DO ZADNJEGA UTRIPA V SLUŽBI DOMOVINE V petek zvečer smo nenadoma onemeli, presunjeni od žalostne radijske vesti, da je okoli 18. ure popoldne umrl v Parizu predsednik Zvezne Ijud. skupščine tovariš Moša Pijade. Okoli 13. ure popoldne je prispel s posebnim francoskim letalom iz Londona, kjer se je mudil na čelu jugoslovanske parlamentarne delegac'*", v Pariz. Svoji soprogi je ic pred tem potožil, da je utrujen, vendar je še vseskozi opravljal svoje državniško delo. Ko so šli •stali člani delegacije ogledovat Pariz, se je Moša umaknil v svojo sobo. Okoli pol šeste ure je dobil prvi srčni napad. Jugoslovanski veleposlanik v Franciji dr. Aleš Bebler je takoj poklical zdravnika, vendar je veliki revolucionar Moša, še preden je zdravnik prišel, ob 18. uri izdihnil, zadet od srčne kapi. Naš veleposlanik in soproga tovariša Pijada sta bila vseskozi pri njem Vest o smrti Moše Pijada «e je hitro razširila v jugoslovanski koloniji po Parizu in dru- god. Komaj pol ure kasneje so se zbrali pred rezidenco Jugoslovan, veleposlaništva mnogi člani poslaništva, parlamentarne delegacije in drugi. Po izjavah obeh pariških kardiologov je nastala nagla smrt Moše Pijada predvsem zaradi izrednega telesnega napora v zadnjih mesecih. Zdravniki mu niso mogli zaradi naglega napada nuditi pomoči in je nesreča nastopila v nekaj minutah. Posmrtne ostanke pokojnika so s posebnim jugoslovanskim letalom prepeljali v Beograd. GORENUSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 22 — CENA DIN KRANJ, 18. MARCA 1957 VELIKI REVOLUCIONAR MOŠA PIJADE UMRL S smrtjo predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada so jugoslovanski narodi izgubili enega največjih sinov, neustrašenega borca, revolucionarja, komunista, državnika, politika, človeka, ki smo mu vedno tako radi prisluhnili. Pokojni Moša Pijade je bil rojen 4. januarja 1890. leta v Beogradu. Sedem in trideset let je bil član Komunistične partije Jugoslavije. Njegovo življenje je bilo vseskozi najtesneje povezano z bojem naše Komunistične partije in vseh delovnih množic za socialno in narodno osvoboditev. V svoji mladosti je študiral slikarstvo v Beogradu, Munchenu in Parizu. Ze leta 1910 se je začel ukvarjati z novinarstvom. Kmalu po prvi svetovni vojni leta 1919 je začel v Beogradu izdajati dnevnik „Slobodna reč", ki je bil poleg komunističnega tiska najnaprednejše glasilo v stari Jugoslaviji. Leto dni kasneje je sodeloval v centralnem partijskem glasilu „Radničke novine", leta 1920 pa je postal tudi sekretar partijske organizacije „Dunav" v Beogradu. Po aretaciji izvršnega odbora Komunistične partije Jugoslavije leta 1921 jc pokojni Moša prišel v izvršni odbor KPJ. Leto dni kasneje je zastopal KPJ na II. konferenci balkanske komunistične federacije v Sofiji. Leta 1921 je morala Partija preiti v ilegalo. Pri tem je vztrajno izpopolnjevala ilegalne, pa tudi legalne oblike dela. Tako je bila leta 1923 osnovana Delavska Partija Jugoslavije, v kateri je bil Moša Pijade najaktivnejši organizator. Urejeval je tudi časopis „Radnik", kasneje pa „Okovani radnik". Ko je bil ta časopis, in tudi Neodvisna delavska partija, prepovedan, mu jc bila zaupana organizacija ilegalnega tiska v Beogradu. V tej tiskarni so tiskali tudi „Komunista" kot ilegalno glasilo KPJ. Ko je policija v februarju 1925 to tiskarno izsledila, so pokojnega Mošo Pijado aretirali in obsodili na 12 let težke ječe. Večidel teh 12 let je Moša Pijade prebil v kaznilnici v Sremski Mitrovici, leta 1934 pa so ga s skupino komunistov obsodili še na dve leti težke ječe zaradi politične dejavnosti in nenehnih bojev, ki so jih vodili komunisti v kaznilnicah. Centralni komite Partije je imenoval Mošo za svojega zastopnika v kaznilnici. Tu je predaval v mnogih tečajih in poučeval mlajše tovariše, kako je treba delati za Partijo, jim pomagal in jih seznanjal z marksizmom in leniniz-mom. V ječi je Moša Pijade prevedel tudi največje delo marksizma „Kapital". Raze« tega je prevedel tudi druga važna dela znanstvenega marksizma »Komunistični manifest", „Bedo filozofije" in uvod v delo „Kritika politične ekonomije". Leta 1939 je Moša Pijade po štirinajstih letih zapora in trpljenja prišel v Beograd in začel spet aktivno delati v Partiji. 2e januarja 1940 ga je policija ponovno aretirala. Odgnali so ga v koncentracijsko taborišče v Bilećo, kjer je bil do aprila 1940. V februarju naslednjega leta so ga znova aretirali in izpustili šele dva dni pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Na V. državni konferenci je bil Moša Pijade izvoljen za člana Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Po vdoru okupatorja v Jugoslavijo je bil pokojni Moša organizator vstaje v črni gori in je sodeloval v julijskem uporu. Pozneje je prešel v Vrhovni štab. Izredna njegova zasluga je tudi pri ustanavljanju ljudskih odborov in organiziranju zaledja. Aktivno je sodeloval pri ustvarjanju AVNOJ in je bil na II. zasedanju v Jajcu izvoljen za podpredsednika tega prvega predstavniškega telesa nove Jugoslavije. Avgusta 1944 je odšel v Moskvo, od koder seje vrnil'7. novembra istega leta. Od tedaj dalje je delal v zakonodajstvu. V ustavodajni skupščini je bil predsednik ustavodajnega odbora, za ,tcm predsednik zakonodajnega odbora Ljudske skupščine Srbije in podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Jugoslavije. Kot član jugoslovanske delegacije je 1946. leta sodeloval na mirovni konferenci v Parizu. Zlasti velike pa so njegove zasluge pri izgradnji ustavnega in pravnega sistema FLRJ. Na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije leta 1948 je bil tov. Moša Pijade izvoljen za člana Politbiroja CK KPJ. Razen državnih funkcij in funkcij, ki jih je opravljal v političnih in družbenih organizacijah, je bil pokojni Pijade tudi vodja jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je leta 1951 obiskala Veliko Britanijo in Francijo. Leto dni kasneje je vodil parlamentarno delegacijo v Grčijo, 1955. leta v Bolgarijo in leto dni kasneje še v Zahodno Nemčijo. Na VI. kongresu je bil ponovno izvoljen za člana Izvršnega komiteja CK ZKJ, za predsednika Zvezne ljudske skupščine pa je bil izvoljen 28. januarja 1954. Razen tega je bil član predsedstva Zveznega odbora SZDL, Centralnega odbora Zveze borcev, redni član Srbske aka- demije znanosti, Združenja novinarjev Jugoslavije, Združenja likovnih umetnikov. