilikah) so lahko prisostvovali takšnemu dogodku. Zato je razumljivo, da so se minulo nedeljo popoldne številni izletniki udeležili te prireditve v Dragi.
Kot rečeno, pomeni lovski krst sprejem posameznika v druščino tistih lovcev, ki so pred njim že uplenili na primer gamsa, srnjaka, merjasca, ruševca in podobno. Celotna ceremonija je precej podobna zasedanju sodišča, ko je kandidat za sprejem obtoženec, in je nazadnje »za kazen« sprejet v ožjo druščino. Seveda jih pred tem ofivezno dobi po zadnji plati s palico, ki je enakovredna lovski trofeji. Preden mu izpra-šijo hlače in mu izročijo palico, se nanjo podpišejo člani sodišča in porote. Zato verjamem, da je vsak lovec ponosen na takšen »zadetek«, ki ima potem častno mesto med številnimi pravimi trofejami. Seveda pa je takšna simbolika le ena plat lovskega krsta. Druga, nič manj pomembna in predvsem dražja je, da mora tako krščeni lovec povrniti včasih tudi precejšnje stroške na račun suhih grl.
Sev da smo vsi na prireditvenem prostoru spoštovali ta poziv in šele ko smo zvedeli, da lahko zdaj celo obravnavo stojimo, če nas je volja, smo videli, da smo nasedli. Smeh se je razlegel po prostoru in se sprevrgel v še večji krohot, ko je predsednik sodišča zagrozil, da bo izpraznil dvorano, če ne bo mir. Potem so morali priseči »obtoženci«,
Takšna in druga inteligenčna vprašanja so na tri zmedene obtožence kar deževala. Razumljivo, da nihče ni vedel odgovora nanje. In zato nobenemu ni ušla »zaslužena« kazen. Vsak je dobil tri udarce s palico po zadnji plati. Kot dokaz, da so bili krščeni po nekdaj in še danes veljavnih pravilih zelene bratovščine, je vsak dobil svojo palico s podpisi velikega sodišča, posebno diplomo in razumljivo, olajšati si je moral denarnico, da so se govorniki lahko odžejali.	,
Praznik divjadi
Po končanem krstu je dolina Drage še dolgo odmevala od veselih zvokov številnih lovcev in še večjega števila prišlekov, ki jim prav gotovo ni bilo žal, da so v druščini zabavnih »jagrov« prebili prijetno nedeljsko popoldne. Še bolj zadovoljna pa je bila ta dan gotovo številna divjad na obronkih Begunjščice (vsaj povedali so, da je ne manjka), saj medtem ko so njihovi »zeleni varuhi« pirovali in že davno pospravili srnjakovo omako, ni bilo nevarnosti, da bi morda skušali urejati naravno ravnovesje med njimi.
Streljaj stran v breg od turistične koče v Dragi je tudi lovska koča zgrajena 1960. leta. Posedli smo v njej in malo pokramljali.
»To je bil moj prvi krst,« ie dobro razpoložen povedal Marjan Lombar, doma iz Begunj, zaposlen pa v IBM centru v Elanu. »Štiri leta sem lovec. Včasih pa sem hodil na jago z
očetom, ki je bil kar dve desetletji član zelene bratovščine. Merjasec, ki sem ga uplenil, je res lepa trofeja.«
Stane Leskošek je lovec že 22 let. Doma je iz Slivnice pri Celju, sicer pa kmetijski tehnik v Poljčah. »15 let sem hodil na ruševca in ga končno le pričakal. Večkrat sem že razmišljal, kaj me je pravzaprav spravilo med lovce. Najbrž se mi v žilah pretaka takšna kri, saj je domala vse sorodstvo med lovci. Pa tudi to je res, da sem najbolj zdrav, ko sem v gozdu.«
Beseda je dala besedo, seveda ° lovstvu — o mogočih, še več pa ° nemogočih dogodivščinah. Zanimivo je, da lovcem v pogovoru ne enih ne drugih ne zmanjka. Pa še nekaj se ni se prepričal. Prav zares so ti zeleni možje tudi malo vraževerni. Će boste kdaj koga srečali in da se mu ne boste zamerili, mu nikar ne recite: »Veliko sreče« ali pa »Dober ulov.« Pravi pozdrav je: Ravne cevi ali Dober pogled. Najslabše pa je, če lovec zjutraj, ko gre na lov, najprej sreča žensko. Pravijo, da je takrat najbolje, da se obrne in gre domov.
Menda je v Bohinju pred vojno neka ženička zgodaj zjutraj srečala državnega lovca in ga nagovorila: »Dobro jutro, gospod. Veliko srefe in dober ulov.« On pa ji je jezno odgovoril: »Hudičeva baba, tih' bod'!« in že se je obrnil in šel domov spat.
No, pa brez zamere. In dober po* gled ter ravne cevi.
Andrej Žal ar
Obtoženci (od desne proti levi): Zdravstveni strokovnjak je ugotovil, da je 0 Marjan Lombar preplašen, Rudi Kralj »zakompleksan«, Stane Leskošek P podhranjen.

ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053
Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci
ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB.
Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu.
Iskra — Elektromehanika Kranj v Z P Iskra Kranj
Vse učence, ki letos končujejo osnovnošolsko obveznost in se želijo zaposliti, vabimo, da se odločijo za zaposlitev v naši tovarni in se tako pridružijo našemu 6000-članskemu kolektivu, v katerem je zaposlenih dve tretjini mladih.
V naši tovarni smo namreč sklenili, da bomo zaposlili
100 deklet in fantov
na prostih delovnih mestih v naših montažah in obdelovalnicah, kjer delovni pogoji najbolj ustrezajo mladim delavcem.
Pogoj za zaposlitev je starost 15 let.
Vsak je dobil tri udarce s palico po zadnji plati
Ce ste se torej odločili za zaposlitev v naši tovarni, vas prosimo« da pošljete pismene prijave do 20. 7. 1973 na kadrovski oddelek Iskre-Elektromehanike Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4.
To misel, izrečeno na nedeljskem razvitju prapora lovske družine Be-gunjščica, sem namenoma zapisal v uvod tega zapisa. Predvsem zato, ker imamo največkrat o članih zelene bratovščine, kot se lovci sami imenujejo, napačno predstavo. Niso to krvoločni ljudje, brez srca, ki neusmiljeno streljajo in plenijo po gozdovih. Nasprotno. Veliki ljubitelji /larave in živali so. Njihovo pravilo je: skrbeti za naravno ravnovesje, za zdrav živalski živelj, za ohranitev posameznih vrst in za pravočasno odstranitev bolnih, pohabljenih ali kako drugače degeneriranih predstavnikov favne.
Lovski krst po starem običaju
Sicer pa so lovci veseli in hudomušni ljudje pa tudi disciplinirani. Ena takšnih njihovih vrlin je čuvanje starih lovskih običajev. Posebno
diju Kralju za gamsa in Stanetu Le-skošku za ruševca.. Vsi trije so že več let člani lovske družine Begunjščica in izkušeni lovci. Sodišče (predsednika, tožilca in zagovornika) so sestavljali gostje iz lovske družine Tržič, ki so sicer specializirana ekipa za lovske krste, saj so jih izvedli že prek 50. To so bili Franc Primožič — predsednik sodišča, Jože Vester — tožilec in Milan Ogris — zagovornik. Na sodniški oder pa so pova bili še tri porotnike, prav tako izkušene lovce: Miloša Keliha, Stanka Lapuha in Jožeta Ovsenika.
Ceremonial se je začel s slovesno prisego.
»Tišina! Zaseda sodišče zelene bratovščine.«
»Medtem ko bodo člani porote prisegli na prazno denarnico, prosim, da udeleženci v dvorani vstanejo,« je zagrmel glas predsednika sodišča.
Sobota — 30. junija 1973
čuvaju, ki jih je pripeljal na oder pa je sodišče zagrozilo, da bodo njemu sodili, če bo kdo ušel.
Obtožba, zagovor in kazen
Sledila je nadvse ostra obtožba tožilca. Zaradi Marjanovega strela so številne divje svinje v lovskem revirju ostale brez boljše polovice in so se zato upravičeno pritožile na lovsko družino. Bil je ogrožen nadaljnji obstoj divjih prašičev. Podobno pritožbo je družina dobila, ker je Rudi ustrelil gamsa. Stane pa ruševca. Menda so še poseben vik in krik zganjale vse putke v lovskem revirju.
Potem je zdravstveni strokovnjak začel ugotavljati prištevnost vseh treh obtožencev. Rezultat te preiskave je bil, da je bil prvi obtoženec v času dejanja preplašen, drugi »za-kompleksan« in tretji podhranjen.
Zagovornik je razumljivo skušal vse tri izvleči ali vsaj omiliti kazen. Dokazoval je, da je prvi obtoženec povsem po nesreči ustrelil merjasca. Menda je stopil na kravjek in ko mu je spodrsnilo, se je puška sama sprožila in zadela enega od merjascev, ki jih je v okolici kar mrgolelo. Da je bil obtoženec še potem dolgo časa zelo pretresen, je dokaz tudi to, da je še lep čas plačeval pijačo. Za gamsa je zagovornik ugotovil, da je bil že ves črviv, škilast in da mu je dlaka kar v šopih odpadala. Ruševec pa tudi ni bil več kai prida, siaj mu je med kremplji že plavalna kožica poganjala, razen tega pa je imel takšen nahod, da ga je obtoženi ustrelil, ko si je v bukov list ravno nos brisal.
Ostri obtožbi primerno je tožilec zahteval tudi ostro kazen: »Zamenjevanje vseh treh plemenjakov ali pa smrt.« Zagovornik pa jih je skušal izvleči: »Naj se jim prizna nedolžnost ali pa milejša kazen, kot npr. kastriranje ali druga manjša pohabitev.«
Seveda je ta nadvse »resni« prvi del obravnave marsikateremu obiskovalcu pošteno ovlažil nasmejane oči. Vendar razprava še ni bila končana. Sodišče je dalo obtožencem še zadnjo možnost, da se izvlečejo. Odgovarjati so morali na razna inteligenčna vprašanja, kot so jih imenovali. Ponovimo nekatera.
»Kdaj je lovec ženskega spola?« (Tišina) »Kadar je šlapa.«
»Kdaj lovec v največjem nalivu sedi na suhem?« — »Ko sedi na denarnici.«
»Kaj je najbolj podobno ustreljenemu gamsu?« — »Živ gams.«
»Do kdaj sta bila Eva in Adam v raju?« — »Do jeseni, ko so jabolka zrela.«
»Kako pravimo dekletu, ki je pozabila vzeti zaščitno sredstvo?« — »Mama.«
»Zakaj ima vsak lovec rad dobrega psa?« — »Ker pravi pregovor: Kakršen pes, takšen lovec.«
»Zakaj imajo običajno žene starih lovcev revmo?« — »Ker morajo pri .fajhtnih' možeh spati.«
Sporočamo vam novost! Odločili smo se,da vam na
nov način prikažemo novost na področju gospodinjske tehnike.
BREZPLAČNO TROMESECNO TESTIRANJE ZMRZOVALNIH
SKRINJ GORENJE
Kje? V trgovinah JUGOTEHNIKA
Prepričani smo, da vas bo kvaliteta zmrzovalnika Gorenje osvojila ter bo po treh mesecih preizkušnje postal nepogrešljiv član vaše tehnične družine. Zdrava in cenejša prehrana, manjša poraba časa in velik izbor hranil so prednosti, ki jih ni mogoče spregledati.
Vse informacije o pogojih, da se vključite v brezplačno tro-mesečno preizkušnjo zmrzovalnika Gorenje, dobite v prodajalnah JUGOTEHNIKA.
Obenem vas spominjamo na veliko akcijo Gorenja ob 25-letnici obstoja 1 + 1 = 3. Vsak, ki kupi do 31. 6. zmrzovalno skrinjo Gorenje in že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado
mesoreznico Gorenje.
Na svidenje v prodajalni JUGOTEHNIKA.
Kljub velikim težavam polno novosti iz reteske Iskre
obi0 se zanje ni začelo prav nič
neno0, Skrbel° Jih Je. kako bo z ni^j avnar»imi terjatvami in obrat-hi§e sodstvi, s »konkurenco znotraj itd. odobren kredit ali ne, itd.,
smn0l'etje gre h koncu. Povprašali ]:1!'ektorja inž. Ljuba Slavko-
»LiUKrjim,gre-
a banka ie imela
vij0 m®vanje in nam je z odobrit-nakun atkoročnih kreditov za i*aci0n r1ePr°materiala omogočila proizv!in^še izk<>riščanje naših da 8m n*b zmogljivosti, tako Pri^^1? v teh petih mesecih v dobje£avi 2 enakim lanskim ob-86 % Posegli proizvodnjo kar
i.manio še vedno težave.
Večji d l .morda v tem» da je skih •	proizvodov sezon-
^eseo'u Prodaja v poletnih kon j7 občutno zmanjšana. Za-*nora Prejšnjega leta pravi, da 8v°je ^Siaka organizacija pokriti al°ge s trajnimi viri. Dolo-^ste	ostre sankcije za
?a te« Se te«a ne drže- Posledi-t^ljef °dloka Pa je, da trgovci ^!jub naše blago le v sezoni.
i PreJetim kreditom smo 8Ui	teh zalog spet zapro-
8titVen- Jiansko banko za premo-Krvj kredit. Upamo, da ga »Pl odobriii« s'ab)<(as^a . izdelkov je trenutno «PreHodi5aVl direktor. Toda če se ^Krc? Proizvodnih halah rete-Str°jev i A lmaš ob živem utripu gre t in hitenju ljudi občutek, da ven vse sproti v denar. V kSv°jili J0 kuP novih izdelkov.
diNnee« pr.odVkcij° novega kom" j ^ika , phnsko-električnega štejem .finalno uro, ki bo v f> pnJlk et->u Prišel na trg. Nje-ena 7bnosti so tri plošče za plin ?erkvečp flektriko. Izdelan je iz rrHioelemploPevine in gorilci so s i^roli '"fntl zavarovani proti ne-n >k°nveUen,1U izhodu phna. Pečica M njem JSMa' tako da vanjo med h?e*i cevniPnhaja svež ^ak, infra Pe?enfe V om»^ajo glo-?! U' ker • njej Je moč Pečl na eHpJ"18 Pečica dva grelca Cetno n Je,za gril, oba pa za žar. Pa lahko tudi najbolj
zahtevna peciva, ker je s posebnim termostatom mogoče natančno regulirati temperaturo pečice. Pri takih štedilnikih je pomembna predvsem pravilna razporeditev grelcev.
Izdelek je tudi atestiran: za plinske elemente na Strojni fakulteti, za električne na Zavodu za avtomatiko Iskre, glede uporabne vrednosti pa na Zavodu za nepredek gospodinjstva. Gorilce za plin uvažajo iz Francije, ker imajo tam menda plinsko tehniko najbolj preizkušeno in imajo za to stroge norme. Dimenzional-no je prirejen jugoslovanskim standardom za kuhinjsko pohištvo in je primeren tudi za vgradnjo v pohištvo.
Sedaj osvajajo proizvodnjo in v oktobru ali novembru bodo prišli na trg s kompletnimi vgradnimi elementi za kuhinje, kot so pečice, delovne plošče, že omenjeni vgradni štedilniki itd. Prav sedaj hite s pripravami za izdelavo štedilnika s programsko uro s tako uporabno vrednostjo pečice, da bo gospodinja, medtem ko bo v službi ali po drugih opravkih kje zunaj, kompletno kosilo lahko skuhala v pečici. Navodila za ravnanje z njim pripravljajo skupaj z Zavodom za napredek gospodinjstva.
Po drugi strani pa razvijajo plinsko tehniko. Tako imajo v delu novo plinsko peč z infra rdečimi žarki do 3000 kal/h z avtomatičnim vžigom in z varovalno kontrolo zraka; poseben analizator atmosfere zagotavlja namreč popolnoma varno uporabo peči tudi v manjšem prostoru.
Druga, katalitična peč, ki ima zaradi vgrajenega platinskega kata-lizatorja brezplamensko izgorevanje, bo sicer nekoliko dražja, ima pa določene prednosti.
Za ogrevanje manjših prostorov pa je izredno funkcionalen nov kalorifer, moderno oblikovan v pločevinastem ohišju, imenovan KONVEKTOR 2000, ki ga lahko uporabimo tudi za ventilator.
Termokonvektor, ki bo tudi prišel na trg oktobra ali novembra, pa bo delal na principu toplotnega lamelnega izmenjevalca; pripraven bo
razen za ogrevanje prostorov tudi za gretje kopalnic, sušenje brisač itd., ker ga bo moč montirati tudi na steno.	'
Potem je tu še likalnik na paro, ki bo pred sedanjimi izvedbami imel to prednost, da se bo zanj lahko uporabljala navadna voda namesto destilirane.
Torej še in še novosti. Od starih proizvodov so • opustili le izdelavo stabilizatorjev, transformatorjev, spajkal in akumulatorskih svetilk. Sedaj se specializirajo le na gospodinjske aparate.
In kako je s »konkurenco znotraj hiše«?
