[Največji slovenski dncrnil^Tj T Združenih državah Yalkufieleto ... S6.00 i Za pol leta.....$3 Hew York celo leto . $7 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 o i GLAS NARODA list ^slovenbkih .delavcev y Ameriki. TELEFON: CHebe« S—3373 NO. 21«. — STEV. 216. BBSSSSBSaKa|| L- Hm largest Slovenian Daily in the United State*. booed every dmy except Sundays § awl legal Holidays. ._75,000Re^ Entered m Second Class Blatter September 21. 1903, at the >' t Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, iEPTEIM JR 15, 1931. — TOREK, 15. SEPTEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. AMERIŠKI VETERANI ZA POVRATEK DOBREGA PIVA če bi bilo izdelovanje . piva dovoljeno, bi dobilo nad en milijon ljudi delo Delavski voditelj je izjavil na konferenci, da bi izdelovanje dobrega piva največ pripomoglo k odpravi nezaposlenosti. — Delegat je so njegovo izjavo navdušeno pozdravili. — Poveljnik Ameriške Legije pravi, da v sedanjem času komunizem bolj ogroia Ameriko kot jo je ogrožala Nemčija tekom svetovne vojne. WASHINGTON, D. C., 14. septembra. — Da-nes se je vršila tukaj konferenca Ameriške Legije. Namen te konference je bil zbrati nasvete za gospodarsko od po moč. Nasveti bodo predloženi narodni konvenciji Ameriške Legije, katera se bo vršila prihodnji teden v Petroitu. Navzočih je bilo nad dvesto delegatov, kot glavni govornik je pa nastopil M. J. McDonough, predsednik unij stavbinskih delavcev, ki so člani Ameriške Delavske Federacije. Konference se je udeležilo tudi dosti zastopnikov dela in kapitala. Dvanajst governerjev je bilo zastopanih po svojih namestnikih. McDonough je priporočil Ameriški Legiji, naj zahteva povratek dobrega piva, ces, da bi bil to največji posamezni prispevek k odpravi nezaposlenosti. —Ce bi to industrijo oživeli, — je dejal McDonough, bi tekom šestih mesecev dobilo delo nad i en milijon dvestopetdeset tisoč oseb. — Ako bi imel prihodnji kongres pogum tako glasovati kot pije, bi vrnil deželi pivo ter bi z eno samo potezo storil več za zaposelnost kot z vsemi drugimi pomožnimi odredbami skupaj. Navzoči delegati so govorniku navdušeno ploskali. Narodnemu poveljniku Ameriške Legije, Ralphu T. O'Neilu se-je zdelo potrebno napasti komunizem z besedami: — — Nepostavnost in komunizem v sedanjem času bolj ogrožata Ameriko kot jo je ogrožala leta 191 7 Nemčija. Silas Strawn, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je bil proti temu, da bi dajala vlada nezaposlenim podporo po uzorcu kot jim jo daje Anglija. — Sveta dolžnost vske posamezne občine je, podpirati svoje lastne reveže oziroma nezaposlene. To leto bo potreba, najbrž dosti večja kot je bila lani. Zaenkrat ne morem reči, kdaj se bo vse to končalo, resno vas pa svarim pred prevelikim razburjenjem. Za nič na svetu ne sme priti Amerika glede nezaposlenosti na tako stališče kot ga zavzemata Nemčija oziroma Velika Britanija. " Voditelj a Heimwehrovcev so zaprli odprava bojnega br0d0vja Anglija priporoča, da se bojne ladje opuste. — Stroški ogromni, korist majhna. — Amerika nasprotuje. WASHINGTON, D. C., 14. sept. Ko se bliža razorožilna konferenca v Ženevi, so angleški državniki ponovili svoj predlog, da se jim tudi ameriški. državniki pridružijo za splošno opustitev ibojnih ladij. Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je to priporočal že leta 1930 na londonski mornariški konferenci, toda je njegov predlog propadel vsled nasprotovanja Združenih držav. Zdaj pa 90 angleški zastopniki zopet sprožili to misel, da bo imela prihodnja ženevska konferenca priliko začeti tam, kj"er je zastala washingtonska konferenca o splošnem razor oženju. Angleški zastopniki zatrjujejo, da so »bojne ladje izgubile svojo važnost, da delajo vsaki državi največje stroške in so najprimernejši predmet, da se ž njimi zmanjšajo izdatki. V uradnih krogih se zatrjuje, da so Združene države sedaj naklonjene temu načrtu, ker so mornariški častniki mnenja, da je križarka mnogo boljša za obrambo, kot pa velika vojni a. oklopnica. Vladni krogi v Washingtcmu so v popo&nem sporazumu s predlogom z italijanskim ministrom EH.no Gran-di, ki je priporočal, da se zavežejo vse države, da pet let ne bodo gradile nobenih bojnih ladij. V ZNAMENJU PROSPERITETE nasveti za __Šolarje Newyorski zdravstve n i komisar je dal starišem ozirom otrokom par važnih navodil. Za prioetke šole je izdal newyorski zdravstveni komisar naslednje nasvete: Tvojega otroka naj preišče zdravnik. Glej, da ima zdravniško izpričevalo. Glej. da je zavarovan proti dif-teriji. Glej, da je cepljen proti kozam. Glej, da so zobje v dobrem stanju. — Glej, da ima otrok na nogah primerne čevlje. Glej, da je njegovo bleka udobna. Glej, da ima opokine redilno hrano. Glej, da zavžije lahko jed po šoli. Glej, da dobi vsak dan en kvart mleka. Čeprav otroška paraliza znatno ponehuje, vendar naj sknbe stariši. da njihovi otroci ne pridejo v doti-ko s prevelikim številom otrok. u EUROPA" SI JE ZLOMILA PROPELER "Europa", najhitrejši parnik na svetu, ima polomljen propeler in se nahaja 1000 miij od New Yortca. Parnik pluje dalje s, svojimi ostalimi tremi propelerji proti Bremenu ki sicer tako počasi, da je njegov prihodnji odhod is Bremena odložen za nedoktien čas. Po mnenju kapitana Je propeler med vožnjo zadel ob kak močan predmet. Iz urada Severnega Nemškega Lloyda se poroča, da bo parik "Columbus", ki Je bi zaradi depresije postavljen laven službe, zopet pričel proda mesto p&nrUu "Europa\ POMOČ BREZPOSELNIM WASHINGTON, D. C., 14. sefct. Predsednik Hoover je izpolnil odbor za pomoč brezposednim z imenovanjem prejšnjega namestnega za-kiadničarja Eliot Wadswortha kot predsednika tega odbora. Odbor, kateremu predseduje Wadsworth, ima nalogo po vseh državah postaviti organizacijo, da skupno delujejo v namenu, da olajšajo bedo brezposelnih prihodnjo zimo. A D V€ R T I S E in "GLAS NARODA" Bančni jiadzornik države New York je zaprosil najvišje sodišče za dovoljenje, da se dovoli Manufacturers Trust Company, da prevzame sedem newyorških bank, 'ki so bile na odredbo bančnega departmenta zadnji čas zaprte. Po tem načrtu bi vlagatelji dobili polovico vioge takoj izplačana, druga polovica« pa bi bila kot vloga naložena v Manufacturers Trust Co. ŽENA UMORILA MOŽA NOG ALES, Ariz., 14. septembra, Slabotna, 72 tet st,ara žepa, Mrs. Louise F. Marshall, ena na jbogatejših žen v okolici, je danes stala pred sodiščem pod obtožbo, da je umorila svojega moža, Thomas K. Mar-shalla. Marshall je bil ustreljen 26. aprila, ko je spal. Umrl je 22. maja v bolnici v Los Angeles, kamor ga je poslala njteigova žerni.. da bi zdravniki izrezali eno izmed štirih krogel, katere je žena sama poslala v njegovo telo V.svoj i 1 j vrti ljubosumnosti. Največ pojasnila- o tem je podal Marshall sam na smrtni postelji. Ni pa hotel podpisati obtožbe proti svoji ženi. prebivalstvo se je pričelo seliti iz belize V opustošenem mestu manjka hrane in vode. Po viharju je zavladala strahovita vročina. BELIZE, Angleški Honduras, 14. septembra. — Ker je nastalo veliko pomanjkanje vode in hrane, je začelo prebivalstvo z veliko naglico zapuščati opustošeno mesto. Pilile zaloge hrane, ki so jo privedli sem ameriški zrakoplovi in ameriška križarka "Sacramento", stražijo vladne čete in amer. mornariški vojaki. ■Natančno število mrtvih še ni u-gotovljeno, znaša pa najbrž več kot tisoč. 