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo v korist vsega delovnega ljudstva, za svoje zasluge v narodnoosvobodilni borbi in za izredno veliko delo pri graditvi socialistične domovine, je dobil številna priznanja: Red narodnega heroja, Red junaka socialističnega dela, Red Bratstva in enotnosti, Partizansko zvezdo, odlikovanje „Zasluge za narod" in druga odlikovanja. S smrtjo tovariša Moše Pijada smo izgubili enega izmed največjih sinov naše socialistične domovine, delavski razred in delovno ljudstvo sta izgubila svojega prvoborca, doslednega revolucionarja, priljubljenega tovariša in voditelja — vzornega komunista. Njegova neustrašenost, vztrajnost, zavest, iniciativnost bodo svetal vzgled vsem današnjim in bodočim rodovom pri graditvi socializma. Slava tovarišu Moši Pij adu! IZVRŠNEMU KOMITEJU CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ BEOGRAD Potrti spričo nenadne smrti velikega sina jugoslovanskih narodov, tovariša Moše Pijada, Vam izražamo v imenu vseh gorenjskih komunistov in vsega gorenjskega prebivalstva globoko sožalje. Moša Pijade je bil za nas vedno človek — komunist, ki nas je s svojim zgledom plemenitil in navdihoval pri delu za dobrobit domovine in ljudstva, človek, ki se je sleherni trenutek ves razdajal za revolucionarne cilje delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. Njegovo delo vzbuja v nas neizmerno spoštovanje, saj je v najtežjih dneh pred vojno, med vojno in po njej, znal odločno, neomajno in prepričljivo razvijati in širiti ideje marksizma - leninizma ter se boriti za njihovo čistost. S svojim zgledom — z besedo in peresom — je ogromno pripomogel h graditvi novih, socialističnih odnosov med ljudmi. Njegov lik bo ostal vedno v nas kot svetal zgled požrtvovalnosti, doslednosti, borbenosti in humanosti. OKRAJNI KOMITE ZKS KRANJ 2 Glas Gorenjske Kranj, 18. marca 1057 i A Ves svetovni tisk je posvetil veliko pozornost nenadni smrti predsednika naše Zvezne skupščine Moše Pijada. Vsi pariški časniki objavljajo obširna poročila o njegovi smrti na prvih straneh. Tudi pariške izdaje ameriških časnikov objavljajo poročila o smrti tov. Pijada na prvih straneh in poudarjajo njegove zasluge za razvoj FLRJ. Zahodno nemški časniki so na prvih straneh objavili življenjepise Moše Pijada. Poljski časniki objavljajo slike in življenjepise Moše Pijada. Obširno poročajo o smrti tov. Moše Pijada tudi italijanski časniki. Večje svetovne agencije so objavile daljša poročila o smrti in življenjepisne podatke Mošo Pijada. O njegovi smrti so med drugimi poročale tudi radijske postaje VVashington, Moskva, London, Pariz, Budimpešta, Varšava, Dunaj, Berlin. Sožalno brzojavke so poslali naši skupščini predstavniki številnih tujih skupščin in vlad. A Kot poročajo iz Pariza, bo prispela v torek v Jugoslavijo na povabilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije posebna delegacija Komunistične partije Francije. Delegacija francoskih komunistov se bo mudila pri nas teden dni in vodila razgovore o sodelovanju med obema Partijama. A Pri letalski nesreči v Manchestru v Angliji je izgubilo življenje 5 članov posadko in 15 potnikov štirimotornega potniškega letala »Viscount«, ki je ob pristajanju strmoglavilo na zemljo. A Ciprska organizacija borcev za neodvisnost EOKA je spet predlagala prekinitev sovražnosti na otoku in miroljubno ureditev vprašanja neodvisnosti otoka. Kot pogoj za pogajanja stavijo ciprski nacionalisti izpustitev nadškofa Makariosa, ki so ga Angleži zaradi zvez s ciprskimi gverilci zaprli in internirali. A Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil, da so ameriške čete, ki se nahajajo na nemškem ozemlju, oborožene z atomskim orožjem: z atomskimi bombami, atomskimi topovskimi granatami In raketami. Pripomnil je, da bi to orožje uporabili samo po sklepu sveta Atlantskega pakta. Vodja zahodno-nemških socialnih demokratov Ollenhauer je izjavil novinarjem, da bo pojav atomskega orožja ▼ Zahodni Nemčiji še bolj otežkočil sporazume med Sovjetsko Zvezo in zahodnimi silami o bodočnosti in združitvi Nemčije. A V Beogradu so naši predstavniki podpisali trgovinski sporazum s Češkoslovaško, po katerem bomo letos izmenjali blaga v vrednosti 24 milijonov dolarjev. Iz CSR bomo uvažali stroje, vozila, kemijske in farmacevtske proizvode, surovine, polizdelke in ra"zno drugo blago, izvažali pa bomo tja večjidcl živila, surovine ln polizdelke. A Iz Manile poročajo, da se je letalo s filipinskim ministrskim predsednikom nekje izgubilo. Pristati bi namreč moralo že včeraj v zgodnjih jutranjih urah na letališču v Manili, toda tudi nekaj ur po napovedanem prihodu letala nI bilo. Ne vedo še, ali je moralo letalo prisilno pristati ali pa se je zrušilo. LJUDJE IN DOGODKI KRIZA V DEŽELI TISOČERIH OTOKOV Politične težave