»Počasi jo odpravljamo,« pravi direktor inž. Slavkovič. Druge tovarne sedaj gospodinjske aparate le še sestavljajo, sčasoma se bo pa tudi to opustilo. Z ustanovitvijo * »branžnih organizacij« znotraj združenega podjetja se bo ta konkurenca povsem odpravila. Mi svoje izdelke v celoti izdelujemo doma, le kar je potrebnih delov iz uvoza, jih kupimo zunaj. Tu pa naletimo spet na hude težave. Pri nas je velika poraba nerjaveče pločevine, ki je pa Jugoslavija ne izdeluje. To je zunaj artikel borze, kjer se cene dnevno spreminjajo. V štirih mesecih se je pločevina podražila za 48 %! Potem so tu spet razni zastoji pri uvozu raznih drugih specialnih materialov iz Italije, Francije in od drugod (stavke!) ali pa pri nas ni na voljo obratnih sredstev za uvoz, kar vse ima za posledico neizogiben zastoj v proizvodnji.«
»Pa investicije?«
»Za leto 1973 imamo planirane samo nujne nadomestitve in odpravo ozkih grl, seveda samo do višine amortizacije. Ves poslovni sklad leta 1972 smo pustili na tem skladu in ga uporabljamo kot trajna obratna sredstva. Pripravljamo elaborat za izgradnjo nove tovarne, pravzaprav podaljšek te, v kateri bomo izdelovali gospodinjske aparate z vgrajenimi elektromotorji.
Odpravili smo že ozka grla podjetja, kot je bilo to punktira-nje, varjenje, opremili smo montažo s trakovi in pnevmatskimi
izvijači, uredili notranji transport in transportne naprave, pripravljamo pa se za racionalizacijo proizvodnega procesa; uvajamo namreč sistem vnaprej določenih časov WF in operativno pripravo dela ter planiranja po sistemu GEORGA, to je sistem krmiljenja proizvodnje, upoštevajoč kapacitete in materialne predpriprave.«
Delovna mesta na traku za proizvodnjo električnih peči so že urejena tako. Vsi gibi so natanko preračunani in delovna miza je opremljena nalašč za te gibe po WF (works factor) sistemu.
Kupna moč nasploh je padla, zato se podjetje intenzivno vključuje v izvoz, čeprav tu ni vedno pravega dohodka. Marsikdaj krijejo le direktne stroške.
»Pomembno je pospešiti izvoz,« pravi direktor Slavkovič, »toda
Najbolj obremenjena delovna mesta so pri montažnem traku; vsak gib delavke je preračunan. — Foto: D. D.
najprej bo treba odpraviti neskladja med carinskimi dajatvami ob uvozu repromateriala in izvozno bonifikacijo za gotove proizvode. Sistem začasnega uvoza je pa tako zamotan, da je to skoraj nemogoče izvesti. Kljub vsemu pa precej izvažamo; največ v Zahodno Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo in v Češkoslovaško. Gredo pa predvsem kuhalniki, kaloriferji in električne peči.«
V načrtu imajo povečanje proizvodnje od 7 milijard lani kar na 11 letos, seveda ne vse na račun višjih cen, ampak predvsem večje produktivnosti dela. In to bo tako delovnemu in enotnemu kolektivu zagotovo uspelo.	— Os
Kranj ,JLA10
(nasproti avtobusne postaje)
Bled, Grajska 2 Tržič, J L A 8
0Tt 1 1K	7
JLrf	I
v.
Trma in kljubovalnost
V otrokovem razvoju je vrsta obdobij s svojimi značilnostmi, za katere mislijo starši, da niso normalne in jih hočejo na vse načine odpraviti, pogosto tudi s silo. Seveda ravnajo napak, saj otroci preživljajo prav tista burna obdobja, ki smo jih preživeli bolj ali mani srečno tudi mi, pa smo v zrelih letih nanje pozabili.
Prav tako obdobje je v drugem letu starosti, ko je otrok v normalni destruktivni fazi igranja kot temu pravimo in je prvi pogoj za drugo konstruktivno fazo. Značilno zanjo je, da otrok vse, kar mu pride pod roke, razdere in uniči, kar spravlja starše v obup in ostre ukrepe. Posledica le-tega pa je, da zatremo v otroku željo po udejstvovanju in raziskovanju, tako da postane pasiven in neaktiven.
Najbolj burno pa doživljajo starši trmo in kljubovalnost, ki se pojavi pri otroku nekako okoli tretjega leta in spada v normalen proces otrokovega razvoja. Otrok ne spremlja več dogajanja okoli sebe le pasivno, temveč skuša s svojim »hočem« ali »nočem« tudi sam posegati v svet in uveljavljati svoje želje in potrebe. Prvič se zave, da je osebnost.
Bilo bi nepremišljeno, če bi s silo (z zapiranjem, s tepežem, z grožnjami) poskušali zlomiti otrokovo voljo, ki se mora razviti, saj bi naš vzgojni ukrep rodil le trenutne sadove. Dosegli bi le obratno, kar smo želeli. Tak otrok postane pasiven, podredij iv, nezainteresiran, boječ, izgubi otroško pre-šernost, živahnost in podjetnost, medtem ko si vsa družina želi otroka ravno obratnih lastnosti. Še težje se to odraža pozneje v šoli, ko se otrok ne more ujeti z vrstniki, ne zna se uveljaviti iri izpade kot mevža. Postane mlačen človek, ki bo na vse rekel »da« in nikoli »ne«.
Da se vse to ne bi zgodilo, moramo otroku omogočiti, da
?ove svoje želje in zahteve.
otruditi se moramo, da otrok nikoli ne bo imel občutka podrejenosti, hkrati pa mora spoznati, da so vsaki volji in želji postavljene meje. Tu in tam vprašajmo otroka, kaj želi in kakšno je njegovo mnenje. Imel bo občutek, da ga upoštevamo in da lahko soodloča. Za otroka je to pomemben napredek, za starše pa seveda naporen in odgovoren.
Janez Rojšek, dipl. psiholog

Koruzni narastek
Potrebujemo: 9 del mleka, 9 dkg masla ali margarine, ščep soli, 20 dkg koruznega zdroba, 2 jajci, 20 dkg sladkorja, limonino lupinico, za lešnik kvasa, maščobo za mazanje ter rozine ali sezonsko sadje.
V dobro pološčeni kozici zavremo mleko, dodamo ščep soli in maslo. V skodelici pa zdrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in nekaj žlic mlačnega mleka ter pustimo, da vzhaja. V zavreto mleko sipamo med stalnim mešanjem s šibo koruzni zdrob. Ko se zgosti, mešamo naprej še kako minuto s kuhalnico. Ohlajeni masi dodamo sladkor, jajca, limonino lupinico in vzhajani kvas. Vse skupaj gladko zmešamo in predenemo v pomazan pekač. Še prej lahko testo potre-semo s pestjo rozin, s svežimi češnjami ali z borovnicami. Pečen narastek potresemo s sladkorjem.
marta I Kfgovarfa I
Vesna iz Lipnice — Sredi julija se nameravam poročiti. Kakšno obleko naj si izberem za to priložnost in kakšno blago naj kupim? Stara sem 20 let, visoka 172 cm, tehtam 68 kg ter imam svetlo kostanjeve lase.
Marta — Za obeko kupite zelen diolen in nekaj belega diolena za kombinacijo. Obleka ima kratka rokava, ovratnik je bel. Zapenja se ob strani, krojena pa je poloprijeto. Vstavljene gube so iz belega blaga.
družinski pomenki
30 delov dobite zastonj?
črno-beli televizor
PANORAMA ARIES ima
300 sestavnih delov —
elektronk, tranzistorjev, diod,
uporov, kondenzatorjev itd.
30 delov dobite takorekoč
zastonj, če izkoristite 10 %
sezonskega popusta, ki ga daje
Iskra za ta znani televizor.
Enak popust velja tudi za
Iskrin barvni televizor PANORAMA 73,
ki ima 1200 sestavnih delov,
torej 120 zastonj.
10 °|„ popusta
do 10 000 din kredita
Iskra PANORAMA ARIES Iskra PANORAMA 73
Iskrine televizorje PANORAMA dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi izdelki.
črno-beli televizor PANORAMA ARIES — 10 elektronk, 7 tranzistorjev, 21 diod, 1 integrirano vezje, avtomatska sinhronizacija in stabilizacija slike.
IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAStiZBRALI SMO ZA VAS«IZBRALI SM^
Nerade likate? Toda če bi imele ta-kegale lepotca doma pri roki, bi vam bilo likanje zagotovo v veselje. Na paro in na vodo je. Samo pritisk na gumb in tanek curek vode bo posebej namočil posebno trdovratne gube. V lepi modri barvi jih imajo v škofjeloški NAMI, uvoženi pa so iz Nemčije (Izdelek* firme ROWEN-TA!)
Cena: 410,90 din
Bi bile rade letošnje poletje res lepo oblečene? Potem sezite po beli obleki za popoldan ali večer. Lahko pralne, iz kvalitetnega sintetičnega materiala, z modernim zvončastim plisejem, poživlja jih pa rdeč trak na pasu, imajo v Klitini KONFEKCIJI v Kranju. Vprašajte za model DIBA.
Cena: 360 din
No, pa je prišla tudi k nam. Cordo-flan posoda namreč, v kateri lab pečemo, kuhamo in seveda
serviramo in ni občutljiva za temperatur«1 razlike. Iz hladilnika jo lahko prenesemo naravnost na štedilnik. " ^ samezne kose ali komplet teh imajo naprodaj v Murkinem ELO v Lescah. Cena kompleta: 565,4"
Hočete dodati vašemu modernemu stanovanju malo starinskega? Mogoče bi bila v ta namen kot nalašč velika kitajska stenska ura. Imajo jih v blagovnici KOKRA, URI in v GLOBUSU.	Cena: 459,70 din
Če je pri hiši avtomobil, se prav gotovo znajde kdaj v garaži tudi nerabna guma. Nanio se spomnite, ko otroci ne vedo kaj početi. Notranji obod gume prevrtajte na štirih mestih in skoznje potegnite dvakrat po dva konca močne vrvi. Zavežite v vozel v primerni višini, nato pa obesite na primerno rogovilo na vrtu, tam kjer se vaš triletnik ali šti-riletnik najraje zadržuje.
POGOVORI O STRAŽIŠČU
Zunaj se mi je Vera obesila na'komolec, glavo je nagnila na stran, naslonila mi jo je skoraj na ramo, in rekla: »Mame so včasih zoprne.« »So,« sem rekel neodločno. »Pa so bile včasih tudi same mlade.« »Ne vem, kako je bilo takrat.«
»Nič drugače,« je prepričljivo rekla Vera. »Uhajale so... moja mama že.«
»Tudi naša,« sem rekel.
»Če bom sama imela otroke...«
To je bilo že namigovanje, ker me je močneje stisnila za komolec.	*
»... zato še ne bom pozabila, kako je, če si mlad. Ti tudi?« Izzivala me je, nisem mogel drugega, kakor da sem ji pritrdil. Čeprav so mi bile take reči tuje in čeprav sva bila v mislih vsak pri svojem otroštvu, ker je rekla Vera: »Mladih nikoli ne bi smeli zaklepati.«
In ker sem rekel jaz:
»Saj nismo vedeli kam, čeprav nismo bili zaklenjeni.« . »Zmeraj ste bili okoli tovarne...«
Nemara ni imela v mislih posebej mene. Nemara se je spomnila samo gruče potegnjenih bosopetih fantov, ki so ji metali storže in ki so se ji umikali s poti, če so jo morali srečati. Za kopališče ni mogla vedeti, France si je to izmislil. »Se nas še spominjaš?« sem rekel. »Seveda se vas.«
»Na kopališču smo bili navadno pod toboganom ...«
»... kjer ste porivali dekleta v vodo.«
»Tebe nismo nikoli.«
»Škropili ste me pa.«
»Škropili že. Bili smo zaljubljeni vate.«
Lahko je bilo izreči priznanje v imenu vseh. Če bi bil moral reči kaj takega samo zase, bi mi besede ne bile šle z jezika. »To kar tako praviš,« je rekla Vera.
Pa je bilo v njenem glasu čutiti, da verjame in da ji je všeč. Po prvem priznanju mi je zrasel pogum, toliko že, da sem rekel:
»Veš, kako smo ti pravili?« »Ne.«
»Princeska.« »Zakaj?«
»Kaj pa vem. Najbrž zaradi las. Kdo si je že domislil ...« »Najbrž ti,« se je priliznjeno nasmejala Vera. »So ti všeč?« »So.«
Stresla je z glavo in si z gibom, ki sem ga dobro poznal, segla za tilnik, da bi si prav po nepotrebnem popravila snop, ki ji je padal po hrbtu.
»Povedati bi mi moral,« je rekla.
»Kaj?«
»Kako ste me klicali.«
»Zakaj?«
»Dekleta to rade slišimo.«
Še tesneje se je naslonila name, da so me lasje ščegetali po licu, lovila je svoje korake z mojimi, jaz pa sem mislil, kako nam je bila nekoč odmaknjena in nedosegljiva, in sem dejal:
»Dostikrat smo se pogovarjali o tebi.«
»Dostikrat? Kaj?«
»Saj veš, kaj se fantje pogovarjajo o dekletih.«
»Ne vem. Nikoli še nisem slišala.«
»Take reči...«
Sedaj sem bil v zadregi, Vera pa je kar naravnost zahtevala:
»Povej!«
»... ki jih sedaj ni mogoče ponavljati.«
Zdela se mi je vznemirjeno radovedna, z vprašanji je silila vame, jaz pa bi za nič na svetu ne bil vpričo nje izrekel besed, ki sem jih nekoč ponavljal v družbi s prijatelji, ne zmogel bi ji bil pripovedovati o doživetjih, ko smo si jo slikali v domišljiji in so bile podobe tako žive, da so nam prinašale bolečino pričakovanja in slast. Trgali smo z Vere obleko, razpenjali smo jo v rogovile dreves in uživali ob njenem ponižanju. Ne vem zakaj, toda misel na žensko iz tistih let se mi prepleta s podobo zidarskega odra. Kdo bi ji danes še našel pravi pomen?
Na poti od Grigorjevih se mi je vrnila, a samo za hip, kajti resnična Vera je bila drugačna od tiste, ki smo jo razpenjali na drevo. Od krutosti ni ostalo nič.
»Nalašč mi nočeš povedati,« se je šobila.
Jaz pa:
»Pustiva tiste pogovore! Takrat smo bili še otroci, takrat smo te hoteli imeti vsi.«
Njena roka na moji lahti je bila nemirna... skoraj tako kakor moja, ko sem se s prsti levice pritihotapil v njeno dlan. Prepletel sem jih z njenimi in jih ji stisnil, in Vera mi je stisk vrnila in pomenljivo rekla:
»Ti nočeš, da bi me imeli vsi?«
Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga
t'e izdal Zavod Borec. Delo je >ilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado.
Nuklearni stimulator
Znani srčni kirurg prof. Christian Barnard je vsadil šestletnemu dečku v srce nuklearni stimulator. To je prva operacija te vrste. Otrok je imel prirojeno srčno napako, zaradi katere so mu že v drugem letu starosti vstavili stimulator srca. Trajnost naprave pa je samo dve leti, zato jo je treba razmeroma pogosto menjavati. Taki stimulatorji danes niso nobena redkost, večinoma pa jih dajejo starejšim bolnikom. Atomski srčni stimulator je sestavil neki francoski inženir, deloval pa bo 10 do 15 let.
Vojna napoved kadilcem
Švedska vlada je sklenila, da bo vsako leto podražila cigarete za 10 odstotkov, ne glede na to, kako se bodo gibale cene drugih proizvodov. Vlada meni, da bo ta ukrep koristil zdravju švedskega prebivalstva.
53 stopinj vročine
Nova poročila iz Afrike govore o siloviti vročini, ki je ponovno zajela Mavretanijo, Mali, Čad, Nigerijo in Gornjo Volto. Suša je najhujša, kar jih je bilo v zadnjih šestih desetletjih. Mogočne reke so se skrčile na minimum, izsušena riževa polja samevajo, prav tako tudi prazne vasi. Suša je prizadela 20 milijonov ljudi, uničila posevke, zdesetkala nekoč velike črede kamel, ovac in koz. Ljudje željno čakajo dež, saj v petih letih nepojmljive suše ni padla nobena kaplja.
Mikrofon pod posteljo
Mnogi tuji turisti verjamejo, da je v moskovskih hotelih v sobah za tujce vse polno skritih mikrofonov. Skupina poljskih turistov je po prijetno preživetem večeru v hotelskem baru sklenila priti skrivnosti do dna. Stikali so po sobi in res našli pod preprogo veliko privito matico. Precej so se namučili preden so jo odvili — in tedaj je zagrmelo pod njimi. Odvili so namreč veliki kristalni lestenec v jedilnici pod njimi. Na srečo je bila jedilnica zaradi pozne ure že prazna, radovednost pa je turiste kaj drago stala.
Nečiste obale
Nad devet milijonov ljudi živi na več kot 1000 kilometrov dolgi obali Francije, Španije in Italije, v sezoni pa se zaradi turistov poveča Število še jza devetkrat. Obale na tem področju so polne nafte in druge umazanije, do 90 odstotkov odplake iz mest pa teče naravnost v morje. Tako govori o tem delu Sredozemlja poročilo organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO. Francozi so sicer v več mestih že položili cevi, da tečejo odplake do 700 metrov daleč v morje, kar pa zaradi morskih tokov ni vedno uspešno.
Med najbolj onesnaženimi obalami so Costa Brava pri Barceloni, francoska ažurna obala in italijanska riviera pri Livornu. V načrtu imajo gradnjo več naprav za čiščenje odplak, in sicer na španski severni obali, dve pa že gradijo na francoskem jugu.
(50. — zadnji zapis)
ZA SLOVO
Zdaj smo z našimi pogovori pri kraju. Cas je že! Saj stvari — tudi pogovarjanje, poslušanje, pisanje in branje — človeka prej ali slej utrudijo, kdaj pa kdaj tudi razočarajo ...