350 trupel so že zažgali. Med maloštevilnimi poslopji, ki 50 še vedno za rabo, sta vladna palača in poštni urad. Vsako uro dobe par nadaljnih žrtev v blatu, ki se je nagromadilo na morskem obrežju. Takoj, ko je ponehal vihar, je začelo soince strahovito pripekati. Med razvalinami je tako Vročina, da je ni mogoče prenašati. dejanski voditelj vstaje je pobegnil v italijo DUNAJ, Avstrija, 1 4. septembra. — Poveljnik avstrijskega Heimwehra, knez E.rnst von Starhem-berg, je bil danes aretiran. Policija išče druge udeležence vstaje koje namen je bil, dati Štajerski posebno vlado. ŽENA USTRELILA MOŽA HARRISON, N. Y., 14. septembra. Mrs. Gussie Godin, stara 24 let, je pod varstvom policije pod obdolž-•bo, da je usmrtila svojega moža Arthur jo. Godin, starega 25 let. Policija pa je mnenja, da ga je usmrtila po nesrečnem naključju. ZDRAVILO PROTI PREHLADU FRENCH LICK, Ind., 14. septembra. — Dr. John F. SBamhill, predsednik Ameriscan Academy of Ophthalmology v Miami Beach, Fla., je poročal na letni zdravniški •konvenciji, da ima upanje, da je iznašel zdravilo za ozdravljenje navadnega prehlada. Nad 1000 specialistov za dii, gr-I lo in nos je prišlo na to konvencijo, ! ki se smatra za največjo na svetu. gandhi molči in _posluša Voditelj indijskih naci-jonalistov se je udeležil prve konference glede indijske vstaje. LONDON, Anglija, 14. septembra. Danes so se sestali v St. James palači k prvi odborov! seji druge angleško-indijske konference zastopniki Anglije inlndije. Govorili so tako Indijci in Angleži ter izražali svoja upanja, da bo kcnferenca čimprej za obe stranki ugodno končana. Edinole eden je molčal — Mahat-ma Gandhi. Jutri -bo pa tudi Gandhi govoril, in od njeigovegia govora bo odvisno, če bo konferenca uspešna ali ne. Po seji je rekel Gandhi časniSkim porolievalcem: — Če natančno pretehtamo naša upanja in naše skrbi, se bojim, da ! bo skrbi več kot pa upanj. Toda za-, enkrat bi bilo še težko prerokovati. Šele po preteku enega tedna bomo vodeB, pri čem smo pravzaprav. Avstrijska zvezna vlada je vstajo popolnoma zatrla ter bo vse krivce zadela zaslužena kazen. Dvesto u-radnikov je bilo že spedenih iz službe. Nekateri so se dejanski udeležili puča, drugi pa niso hotela vladnim oblastim pomagati pri za trt ju. V Ltncu sta bila aretirana dva generala, ki sta na sumu, da sta bila v zvefci z Heimwehrovci. Poveljnik Heimwehra-, knez Star-hemberg je bil aretiran na gradu Hochschraten v bližini Weisskir-chen. Knez se je sprva odločno protrvil aretaciji, ko je pa opazil, da je ves grad obkoljen z vojaštvom, se je udal. Vlada je izdala zaporna povelja proti petim drugim voditeljem, med njimi tudi proti Walter ju Pfrieme-ru, ki je pa baje pravočasno pobegnil v Italijo. Knez von Starhemberg je m rodni socijalist ter velik prijatelj Hitlerja. On je eden najbogatejših posestnikov v Avstriji. Lani se je bavil z načrtom, kako bi bilo mogoile pod njegovo diktaturo združiti Avstrijo in Bavarsko ter je že začel v to svrho organizirati svojo lastno armado. Na Dunaju pričakujejo z velikim zanimanj e^m, kakšno stališče bo zavzela Francija napram poskusene-mu državnemu prevratu. Priprave za prevrat so se gotovo vršile s Hitlerjevo vednostjo. 'Nedciljfcka vstaja je Dunajčane zelo presenetila, dočim bo v M orjakovem *že štiriindvajset ur prej vedeli zanjo. HOOVER ZOPET V WASHINGTON!) WASHINGTON. D. C., 14. sept. — Predsednik Hoover se je vrnil danes v Washington s počitnic v Camp Rapidan. Mrs. Hoover je še ostala v kampi. Hoover je nenadoma hitro odpotoval v Washington, najbrže, da se izogne veliki vročini. Na pevratku so ga spremljevali Henry M. Robinson, bankir iz Los Angeles, generalni poštni tajnik Brown in urednik New York Tribune, Mark Sullivan. PORTO RICO PROTI _PROHIBICIJI SAN JUAN. Porto Rico. 14. sept. Portoriška delegacija na konvencijo Ameriške lige v Detroitu ima naročilo, da dobi pomoč lige, da izpo-sluje dovoljenje od ameriškega kongresa, da zopet more voliti gfcde prohibicijskega vprašanja. Delegacija, katero^vodi governer Theodore Rocsevelt, pride jutri v New York. 13-MESECNI KOLEDAR RIO DE JANEIRO. Brazilija. 