v Indoneziji so dosegle vrhunec z odstopom predsednika vlade dr. Alija Sa-stroamidjoja. Oblast je, prevzel predsednik republike Sukamo in uvedel obsedno stanje po vsej deželi. Začelo se je že lani decembra, ko se je vojaško poveljstvo na otoku Sumatri uprlo centralni vladi. Od tedaj se je uporniško gibanje razširilo tudi na druge otoke, razen na Javo, kjer je sedež vlade. Zdaj pa je tudi od tam slišati glasove o krajevnih uporih. V deželi 3000 otokov so prav zaradi razcepljenosti na tako številne in med seboj (gospodarsko in zgodovinsko različne) ločene deie zelo močne sredobež-ne sile. Te si prizadevajo razbiti sedanji togi centralistični sistem, ki ga je osrednja vlada v Džakarti podedovala še od holandske kolonialne vladavine. Gre predvsem za nasprotje med otokom Javo in ostalim otočjem. Privilegirani položaj Jave so nekateri začeli imenovati s posebnim imenom »javan-ski centralizem« ali kar skrajšano »javacentrizem«. Na Javi prebiva več ko dve tretjini vseh prebivalcev Indonezije, čeprav meri otok komaj desetino vse površine republike na največjem otočju sveta. Kljub tako veliki premoči v prebivalstvu pa daje otok le petino vseh izvoznih izdelkov, ki prinašajo devize. Ostali obmejni otoki pa so, čeprav redkeje naseljeni, zato dosti bogatejši. Sama Sumatra, kjer «e je začel sedanji upor, daje 70 % vseh izvoznih proizvodov, predvsem kavčuk in petrolej. Za težnjami po avtonomiji se torej marsikje skrivajo tudi lokalistične in partiku-laristične težnje posameznih krajevnih oblastnikov, ki bi si radi pridržali levji delež velikanskih dohodkov z gumijevih plantaž in naftonosnih polj. Nevzdržnost sedanjega pretiranega centralističnega sistema in delno upravičenost zahtev po avtonomiji je sprevidel sam predsednik republike Sukamo, danes bržkone najmočnejša in najvplivnejša politična osebnost v razdvojeni Indoneziji. V programu, ki ga je objavil indonezijskemu ljudstvu 21. februarja, je med drugim naznanil tudi decentralizacijo in avtonomijo v državni upravi. Upornikov to še ni zadovoljilo, čeprav so drugače vdani predsedniku republike, ampak •o Še dalje zahtevali odstop premierja Sastroamidjoja in to končno tudi dosegli. Drugo vprašanje pa, ki je izzvalo nezadovoljstvo, zlasti med verskimi strankami, je bil sklep predsednika Sukarna, da ustanovi Nacionalni svet, v katerem bi bili predstavniki vseh strank, vštevši tudi komuniste. Sukamo je tako hotel dati deželi tisto trdnost, ki jo Indonezija pogreša že vse od razglasitve neodvisnosti 1945. leta. 2e 11 let je indonezijska vlada na zelo negotovih tleh. V teh 11 letih se je na krmilu države izmenjalo nič manj ko 16 vlad — število, ki ga prekaša samo še francoski »rekord«! Tudi volitve lani niso prinesle zaželene trdnosti. V sedanjem parlamentu je med 260 poslanci 29 različnih strank ali povprečno po 9 poslancev v vsaki izmed njih. V vladni koaliciji pa je bilo dozdaj 9 različnih skupin. Posebno politično silo pomeni vojska, v kateri je zelo veliko Zahodu naklonjenih oficirjev. Zaradi nesporazuma z vojsko je moral dosedanji predsednik vlade Sastroamidjojo že enkrat odstopiti; vojska pa je tudi sedaj pobudnik upora proti vladi in ponekod tudi nasprotnik udeležbe komunistov v Nacional- nem svetu. Sukamo pa povsem upravičeno meni, da v vseljud-skem predstavništvu ni mogoče zanemariti Komunistične partije, za katero stoji 6 milijonov volivcev. Za protikomunistično gonjo in delno tudi za upori je čutiti tuji vpliv. Kolonialna dediščina in gospodarske težave so že same po sebi zelo veliko breme za mlado republiko; vse te tegobe pa še povečuje vmešavanje od zunaj in rovarjenje tujega kapitala znotraj dežele. Prav sedanje zasedanje pakta za jugovzhodno Azijo (SEATO) pod ameriškim pokroviteljstvom, je vnovič zbudilo zaskrbljenost v Džakarti. SEATO je že takoj po ustanovitvi kazal neverjetno zanimanje za republiko na tisočerih otokih; skušal je izkoristiti njene težave, da bi jo spravil v svoj pogubni objem. Toda Indonezija je vse doslej ostala zvesta tradiciji Bandunga —-nevključevanja v vojaške bloke in politiki miroljubnega sožitja. Upati je, da bo Sukarnu uspelo premostiti globoka nasprotja, ki razdirajo njegovo deželo, čeprav bo moral v ta namen zastaviti ves svoj ugled in vpliv. MARTIN TOMAŽ IC V*. GORENJSKA ŽALUJE IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJ8EK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 897 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TBKOCI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU •l-KB-l-Z-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV DELAVSKI SVET ŽELEZARNE JESENICE — V TRAJEN SPOMIN TOV. MOSI PIJADU Delavski svet Železarne Jesenice je na žalni komemoraciji za pokoj, predsednikom Zvezne ljudske skupščine, tov. Mošo Pijadom sklenil podeliti v spomin velikega pokojnika 5 milijonov din za zgraditev spomenika padlim za svobodo na Jesenicah. GORENJSKA METROPOLA V NEMI ŽALOSTI Kranj, 16. marca. — Občinski komite ZKS in Občinski odbor SZDL v Kranju sta v sporazumu 8 terenskimi organizacijami Zveze komunistov in Socialistične zveze sklenila, da bodo žalne svečanosti in komemoracije za umrlim predsednikom Zvezne ljudske skupščine Mošo Pijadom jutri po vseh terenih in tovarnah. Vse množične organizacije v občini pa bodo pripravile jutri — v ponedeljek — osrednjo žalno komemoracijo ob 16. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma. Občinski komite je tudi sklenil, da naj podjetja namesto vencev in delegacij prispevajo danskih urah. Žalne svečanosti določene zneske za dograditev Sindikalnega doma v Kranju, saj se bodo na ta način najprimerneje oddolžili spominu velikega pokojnika-revolucionarja. ZGORNJESAVSKA DOLINA ŽALUJE Kranjska gora, 16. marca. — Vsa zgornje-savsika dolina se je ob tragični novici, ki je prispela včeraj iz Pariza, zagrnila v žalost. Na vseh hišah so izobešene zastave na pol droga. Vse prireditve so bile brž odpovedane. Organizacije sklicujejo žalne seje. DPD Svoboda pa pripravlja komemoracijo za umrlim predsednikom Zvezne ljudske skupščine. -zk CRNE ZASTAVE V TRŽIČU Tržič, 17. marca. — Vest o smrti Moše Pijada je užalostila tudi tržiske Občane. V soboto j« bil Tržič v črnih zastavah. Ponekod so bile že žalne komemoracije. Nižja Gimnazija pa je posvetila eno šolsko uro spominu velikega pokojnika, — V podjetjih bodo žalne svečanosti jutri. Žalno sejo bo imel tudi ObK ZKS, ObO SZDL in Občinski ljudski odbor jutri v dopol- društvenih in družbenih organizacij v okoliških vaseh občine pa bodo jutri popoldne. — Vse šole bodo v ponedeljek za^prte, v torek pa bodo prvo učno uro posvetili spominu na velikega pokojnika. J. R. OBVESTILO VSEM ŠOLAM Državni odbor za pogreb predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada je sklenil, da v ponedljek, dne 18. marca v vseh šolah ne bo pouka. Pouk se bo pričel šele v torek. Prvo uro pouka naj bi vse šole uporabile za spomin na velikega sinu našega naroda. V zadnjih dneh tedna padavine in ohladitev. V doglednera času je pričakovati razdobje nizkih, skoraj zimskih temperatur s sneženjem. Z Mošo sva bila skupaj v zaporu Radovljica, 16. marca. Takoj drugo jutro, ko se je raznesla novica, da je v Parizu preminil predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, je naš sodelavec obiskal Janeza Pristavca, krojača Iz Radovljice. Tovariš Pristavec je bil namreč leta 1924 v zaporu skupaj s tovarišem Mošo Pijade. — Takole nam je povedal: »Ko sem bil leta 1924 zaradi naprednega in revolucionarnega gledanja na razvoj dogodkov zaprt v Poža-revcu, sem se tamkaj »poznal tudi s tov. Modo Pijadom, ki je tamkaj prav tako prestajal kazen. Sestajali smo se na dvorišču kaznilnice in. kolikor se Je le dalo razpravljali o aktualnih političnih dogodkih. Moša Pijade se je tudi v zaporu vedno odlikoval z jasnimi stališči. Bil je vseskozi revolucionar in predan Partiji. Nato ga nisem več videl, ker sem bil poslan v zapore v Sremsko Mitrovico. Ponovno sem videl Mošo Pijada v LJUDSKI SKUPŠČINI FLRJ BEOGRAD Globoko in neizrekljivo užaloščeni spričo nepričakovane vesti o prerani smrti predsednika Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, tovariša Moše Pijada, Vam izrekamo globoko sožalje. Naša žalost ob tej nenadomestljivi izgubi jc toliko večja, ker se bolj kot kdajkoli zavedamo, da je nastala ▼ vrstah tvorcev našega državnega in družbenega sistema in delavskega revolucionarnega gibanja vrzel, ki jo je le stežka zapolniti. S smrtjo Moša Pijade so jugoslovanski narodi izgubili človeka, ki je skoraj štiri desetletja izgoreval v delu in herojski borbi za pravice malih in zatiranih ljudi. Njegovo ime bo poslej neločljivo povezano z zgodovino naših narodov, s soustvarjanjem naše nove države, Komunistične partije Jugoslavije in z njeno idejno rastjo ter krepitvijo. Njegova neustrašenost v borbi in požrtvovalnost pri izpolnjevanju svojih nalog, njegova doslednost in zgledno človekoljubje, bodo vedno služile kot svetal lik — primer sedanjim in bodočim rodovom graditeljev naše socialistične domovine. Večna slava tovarišu Moši Pijad«! OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ PREDSEDSTVU GLAV. ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE — BEOGRAD Ob nenadni smrti tovariša Moše Pijade, Vam sporočamo izraze naše nepopisne žalosti in izražamo globoko sožalje. S tovarišem Mošo Pljadem izgubljajo jugoslovanski narodi človeka, ki je vse svoje življenje posvetil boju za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva. Vsi Gorenjci se s ponosom spominjamo tistih težkih dni, ko je tovariš Pijade kratek čas prebil med nami in nas vzgajal, kljub temu da je bil interniran, v duhu naprednih idej socializma. Tem idejam je tov. Pijade ostal neomajno zvest vse življenje. V ognju boja za uresničenje teh idej je tudi zgorel. Delo, ki ga je s tako zavestjo, predanostjo in nesebičnostjo, opravljal tovariš Pijade, vzpodbuja in obvezuje vse nas, da ga kljub težki, nepopravljivi izgubi še odločneje nadaljujemo. Pri tem nas bo vedno vzpodbujal preprost, človeški in delovni lik tovariša Pijade. Večna slava neutrudnemu borcu za »••iaiises* tovarišu Moši Pijadu! Okrajni odbor SZDL Kranj Radovljici leta 1938. Takrat je bil Pijade sedem mesecev interniran. Vsak dan se je moral javiti na policiji in imel je omejeno gibanje. Toda čeprav so zasledovali vsak njegov korak, me je večkrat obiskal. Tudi tokrat smo se vedno pogovarjali o političnem položaju v tistem času. Dobro se še spomnim njegovih be3ed: ,Veš, Janez, enkrat mora biti bolje in do tega bo slej ko prej prišlo'! Zadnjič sem videl Mošo Pijada leta 1951, ko me je prav tako obiskal v Radovljici. Prišla sta skupaj z Dju-rom Salajem. »Iz njegovih pogovorov,« je pripovedoval Janez Pristavec, »sem vedno razbral le eno samo željo: da bi čimprej zgradili socializem in omogočili našim delovnim ljudem boljše življenje . . .