Se huje je, če se šele ob koncu poti zaveš, da nisi vsega povedal, kar bi moral, kar veš, kar te teži ali celo pekli.
Tudi glede ilustracij je bilo narobe: prej je bil papir in tudi tisk tako slab, da slike ne bi prišle do veljave in tekstu v prid — zdaj, ko je papir boljši, odtisi slik pa naravnost čudoviti, pa že časa ni bilo več ...
So me pa mnogi Strašani in tudi drugi bralci Glasa večkrat spraševali, če bo krajepis izšel v posebni brošurici; želeli bi si jo nabaviti, ker pač niso utegnili slediti vsem zapisom v našem listu.
Ta stvar pa seveda ni v moji moči. Te stvari urede drugi strokovnjaki — tisk je drag, prodaja je tvegana — danes pa je — žal — še vedno denar sveta vladar. In vse se suče okrog vprašanja, če se kako tveganje izplača ... Ni prav, a tako je!
Sicer pa, če bi res kdaj stekel pogovor o ponatisu, bi moral vso stvar skoro še enkrat napisati, dopolniti, marsikaj popraviti in preveriti.
Vem pa, da je danes za te stvari — izdajanje in zalaganje drobnih kra-jepisnih brošuric — kai neugoden čas. Ljubezni do stvari, ki ne prinašajo dobička, bolj malo — ljubezni do stvari, ki kažejo na dobro kupčijo pa preveč!
Založniške hiše očitno nimajo prav nobenih posebnih interesov za izdajanje poljudnih, koristnih knjižic — raje izdajajo in zalagajo vsemogočo plažo, največ seve v prevodih iz tuje literature. Je pač bolj imenitno in tudi zaslužki so gotovo večji. Sicer pa, kar poglejte v izložbe knjigarn: nikjer ne boste našli domoznanskih knjižic, ki bi poljudno opisovale zgodovino in pokrajinsko lepoto domačih krajev ali okolišev. Kot da bi ljudje ne imeli več radi svojih domov in sosesk ...
Seveda pa bi pobuda za izdajanje takih priročnih knjižic morala priti ne le »od spodaj«, t. j. od interesentov samih, pač pa tudi od krajevnih skupnosti, turističnih društev, če ne tudi od raznih družbenopolitičnih organizacij, kulturnih društev, zavodov, ustanov in podjetij, ki žive in delajo v nekem kraju.
To vse pojasnjujem zgolj zato, ker sem moral slišali toliko vprašanj, ali bodo »pogovori« izšli tudi v ponatisu — odgovoriti pa nisem mogel, ne znal.
Sicer pa zdaj res ni čas za kakršne koli očit ke — zdaj je čas slovesa ... Kajti, če se pol leta ves čas intenzivno posvečaš nekemu kraju (vsak teden je bilo treba napisati dva članka!), se poglabljaš v njegovo preteklost in iščeš podatke zanj v pisanih virih ali z osebnimi vprašanji, se pri tem pogovarjaš z mnogimi domačini, navezuješ številna prijateljstva in ves okoliš tudi sam prehodiš, po dolgem in počez, se razgleduješ z vrhov po pokrajini, ki ti je bila pol leta tako ljuba in blizu — potem je to res kar pravo slovo. Resda brez solz — toda nekaj se vendarle v človeku zgane .. .	Črtomir Zoreč
Zlata poroka
v Kosezah pri Lukovici
Vasica na hribu, s cerkvijo in žup-2'sčem. Ozka cesta, speljana prek vorišč, pod zorečimi češnjami, mi-valujočega žita. To so Koseze pri povici, tam na meji med Gorenj-f*0 »n Štajersko. Le redko novinarje Jasa pot zanese tako daleč. Pretek-teden pa smo obiskali Antonijo in .Vrtina Capudra, ki sta pred krat-obhajala petdesetletnico skupka življenja.
v °četa smo našli pri košnji. »Sin je ži 8.'užbi, zato moram skrbeti za vino,« je kot v opravičilo povedal vedno čil petinsedemdesetletnik. |. a bo kmalu bolje,« takoj nada-
linij *Sin se je oženil na dom in «iada je vajena kmečkih del.«
0 ga seznanim z namenom obiska, Povabi v hišo: »Se boste še z M ° Pogovorili.« v .Martin in Antonija sta bila rojena t£°seza.h-. Skupaj sta rasla. Iz tova-stv pr' se Je rodilo prijatelj-to Je Poraslo v ljubezen in ^oruarja 1923. leta sta se poročila. no 0n'ja je prišla za mlado na Marti-ti; j°m' kl Je P« očetu prevzel krnelo desetih hektarov.
Začeli so prihajati otroci. Petnajst se jih je rodilo. Starejši bo konec let a že srečal Abrahama, najmlajšemu, ki se je pred tednom oženil, je sedemindvajset let.
»Vsi so se radi učili in vsi so prišli do poklica ali se izšolali,« s
ponosom pripovedujeta. Ob tem se spominjata dvajset, trideset in več let nazaj, ko je sleherni zaslužek in prihranek šel za šolo, za boljšo prihodnost otrok.
»Šele sedaj, ko so vsi pri kruhu, smo začeli vlagati tudi v kmetijo in dom.«
Pokažeta veliko, novo hišo, ob kateri se stiska stara, lesena, iz brun zgrajena, z zelenimi polkni in obrasla z vinsko trto. V šupi so že prvi kmetijski stroji.
Za očetov god se bo zbralo vseh petnajst otrok, osem sinov in sedem hčera, da počastijo mamin in očetov zlati jubilej. In prav toliko snah in zetov se bo pridružilo čestitki. Še posebno pa se bosta razveselila de-vetintridesetih vnučkov. L. B.
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, <Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
Kanal čez Evropo
Ideja o kanalu, ki naj bi povezoval Severno in Črno morje v dolžini 3500 kilometrov, dobiva že otiplji-vejše oblike. Nedavno tega so začeli graditi 130 kilometrov dolg prekop med Maino in Donavo. Zgrajen naj bi bil do leta 1977. Razen osmih pristanišč je na tem prekopu predvideno tudi umetno jezero. Po prekopu širokem 20 do 25 metrov bodo lahko plule rečne ladje do 1500 ton.
Volkovi izumirajo
Volk, ki je nekoč kraljeval v evropskih gozdovih, je pred iztrebljenjem. Tako so ugotovili na nedavnem mednarodnem zborovanju v italijanskem mestu Pescaservoliju. Gonja na volkove se je tako razmahnila, da so se tako močno zredčili, da je nevarnost, da se naravno ravnovesje v živalskem svetu poruši. V Italiji na primer trenutno ni več kot 200 volkov.
Akupunktura
Kanadski medicinski raziskovalci nameravajo poizkusiti zdravljenje narkomanije z akupunkturo. Narkomanija postaja v tej deželi največji problem. Menda so v Hong Kongu z akupunkturo že dosegli odlične rezultate pri zdravljenju narkomanov.
— Midva z možem sva še vedno zaljubljena: on v gospodinjsko pomočnico, jaz pa v poštarja . ..
Letalska nesreča
Mehiško potniško letalo s 27 potniki se je zrušilo na obali Pacifika v Mehiki. Očividci pravijo, da je letalo eksplodiralo v zraku, nato pa je treščilo v pobočje kakih 25 milj od letališča. V letalu so bili ameriški turisti.
Zaščita kitov
V Londonu zaseda mednarodna komisija za lov na kite. Ameriški delegat je zahteval, da je treba lov na kite prepovedati za 10 let, sicer bodo povsem iztrebljeni ali pa zaščititi vsaj tiste vrste kitov, ki so sedaj najbolj ogrožene.
T\ ZORMAN	23
moja Iza
P,£lmenkšna. d°mačnost me je pregnala. Ko je s cigareto lovila ^ipogi^ Sie Je °pirala na naslonjalo pri zofi in se tako globoko fro nta a, da sem začutil v nosnicah vonj po kolonjski vodi, !j0^ati nnu.*n P° Potu i° da so mi oči nehote uhajale v izrez pri se boH	8°spe Grigorjeve so bile težke in so grozile,
bnaročje°tZt^j zdaj izvile iz prerahlega objema in mi zdrsnile v^	so gladke in bele in mehke kakor testo, ki ga je
»Sa; u asi" Pripravljala za krofe. Izvii s°m mora^ kar sem se opravičeval, k žedoverT1 se z zo^e kakor iz precepa in okleval na poti od sem pravih besed, kakršne izrečeš ob slovesu, ^itel« i aS	da bi se vračal, a me je gospa Grigorjeva
»OuiL-1? Za8°stolela skozi dim: 2a h Se Spet' Andrej!« »SedaiSe zdeI°' kakor da se je zmedla. »HekJi Vam Pravim že kar Andrej.« »Saj semvam...« W/m° PriJatelji, kajne? Za prijatelje je pri nas zmeraj
k?'in se okn^ 8em nekaJ- kar ni bila zavrnitev, pa tudi obljuba ^ je ponudna Prestopi1' potem pa me rešila iz zadrege Vera,
je j>>paaJnedTPremim?<<
že.« aleč, Veri!« se je oglasila gospa Grigorjeva. »Pozno ^aj
Ce°dni drui4T1ifterf še tako trudijo, da bi preprečile hčeram s katere z. ' hčere napravijo, brž ko se odločijo zanj.
s'«Pilo j i!6 Preprečiti, če njihovo prizadevanje ni kra-era Se " d.f si kasneje ne očitale.
kot u* k° sen odloti,a- ko sam še pomislil nisem, da bi šel do t> a v res.-.? samo delal odraslega in me je bilo zadnjega Ral »em Jl iStrah • • • Posebno pred Vero Grigorjevo. Obleti Se bom osmešil.
akajo poznaJo takega strahu, dekletom ni treba nič,
Prišel je dan, na katerega smo toliko let čakali, toliko pričakovali od njega. Res nam je prinesel konec šolskih dolžnosti, novo, za nekatere svobodnejše in samostojnejše življenje, pa nas je kljub temu razočaral. Prinesel nam je tudi grenko slovo od otroštva, sošolcev, tovarišev učiteljev, šole, slovo od osemletke.
Slovo od osnovne šole
Na svidenje, sošolci! Razšli smo se kot prijatelji, prijatelji ostanimo! Spominjajmo se teh osmih let, ko smo dan za dnem prihajali v naš drugi dom, ko smo skupaj prebredli mnogo šolskih težav in se z večjo ali manjšo srečo prerivali mimo zank, ki jih je nastavljala včasih kar zahtevna učna snov. Ni bilo vedno vse v redu, tudi sprli smo se; kdaj smo kaj naredili narobe, toda tudi to je šola — šola za življenje, šola, ki nam bo koristila tam, kjer nam znanje učnih predmetov ne bo pomagalo. Zdaj bomo hodili šestintrideset različnih
poti, šestintrideset osebnosti se bo nekoč razvilo iz nas. Srečavali se bomo le še na cesti, tam, kjer bomo imeli naključne skupne opravke, nenapovedano. Tedaj se bomo spomnili dni našega tovarištva, lepih dni osemletke.
Zadnjikrat je zazvonil šolski zvonec. Naznanil nam je, slovesno in glasno, da lahko gremo. Hudo nam je, kajti zdaj vemo, da moramo iti, a nihče noče pokazati, da je slovo težko. Marsikak pogled zadnjikrat poboža našo šolo, razrede, vsak steber, vsak kamenček mozaika posebej. Prvi smo se vselili vanjo, navadili smo se nanjo in jo imeli radi. Zdaj jo zapuščamo. Kaj lahko čutimo poleg tegobe slovesa? Hvaležnost! Hvala ti, draga šola, za tvojo gostoljubnost, s katero si nas sprejela in nam omogočila šolanje! Hvala vsem tovarišem učiteljem za znanje, ki so nam ga posredovali, za delo, skrb, ki smo jim ga povzročali!
Brigita Pernuš, osn. šola
Matije Valjavca, Preddvor

Še zadnje pero
v tem šolskem letu
Tokrat bo dobila pero (Jeha učenka H. b razreda Tilha Bogataj iz osnovne šole Ivana Tavčarja v (iorenji vasi. Ven -dar to pero ni zadnje. kajti po počitnicah, se bo naše nagradno tekmovanje nadaljevalo. Seveda boste sedaj odšli na počitnice in si nabrali novih vtisov in doživeti/ in nam boste jeseni, ko se bo pričel pouk, o tem pisali. Veseli bomo vaših prispevkov, zdaj pa vam želi/no, da se naužijete zraka, da bi se veliko igrali in bi bili srečni.
Tilka Bogata/ pa si bo še poiskala nekaj čas a in prišla v naše uredništvo, kjer bo dobila nagrado. Velika odločitev — kam po osnovni šoli —je ie za njo in gotovo nam bo znala o tem kaj povedati. Ob tvojem prispevku .smo videli, da znaš svoja doživetja in občutke izraziti z lepimi prispodobami, ki se zlivajo v celoto.

Hura, počitnice
Travnik -pisana skrinja rož
Sobota je bila prost dan. Vesel sem prilezel iz brloga in se zapodil na sosedov travnik. Kakor morie, sem si mislil, ko sem ga zagledal. Ves v cvetju se ie svetlikal v umirajoči rosi. Sonce, ki se je že pripeljalo, je pozdravilo cvetlice in jih zbudilo iz dremotnega spanja. Rože pa, kakor da so se komaj sedaj rodile, so dvignile svoje glavice in odprle oči.
Stopil sem malo bližje. Med mogočnimi rožami je samevala mala marjetica. »Kaj ti še nisi videla kralja sonca?« sem jo z radovednim glasom vprašal.
»Ne, poglej, te nesramnice mi zapirajo pot. Tu ni veselja,« je zaječala in z obraza ji je kanila drobna solza. Nato je povesila glavo in jokala.
•Jaz, ki ji nisem mogel pomagati, sem zabredel v večjo travo. Nekaj časa sem opazoval rože orjake, nato pa sem največjo vprašal: »Ali je tebi lepše kot rožam pritlikovkam?«
»Kaj še, požirati moram očitke sosedov, ki za vsako malenkost preklinjajo. Sonce mi sveti naravnost v obraz in mi suši kri,« je še pripomnila in zajokala. »Delati moram pa vse življenje.«
»Kaj pa?« »Vodo moram srkati iz zemlje; če je ni, moram pa umreti.«
Nekaj korakov sem še naredil in videl, kako se igra deteljica s svojo rdečo krono. Ponosno je držala tri liste, na katerih je sedela in se sonči-a drobna mravljica. »Kaj pa ti počneš v taki neznanski vročini?« sem jo vprašal z otožnim glasom, zakaj tudi jaz sem bil izčrpan od naporne poti po tem neskončnem morju.
»Tu čakam na boljše dni, ko bo deževalo.« Krono, ki ji je veter malo ponagajal, je sklonila za list velikan, ki je še kljuboval neukročeni teti vročini. Prinesel sem ji v pesti malo vode in jo polil okoli nje. »Hvala ti,« je zašepetala in spet dvignila glavo pokonci. Bila je kakor prerojena. Pred nekaj minutami je trpela žejo, sedaj pa uživa v svežem in hladnem okolju.
Poslavljal sem se od travnika in bil sem kot drevo, kije spet oživelo od dolge suše. Travniku sem privoščil še zadnji pogled, potem sem na njegovem začetku zagledal kosilnico, ki je neusmiljeno hlastala po cvetlicah. »Zdaj umirajo pod smrtonosnim orožjem,« sem vzkliknil in si /. dlanjo pokril obraz.
Tone Bergant, 7. a r. osn. šole
Komenda— Moste
vodi. Večkrat bom šel tudi k znancu Danijelu, ki kuje v vigenjcu »Vice«. K njemu hodijo turisti, saj je to eden zadnjih vigenjcev v Sloveniji in ie pravzaprav muzej. Tudi v Kropi Dom hodil na kopališče. V petek po kosilu bom s kolesom odšel domov. Šel bom tudi na dvodnevni izlet, saj sem si ga v maškarah v Hrastah zaslužil z najbolj originalno masko. Potovali bomo po Avstriji, šli bomo tudi čez Grossglockner. S sabo bom vzel fotoaparat. Nanj sem zadnie čase čisto nor in tudi »tati« pravi, da nisem »čisto pri pravi«.
Z mislimi se zopet vrnem v sedanjost. Razočaran se posvetim domači nalogi. Težko se pripravim k učenju. Poskušam popraviti ali vsaj obdržati sedanje ocene. Toda z mislimi sem že na počitnicah in z vsem srcem kličem: »Hura, počitnice!«
Andraž Legat, 7. a r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Šolsko leto se bliža koncu. Dnevi se vlečejo ko žvečilni gumi, toda vsak dan smo bliže tako težko pričakovanim počitnicam. Vsak večer, vsako jutro v mislih preštevam dneve, ki nas ločijo od podelitve spričeval in brezskrbnih dni. Včasih se mi zgodi, da pridem v svojem štetju bliže počitnicam kot sem res. Potem razočaran ugotovim, da sem se zmotil. Velikokrat mi med pisanjem domače naloge misli zletijo naprej v poletje.
Premišljujem, kako bomo šli že julija na morje. Z bratom bova kupila čoln. Z nami bo šel tudi prijatelj in v Piranu bohio skupaj preživeli nekaj dni. Lovili se bomo po plaži, plavali, veslali daleč na morje, se potapljali za školjkami, jih pekli na žaru, zvečer se sprehajali po mestu. Igrali bomo tudi nogomet, odbojko namizni tenis. Doma bomo hodili na kopališče, skrivaj obirali češnje, hodili v gore. Preživeli bomo tudi nekaj lepih dni s sošolcem na Bistriški planini. Sami bomo kuhali in prav zanima me, kako. Nagajali bomo kravam, se lovili po gozdu, oprezovali za divjačino. Potem bomo šli še enkrat na morje v Pulj. Tam bomo spali v šotorih, plavali na otok, brali knjige.
Avgusta pa grem v Kropo. Delat bom šel v tovarno Plamen. Popoldne pa bova s teto in psom Runom hodila po drva. Potem jih bova sekala in zložila. Oprezal bom za ribami, delal lesene ladjice in jih spuščal po
XII. srečanje osnovnih šol, dobitnic kipca kurirja Jovice
Srečanja so se pričela nekako pred 15 leti. »Savet za vaspitanje i zaštitu dece Jugoslavije« je leta 1962 uvedel posebno nagrado — kipec kurirja Jovice, ki ga poleg denarne nagrade 3000 din letno podeljuje šestim najboljšim pionirskim odredom osnovnih šol Jugoslavije. Kipec prejmejo šole, oziroma pionirski odredi, ki dosegajo vidnejše uspehe na področju šolskih in izvenšoLskih dejavnosti.
Akcija se je pričela sicer že prej. Prvotna srečanja so imela nekoliko drugačen namen. To so bila srečanja pedagogov s področja telesne kulture. Srečanja so se razširila tudi na druga predmetna področja. Srečanje leta 1963 v Celarevu že nosi naziv »Tragom kurira Jovice«. Prvo srečanje v Sloveniji je bilo leta 1964 v Zireh, kipec pa je žirovska šola prejela leta 1962 na predlog republiške zveze za telesno kulturo Slovenije.
Danes v akciji sodeluje 39 šol iz vse Jugoslavije, od tega osem šol iz Slovenije.
Pred kratkim pa je bil kipec dodeljen osnovni šoli Žužemberk in to je deveta šola s področja Slovenije.
Letošnje srečanje — XII. po vrsti — je bilo organizirano v Titovih Uži-cah. Gostitelj je bila osnovna šola Dušan Jerkovič iz Titovih U žic. Drugi del srečanja pa je potekal v Kragujevcu. Tu je bila gostiteljica osnovna šola Radoje Demanovič. Srečanje je potekalo od 23. do 26. maja 1973. Udeležilo se ga je 33 ekip osnovnih šol s področja Jugoslavije. (Izostalo je torej samo 6 šol.) Ekipe šol je sestavljalo po pet pionirjev šestih in sedmih razredov.

Blagovnica
ŽIVILA
Cerklje
Teden stanovanjske opreme
od 30. 6. do 7. 7. 1973
Pri nakupu pohištva in ostale stanovanjske opreme v vrednosti nad 500 din
5 % POPUSTA
pri nakupu TV sprejemnikov ISKRA pa
15 % POPUSTA
Priporočamo se za obisk in nakup v Blagovnici v Cerkljah
Veletrgovina
ŽIVII.A
Kranj
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Kranj
razpisuje več prostih delovnih mest
vzgojiteljic
v vzgojno-varstvenem zavodu in vzgojno-varstvenih oddelkih
delo za nedoločen čas in vabi k sodelovanju
študentke — absolventke
predvsem pedagoške smeri, ki so pripravljene določen čas delati v vrtcih.
Prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti vložite na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Kranj, Trg revolucije 1.
Na sliki: legendarni kurir Joči ca še živi — danes upokojeni traktorist iz Zemuna.	Pionirski odred OS padlih prvoborcev Žiri
Na razstavi
Ob zaključku šolskega leta so na številnih šolah pripravili razstave, na katerih so prikazali kaj so se učenci učili in naučili med šolskih letom.
Iz Žirov so nam sporočili, da so pretekli petek odprli razstavo čjP* karskih, likovnih in tehničnih izdelkov učencev osnovne šole Padlin prvoborcev.
V	krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici so svoje izdelke razstavil1 učenci posebne šole iz tega kraja. Šola je oddelek Vzgojnega zavoda Kamna gorica. Letos so prvič imeli osem razredov, zato so na razstavi prikazali napredek učencev od prvega razreda do zaključka šolanja.
V	Železnikih pa so pripravili razstavo, na kateri so prikazali delo učencev od male šole do osmega razreda in še posebej izvenšolsk dejavnosti in življenje »šole v naravi.'« Te šole so se udeležili učene četrtih razredov. V Fažani pri Pulju so se deset dni učili plavanja.
Razstavne prostore si je ogledala tudi učenka osmega razred3 Mira Gaser iz Železnikov. O svojih vtisih je zapisala:
»Na hodniku so bila razstavljena dela učencev male šole in nizj.^ razredov. Poleg najlepših zvezkov je bilo na mizah vse polno otrosK ljubljencev: muck, zajčkov, psičkov, slončkov in drugih živali. Seve ne živih. Spretne ročice najmlajših so jih pod vodstvom tovari izdelale iz koščka blaga, nekaj vate ali klopčiča volne. Na klopen P so učenci, ki so obiskovali šolo v naravi, pripravili pravo morsko oba Škol jke, leščurji in morski ježki so ležali v pesku.
V	biologijskem kabinetu je bil pričaran pravi gozd, celo lev J|j gorila sta našla mesto tam, pa čeprav le narisana. V sosednjem razr^mj so razstavljale deklice, ki rade vezejo. Obleke so si olepšale z vezeni111 bordurami, za vesel pogrinjek so pripravile prte in prtičke.	gt
V	fizikalnem kabinetu je bila prikazana izvenšolska dejavn0^ učencev. Kar začudila sem se: toliko priznanj in pohval. Posebno so -odrezali športniki in taborniki.	. ejj
Izdelki, ki so jih učenci naredili pri tehničnem pouku, so m1 prostor v sosednji učilnici. Vlak je sopihal skozi tunel, ob nadvozu ^ nebotičnikih je hupal avto, na dvoriščih ob cesti so se šopirile doma živali. Še posebno so me navdušile intarzije.	. jji
Zadnji razstavni prostor je bil slovenski kabinet. Tam razstavljeni zvezki učencev iz vseh razredov. Ob pogledu nanje sern.t0 šele zavedla, kako površna sem bila včasih. Poleg njih so našle letošnje številke glasila Naše poti, ki ga učenci osnovne šole želez izdajamo že več let.	. .. na
Razstavo si je ogledalo veliko staršev, ki so bili povabljeni tlK ^ sklepno prireditev. V nedeljo popoldne so jo pripravili otroci iz vrte šolarji. Peli so, recitirali in celo šaljivega tekmovanja ni manjka
•1 n	w Ml ^C^
Ad
\ 1 +
o
RADIO
''oročila poslušajte vsak dan ob 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-Jpe) 11, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in Jjdmevi), 17, 18, 23, 24; ob nedeljah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, i3. 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24.
SOBOTA, 30. JUNIJA

NEDELJA, 1. JULIJA
2a30 Dobro jutro; 8.05 Radijska igra Ski (\t,roke: Vesoljski gusarji; 8.50 na«fi?be za mladino; 9.05 Koncert iz tovi *krajev; 10.05 Še pomnite, lo Anx!: 1025 pesmi boja in dela; zdro i -aSi poslušalci čestitajo in pojavljajo; 13.30 Nedeljska reporta-l4.'05 q ^ ^ domačimi ansambli; le i ®l°venskimi ansambli zabav-tedn ' 1f30 humoreska tega I5.05a Lukian: Resnična zgodba; 16 qo D opularne operne melodije; nje Kadijska igra — Seller: Potova-,v Ameriko; 17.05 Nedeljsko 0troc?0 Popoldne; 19.00 Lahko noč, 20 on \r Glasbene razglednice; nim v nedeljo zvečer; 22.20 S Ples-2240 vkestrom RTV Ljubljana; nokh, edre note; 23.05 Literarni 23.15 Nočni cocktail
o
PONEDELJEK, 2. JULIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Leoš Janaček: Vlaški plesi; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Rudi-ger Piesker; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba h,1 tov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Schubertovi samospevi na Schillerjeva besedila; 20.40 Glasba poletnih večerov; 21.40 Madžarski zborovski skladatelji; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Matija Tome; 23.55 Iz slovenske poezije
TOREK 3. JULIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Otroške igre; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.20 Poletna potepanja; 11.2Q Z vami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje moški zbor Grafika; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje sopranistka Cristina Deutekom; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski promenadni koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Janeza Goršiča; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — S. Vuga: Steza do polnoči; 21.35 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lanke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Franca Puharja; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Koncerti iz Baden-Bad-na; 23.55 Iz slovenske poezije
SREDA, 4. JULIJA
G
Tretji program
20.05 Dvorak in Brahms; 20.40 Stuttgartski komorni orkester; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije
ČETRTEK, 5. JULIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Blaža Arniča in Marijana Lipovška; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Marjan Vodopivec: Jesenski ognji; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusa Lucijana Marije Škerjanca
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Ssolistom Atijem Sossom; 19.00 filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti
Tretji program
20.05 Richard Strauss: Elektra, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni ■ concertino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital pianistke Marine Horakove; 23.55 Iz slovenske poezije
PETEK, 6. JULIJA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z našimi domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Drobne skladbe z domačimi izvajalci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Raphaele; 17.10 Med koncerti Anto-nina Dvoraka; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov
O
Drugi program
8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Ditko Haberl; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli RTV
Tretji program
20.05 Radijska igra — M. Krleža: Na robu pameti; 21.13 Marko Tajčevič-Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov; 21.40 Pianist Jiri Hubička; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Nočni adagio; 23.55 Iz slovenske poezije
r
TA TEDEN NA TV
Sobota, 30. junija, ob 18.30:
NEVIDNI BATALJON — slovenski film; režiser Jane Kavčič;
Film prikazuje življenje v nekem malem mestu med okupacijo. Odrasli — neenotni, različnih nazorov in značajev — niso zmogli tega, kar je uspelo najmlajšim. Le-ti so ustanovili svoj bataljon in po svoje skromno prispevali k osvoboditvi.
Nedelja, 1. julija, ob 18.25:
JANOŠIK — slovaški film; režiser Palo Bielik;
Jura Janošik je živel od 1688. do 1713. leta, torej samo 25 let. Njegovo kratko življenje pa je bilo burno in predstavlja zanimiv lik svojevrstnega, še ne dpcela osveščenega revolucionarja, ki je bolj iz maščevanja kot iz neke zavestne revolucionarne potrebe zbral ljudi v boju proti fevdalni gospodi. Napadal in ropal je bogataše, plen pa potem razdelil med revne vaščane. Film verno sledi zgodovinskim dejstvom ter poudarja socialne motive Janošikovega upora.
Sreda, 4. julija, ob 20.35:
NEVARNA POT — jugoslovanski film; režiser Mate Relja;
Po literarni predlogi Antona Ingoliča je Mate Relja posnel zanimiv film o begu otrok iz koncentracijskega taborišča. Film smo sicer že videli, vendar je v svoji zvrsti toliko privlačen, da ga vedno znova radi gledamo, 4. julij pa je za to ravno pravi dan.
Petek, 6. julija, ob 18.55:
DOKTOR NA POHODU — angleški serijski film;
Serija iz leta 1971 je bila ustvarjena po književnih delih Gordona Richarda, ki so doživela že veliko prevodov in ponatisov. Opisuje dogodivščine mladih zdravnikov, katerim znanje, pridobljeno na medicinski fakulteti, bolj malo koristi. Dragocenejši so nauki, ki jih v stikih' z bolniki in starejšimi kolegi deli življenje. Filmi so polni nepričakovanih situacij in začinjeni z značilnim angleškim humorjem.
Petek, 6. julija, ob 20.35:
PODEŽELANKA — ameriški film; režiser George Seaton, v gl. vlogah: Grace Kelly, Bing Crosby, William Holden;
Vsebina filma je dokaj preprosta. Trikotnik: mož — propadajoči gledališki igralec, njegova lepa žena, ki bi ga rada spet postavila na noge, in gledališki ravnatelj, ki poskuša igralcu zagotoviti vlogo v novem glasbenem delu, zraven pa mu je všeč njegova žena. Glavna odlika filma je izredna igra vseh nastopajočih.
PONEDELJEK, 2. JULIJA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film, 19.00 Mladi za mlade, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 F. Veber: Pogodba — 1. del predstave MGL, 21.40 Video kasete — 1. oddaja: One in oni, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
TOREK, 3. JULIJA
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 19.00 Metulji naše dežele — oddaja v barvah, 19.20 S kamero po svetu: Singapur, moj Singapur, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih spremembah, 21.40 Odprt ekran — o dda-ja J RT, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana)
SREDA, 4. JULIJA
9.30 Druže Tito, mi ti se kunemo, 10.00 Prenos proslave na Sutjeski (RTV Sarajevo), 15.30 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film, 16.00 Aachen: Jahanje — barvni prenos (EVR-Ljubljana), 17.30 Rezerviran čas, 17.45 Obzornik, 18.00 Praznik tretje prekomorske, 18.20 Obrambni ščit, 18.55 Inž. Mitja Šipek, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Nevarna pot — jugoslovanski film, 22.10 Likovni nokturno: Stane Jarm barvna oddaja, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana)
H
0
0
SOBOTA, 30. JUNIJA
15.15 Kolesarska dirka po Jugoslaviji — prenos (RTV Beograd), 16.45 Rokomet Jugoslavija : SZ — prenos iz Bitole (RTV Skopje), 18.00 Obzornik 18.15 Mozaik, 18.20 Nevidni bataljon — slovenski film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Melodije Istre in Kvar-nerja — prenos iz Pazina (RTV Zagreb), 21.40 Junaki cirkuške arene, 22.10 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 23.00 TV kažipot, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana)
NEDELJA, 1. JULIJA
9.00 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.55 Po domače s slovenskim oktetom — barvna oddaja, 10.25 Proslava ob obletnici kmečkih puntov — prenos iz Kostanjevice, pribl. ob 11.50 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 12.45 Poročila, 12.50 TV kažipot, 14.35 Ljudje in zemlja, 15.35 Po domače na" loškem gradu — barvna oddaja, 16.05 Na poti po Istri, 16.40 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 17.00 Rokomet Jugoslavija : Romunija — prenos iz Bitole (RTV Skopje), 18.15 Kratek film, 18.25 Janošik — 1. del slovaškega filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Samo pesem — glasbena oddaja (RTV Beograd), 21.20 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana)


m
ČETRTEK, 5. JULIJA
Odbor za zaposlovanje in izobraževanje pri podjetju PUŠKARNA v Kranju
razpisuje za šolsko leto 1973/74 12 učnih mest za učence v naslednje poklice
2 strugarja 2 rezkalca 2 brusilca 4 orodjarje 2 puškar j a
Pogoji za vpis:
a)	končana osemletka
b)	starost do 18 let
c)	kandidat mora biti zdrav
Ugodnosti v času šolanja:
Učenci prejmejo mesečno nagrado v prvem razredu od 350 do 500 din, v drugem razredu od 400 do 550 din, v tretjem razredu od 450 do 650 din. Povrnemo prevozne stroške do 15 km, če se učenec vozi. Prošnje s priloženim spričevalom sprejema uprava podjetja.
14.00 Wimbledon: Teniška tekmovanja za Davisov pokal — barvni prenos (EVR), 18.15 Obzornik, 18.30 Izbor s festivala športnih in turističnih filmov, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 S. Š. Djal-ski: Sen dr. Mišića — oddaja TV Beograd, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana)
^P j PETEK,
6. JULIJA
14.00 VVjmbledon: Teniška tekmovanja za Davisov pokal — barvni prenos (EVR), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Plavanje: metuljček, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — Clifford . Odets: Podeželanka — ameriški film, 22.15 XXI. stoletje, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana)
w m
JK
J:3<> Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-"neja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S ■•ovenskimi ansambli zabavne glasbi 10.20 Kličemo letovišče; 11.20 Z Jftti doma in na poti; 12.10 Melone za opoldan; 12.30 Kmetijski »eti; 12.40 Čez travnike zelene;
Priporočajo vam; 14.10 S pes-pJ.° m besedo po Jugoslaviji; 15.40 ].°J° naši operni pevci; 16.00 Vrti-/iak; 17.10 Glasbena medigra; 17.20 Jpio v kino; 18.15 Dobimo se P isti uri; 18.45 S knjižnega trga; .