« Toda ravno sedaj, ko bi lahko začel Moša Pijade v miru uživati prve sadove borbe za lepše življenje, za katero ni varoval sv#jih meči, je omahnil in ni ga več med nami. . . I. A. TITO IN MOŠA PIJADE — TOVARIŠA IN SODELAVCA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI. TEČAJ ZA TRENERJE PIV METODE Te dni je na Polževem organiziral Zavod za organizacijo dela in varnost pri delu LRS razne tečaje. Razen informativnih tečajev personalne sluibe je bil tudi peti tečaj za trenerje PIV metode. Med tečajniki je bilo tudi nekaj zastopnikov industrijskih podjetij z Gorenjske. Udeležba na teh tečajih bo prav gotovo pripomogla k boljši organizaciji dela in varnostne službe v podjetjih kranjskega okraja. C. R. OBRATNI ZDRAVNIKI PODJETIJ IZ SLOVENIJE SO ZBOROVALI V petek in soboto so zborovali na Jesenicah zdravniki tovarniških o-bratnih ambulant iz vse Slovenije. Na sestanku so razpravljali o orga-nizacijsko-administrativnih problemih kurativne in preventivne zdravniške službe in sprejeli o enotnem urejevanju administrativnega vodenja službe v vseh obratnih ambulantah pomembne sklepe. Udeleženci posveta so poslušali tudi nekatera posebna zdravniška predavanja. U. BLED VKLJUČEN V MEDNARODNI LETALSKI PROMET JAT bo letos prvič vključil Bled v mednarodni letalski promet. To bo nedvomno prispevek k razvijanju turizma na Gorenjskem. S 16. junijem ibo upostavljen reden letalski promet na progi Dunaj—Bled—Dubrovnik in obratno ter na progp. Beograd—Zagret>— Bled in obratno. Vsak torek in soboto bo potniško letalo priletelo z Dunaja na letališče v Lescah ter potem nadaljevalo let v Dubrovnik. Iz Dubrovnika bo prihajalo letalo na Bled vsak ponedeljek in petek ter nato odletelo proti Dunaja, kjer bo zveza z drugimi evropskimi letalskimi, progami. Na progi Beograd—Zagreb—Bled bo letalo letelo trikrat tedensko. Letalski promet na teh dveh progah bo trajal od 16. junija do 16. septembra. Urediti pa je trebs še avto- busne zveze letališče Lesce — Bled in Lesce — Ljubljana. PO OBČINAH SE PRIPRAVLJAJO NA DAN MLADOSTI V toretk so predsedniki okrajnih Aportnih podzvez in zve? ter predstavniki organizacij v, Kranju razpravljali o pripravah na 25. maj — Dan mladosti. Da bo ta dan čim dostojne je proslavljen, bodo vsa tekmovanja in prireditve v mesecu maju posvečena temu prazniku. Ljudska tehnika bo verjetno pripravila v tem času poseben spored prireditev, ki bodo verjetno trajale ves mesec, posvečene pa bodo 25. maju. Posamezne občine bodo za ta tekmovanja pripravile programe, okrajni forumi pa jim bodo nudili pomoč. JESENIČANI SI 2ELIJO VEC USLU2NOSTNIH OBRATOV Pred dnevi je bil občni zbor osnovne organizacije SZDL Groblje. Razpravljali so o najvažnejših domačih gospodarskih in političnih problemih in tekočih problemih Jesenic. Zelja vseh je bila, da bi na Jesenicah ustanovili več uslužnostnih obratov — pralnico, likalnico, biro za gospodinj siko pomoč itd., katerih sedaj na Jesenicah še ni. Sklenili ■o tudi, da se bodo množično udeležili zlbora volivcev, ki bo 21. marca na Jesenicah. Upajo, da se bodo teh zborov udeležili tudi zastopniki Občinskega odbora SZDL Jesenice, ki se vabilu občnega zbe-ra niso odzvali. UČITELJI SE SPOZNAVAJO S CESTNO - PROMETNIMI PREDPISI Ds bi bila s cestno - prometnimi predpisi seznanjena tudi šolska mladina, se je Avto - moto društvo na Jesenicah odločilo organizirati seminar za učitelje osnovnih šol. Seminar, ki. ga obiskuje blizu 50 učiteljev in učiteljic jeseniške, in okoliških osnovnih šol, je pričel v. minulem tednu. Kranj. ]8. marca 195T Glas Gorenjske 3 OLO sprejel družbeni plan in proračun ZDRAVNIŠKA češenj 7—10 din komad, por DEŽURNA SLUŽBA 5—7 din komad, črna redkev Zdravstveni dom Kranj, Polj- 5 din komad, sladka smetana ska pot 8, telefon 218, naročila 150 din liter, sirček 12 din ko- za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI. mad, jajca 13—14 din komad, peteršilj 10 din sveženj, korenje 15 din kg, suhi fižol 65 din liter, surovo maslo zavitek 100 din, čebulček 350—400 din liter. Obveščam cenjene stranke, da sem preselila svojo delavnico iz Prešernove l/I v Tomšičevo 28/1 (Dom upokojencev). — Duplan-*ič Berta, izdelovanje damskoga, moškega in posteljnega perila, Kranj. Prodam čebelnjak v okolici Šenčurja. Naslov v upravi. Prodam inozemsko moško in žensko kolo, več kilogramov malo rabljenega motornega °lja, sedečo kopalno banjo, dvojna vrata in eno hladilno omaro. — Kern, pekarna, Kranj. Prodam tapeciran dobro ohra-°ten otroški voziček. — Perne, °rehek 68, Kranj. Prodam ali zamenjam enosta-"ovanjsko hišo primerno za Manjšo obrt. — Primskovo 81, °b glavni cesti. Prodam enostanovanjsko hišo *■ 700 kvadrat, metrov vrta na lepem sončnem kraju med Mohorjem in Joštom. Naslov v upravi lista. Prodam 1,65 ha njive med Voglom in Trbojami. Naslov v upravi lista. Kupim eno ali dvostanovanj-*ko hišo z vrtom nekje na Gorenjskem. Plačam takoj. Naslov * upravi lista. Iščem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Stanovanje in hrana v hiši. Nastop možen takoj. Naslov v upravi lista. Iščemo opremljeno sobo kjerkoli v Kranju. — »Gorenjski *t»k«, Kranj. Prodam čisto nov desni vzid-Ijiv štedilnik z bakrenim kotlom za vodo. — Reteče 63, P. Škof j a Loka. »Delikatesa« — Kranj sprejme dve pomožni knjigovodski moči. Ponudbe poslati najkasneje do 25. marca t. 1. 'Gradbeno podjetje »Remont« Tržič sprejme v službo samostojnega električar j a za delo na če-8tni razsvetljavi in hišnih instanci j ah in popravilih. — Prijave pošljite na upravo podjetja. — Nastop siužbe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. §§ S SODIŠČA TRDOVRATNOST NA RAZPRAVI JI NI KORISTILA V poslovalnici Kmetijske zadruge Lukovica na Prevojah nimajo srečne roke pri izbiri odgovornega - vodilnega kadra. V preteklih dneh se je morala pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zagovarjati poslovod-kinja Marija Osolnik zaradi po neverb in zlorabe uradnega položaja. Po izvedenčevem pre gledu in po pričevanjih sousluž-bencev je bilo obdolženki dovolj prepričljivo dokazano, da si je v času od 1. januarja do 29. oktobra 1956 postopoma prisvojila od izkupičkov v poslovalnici najmanj 146.716 dinarjev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je na svojo roko dvigala prodajne cene pri raznih proizvodih — pri rižu, žarnicah, pralnem prašku itd. in se okoristila tudi s to manipulacijo za neugotovljen znesek. Toda to ji še ni zadostovalo. Začela je še s prekupčevanjem, nakupila od raznih privatnikov saharin, cimet, poper, zdrob in drugo ter le-to prodajala v poslovalnici strankam na svoj račun in za svoj žep. Brez dovoljenja je nekaterim strankam posojala določene zneske. Kino »radio« jesenice 20. in 21. marca, amer. barvni «lm »SIN ALI BABE«, ob 18. in. 20. url. kino »plavž« jesenice 21. marca, mehiški film »MEhika v PESMI«, ob 18. in 20. uri. kino žirovnica 20. marca, amer. film »PRELOMNICA«. kino dovje mojstrana 20. in 21. marca, mehiški film »MEHIKA V PESMI«. kino radovljica 20. marca, ameriški pustolovci film »UPOR NA LADJI BAUTI«, ob 17.30 in 20. uri. GLEDALIŠČE. »PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ Četrtek 21. marca ob 16. url naključna predstava za sindikat tovarne »Iskra« in izven. Ar-^and Salacrou: »NOCl JEZE«. TRZNI PREGLED V SKOFJI LOKI Preteklo soboto smo na živil-'kem trgu v Škof j i Loki zabe-«žill naslednje cene: zelje gla-ve 40—50 din kg, kislo zelje 50 dinarjev kg, kisla repa 20 din Jerica, cvetača 150 din kg, radič 20—25 din merica, motovileč 20—25 din merica, regrat 20—« a-.- ------- ■ • "a 50 kg. Obdolženka je ugotovljeni primanjkljaj sicer priznala, ni pa hotela priznati prisvajanja Ln okoriščanja. Čeprav ni mogla trditi, da bd blago ne bilo v redu dobavljeno in prevzeto, niti da bi kdo drugi v poslovalnici segal po njem in ji je bilo dokazano, kako so se primanjkljaji večali od inventure do inventure, je ostala trdovratna in si — enostavno ni znala razlagati, odkod so primanjkljaji? Ko ji je predsednik senata predočil, da si je pa istočasno gradila hišo ln jo vprašal, odkod so se vzela ta sredstva, ko njen mož nima redne zaposlitve, sama pa tudi ne visokega zaslužka, prav tako ni vede.la povedati nič prepričljivega. Rekla je, da je sredstva zato pač preskrbel mož, kje jih je dobil, pa ona ne vel Vendar jI je to povedal — proces sam. Sodišče je Osoinikovi prisodilo 1 leto in 2 meseca zapora m razen tega tudi plačilo povzročene škode. Taki in enaki primeri se v naših .podjetjih žal še vedno pojavljajo, vendar lahko ugotovimo, da jih naša revizijska služba vedno hitreje odkriva. J. GORENJSKA ŽALUJE Gorenjska žaluje ... Žaluj« skupaj s vso domovino. Žaluje za velikim človekom, ki je vse svoje moči vložil v delo, s katerim je svojemu narodu kazal pot v lepšo bodočnost. Žaluje sa njim, ki je življenje žrtvoval svojemu ljudstvu, za njim, ki se je do zadnjega diha boril za pravico, za to, da bi sinovom in hčeram domovine ustvaril vse tisto lepo, česar sam v mladosti ni imel. Moše Pijada ni več ... Prezgodaj je omahnila njegova delovna roka. Iz hiš po vsej Gorenjski visijo žalne zastave, zastave obešene na pol droga. Vse prireditve so do prihodnjega tedna preložene, tudi športniki v teh dneh ne bodo tekmovali. V kinih so sneli trakove s kinoprojektorjev, zavese v gledaliških dvoranah se v teh dneh ne bodo dvignile. Po vseh krajih so žalne komemoracije. Vse žaluje ... BRZOJAVKA ZVEZI NOVINARJEV JUGOSLAVIJE — BEOGRAD Novinarji podružnice Društva novinarjev Slovenije v Kranju smo se danes zbrali na komemoraciji ob smrti predsednika Zvezne ljudske skupščine in člana Zveze novinarjev Jugoslavije Moše Pijada. Vest o njegovi smrti nas je globoko pretresla in užalostila, saj smo z njim' izgubili uglednega člana naše organizacije in enega najboljših sinov naše domovine. Kranj, 16. marca 1957. Podružnica Društva novinarjev Slovenije — Kranj Proisvodnost dela v industr 4,3 '/• in ne le za 1,7 '/• kot je b prejšnja načelna razprava in pr izpopolnili — Več investicij v s javnost — Letošnja delitev prer občine. V petek dopoldne je Okrajni ljudski odbor Kranj sprejel družbeni plan in proračun za 1. 1957^ter program gozdnih pospeševalnih del in ukrepov za pospeševanje kmetijstva v letu 1957. Iz obrazložitve predloga družbenega plana in proračuna, ki jo je podal predsednik Sveta za družbeni plan in finance OLO tov. Pavle Tolar, povzemamo nekaj glavnih misli in podatkov. Obširna, plodna razprava na zadnji seji OLO ter predlogi občin so omogočili izpopolnitev predloga družbenega plana in proračuna. Svet za družbeni plan je na osnovi smernic zadnje seje ponovno proučil problematiko. Ugotovil je, da bo moč doseči 6,6% in ne le 4% večjo raven industrijske proizvodnje v primeri z lanskim povprečjem, proizvodnost dela v industriji pa se bo na ta način lahko povečala najmanj za 4,3 % (in ne le 1,7 % kot je bilo predvideno v prvotnem predlogu) v primeri z lanskoletno. Predvideno novo delovno silo bo treba s tem v zvezi zaposliti neposredno v proizvodnji in ne na režijskih in upravnih delov- ijl se bo letos povečala za ilo prvotno predvideno — Po-edlogi občin so družbeni plan tanovanjsko in komunalno de-ačunskih sredstev bolj upošteva nih mestih. Industrija — predvsem kovinska, lesna, tekstilna in čevljarska — naj bi bolj izkoristila možnosti kooperacije in specializacije proizvodnje. Svet za družbeni plan in finance je upošteval priporočilo zadnje seje OLO, da je treba konkretneje formulirati smernice za ukrepe, ki naj pomagajo izpopolniti