Lahko noč, otroci; 19.15 Mi->(ww z ansamblom Borisa Kovačiča;
Radijski radar; 21.00 Zabav-£ »"adijska igra — M. Marine: Ne-j?. ]? smrt; 22.20 Oddaja za naše •^ljence; 23.05 S pesmijo in plesom v n«viteden
Dim •
program
v'ain V,y°dni akordi; 8.40 Sobota na 14 202; 12.40 Panorama zvokov; na f, asbeni variete; 15.35 Zabav-DaV mska glasba in še kaj; 16.05 Ži- H ®mo 'zbrali; 16.40 Ples na pla-sv'et, l^ahka glasba pri nas in po glaski ,l800 Oddaja progresivne Soiom S sk,adatelJ'em Atijem
T
retJi program
{9-05 Promenadni koncert; 20.05 21 in m mi; 2015 Med melodijami; 2l 4f	orkestrska literatura;
22'?rf*z °per in glasbenih dram; Iz slovenske poezije
^gi program
GlasĆ^kl za nedeljsko jutro; 8.40 sPrehn5- niazaik; 9.35 Nedeljski 14.00 ci; i2'00 Opoldanski cocktail; edelio s a ne Pozna meja; 15.00 lja na valu 202
Program
9.00 M *•
50r»cert^.kraji in ljudje; 19.15 Iz •°80(lki V, ln simfonij; 20.05 Športni Jeve karwneva; 20.15 Tri Paganini-Ha „Jff za violino; 20.30 Večer-b 2 dn!i,a, reportaža; 20.40 Utrin-«ogo j mačih opernih odrov; 21.40 Ponija e|kovic in Slovenska filhar-^^ > ^.oo Iz slovenske poezije
Kra^? t9,? »Gorenjski tisk«, Stavek Moše Pijadeja 1. Krani V i, »Gorenjski tisk« Ljudi Združeno podjetje K0Di:*a. Pravica, Ljubljana, ^ištva -Jeva 2- " Naslov ured-Moše ?..uPrava Hsta: Kranj, ra*Un ^aSeja L " Tekoči 51500 fiR", SDK v Kranju št. glavni601"101^ " Telefoni: Urednik Hredmk, odgovorni
1'860 1 ^1-835, novinarji niški oh?1? , oglasni in naroč-Sa- ]delek 21-194. - Naroč-30 djn na 60 din, polletna Par\tC,ena za 1 številko l5 din' °Slasi: do 10 besed 2 din- v®aka nadaljnja beseda M°ČI)iki imajo 25 %
obiavi; eplačanih °glasov Oproščeno nem i davka P° Pristoj-mnenju 421-1/72.
m
4.30 Dobro jutro; 8.05 Sest republik v Podlehniku pri Ptuju — reportaža; 8.35 Koncert otroškega zbora RTV Ljubljana; 9.05 Veselo po naši domovini; 10.05 Ernest Petrin: Od kmečkih uporov prek NOB do splošne ljudske obrambe; 10.30 Pesmi boja; 11. 20 Njegovo ime je legenda; 12.10 Šumijo gozdovi domači; 13.30 Zvone Kržišnik: Trideseta obletnica Neretve in Sutjeske; 14.05 Z našimi opernimi pevci; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.05 Zvone Kržišnik: Misli ob slovenski popevki '73; 16.00 Loto vrtiljak; 17.05 Popoldanski ples; 18.00 Branko Sc homen: Frontno gledališče; 18.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Petnajst minut za EP; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v . stereo studiu; 21.40 Iz klasične komorno-glasbene literature; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Franck Chacks-field; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam
1	2	5	4	5	6				7	8	9	10	11	12
13						14		15						
16							18			*				
20			■	22							■	23		
24			25	, - H26						■	27			
		28			29	■30				31				
	32					33		■	„					
35				■	36			37 ^H38					39	40
41			_ ■	42					43		■	44		
45			46									*J»8		
49		50						51				52		
53									54					
loterija
Vodoravno: 1. portir, igralec pri igrah z žogo, 7. mimohod čet v paradnem koraku pred višjimi; slavnostni mimohod, 13. tovarna lesovinskih plošč, 15. žaljenje, 16. Edward Grieg, 17. bajeslovna asirska kraljica Semira-mida (»viseči vrtovi«), 19. Narodna obramba, 20. nenadna smrt, 22. rastitve, rastenja, 23. slovenski pesnik, Matej, 24. opera ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova, 26. glavno mesto afriške republike Gane, Accra, 27. skrajšano žensko ime (Barbara), 28. ukana, spretna prevara, 30. deklica iz filma »Kekec«, 32. snov, surovina za gradnjo, graditev, kar je zbrano za določen namen, 34. velika reka, levi pritok Rena v Švici, 35. klično zrno trajnocvetk, 36. ime najboljšega jugoslovanskega telovadca, 38. kraj ob Tisi v Vojvodini, tudi titula, naslov, častno ime, 41. kirgiško naselje iz šotorov, 42. vzdevek voditelja indijskega gibanja za neodvisnost Gandhija (»velika duša«), 44. pisane tropske papige, 45. Telovadno društvo, 46. zavrtitev, 48. Ivan Tavčar, 49. deklica v reji, 51. nauk o pesništvu in njegovih oblikah, teorija pesništva, 53. davica, vnetje mandljev in žrela, 54. lami soroden južnoameriški prežvekovalec jelenje velikosti (špansko iz peruanskega huanacu).
Navpično: 1. vlek, vlečenje, zlasti motorno, 2. polica ali stojalo za knjige; črkovnica; znamenje kake časti; register pri orglah, 3. najvišja karta, 4. Tovarna optičnega stekla, 5. tlakomer s kovinskim peresom, brez živega srebra, 6. ujemanje koncev vrstic v pesmi, 7. žensko ime, 8. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 9. kratica za mednarodno smučarsko zvezo (Federation Internationale de Ski), 10. kratica za italijanski, 11. žensko ime, Prešernova pesem (po nemškem pesniku BUrgerju), 12. kraj in upravno okrožje v južni Portugalski, 14. reka v Podonavju, tudi jelki podobno iglasto drevo, 15. slogi, stili (iz francoščine genre), 18. urad rektorja, 21. slovensko podjetje z naftnimi proizvodi, 23. vrsta pokrivala, mehka čepica brez ščitnika, 25. ozemlje s kraškimi pojavi, 27. italijanska luka ob Jadranskem morju, 29. ženska, ki kima, 31. ruski pisatelj, Valentin (»Beli se osamljeno jadro«), 32. slovenski pesnik, Igo, tudi slovensko ime za mesec december, 33. nevihta, tudi nemirnež, vihrač, 35. avtomobil češkega izvora, 37. omlačen snop, 39. hotel v Kranjski gori, žensko ime, 40. oglas, razglas, ki se naglo širi, 42. nemški pisatelj, Thomas, nobelovec 1929, 43. prislov številen, eden mnogih, 46. slovenski biolog, pisec o življenju v morju, Miroslav, 47. grška črka, 50. Janez Gregorc, 52. veznik.
Rešitve pošljite do četrtka, 5. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke
1. karamel, 8. ustava, 14. opereta, 15. garanje, 17. srd, 18. Leskovar, 20. DD, 21. A inu, 23. rti, 24. av, 25. mig, 26 litanije, 29. Arica, 31. Selit, 32. SK, 34. Isar, 35. Roth, 37. Te, 38. Taubi, 40. Anvar, 42. vladanja, 45. kdo, 46. AD, 48. Oka, 49. Oona, 51. Li, 52. planjava, 55. Nam, 56. antikva, 58. dentali, 60. arhaik, 61. arborin
Izžrebani reševalci
Prejeli smo 119 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50. din) dobi Matilda Vagaja, Kranj, Cesta kokrškega odreda 17; 2. nagrado (40 din) Jana Gregorc, Golnik, Tenetiše 1; 3. nagrado (30 din) pa prejme Anka Paskvalis, Zabnica, Šutna 72. Nagrade bomo poslali po pošti.
trzni pregled
Jesenice
Solata 3,50 din, korenček 10,50 dinarjev, slive 11,10 din, pomaranče 6,40 din, limone 10,50 din, česen 17 dinarjev, čebula 6,50 din, fižol 8 din, pesa 6,50 din, paradižnik 11 din, češnje 13,50 din, breskve 11 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 do 1,05 dinarjev, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 75 din, klobase 5,80 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4,20 din, cvetača din, krompir 4 din
Kranj
Solata 5 do 6 din, špinača 6 din, korenček 10 din, slive 9 do 10 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 20 din, čebula 7 din, fižol 12 din, pesa 6 din, kaša 9 din, paradižnik 10 dinarjev, grah 8 din, hruške 10 din, marelice 10 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1 do 1,10 dinarjev, surovo maslo 22 din, smetana 16 do 18 din, klobase 8 do 9 din, skuta 8 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 4 din, cvetača 12 din, paprika 20 din, krompir 3 din, novi krompir 7 din, češnje 10 din, kumare 8 do 9 din
Tržič
Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 8 din, slive 10 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 30 din, čebula 8 din, fižol 12 din, pesa G din, paradižnik 12 din, banane 8 din, jagode 12 do 20 din, ajdova moka 9 dinarjev, jajčka 1,10 din, surovo maslo 28 flin, smetana 17 (lin, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 7 dinarjev, cvetača 10 din, paprika 28 dinarjev, novi krompir 6 do 8 din, kumare 10 din
Nova številka Karavane
Te dni je izšla v Ljubljani posebna gradbena številka »Karavane«. Revija, ki jo je uredništvo pripravilo v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki, obsega 112 strani. Prinaša barvne zemljevide o zazidljivosti in nezazidljivosti najbolj urbaniziranih območij Slovenije, barvni zemljevid potresnih in poplavnih področij, barvni zemljevid onesnaženosti zraka in vode, informacije o individualni in družbeni gradnji, pogovore z delavci, kako so oziroma kako niso prišli do stanovanja, nasvete gradbenih, pravnih in urbanističnih strokovnjakov, humoresko o tem, kaj se vse pripeti naivnemu občanu, ki je na družinskem sprehodu odkril perfektno lokacijo in tako dalje.
V	reviji so se zelo izčrpno predstavili tudi proizvajalci gradbenih materialov in instalacij in ponudniki vseh vrst strokovnih uslug.
V	uredništvu so nam povedali, da je lanska posebna gradbena številka naletela na veliko zanimanje med našimi zdomci.
Dežurni veterinarji:
29. junija do 6. julija: Bogdan Cepuder, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994; 6. julija do 13. julija: Jože Rus, Cerklje, telefon 73-115; 13. julija do 20. julija: Bogdan Cepuder, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994; 20. julija do 27. julija: Anton Bedi-na, Kranj, Kokrica, tel. 23-518 ali 21-283; 27. julija do 3. avgusta: Jože Rus, Cerklje, telefon 73-115.
V primeru, da se na navedeno telefonsko številko veterinarja nihče ne javi, kličite telefon št. 21-283.
HGra
DulflM
Kranj CENTER
30. junija amer. barvni film PRIHAJA SABATA ... PO TEBI JE ob 16., 18. in 20. uri, premiera špan.-angl. barv. filma VIVA PANCHO VILLA ob 22. uri
1.	julija amer. barv. film PRIHA: JA SABATA... PO TEBI JE ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma UMORI V ULICI MOR-GUE ob 21. uri
2.	julija špan.-angl. barvni film VIVA PANCHO VILLA ob 16., 18. in 20. uri
3.	julija špan.-angl. barvni film VIVA PANCHO VILLA ob 16., 18. in 20. uri, premiera špan.-ital. barv. CS filma NOC NASILJA V TOMBSTONU ob 22. uri
4.	julija jug. barv. film DEKLE S KOSMAJA ob 15. uri, premiera špan.-ital. barv. CS filma NOC NASILJA V TOMBSTONU ob 17. in
19.	uri, premiera angl. barv. filma NITI MORJE NITI PESEK ob 21. uri
5.	julija špan.-ital. barv. CS film NOC NASILJA V TOMBSTONU ob 16., 18. in 20. uri
6.	julija amer. barv. film UMORI V ULICI MORGUE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
30. junija špan. barv. film ZVEZDA VARIETEJA ob 16., 18. in 20. uri
1. julija amer. barv. film PAST ZA DVOJNEGA AGENTA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 16. uri, premiera jug. barv. filma DEKLE S KOSMAJA ob 20. uri
3.	julija jug. barv. film DEKLE S KOSMAJA ob 16., 18. in 20. uri
4.	julija špan.-angl. barvni film VIVA PANCHO VILLA ob 14., 16. in 18. uri, jug. barv. film DEKLE S KOSMAJA ob 20. uri
5.	julija angl. barvni film NITI MORJE NITI PESEK ob 16., 18. in
20.	uri
6.	julija angl. barvni film NITI MORJE NITI PESEK ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
30. junija amer. barv. film RDEĆI GUSAR ob 16. uri
1. julija amer. barv. film RDECl GUSAR ob 15. in 19. uri, angl. barv. film DVOJČICI ZLA ob 17. uri
5.	julija franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 18. in 20. uri
6.	julija franc. barv. film VESELI LOV NA DIAMANTE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
30. junija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 16., 18 in 20. uri
1. julija franc. barv. film VARUJ SE PRPJATELJEV ob 15. in 19. uri, amer.-ital. barv. film ZA DOLAR VEČ ob 17. uri
3. julija angl.-nem. barvni film KLUB MORILCEV IZ BROOKLI-NA ob 18. in 20. uri
4.	julija franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 17. in 19. uri, amer. barv. film HERBIE ... AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 15. uri
5.	julija franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 18. in 20. uri
6.	julija franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 20. uri
Krvavec
30. junija amer.-ital. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 20. uri
Škofja Loka SORA
30. junija amer. barv. film NE-KOC JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 17.30 in 20. uri
1. julija amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 17.30 in 20. uri
3.	julija ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 20. uri
4.	julija ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 18. in 20. uri
5.	julija ital. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM ob 20. uri
6.	julija ital. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
30. junija amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 20. uri
1. julija amer. film TARZAN IN ŽENA LEOPARD ob 18. in 20. uri
4. julija amer. barv. film DETEKTIV KLUTT ob 20. uri
6. julija amer. barv. film DETEKTIV KLUTT ob 20. uri
Radovljica
30. junija ital. barv. film STRELE STRUPENEGA PAJKA ob 18. uri, ital. barv. film ZLEGA MOŽA REKA ob 20. uri
1.	julija amer. barv. film BOTER ob 17. uri, itak barv. film STRELE STRUPENEGA PAJKA ob 20. uri
2.	julija franc. barv. film OBRAČUN V KARIBIH ob 20. uri
3.	julija amer. barv. film CROM-VVELL ob 20. uri
4.	julija ital. barvni film RAT-TLER KII) ob 18. uri, franc. barv. film OBRAČUN V KARIBIH ob 20. uri
5.	julija amer. barv. film CROM-WELL ob 20. uri
Jesenice RADIO
30. junija danski barvni VV film ŠOLA ZA ŽENINE
1.	julija danski barvni VV film ŠOLA ZA ŽENINE
2.	in 3. julija amer. barvni film PORTRET NIMFOMANKE
4. julija amer. barvni film SAMSON IN DALILA
6.	julija franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA
Jesenice PLAVŽ
30. junija amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE
1.	julija amer. barvni film PORTRET NIMFOMANKE
2.	in 3. julija danski barv. VV film ŠOLA ZA ŽENINE
4. in 5. julija amer. barv. CS film OGNJENI OBRAČUN
6. julija amer. barvni film SAMSON IN DALILA
Dovje Mojstrana
30. junija franc. barv. film VSTOPNICA ZA PEKEL
1. julija ital. barv. film SKRIJ SE
Kranjska gora
30. junija ital. barv. film SKRIJ SE
1. julija amer. barvni CS film OGNJENI OBRAČUN
4.	julija amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE
5.	julija amer. barvni film SAMSON IN DALILA
Javornik DELAVSKI DOM
30. junija amer. barv. film NED KELLY
1. julija franc. barv. film VSTOPNICA ZA PEKEL
_ 4. julija danski barvni VV film ŠOLA ZA ŽENINE
Gospodinje!
Se vam doma nabirajo kupi opranega pa nezlikanega perila? Rada bi vam pomagala, vam poceni, lepo in hitro zlikala zaupane večje kose posteljnega perila, prte itd. S 1. julijem bom namreč v Kranju v Tavčarjevi ulici št. 25 (za hotelom Evropa) odprla LIKALNICO in pralnico.
Cenjenim strankam se priporoča
LOJZKA ZAMLJEN
poročili so se
v Kranju
Tomašič Juraj in Leben Zvonka, Petrič Marko in Selak Julija, Gajser Bogomir in Roženberger Janja, Kovač Branko in Kranc Lidija
v Radovljici
Bertoncelj Janez in Šlibar Marta. Potočnik Alojzij in Planine Nada
v Škofji Loki
Kavčič Janez in Cegnar Smilj3, Tušek Marijan in Polajžar Milena-Kalan Branko m Brelih Janka, Krek Franc in Eržen Leopolda
v Tržiču
Gerjol Janez in Kogoj Henrik3, Meglic Janez in Kordež Vida
umrli so
v Kranju
Lanišek Jartez, roj. 1921, Ravnik31" Helena, roj. 1900, Medvešček Justina, roj. 1912, Rozman Slavko, roj-1936, Hribar Kristina, roj. 1908
v Radovljici
Udir Viktor, roj. 1906, Bogataj Alojz, roj. 1899, Pekovec Jera, ro> 1892
v Škofji Loki
v Tržiču
Zaplotnik Rajmund, roj. 1896
Izlet na Koroško Ba; bo preložen na 8. julij
Napovedani izlet na Koroško B?.' bo, ki smo ga objavili za 23. junU' smo zaradi slabega vremena prest?' vili na 8. julij 1973. Organizacij3 izleta bo tekla po prejšnjem progi"3] mu, t. j. odhod ob 5. zjutraj izpre hotela Creina s posebnim avt°bu^ som. Povratek bo z rednim avtobU' som, ki odpelje z Jezerskega 0 17.55. Za tiste, ki se bodo peljali lastnim vozilom, naj velja sporoči' -da se zberemo ob 6. uri zjutraj 0 Planšarskem jezeru na Jezerske^-Stroški prevoza v eno smer so 20 din-ostali stroški pa 5 din za udeležen^' Prijave sprejema Planinsko dru štvo Kranj v društveni pisarni v P nedeljek, sredo in petek od 14.30 o 18. ure.	•e
Dovoljenje za vzpon na Babo J preskrbljeno, zato ne zamudite Pr ložnosti.