trgovino. Prizadevanja po modernizaciji zasebnih gostišč pa naj bi uresničevali tudi s pomočjo kreditiranja občinskih investicijskih sredstev, kot je to predlagala kranjska občina. Obrt naj bi razvijali tudi s pomočjo kooperacije z industrijo. Glede uporabe okrajnih investicijskih skladov je v družbenem planu težnja, čeprav še skromna, na izdatnejše investiranje v stanovanjsko komunalno dejavnost na račun industrijskih naložb. Hkrati je pričakovati, da bodo ljudski odbori letos smotrneje uporabljali razpoložljive investicijske sklade. V smernicah za investicijsko politiko je upoštevana tudi že večkrat poudarjena zahteva odbornikov OLO in občin, da je treba določiti solidnejše osno- ve za dolgoročnejšo okrajno Investicijsko politiko. V ta namen je OLO na petkovi seji izvolil tudi komisijo, ki bo pripravila program gospodarskih investicij. Pozitivno je v družbenem planu tudi to, da krepi materialno osnovo delavskega upravljanja s tem, ko določa podjetjem sredstva skladov za samostojno razpolaganje v najvišjem možnem odstotku (40 %), da se bodo lahko bolj lotila rekonstrukcij svojih obratov. Predsednik Sveta za družbeni plan in finance je v svoji obrazložitvi navedel tudi pripombe in predloge posameznih občin, ki jih je bilo deloma moč v družbenem planu upoštevati, deloma pa ne. Hkrati je tovariš Tolar obrazložil tudi predlog okrajnega proračuna. Udeležba okrajnega proračuna na skupni proračunski kvoti znaša 526 milijonov, razen tega pa je v proračunu zajetih tudi 12 milijonov kot prispevek okrajnega investicijskega sklada za pospeševanje turizma, znesek 1,029.000 din pa pripada proračunom občin. V lanski proračunski kvoti je bil okrajni proračun udeležen s 35,9 %, letos pa s 33,8 %. medtem ko so bili občinski proračuni lani udeleženi s 64,1 %, letos pa s 66,2%. Letošnja delitev sredstev za proračune torej krepi materialno osnovo za delo občin. KOVINARSKE JESENICE ŽALUJEJO Jesenice, 17. marca. — Jeseniški železarji so počastili spomin na Mošo Pijada že včeraj. Točno ob 13. uri so prenehali z delom in imeli žalne komemoracije v vseh obratih. Podobne žalne svečanosti so bile tudi v vseh drugih podjetjih in ustanovah na Jesenicah. U. SVEČANOST V KRANJU NE POZABITE: NAROČNIKI »GLASA GORENJSKE« SO VISOKO ZAVAROVANI PROTI NEZGODI! ..25 din merica, jabolka dinarjev kg, čebula 100 din STRELSKA DRUŽINA IZ GORENJE VASI GOSTOVALA V JAVORJAH Strelska družina iz Gorenje vasi je bila prejšnjo nedeljo gost pri javorniSkih strelcih. Na tekmovanju je nastopilo 35 članov. Cf »AVTOPROMET«, KRANJ uvaja D.r°M Golnik in Preddvor ■ Lj» sic«ir Odhod J^hod iz Golnika £dhod iz Kranja r»hod v Ljubljano °* 18. ? •i iz Preddvora ob 6,05 h ob 6,00 h ob 6,40 h ob 7,20 h 1957 dalje bo vozil na **tobus in sicer: Odhod iz prtj 6,20,7,20). Iz Golnika ob 6, (pr»i 11,45). — Cena: Preddvor— *»a 180 din. — Potniki, po z 18. 3. 1957 direktno povezavo Uljano itudi ob delavnikih in Odhod iz Ljubljane ob 11,20 h Prihod v K r a n j ob 12.00 h Odhod na Golnik ob 12,00 h Odhod v Preddvor ob 12,30 h progi Preddvor—Kranj iše dodat-Preddvora ob 6,05, 6,30 in 7,35 00 (prej 6,20), na Golnik ob 12,00 Ljubrana 180 din in Golnik— služujle se ugodne zvez«! Kranj, 16. marca. Danes popoldne je bila v Kranju skupna žalna svečanost Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja ZIKS. »Vest o nenadni smrti predsednika Ljudske skupščine FLRJ se je tako nepričakovano razširila med nami, da smo preveč nepripravljeni, da bi lahko ocenili kakšna vrzel je nastala z izgubo pokojnega Moše Pijada,« je med drugim dejal predsednik OLO Kranj, tovariš Milenko Košmalj. Za tam je na kratko orisal življenjsko pot pokojnega Moše. Po tem, ko so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnega Moše Pijada, so poslali žalne brzojavke Izvršnemu komiteju Centralnega komiteja ZKJ, Predsedstvu glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Ljudski skupščini FLRJ v Beogradu. V KAMNIKU Tudi Kamničani so se z žalnimi svečanostmi pridružili' žalovanju jugoslovanskega ljudstva za tovarišem Mošo Pija-dem. V nedeljo je bila v Kulturnem domu namesto Občinske konference Zveze komunistov tiha komemoracija. Občinski ljudski odbor, Občinski komite ZKS in Občinski odbor SZDL so odposlali v Beograd sožalne brzojavke. ŽALNA KOMEMORACIJA V SKOFJI LOKI Skofja Loka, 16. marca. — Dopoldne cb 9. uri je bila v Škof-ji Loki komemorativna slavnost za pokojnikom Mošo Pijadom. Več sto ljudi se je zbralo v dvorani »Partizana« odetih v črno. Po žalostinki godbe na pihala KUD »Tone Sifrer« je govoril o pokojniku Ivo Puhar.. Dejal je med drugim: »Z globoko bolestjo občutijo vsi naši narodi nepremostljivo vrzel, ki jo je zapustil s svojo smrtjo predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade.« ' Po enominutnem molku so se udeleženci žalne svečanosti razšli. K. J. LEDINA JE ZORANA Družbeno upravljanje zagotavlja napredek v zdravstveni službi V četrtek, 14. t. m. je bilo ▼ Kranja posvetovanje uprav- Ob zaključku posvetovanja je nikov in predsednikov upravnih odborov zdravstvenih domov, dr. Ravnikar povedal tudi ne-upravnikov bolnic ter predsednikov občinskih svetov za zdrav- kaj misli glede specializacije stvo, na katerem so razpravljali o zdravstveni službi na Go- zdravnikov. Tendenca po spe-renjskem. Navzoča je bila tudi predsednica Sveta za zdravstvo cializaciji se marsikdaj pojav-LRS Olga Vrabičeva, sekretar republiškega sveta za zdravstvo lja zaradi negotovosti in nesa-Lojze Piškur, pomočnik sekretarja dr. Tone Ravnikar ter stro- mostojnosti nekaterih mladih kovni svetovalec Izvršnega sveta LRS