Fantovščina »Kmečke ohceti 73« je bila po svojem obsegu organiziranosti in originalnosti brez dvoma najboljša od vseh dosedanjih devetih prireditev.
Propagandni uspeh letošnje največje turistično folklorne prireditve v kranjski občini sega daleč prek meja naše domovine.
Mednarodno srečanje s štirinajstimi ženini je izzvenelo v duhu prijateljstva in solidarnosti.
Tako v nekem smislu lahko tudi turistična organizacija prispe^® k naporom našega vodstva za uveljavitev mednarodne koeksistence i svetovnega miru.	•
Vsem delovnim kolektivom, družbenim organizacijam, folklornih skupinam in posameznikom, ki so s svojim delom ali finančno po<^P0L, omogočili to prireditev, se iskreno zahvaljujemo in vabimo k nadalJ njemu sodelovanju na področju turizma.
Turistično društvo Kranj, Turistično društvo Preddvor
.5	c
T3	^
h	^	g	v
«s	s'J	«
m o	-S
£ o	o o	* g
S-a - fej	oo
70	20	65	20
40	30	25	40
37750	600	285	60
64970	600	78355	800
84240	800	25495	800
54220	800	40645	800
79810	1.000	60255	1.000
562240	5.000	207255	10.000
174380	5.000	204345	10.000
. 534240	150.000
96	20
61	20	66	40
001	60	376	80
61501	600	436	100
98201	600	62926	600
55851	600	29106	600
81221	600	070Qc	"i fwi
450431	10.000	14016	UHO
,	.„	593416	5.000
29702	800	6407	500
8183	200	61827	800
88743	800	66147	800
075603	5.000
043143	10.000	38	20
425843	10.000	48	30
628	80
34	30	19458	800
64	50	48778	1.000
3554	300	102698	5.000
22964	600	412328	5.000
47344	600	520428	5.000
33264	1.000
57884	1.000	9	10
072544	5.000	33689	1.000
Jutri dopoldne ob 9. uri bo v dvorani gasilskega doma v Dupljah . iz naših krajev — prireditev, ki jo pripravlja RTV Ljubljana skupaji z _ jji ljansko banko. V programu bodo sodelovali ansambel Fantje treh r pgfl ansambel Rudija Marondinija iz Kranja s pevskim kvintetom bratov iz Kovorja, tamburaši iz Reteč pri Škofji Loki in domači pevski zbor Triglav Duplje.	J. Koh ^
V okviru večletnega sodelovanja med ZKPO Radovljica in delav® jj, kulturno-umetniškim društvom Sloboda iz Varaždina bo tudi velika Pr ?(jjjr tev v Festivalni dvorani na Bledu. Drevi ob 20.30 bodo namreč člani va8asC t'! skega društva nastopili s celovečernim programom. Sodelovale bodo vh^|d skupine društva, tako mešani pevski zbor, folklorna skupina in tambU » orkester.
Peli bodo pesmi jugoslovanskih narodov, prav tako pa bodo tudi plese z različnih področij naše države. Pestrost narodnih noš bo Prlt , domače, zlasti pa tuje goste, ki se mude na Bledu.	. l*"1
Večer bodo gostje iz Varaždina zaključili s plesom biljana, ki j® « navdušil gledalce v Bohinju.	N-
prodam
Prodam hrastove PLOHE, PUN-rE, BANKI NE, LETVE in strešno J^PEKO bobrovec. Pipan Ludvik, ^aPoge 25, Vodice	3799
Prodam lepe hrastove in smrekove L,OHE. Naslov- v oglasnem odmiku.	3836 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČJE. Babni vrt 6, Golnik 3837 * Prodam 2—10 tednov stare PRASKE in mlado KRAVO s teletom, ^ošelj Angela, Podgorje 39, Kam-
3838
kamenjam KRAVO pred telitvijo *a BIKCA do 200 kg. Bukovica 20, °dice	•	3839
k Prodam 2(XX) kosov strešne OPE-JE Dolinar Peter, Sv. Duh 47, ftk«fja Loka	3840
Prodam betonsko ŽELEZO 10 ?m po ugodni ceni. Novak, Zerjavka '> Pri Smledniku.	3841
y P£°dam globok otroški italijanski a^ZIČEK z vložkom za sedenje. *»nid, Valjavčeva 7, Kranj (Vodo-v°dni stolp) tel. 22030	3842
vodam nov PLETILNI STROJ Una. Rožna ul. 29, Šenčur 3843 v podani strešno OPEKO (bobrove)- Britof 87, Kranj	3844 R Prodam ŠIVALNI STROJ singer. Br>tof 330, Kranj 3845 , f/odam 28 kom »SPIROVCEV«, in 250 kg BETON-l^EGA ŽELEZA 6 mm. Podreča 11, ^J 3846 rodam 9 mesecev brejo KRAVO. Mfvčiče 59, Kranj 3847 »Ugodno prodam skoraj novo ^ONTAŽNO SPALNICO z volne-fS1' »modroci« ter posamezno TaVxDELN0 (orehov furnir) MON-OMARO. Naslov v oglašaj1 oddelku. 3848 nPi;odam stoječo TRAVO. Letence 'bolnik 3849 Pl ^ kub. m suhih smrekovih LUHOV. 01 še vek 48, Preddvor p 3850 $Tpr?arn dw')ro obranjen električni 297"J?1ENIK po ugodni ceni. Britof p' Kranj 3851 oh, ° .uKodni ceni prodam dobro O'[an]eno SPALNICO. Naslov v Si?snem oddelku. 3852 ' rodam nov ŠOTOR za dve osebi, Cn ral),jen ŠTEDILNIK na olje d " • Bavčarjeva 5, Kranj. Ogled P°ldan 3853
blliSrv prodani levi vzidljivi ŠTE-109 i^- na 2 in P°1 plošče. Hrastje S Kj;anj	3854
prodam otroški ŠPORTNI VOZI-k, P_nmeren tudi za dojenčka.
J' Jesetova 36, telefon 22-116 b„ J	3855
prodam KRAVO po izbiri. Šuštar-^vetje 20 — "Medvode	3856
Sh?i0dam DRVARNICO 8x4. udenčice 13, Lesce	3857
OBVESTILO
Z
paradi letnega dopusta ne J* °d 1. do 10. julija poslo-ft?1® Podružnica GLASA v Loki. V nujnih primerih kličite oglasni odde-GLASA Kranj, telefon
GLASA
Prodam BOROVE PLOHE in BETONSKE STEBRE za kozolec. Gli-nje 10, Cerklje	3886
Prodam AVTO RADIO blau-punkt, škripčevje (flašencug) Zg.
, Brnik 60, Cerklje	3887
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in BOROVE PLOHE. Zalog 45, Cerklje	3888
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS in MOTORNO SLAMOREZNICO. Rant Valentin, Zg. Luša 4, Selca	3915
Prodam KRAVO s teličkom, fri-zijko. Zabnica 11	3914
Prodam FIAT 750, letnik 1969. Informacije po tel. 23-520	3889
faril(5.am 5 ton CEMENTA. Dor-p	3879
V0Ž°iam dobro ohranjen GUMI lWierenska 7, Javornik 3880 ANfit??0 Prodam dva velika OLE-
I Pi-esVi A> DIRKALNO KOLO - 7 °kvirtV (tunst), LIVARSKO PEC z ! Grenf.m,in STOJALO za kokile,
Prod kofja Loka	3881
^AH^uH? 2 in pol meseca stare IWE- Cegelnica 1, Naklo 3882 telet;, am KRAVO, ki bo čez 14 dni 1 *Wia- Jenko Franc, Podreča 14, p	3883
j teleuS?1« dobro molzno KRAVO s Prn?' martno 3, Cerklje 3884 KOŠTRUNA. Velesovo r^lje	3885
kupim
Kupimo LOŠKE RAZGLEDE št. 2, letnik 1955. Turistično društvo Škofja Loka	3867
Kupim LES za ostrešje hiše in REZAN LES. Ponudbe s ceno na naslov: Mravlje, Jezero 47, 61352 Preserje	3868
Kupimo 200 SLEMENJAKOV za bobrovec. Sporočiti na naslov: Zavod za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva ul. 43 ali na telefon številka 21-163	3818
vozila
posesti
Zemljo, STARO HIŠO ali novo nedograjeno z večjim vrtom ali tudi z nekaj gozda na isti parceli kupim. Ponudbe s kratkim opisom in ceno pod »SONČNA LEGA«	3835
Kupim enostanovanjsko HIŠO v Kranju, novejšo, tudi nedograjeno. Ponudbe z osnovnimi podatki pošljite na oglasni oddelek pod šifro »ANDREJ«	3899
V Hranilnici Ljubljanske banke — podružnice Kranj je bila maja 1973 najdena določena vsota denarja v tuji valuti. Stranka, ki je denar pozabila oziroma izgubila, naj se zglasi v Hranilnici. Ljubljanska banka, Podružnica Kranj Hranilnica Kranj
Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, za 10.000 din. Zupane Marjan, Kranj, Gregoričeva 1, Cirče 3916 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Ogled vsak dan popoldne. Golniška c. 4. 3917 Prodam osebni AVTO renault 10, letnik 1964. Luže 58	3786
Prodam nov MOPED tomos. Ce-gelnica 1, Naklo	3858
Poceni prodam AMI karavan 602. Srednja vas 21, Šenčur	3859
Prodam ŠKODO, dobro ohranjeno. Sp. Duplje 52.	3860 SUNBEAM 1250, letnik 1972, prevoženih 15000 km, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dklje. Vodice 101 3861 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1966 in več VRTNIH DEŽNIKOV (senčnikov). Jezerska c. 21, Kranj
3862
Ugodno prodam A M1-8 citroen, letnik 1970, prevoženih 58.000 km. Ogled vozila in informacije: Balantič Stane, Zg. Duplje 63, tel. 72-538
3863
Prodam TAM, 2-tonski, kiper ali zamenjam za 1,5-tonskega. V račun vzamem tudi les. Naslov v oglasnem oddelku.	3864
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Zelnik, Predoslje 91, Kranj
3865
Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD za 7000 din. Ogled popoldne. Serajnik, Partizanska c. 11, Kranj	3866
Kupim TRAKTOR ferguson od 35 do 56 KM. Naslov v ogl. oddelku
3900
Prodam MOPED tomos T 12, skoraj nov, na tri prestave. Ambrož 1, Cerklje	3890
Prodam SIMCO GLS 1000 v voznem stanju. Lahovče 61, Cerklje
3891
Prodam FIAT 1300 po delih. Rau-tar Srečko, Šobčeva 13, Lesce 3892 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, Jelenčeva 12, Kranj	3893
Po ugodni cerii prodam AUSTIN 1300, letnik 1970. Kranj, Struževo št. 38	3894
Prodam DIANO, december 1967 za 10.000 din. Drolčevo naselje 6, Orehek - Kranj	" 3895
Prodam FIAT 750, letnik 1973. Ogled 2. 7. od 13. do 16. ure, Kalan, Grajska c. 2, Bled	3896
Prodam VW kombi, odprt. Mengeš, Gorenjska 10, tel. 061-72093
3897
Ugodno prodam avto NSU 1200 C, letnik 1970, Breg 36, Žirovnica 3898 Kupim rabljen MOTOR na dve ali tri prestave in na pedale. Ribnikar Janez, Bašelj 11.	3901
Zaradi starosti prodam dobro KMEČKO POSESTVO. Ponudbe pod »DOBER DOM«	3833
Ugodno prodam na sončni legi KMEČKO HIŠO s sadnim vrtom 5 km iz Kamnika proti Tuhinju. Ponudbe pod »DENAR—KLJUČ«
3871
Prodam prazno STANOVANJSKO ZGRADBO v Kranju. Milene Korbarjeve 30, Primskovo 3872
stanovanja
Nujno iščem SOBO v Škofji Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku	3902 Samska gospa išče STANOVANJE (kuhinjo in dve sobi) v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku
3903
Sprejmem na stanovanje dve dekleti. Jezerska 6, Kranj	3904 Dva mlada zakonca iščeta manjše stanovanje ali SOBO s sanitarijami v Škofji Loki ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3905 Mlado dekle išče SOBO za 4 mesece v Kranju. Giuliatti Fani, Golovec 18, Trbovlje 3869 ŠTUDENT išče SOBO v Kranju. Tovilovič Zdravko, Begunjska 8, Kranj 3870 LOKAL, primeren za obrt, trgovino ali agencijo v Kranju oddam v najem ali prodam. Ponudbe pod »CENTER« 3911
zaposlitve
zenitve
i&aSBP^r"1! pl	i B	* ^H ^ H H	* 1,
UPOKOJENKA 53, vdova želi spoznati starejšega urejenega gospoda, ki bi finančno pomagal pri nakupu hiše, če jo ima, pa mu jo jaz pomagam izboljšati. Ponudbe, pod »MIREN DOM«	3875
1975
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Od 2. julija dalje veliko sezonsko znižanje cen konfekcije od 20—70 % v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču.
ČEVLJARNA RATITOVEC ŽELEZNIKI
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	blagajnika
za delo v blagajni in materialnem knjigovodstvu Pogoj: ekonomska srednja šola in 3 leta prakse
2.	administratorko
za delo s saldakonti in v tajništvu
Pogoj: administrativna ali njej ustrezna šola.
Osebni dohodek je določen po pravilniku. Vabimo interesent-
ke, da se prijavijo v tajništvu podjetja do 7. 7. 1973.
Hotel Kompas Bled
2 kuharja ali kuharici 2 receptorja 1 natakarja
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
razpisuje na podlagi 94. člena Statuta in sklepa delovne skupnosti z dne 26. 6. 1973
„ prosti delovni mesti:
1.	poklicnega svetovalca
za področje Kranja
2.	strojepiske
Pogoji:
pod 1.: višja šolska izobrazba pedagoške, kadrovske ali socialne smeri z dveletno prakso;
pod 2.: nižja šolska izobrazba z dveletno administrativno šolo, zaželena je preksa.
Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom. Stanovanje ni preskrbljeno.
Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema delovna skupnost zavoda
KZZ KRANJ
DELOVNA SKUPNOST ČP GORENJSKI TISK KRANJ DE TISKARNA
razglaša
več prostih delovnih mest za delavke v knjigoveznici
Prednost pri izbiri bodo imele mlajše nezaposlene delavke. Delo je na dve izmeni. Prijave na razpis oddajte pismeno v tajništvu podjetja do 7. julija.
prireditve
Veletrgovina ŽIVILA Kranj prireja na razstavi cvetja v Cerkljah ZABAVO S PLESOM dne 1.7. in 4. 7. s pričetkom ob 15. uri. Zabaval vas bo ansambel RUDIJA JEVŠKA. VABLJENI!	3910
GP PREBACEVO—HRASTJE priredi v nedeljo, 1. julija, VELIKO VRTNO VESELICO pred gasilskim domom na Prebačevem. VABIJO GASILCI!	3913
KPD Sp. BRNIK priredi v nedeljo, 1. julija, ob 19.30 VELIKO VRTNO VESELICO. Kegljanje za osla. Za ples in razvedrilo bo igral ansambel TRGOVCI. VABLJENI!
3878
KPD Sp. BRNIK priredi v soboto, 30. junija, ob 19. uri KRESNO NOĆ. Kegljanje za osla. Zabaval vas bo ansambel XIMERONI. VABLJENI!
3877
obvestila
ROLETE naročite SPI CERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75610 ali pišite, pridem na dom 3546
OBIŠČITE novi Snack Bar na Kokrici, Betonova 13, Kranj od 2.7. vsak dan od 9. — 21. ure. Ob nedeljah zaprto. Bukovnik Franc, telefon 24-127	3824
Stranke obveščam, da bo ODVETNIŠKA PISARNA Kranj, Gregorčičeva 15 (tretja hiša od sodišča proti centru mesta) zaprta v času od 1. 7. do'15. 7. 1973 zaradi dopusta. Odvetnik mr. Janez Jocif.	3876
ostalo
Kdor bo govoril neresnične besede o prometni nesreči dne 24. 6. 1973 v Britofu se kazensko preganja. Kr-mec Slave, Britof 278, Koželj Jože, Milje 7, Zižmont Marjan, Britof 115
3912
Opozarjamo vse naročnike, ki bi radi dobivali časopis na počitniški naslov ali sicer spremenjen naslov, da morajo z novim naslovom sporočiti tudi sedanjega.
Uprava Glasa
KOMPAS
jugoslavija
objavlja prosta delovna mesta vajencev za naslednje poklice:
Kandidati naj se javijo osebno v našem hotelu.
Sprejmem DELO na dom kovinske ali sorodne stroke. Cenjene ponudbe pod »DOGOVOR	3822
Sprejmem VAJENCE in DELAVCE za slikopleskarsko stroko. Sliko-pleskarstvo Kočnik Stane, Šenčur, Stefetova 34.	3873
Z ženo sva pripravljena prevzeti v oskrbo PLANINSKI DOM kjerkoli. Imam prakso. Naslov v oglasnem oddelku.	3874
Sprejmem VAJENCA za zlatarsko obrt. Levičnik Zivko, zlatar, Kranj, Maistrov trg 9	3906
Spreimem VAJEN KO za pletilstvo. Veselič, Oprešnikova 10, Kranj
3907
Takoj sprejmem FRIZERKO. Finžgar Peter, C. na Brdo 30, Kokri-ca, Kranj	3908
V honorarno zaposlitev sprejmem ŽENSKO za dela v cvetličarni. Cvetličarna na tržnici v Kranju 3909
nesreče
Utrujen voznik
V	četrtek, 28. junija, nekaj pred osmo uro zjutraj je na cesti prvega reda na Podljubelju zaspal za volanom voznik osebnega avtomobila Vinko Ber-gant (roj. 1952) iz Podljubelja. Avtomobil je zato v desnem ovinku zapeljal s ceste, oplazil drevo, nato pa trčil v hišo št. 25. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen. Škode je za 9000 din.
Trčil v vprego
Na Cesti svobode na Bledu je v četrtek, 28. junija, ob S. uri zjutraj voznik osebnega avtomobila Svetislav Todorovič (roj. 1934) iz Ljubljane, trčil v vprego, ki jo je Andrej Zumer (roj. 1907) z Bleda vodil pravilno po desni strani ceste. Pri trčenju je z voza padla Francka Zumer (roj. 1923) in se pri tem laže ranila. Škode je za okoli 5000 din.
Nepreviden otrok
V	četrtek, 28. junija, ob 19.30 je na cesti drugega reda v Srednji vasi pri Bohinju nenadoma pritekel z leve strani na cesto petletni Slavko Hodnik iz Srednje vasi prav tedaj, ko je pripeljal osebni avtomobil, ki ga je prehitro vozila Meta Martelanc (roj. 1942) iz Ljubljane. Avtomobil je dečka zadel in zbil po cesti. V nesreči je bil Slavko le lažje ranjen.
Trčil v ograjo
V	torek, 26. junija, ob 21.15 se je na Cankarjevi cesti v Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Gajski (roj. 1955) iz Tržiča je brez vozniškega izpita peljal iz Cadovelj v Tržič na Cankarjevo cesto. Zaradi prehitre vožnje in neizkušenosti voznika je v levem ovinku avtomobil začelo zanašati, tako da je trčil v ograjo ob cesti. Voznik in sopotnika Viktor Dolžan in Stane Bitežnik, oba iz Tržiča, so bili v nesreči lažje ranjeni. Škode na vozilu je za 9000 din.
Nezgoda pešca
V	sredo, 27. junija, popoldne je voznik tovornega avtomobila Rajko Lojen (roj. 1950) iz Radmirja pri Mozirju vozil po Cesti svobode od Bleda proti Bohinju. Med vožnjo se je na tovornjaku nenadoma odprla desna stranica, tako da so štirje kosi dimnih tuljav, ki so bili naloženi na tovornjaku, padli na pločnik. Ena tuljava je zadela Franca Torkarja (roj. 1916) z Bleda in mu zlomila roko. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico.
Padel s kolesom
V	četrtek, 28. junija, ob 20. uri je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku na Ljubljanski cesti na Bledu padel s kolesom s pomožnim motorjem Jože Vilo-ševič (roj. 1944) z Jesenic. V nesreči je bil voznik lažje ranjen.	L. M.
Zahvala
Ob prerani tragični izgubi našega ljubljenega sina, brata,vnuka
in nečaka
Pavla Korenčana
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam Tekstilindus Kranj, Iskra Kranj in Triglav konfekcija Kranj, mladinskemu aktivu in TVD Partizan iz Naklega za podarjene vence. Posebna zahvala družini Jenko in Sajovic, moškemu pevskemu zboru iz Naklega, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku.
Hvala vsem za izrečena sožalja.
Žalujoči: neutolažljiva ata in mami, sestri Marinka in Anica ter ostalo sorodstvo
Naklo, 29. 6. 1973.
Obletnica
Ne moremo verjeti kruti resnici, da je 1. julija mnogo prezgodaj ugasnilo življenje
mnogo
Srečka Logarja
Mineva leto dni, odkar si nas zapustil v najlepšem letnem času. V najlepših letih si nam tragično preminil. Poletje se je vrnilo, vse zeleni in cveti, a ljubi SREĆKO, tebe ni. Ko bi ravno mogel začeti lažje življenje, te je kruta, a tako težka, boleča usoda odtrgala od nas.
Žalujoči: mama, sin Primož, hčerka Meri, brat in sestri Golnik, 30. junija 1973
Poskus goljufije
Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodilo Tatjano Šlibar (roj. 1945) z Bleda na leto dni zapora, Stanislava Demšarja (roj. 1936) z Bleda pa na deset mesecev zapora. Obema pa je kazen odložilo za dobo dveh let, s pogojem, da se kazen ne bo izvršila, če ne bosta v tem času storila novega kaznivega dejanja.
Obtožnica ju je bremenila kaznivega dejanja poskusa goljufije ( po 1. odstavku 258. člena v zvezi s členom 16 KZ). Šlibarjeva je namreč doživela prometno nezgodo, ko je zaradi prehitre vožnje na cesti Jereka—Stara Fužina zapeljala s ceste in poškodovala svoj avtomobil. Ker pa avtomobila ni imela kasko zavarovanega, bi morala seveda popravilo plačati sama. Zato je zaprosila svojega znanca Stanislava Demšarja, naj bi na zavarovalnici Sava oba prijavila lažno prometno nesrečo, ki naj bi jo zakrivil Demšar, tako da bi bila škoda na avtomobilu Šlibarjeve povrnjena iz obveznega zavarovanja Stanislava Demšarja. Demšar je res na prošnjo Šlibarjeve izpolnil obrazec za prijavo škode. Vendar zavarovalnica denarja ni izplačala, ker so dejanje prej odkrili.
Obtožena Šlibarjeva se je na obravnavi zagovarjala, da njeno ravnanje še ni kaznivo, ker ni poslala zavarovalnici odškodninskega zahtevka, kar je sicer osnova za izplačilo škode. Zavarovalnici je poslala le dva predračuna o škodi, ki ju je napravilo podjetje Avtoservis iz Ljubljane.
Sodišče je ocenilo, da so prijava škode, cenitev vozila bili sestavni del pripravljenega načrta, kako ogoljufati zavarovalnico in je zato štelo dejanja, ki sta jih zagrešila Šlibarjeva in Demšar za izvršitvena. Šlibarjeva se je sicer zagovarjala, da je potem, ko je bila prijava izpolnjena, odstopila od svojega namena, da bi od zavarovalnice zahtevala povračilo škode, ker se ji je zdelo, da se zadeva ne bo posrečila. Kljub temu sodišče ni štelo, da je Šlibarjeva prostovoljno odstopila od zahtevka in je dejanje ocenilo kot kaznivo dejanje poskusa goljufije. Taka dejanja so po mnenju sodišča vse preveč pogosta in družbeno nevarna. Za oba obtoženca pa se je sodišče odločilo za pogojni kazni, razen tega pa je senat izrekel še denarno kazen: Šlibarjevi 4000 din in Demšarju 3000 din. Sodba še ni pravnomočna.	L. M.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1973/74
v Centre za izredni študij na:
višji tehniški šoli Maribor
(oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil)
ekonomski fakulteti Ljubljana
(poslovni oddelek) Prijavi je treba priložiti rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, izjavo o plačevanju šolnine, 2 fotografiji in življenjepis.
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973.
v oddelke za odrasle na:
dvoletni administrativni šoli
upravno-administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik)
tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodskih šolah (elektro, kovinska, gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973.
v osnovno šolo za odrasle:
Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi in akontacijo na šolnino 400 din.
Prijave sprejemamo do 20. avgusta 1973.
v tečaje
začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika
tečaje slovenskega jezika za tujce
specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce
tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli)
tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnike tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja.
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973.
Prijavite se lahko na Delavski univerzi vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure, vsako sredo od 14. do 18. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na tel. št. 21243. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vseh predmetov osnovne šole in šol druge stopnje.
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973.
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
alpina
Od 16. junija dalje
veliko sezonsko znižanje cen obutvi
od 10 do 707.
Tinetu Misjaku
V ponedeljek, 25. junija, smo se nO ljubljanskih Žalah poslovili od črko-stav ca-meter j a Tineta Misjaka. Hudo nam je in pretreseni smo bi'1 ob novici, da si nas zapustil, da si zapustil ženo z dvema otrokoma> starše, sestro in brata. Hudo namje bilo, ker si bil mlad.
Zadovoljni smo bili s tvojih delom pri oblikovanju časopisi Malokateri bralec ve, kako nastaja časopis. Pozna, na primer, novinarje, urednike — seveda le po podpis1'1 — ne ve pa za nešteto sodelavcev, od katerih je še kako odvisno, kakšen bo časopis, bo sploh izšel; Eden izmed teh sodelavcev si tudi ti.
Dober grafičar si bil in dober p?1' jatelj. In ker si imel ti lastnosti, si bi} priljubljen med sodelavci. Nikoli nV. si odrekel pomoči, četudi se je tvoj delavnik že končal. Zavedal si se: da tu niso pomembne ure, ampafl delo. Zaradi tega smo te cenili in spoštovali. odg. urednik A. V-
Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem prireja
sedmo razsta vo cvetja
od 29. junija do 4. julija 1973 v osnovni šoli Cerklje. Kot prejšnja leta bodo tudi letos razstavljali lončnice in rezan° cvetje domačini in več vrtnarskih podjetij, za popestritev pa bo obširna lovska razstava in razstava gobelinov. Društvo bo poskrbelo, da bodo ljubitelji cvetja lahko videli najlepše dosežke s tega področja, dobili nove ideje in izpopolnili svojo zbirko okrasnih rastlin. Komur bo sreča naklonjena, bo dobil lepo lončnico že pri žrebanju srečk.
Rejci perutnine!
Zaradi preurejanja vzrejali§Ča za perutnino bo v dneh od srede, 27. junija, do vključno 30. junija v valilnici v Naklem razprodaja eno leto starih k°" koši, obenem pa lahko kupite tudi 2—3 mesece stare jarčke-Delovni čas je vsak dan do l4, ure, ob sredah pa do 18. ure.
Kmetijska zadrug® Naklo
s sodisca
V petek, 22. junija 1973 je odg1^, doma KEPIC JANEZ. Star je ^'a Zadnjikrat se je oglasil po telei ^ 23. junija ob 13. uri na telefo"^. številko 23-921. Klical je z ne»« šte ali iz nekega lokala na i^rtJ jj* tolminskem področju. 24. J^Lj v 1973. pa je oddal pismo na p®® Tolminu. Od takrat je za nj^ gubljena vsaka sled.
Oblečen je bil v svetlo rjave o 9 letne hlače, sivo karirasto sraJI jji seboj je vzel temno rjavo joP1 vetrovko, druge opreme ni ime stj a'1
Kdor ga je videl ali na P°š* d«' morebiti lastnik telefona, od gpf je telefoniral 23. 6. 1973, naj roči staršem na naslov: Kepic . .^j; Kidričeva 32, 64000 Kranj ^t*)1 bližji postaji milice oziroma P milice Kranj.
Drevi ob pol devetih se bodo kranjski vaterpolisti prvič predstavili v tekmovanju v II. zvezni vaterpolski ligi. Med dvanajsterico bo tudi
današnji sobesednik 28-letni inženir arhitekture Franci Nadižar, kl je zaposlen v Arhitekt biroju Kranj, podružnici SGP Tržič.
Pred desetimi leti ste se zapisali vaterpolu. Prej ste tekmovali v Plavanju. Katere so bile vaše discipline?
»V letu 1963 sem se začel aktivno ukvarjati z vaterpolom, Prej pa sem pri Triglavu plaval 100 m kravi in v vseh štafetah, »aterpolo mi je že pred plavanjem prirasel k srcu, zato nisem Premišljeval, v kateri klub bi v poznejših letih pristopil.«
Pred tremi leti ste bili prvoligaš. Kje je vzrok, da je ekipa kranjskih vaterpolistov izpadla iz lige?
»Bili smo premalo izkušeni, menim pa, da smo kljub dobrim j^ram in nepoštenim sodnikom prikazali dober vaterpolo. Delno, da smo izpadli iz lige, je odnos jugoslovanskega vaterpola do slovenskega. Slabi sodniki ter delegati so opravili 8yoje. Mi smo se trudili, pokazali smo, da znamo igrati vaterpolo, toda zakulisni boj je bil pretežak.«
Kot bivši prvoligaši in kot kapetan moštva imate že nekaj skušenj. Kaj menite, kakšen bo start v letošnjo sezono?
»Čeprav smo pred tremi leti dokazali, da v Kranju raste ®ov rod vaterpolistov, sem pred drevišnjim startom optimist. Imamo 12 igralcev, ki se bodo enakovredno borili za prvo sedmerko. V tem je naša prednost in upam, da bomo to izko-ttstili.«
Kakšen je odnos trenerja do igralcev?
»Trener Didič je ,0. K.'. Menim pa, da je sposoben, ker drugače ga ne bi izbrali za trenerja mladinske državne repre-*entance. Pomanjkljivost pri njem je, da med igro večkrat •ozmerja' po nepotrebnem igralce, ki se trudijo in hočejo doseči tlf»to, kar zmorejo. Smo moštvo z dokaj poprečnim znanjem vaterpola in on nam v času tekme da čisto druge napotke kot Pred tekmo.«
Vsi vas štejejo med favorite za osvajanje prvega mesta. Kje boste nabrali odločilne točke?
»Res je. Vsi slovenski časniki pa tudi srbski in hrvatski Jam dajejo prednost. Toda težko bo. Odločila bo turneja od do 12. avgusta, ko bomo gostovali. S te turneje proti Kopru, "edinstvu, Solarisu, Rivieri, Borcu in Mladosti moramo po našem računu osvojiti vsaj 8 točk, in to bo dovolj, da osvojimo Prvo mesto.«
Vaše želje?
p »Kakor sem omenil, je naš cilj, da osvojimo prvo mesto, jotrudili se bomo, da ne bomo razočarali ljubiteljev kranjskega vaterpola in da bomo s svojo igro privabljali na letni D«zen čimveč gledalcev.«
. Torej drevi pričakujemo od kranjskih vaterpolistov dokaj dobro ter upamo, da bodo zaigrali res tako kot so napovedi in da ne °do po nepotrebnem izgubljali točk v gosteh.	D. Humer
^ Slovenska moška I A košarkarska liga
rtfglav : Jesenice 98:52 (43:25)
Komunalni servis Kranj
TOZD Komunala
Qbvpsx
Hortt® an*° uporabnike naših °<WoV- da bomo začeli JuliJa
fazšijf" smeti in odpadke na v Hasiij1?? območju, in sicer aslednjih dneh v tednu:
HuaDknp0nTedelJek in četrtek: — Kokrica — Mlaka
^oh^ek in petek:
— Pivka — Naklo
V prvem jesenskem kolu v soboto bodo Jeseničani gostili Novoteks, Triglav pa mora na pot v Ilirsko Bistrico, kjer se bo pomeril z Lesonitom.	-dh
Občni zbor plavalne sekcije PK Triglav
Na svojem občnem zboru so športni delavci in plavalci Triglava pregledali opravljeno delo in si začrtali nove načrte in cilje.
Na zboru, ki mu je prisostvoval tudi delegat PZS, Gorjanc, so se plavalci in delavci kluba prisrčno poslovili s plavalci, ki letošnje leto zapuščajo tekmovalne bazene. To so: Vera Draksler, Breda Šarabon, Barbara Skubic, Andrej Slavec in Lidija Švarc. Lidiji Švarc in Andreju Slavcu so plavalci poklonili v spomin in zahvalo posebna darila, posebna darila pa jima je prispevalo tudi podjetje ISKRA, ki je s tem pokazalo, da zna ceniti trud in dosežke naših vrhunskih športnikov. Istočasno sta bila Brane Milovanovič in Lidija Švarc proglašena tudi za najboljša plavalca leta 1972, Lidija Švarc pa tudi za najboljšo plavalko Triglava vseh časov. Za skoraj desetletno delo pri klubu so se plavalci primerno zahvalili dosedanjemu predsedniku Igorju Slavcu. V novem mandatnem obdobju bo novi izvršni odbor sekcije vodil prof. Borut Šali.
I. S.
Pred težkim izpitom
Drevi se bo kranjski vaterpolski drugoligaš Triglav prvič predstavil ljubiteljem vaterpola. Igralci od leve proti desni, stojijo: Nadižar, Z. Malavašič, M. Malavašič, Švarc, T. Balderman, F. Rebolj, Svegelj, Velikanje, Vidic, M. Planinšek, trener Didič; čepijo: Stariha, Hribar, Čermelj, Čalič in Kuhar — na posnetku manjkajo Kodek, Mohorič ter B. Balderman — obetajo, da se bodo letos spet borili, da po treh letih dobijo prvoligaški status. — Foto: S. Hain
TRIM bo še počakal
Občinski sindikalni svet Tržič že doslej ni odrekal pomoči množičnim športom — Predsedstvo sindikata sprejelo zahtevo oziroma predlog občinske zveze za telesno kulturo Tržič — Je trim steza v Tržiču potrebna ali ne?
V torek popoldne sta se v Tržiču sestala predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in upravni odbor občinske zveze za telesno kulturo Tržič. Vzrok za skupno srečanje je bil sklep občinskega sindikalnega sveta, da z lanskimi nepotrošenimi sredstvi nosi glavno breme gradnje trim steze v Tržiču, in precej energična reakcija upravnega odbora občinske zveze za telesno kulturo, ki je od sindikata »zahteval« (verjetno ni ravnal najbolj taktno), naj da ta denar za druge športe, predvsem za ureditev drsališča za Virjem. Upravni odbor zveze je predlog utemeljil z dejstvom, da zanimanje za drsanje narašča (lani so v Mercatorjevi blagovnici prodali kar 200 parov drsalk), trim steza pa ni najbolj potrebna, saj daje naravno okolje Trži-čanom dovolj možnosti za rekreacijo.