dr. Brocič. zdravnikov, ki se boje dela na Kolikor lahko povzamemo iz dili ustrezno stanovanje. terenu. Čakalnice so povsod poročil upravnikov posameznih Z materialnimi težavami se prenapolnjene in zdravnik sploš-zdravstvenih zavodov in usta- pri uresničevanju načrtov za ne prakse piše le recepte, nima nov, se je zdravstvena služba z gradnjo oziroma adaptacijo Pa časa za strokovno izpopolnje-uvedbo družbenega upravljanja zdravstvenih domov pehajo po- vanje. Splošne zdravnike mo-v vseh občinah kranjskega okra- vsod. Brez ustreznih prostorov ramo razbremeniti, mlajše pa ja znatno izboljšala. Ledina je se zdravstvena služba ne more Pošiljati na teren bolj priprav-zorana. Upravni odbori in sveti razvijati. Glede na število pre- 13ene kot doslej. To se bo ures-za zdravstvo so na pravi poti, bivalstva in razvito industrijo ničilo šele tedaj, ko bomo po-vendar se bodo morali od zgolj bi mesta kot so Jesenice, Tržič, množili njihovo število, materialnih in personalnih za- Radovljica in Kranj morala Sekretar Sveta za zdravstvo dev še odločneje usmeriti v re- imeti čimprej primerne zdrav- LRS tovariš Piškur je omenil Sevanje splošne zdravstvene stvene domove. Pa tudi v Želez- nekaj organizacijskih pomanjk-problematike. Preventivno delo nikih, Boh. Bistrici, Cerkljah in ljivosti in med drugim poudaril, — to je preprečevanje bolezni drugod bo treba že zdaj misliti da 'bo potrebna večja povezava — mora postati osrednji cilj na gradnjo. Kranjska občina bo bolnic z ostalo zdravstveno služ-vsake zdravstvene ustanove, letos dodelila za nadaljevanje bo. Govoril je tudi o strokov-Denar, ki ga bodo občine vlo- gradnje zdravstvenega doma 37 nem izpopolnjevanju, čemur bo-žile v te namene, se bo dobro milijonov dinarjev. Stavba bo do zdravstveni domovi morali obrestoval. Preventivnega dela dograjena šele do tretje faze. posvetiti več pozornosti. V bose bodo morali oprijeti vsi ObLO Radovljica be prav tako doče bo potrebno tesnejše sode-zdravniki, četudi ga nekateri moral investirati del sredstev lovanje med upravnimi odbori, starejši skušajo prepustiti svo- za zdravstvene potrebe. občinskimi sveti za zdravstvo, jim mlajšim kolegom. Zal, Štu- _ , . , ljudskimi odbori in družbenimi dij potrebnega znanja ni nudil Posamezne komune ^bodo mo- organizacijami. Upravni odbori študentom medicine ne prej in rale Planirati tudi več izdatkov yeč avl]ali 0 splo3nl ne zdaj. Vsi morajo na lastno ^ preventivo. Za to vejo zdrav- g^JL^ problematiki, s ka-pobudo iskati novih delovnih BtY*™. ?e bodo ™°,rale tero naj bi seznanjali zbore vo-metod. slasti obratne ambulan- ^ ^ Zdravstvena služba se zadnje te'MTtBO zdf3 j?6, "V**6?11 2 * , i T i k čase uspešno širi iz mest na f*11 UPravni *J ambu" Posvetovanje je P<*azalo, da podeželje. Zlasti mreža posveto- lant bodo morali zainteresirati smo dosegli na področju zdrav- valnic za žene in otroke se je v Podjetja, dagimbodo nudila vso stva dokajšen napredek. Uprav- pomoč. V »Iskri« doslej s tem nikl zdravstvenih domov so se niso imeli težav. »Tiskanina« bo seznanili z razmerami drugih tudi postopoma investirala oko- zavodov ln izmenjava izkušenj li 14 milijonov dinarjev za pre- bo prav gotovo ugodno vplivala ureditev ambulante. »Inteks« za na njihovo delo. Ta posvet bo to ne kaže dovolj razumevanja, tudi občinske svete za zdravstvo medtem ko v »Savi« za preure- vzpodbudil k Intenzivnejšemu ditev ambulante ni pogojev za- delu. nekaterih občinah vidno pove čala, vendar delujejo posvetovalnice ponekod na deželi le enkrat ali dvakrat v mesecu. Pogosteje to zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev za sedaj še ni mogoče. Potrebe po zdravniškem ka- r pomanjkanja prostorov dru, predvsem po medicinskih K sestrah, bolničarkah in babicah so tudi na Gorenjskem precejšnje. Patronažna služba prav iz teh vzrokov ni dovolj razvita. V Kranju je že ustanovljen pa-tronažni center. Sestre obiskujejo in nadzorujejo vse družine otroci do enega leta starosti J. O. Priprave na 25. maj — DAN MLADOSTI in so najtesneje povezane s porodnišnico. Tudi babice so polno zaposlene. Njihov cilj mora prav tako ostati preventivna služba. Število porodov na domovih zelo upada. Le v oddaljenejših predelih (bohinjski kot) se žene manj pogosto odločajo za porode v bolnišnici. Potrebe po medicinskem kadru si posamezne občine skušajo zagotoviti s štipendiranjem. Predvsem primanjkuje na Gorenjskem zobozdravstvenih delavcev. To velja za vse občine. Samo v Kranju bi potrebovali kar 26 zobarjev. Zal, v nekaj letih stvar še ne bo rešena, ker prihaja iz Sol premalo zobo-zdravstvenesa naraščaja. S tem v zvezi se pojavlja tudi stanovanjsko vprašanje. Marsikje bi dobili zobozdravnika ali dentista, če bi mu lahko bu- Praznovanje rojstnega dne tovariša Tita postaja z letošnjim letom praznik radosti in pregled uspehov naše mladine in pionirjev, saj ga letos na predlog tovariša Tita prvič praznujemo kot Dan mladosti. Naši uspehi — prevsem uspehi naše mladine dobivajo s tem izredno pomembnost, saj jih bomo manifestirali v času, ko prav vsi izražamo veliko ljubezen in simpatije do tovariša Tita. Marsikj« se na praznovanje ž« pripravljajo. Med prvimi so seveda pionirji, ki se v teh dneh vključujejo v tekmovanje, ki ga je razpisala okrajna zveza DPM in OK LMS. Na iniciativo okrajnega komiteja LMS bodo vse prireditve po občinah, kar omogoča množično udejstvovanje mladine. Pripravljalni odbori bodo skrbeli, da v občini ne bo društva in organizacije, ki se ne bi pripravljal na proslavljanje Dneva mladosti. V maju bodo po občinah večje mladinske in pionirske manifestacij« združene