Občinska zveza za telesno kulturo se znajde vsako leto pri razdeljevanju denarja v nezavidljivem položaju. Potrebe so velike, razprave, koliko komu, burne in kdaj tudi ostre. Športov, ki se potegujejo za ta sredstva, ni malo, proračun občinske zveze pa se letos ni veliko povečal. Tržiški športniki imajo precejšnje težave tudi z vzdrževanjem objektov. Primeri, dom TVD, hokejsko igrišče in drsališče, nogometno igri-
šče, so nazorni. Zaradi stalne dirke za denarjem in prosjačenja so postali odgovorni bolj finančniki kot pa športni delavci v pravem pomenu besede. Mnogih se že loteva malo-dušje ali pa zahtevajo za vsako opravljeno delo honorar. Na torkovem sestanku smo tudi slišali, da se dogovor o prednostnih športih ne uresničuje najbolje. Težnje, da želi vsak imeti vse, so žive, ne glede na sredstva in izkušnje. Nekatere panoge, na primer košarka, so po letu ali dveh izumrle. Za smotrnost potrošenega denarja ni vprašal nihče.
Po drugi strani pa tudi tržiški sindikat ni bil nikoli gluh za pomoč športu, predvsem kegljanju, smučanju, hokeju, rokometu, streljanju, šahu in sankanju. V večini teh panog je začel organizirati sindikalna tekmovanja, ki bodo jeseni in drugo leto še množičnejša. Za tehnično izvedbo teh tekmovanj bo še bolj zainteresiral organizacije in društva, ki so za to usposobljena in imajo strokovne ljudi. Tudi gradnja trim steze bi še bolj popularizirala množično rekreacijo in šport. Da naravno okolje, ki ga Tržič ima, ni dovolj za rekreacijo, dokazujejo steze po Sloveniji in na Gorenjskem, kjer naravni pogoji in okolje nista nič drugačna kot v Tržiču. Tudi trditev članov upravnega odbora občinske zve-
ze za telesno kulturo, da zanimanja za trim ne bo (lani so izdali v Tržiču malo trim kartončkov), za člane sindikalnega predsedstva ni bila najbolj sprejemljiva.
Na torkovem sestanku so se dogovorili, da bo sindikalni svet zaradi denarne stiske in zanimanja za drsanje in hokej pomagal pri popravilu drsališča z denarjem do višine 7500-dinarjev. Eden od zaključkov je tudi bil, da bodo morali biti takšni razgovori, kot je bil torkov, pogostejši. Tržiška trim steza pa bo tako počakala do prihodnjega leta.
J. Košnjek
Drevi start
S tekmo Triglav : Koper se bodo nocoj vaterpolisti II. zveznega ligaša Triglava prvi predstavili domačemu občinstvu. Vse od 30. junija pa do 22. julija bomo na kranjskem letnem bazenu ob pol devetih zvečer gledali zanimive tekme.
Novost letošnjega prvenstva na kranjskem bazenu je, da lahko vsi člani športnega društva Triglav I. moštva obiskujejo pod vodstvom trenerjev tekme zastonj. Vstopnina pri letošnjih obračunih je minimalna, saj bodo odrasli plačali za tekmo 5 dinarjev, študentje in vojaki po 3 dinarje, medtem ko imajo mladinci izpod 16 let brezplačen vstop.
Razpored tekem v Kranju: 30. junij: Triglav : Koper, 3. julij: Triglav : Jedinstvo (Zadar), 4. julij: Triglav : Solaris (Šibenik), 6. julij: Triglav : Riviera (Djenovići), 7. julij: Triglav : Borac (Kotor), 8. julij: Triglav : Mladost (Bijela), 21. julij: Triglav : Sen-ta, 22. julij: Triglav : Spartak (Subotica).	-dh
Svet osnovne šole LUCIJAN SELJAK KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nedoločen Čas:
tajnice
upravno administrativna šola
3 vzgojiteljic
v VV oddelkih v Besnici, Mavčičah in Orehku
2 snažilk
na centralni šoli in podružnični šoli v Žabnici
učitelja
razrednega pouka
na podružnični šoli Mavčiče. Nastop slu/l>e 1. septembra 1973.
Košarkarji Triglava, ki so dve koli pred koncem spomladanskega dela prvenstva doma izgubili z Vrhniko, so se v nadaljevanju spet popravili, saj so na gostovanju v Litiji in v zadnjem kolu na domačem igrišču visoko premagali oba nasprotnika. Na nušem posnetku je lep koš, ki ga je dosegel visoki Skubic. — Foto: D. Humer
Pogovor tedna
Franci Nadižar:
Smo optimisti
cev Stanka Mlakarja, gledal-n*)in d s°dnika P. Kavčič (Ljublja-^Trtai ezovar (Zagorje). DefcJ!, V: Košir 15, Mavrič 10, Skubjan 2, Torkar 20, Kalan 21, ®Wf68' Klavora 5, Poljšak 10,
Jett5'.Slokan2.
V.'Jce: Lozar 3, Dragojevič 10, j^iČ8 ' Vauh"ik 9, Šmid 8, Vu-
J^ogk^^jem spomladanskem kolu Jijje so k ^ republiške košarkarske Jjiju ? .Kranjčani v gorenjskem der-iglav a • to odpravili Jeseničane, b^o S0 s hitro igro skozi vso HaZen "Jodobra napolnili koš gostov, ^nih nJiMag°jeviCa se je pri Jeseni-Jih "ailkoval še Pirih, pri domačijah t>s? odlično zaigrali Košir, » .ljšak in Torkar. MaribVlCa:
;rhnikr	H 10 1 926:795 20
/igia;	11 9 2 918:753 18
N°VotII	11 9 2 926:782 18
Ks 11 8 3 944:832 16
Radenska	11	6	5 877:895	12
Trnovo	11	6	5 804:832	12
Branik	11	5	6 810:833	10
Fructal	U	4	7 840:855	8
Marles	11	4	7 813:853	8
Litija	11	3	8 834:920	6
Lesonit	11	2	9 746:907	4
Jesenice	11	0	11 739:899	0
JK m^ i-m ■<«»>
Sobota — 30. junija 1973
Domiselno prepleskanc fasade hiš na Mestnem trgu in nove stilne luči, naslednice neprijaznega neona, so staremu jedru Loke vtisnile priokus srednjeveške romantike. Človek kar pozabi, da se pod pravkar nanesenim asfaltnim plaščem skriva mreža najmodernejših vodovodnih in kanalizacijskih cevi ter električnih kablov, (-ig) — Foto: A. U.
Takole pa je iz ptičje perspektive videti nov loški »amfiteater« sredi grajskega vrta, kjer bo drevi osrednja proslava ob častitljivem jubileju komune, (-ig) — Foto: A. U.
Mlaj na sliki je dolg nič več in nič manj kot 50 metrov. Zdaj stoji v bregu nad ploščadjo pred stavbo občinske skupščine Škofja Loka in neprestano priklepa nase občudujoče poglede mimoidočih. V crngrobski gmajni posekana debla treh smrek so oklestili, skupaj speli in v tla posadili spretni starološki fantje. Pripravljanje mlajev, zlasti takšnegale rekorderja, ni niti približno enostavna zadeva, zato mora biti tudi končni zapitek, ki po tradiciji pripada »konstruktorjem«, rekorden. — Foto: I. G.
Ravno pravi čas je podjetje Transturist na avtobusni postaji odprlo popolnoma prenovljeno restavracijo in kavarno. Žejnih gostov namreč v teh dneh v Škofji Loki ne bo manjkalo, (-ig) — Foto: A. U.
Sedmih dni skomin
Malo nenavaden naslov, kajne? No, nemara je res nenavaden, vendar bi za celovito oznako kulturno-umetniških in zabavnih prireditev, ki jih bodo prihodnji teden, ko mesto pod Lubnikom slavi tisoč-letnico obstoja loškega ozemlja, imeli priložnost spremljati Skofjeločani, težko našli u-"streznejšega. Spored prazničnih dni je namreč tako pester, da lahko v njem sleherni prebivalec častitljivega kraja najde kaj primernega zase. Dasi smo bežen pregled repertoarja objavili že v prejšnji številki Glasa, ne bo napak, če vas znova opozorimo na nekatere »ocvirke« — in zraven dodamo še par mikavnih, skomine dramečih podrobnosti.
Ljubitelji resne glasbe bodo prišli na svoj račun v torek, 3. julija, zvečer, ko naj bi vrt starega gradu »zavzeli« orkester, plesna skupina in solisti Doma JLA Ljubljana, ter dva dni kasneje (5. julija), ko sta za 20. uro v kapeli muzeja napovedana večer opernih arij (gostujejo člani ljubljanske Opere) in koncert domačih virtuozov klavirja Marije Kocijančič, Jasne Kalan in Toneta
Potočnika.
i
Kar zadeva druge dogodke, najbrž veste, da bodo danes ob 11. uri v poročni sobi skupščinske stavbe delegati iz Smederevske Palanke in zastopniki Škofje Loke slovesno podpisali listino o pobratenju obeh občin. Smede-revska Palanka je poleg italijanske Medicine in koroških Sel že tretja komuna, s katero Ločani navezujejo prijateljske stike in z uradnim dokumentom potrjujejo živahno medsebojno sodelovanje.
Pridobitvi izrazito praktičnega, trajnega pomena sta montaža modernih telegrafskih in telefonskih naprav, ki jih bodo spustili v pogon danes, 30. VI. opoldne, in ki obetajo močno posodobiti obstoječo komunikacijsko mrežo, ter docela prenovljen, v svež asfaltni plašč odet, pre-pleskan in s stilnimi svetilkami okrašen Mestni trg, čigar videz zbuja neprikrito občudovanje tujcev. Čezenj bo zvečer tekla pravcata reka ljudi in vozil, namenjenih na odprto gledališče sredi grajskega skansena, prizorišča osrednje proslave leta. V predstavi »Loka skozi stoletja« nastopajo člani okoliških dramskih družin. Več mesecev marljive vadbe pod vodstvom režiserja Jožeta Voznyja je vloženih vanjo, zato ni bojazni, da bi ne zadovoljila tisočglave množice radovednežev. Uvodoma je predviden tudi pozdravni govor pokrovitelja tisočletnice, predsednika IS SRS inž. Andreja Marinca.
Seveda so jutri ter v ponedeljek in torek v načrtu še razne obrobne, a nič manj privlačne posebnosti, ki pomagajo dvigati praznično temperaturo. Včeraj popoldne (petek), denimo, je druščina staroloških fantov v strmino nad ploščadjo občinskega poslopja vsadila orjaški, 50 metrov visok mlaj, kakršnega zlepa ne vidite več. Dviganje lesenega orjaka je bil izjemno težaven po-
sel, ki pa so ga spretni »Prfarci« mojstrsko opravili.
, Nekatere bo morda pritegnila razstava v galeriji na gradu. Odpreti jo nameravajo danes ob 18.30. Gre za strnjen prikaz dela muzealcev, katerih prizadevanje je sprva skromne zbirke predmetov, nemih prič civilizacije minulih dob, spremenilo v enega najbogatejših pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Ce k zgoraj nanizanemu prištejemo tudi Izseljenski piknik, vrhunski »show« prvega julijskega tedna — zaradi pomanjkanja prostora mu ne moremo posvetiti večjega števila vrstic — in začetek tradicionalne Groharjeve slikarske kolonije, ki iz poletja v poletje privabi v Škofjo Loko kopico domačih in tujih likovnikov, smo seznam v glavnem izčrpali. Seznam sedmih dni sko-minov, kajpak. Prepričani smo, da mu ne bo nihče očital ozkosti ali monotonosti. j Krek _I. Guzelj j
Kot je najbrž splošno znano, tiči v častitljivem grbu Škofje Loke tudi glava zamorca. Še danes se ne ve čisto natančno, kako in kdaj je zašla tjakaj. A tam je in Ločani so jo seveda vnesli v zaščitni znak, ki krasi knjige, brošure, prospekte in pisemske ovojnice, natisnjene ob tisočlet-nici ozemlja. Osnutek je izdelal likovnik Franc Ber-čič. Toda pri vodstvu praznovanja obraz črnca ni zapustil najboljšega vtisa. Odgovorni možje so menili« da je malce prerobat, premalo vabljiv in preveč dosledno zvest starim originalom. Ročno so ga popravili, vendar nova podoba spet ni ustrezala estetskemu okusu razsodnikov; krona vrh nje je bila namreč bolj podobna rogovom kakor pa simbolu vladarstva. Poklicali so Berčiča, ki je nesrečnega zamorca nekako spravil v red. Toda kaj ko tokrat ni ugajal grafikom iz žirovske Etikete! S privoljenjem komisije za propagando naj bi mu sami primerno spremenili obličje.
No, in potem sta prišli v javnost prvi dve seriji kuvert. Z njih je v naslovljen-ce zrl čudovito zal in privlačen fantič, natančna kopija lepotca, ki diči škrni-clje s kavo veletrgovine Loka. Poznavalci razmer so kajpak zagnali vik in krik. Na naslednjo pošiljko je nato Etiketa pritisnila popravljeno varianto emblema. Itd., itd. Zdaj krožijo po svetu trije različni profili loškega črnca. Vabila k osrednji proslavi, denimo, znova prinašajo veletrgo-vininega reklamnega pu-bertetnika. Ampak nič hudega. Dokler bodo nos, ustnice in brada ubogega tem-nopolteža predstavljali edino težavo, ki tare odbor za svečanosti, smo lahko več kakor zadovoljni. (-ig)
SEZONSKO ZNIZANJE OBUTVI v vseh poslovalnicah	od 25.6.
Osebno ga najbrž pozna malo Ločanov — le tisti, ki so z nJ' odraščali in s katerimi je tudi je vzdrževal stalne stike. Vendar r dr. Blaznikove relativne »anonim'L sti« ni kriva odmaknjenost od SkoO Loke, temveč bolj skromnost. ztl- i čilna za večino velikih znanstv^ kov. Današnji gost naše rubrike i namreč v imeniku slavnih škofje' ških rojakov ostal zapisan kot ed.l najzaslužnejših mož — če upor& mo že malo obrabljen, a vseeno j volj zgovoren izrazni kliše. Po zasy gi vitalnega sedemdesetletnika (^ slovesnostjo ob zgodovinarje^ rojstnem dnevu, ki ga je prazno minuli četrtek, so mu hvaležni ob ; dovalci podelili diplomo častn j* občana mesta in hkrati izročili 1> no ter odlikovanje predsednika publike Josipa Broza-Tita) je neL,|j| nja posest freisinških škofov naj J celovito in natančno preučen . J Slovenije, saj nedavno izdana.knJ .j »Škofj a Loka in loško gospoj* 0 (973—1803)« predstavlja sinjoj, skoraj pol stoletja trajajočega »t j a in raziskav.	f0■
Jubilant dr. Pavle Blazni«? ^ jen 28. junija 1903 v Blaževi u1 ^ bivši ravnatelj gimnazije v CelJ \t posebni kulturni poslanec s SFRJ v Avstriji, zdaj znanst* svetnik SAZU, je na novinarski ferenci, posvečeni izidu treh novih publikacij, navzočim časnikarjem P°veref da zbiranje podatkov o preteklosti komune ni bila niti približno preprosta Posamezna poglavja knjige, ki poleg 564 strani besedila vsebuje tud1 fotografij, risb in slik ter 10 zemljevidov, in v kateri so nanizani P°Pp seznami škofov, oskrbnikov, mestnih sodnikov in kaščarjev, pravzapra^v,' vzemajo ugotovitve iz neštetih posamičnih prispevkov, razprav in	;
zlasti iz Kolonizacije Selške doline, objavljene leta 1928, Kolonizacije F*oiJ t ske doline (1938) in Kolonizacije Sorškega polja. Trditev, da je nastaja^ v desetletij, torej nikakor ni netočna.	. pl
»Viri, skozi katere sem se moral ,pregristi\ žal niso zbran w enem samem kraju, kar mi je povzročalo precej dodatnih, čisto J' ničnih težav. Predvsem naj omenim akte in urbarje, ki jih je propadom rešil Franc Kos, nestor slovenskih zgodovinarjev } letja, doma iz Zminca. Po ukinitvi freisinške oblasti so neuki 'J J vanje zavijali klobase. Kos je seveda brž uvidel, da gre za drago°e -jf neprecenljive historične vrednosti. Pokupil je več kilogramov P "pO jev, ki so shranjeni v arhivu SRS. Ob tem bi pristavil, da me je f ^jjo-opomba v Kosovih zapiskih, kjer avtor pravi, kako' ... dobro jjI* če bi se našli razumniki, ki bi stvar sistematično obdelali,' spodo k odkrivanju nastanka in razvoja loškega ozemlja.«
Dr. Blaznik je nadalje nekajkrat zapored potoval v Munchen. Leta ' denimo, je — zahvaljujoč posredovanju takratnega župana Sveta Kongi*" bival v prestolnici Bavarske šest mesecev. Uslužbenci Nadškofijskega. njega in Okrožnega arhiva so začudeno opazovali tujca, ki je dan za 12 ur skupaj, listal in prekladal zajetne mape, polne gradiva iz V njih je našel nešteto zanimivosti o Škofji Loki. Da niso obtičale z. v prahu pozabe, je izključno Blaznikovo »maslo«. Zato morebitni kritiki »Loškemu gospostvu« ne bodo mogli očitati nobene pomanjku^lF kajti delo prinaša metodološko brezhibno in snovno neovrgljiy° zaključene politično-gospodarske regije, ki pravkar slavi tisočletnico 3 obstoja.	> iGuze,J