15. septembra. — Narodni brazilski odbor. ki je bH postavljen, da proučuje predlog za izpremembo koledarja, je glasoval za vpeljavo 13-mesečnega leta. Odbor je priporočal vladi, da sprejme predlog Li«g narodov za 13 mesecev na leto in da naj stopi novi koledar v veljavo leta 1934. denarna nakazila--- PROTI PROHIBICIJI Predsednik društva proti prehlbl-dji, Henry H. Curran, je po svojem povratku iz Evrope izjavil sledeče: — V teku petih let Tie bo ostalo od prohibicije drugo, kot črna stran ameriške zgodovine. Med drugim je tudi rekel, da je narod voljan glasovati o prohibiciji, da pa kongres tega ne dovoli. — Ako bi nam kongres dovolil o tem glasovati, — je rekel, — bi Imeli 18. amendment odpna/vljen in ▼ enem letu bi vlada Imela velike nove dobodke. AMERIKA GRADI NAJMANJ LADU WASHINGTON, D. C., 14. sept. — Navy Department je danes izdal poročilo iz katerega se vkii, da od časa, ko je bila podpisana londonska pogodba, so Združene države v svojem programu določile graditev manj bojnih ladij kot pa ostale štiri vodilne mornariške sile. Pordiilo pravi, da gradijo Združene države 11 bojnih ladij v primeri z 37 angleškimi, 33 francoskimi in 29 italijanskimi. Japonci bodo do leta 193« zgradili 38 bojnih ladij. STANJE EDISONA WEST ORANGE, N. J., 14. sept. — Najslavnejši iznajditelj sedanje doba na polju elektrike, Thomas A. Edison, je že nekaj tednov nevarno bolan. Poleg sladkorne bolezni ima j tudi uljesa v elodcL Pri vsem tem pa sprejema obiskovalce in se pogovarja ž njimi po več ur na dan. Zadnje dni se mu je bolezen obrnila , nekoliko na boljše. LINDBERGH V OSAKI OSAKA, Japonska, 14. septembra. Colonel Charles A. Lindbergh in njegova žena sta z aeroplanom priletela iz Tokio v Osa ko. Poleteti nameravata v Šanghaj na Kitajskem, kakorhitro bo ugodno vreme. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 Din 1000 Din 2500 Din 3000 Din 5000 Din 10,000 9 9.35 3 18.50 $ 45.75 $ 54.60 9 90.50 3180.00 V ITALIJO 9 8.75 Lir seoo __________________ 311.30 Ur 300 __________ 316.80 Lir 300 _________ 327.40 Lir 1000 ______ 354JS5 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin«, znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za Izplačilo večjih sneskov kot agoraj navedeno, bodlat ▼ Urah all dolarjih, dovoljujemo fte boljfte pogoje. Pri velikih lih priporočamo, da se poprej a nam pismenim potom apo te glede načina nakatlla. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER aa prMtJMai |M, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H, T. Telephone BA relay 1—0380 m u : »a&Al H * »ODA- NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. Owned sad Published by ILOTDOO POBLIVDMG COMPANY (A Corporation) edlk. Treu ot tfe* corporation and addraaaes of above office« M W. lttb Street, Beroocb ef Manhattan, New York City, N. Y. "O L A ■ NARODA (Voice of the People) I—lied Bracy Day Rxcept Sundays and Holidays I* oaAo leto Tolja Hot aa Ameriko ______$«.00 tn Kanado S* pol leta------.$3.00 Sa četrt leta _________________.$1.50 £a New York sa oelo lato $7.00 Za pol leta -------------------------$3-50 Za inoBematvo aa celo loto______.$7.00 Za pol leta ...........................-.$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. **Oleo Naroda" lahala rakl dan kwwna nedelj In praanflcae. proaimo, da m podpisa In osebnosti se ne prlobtujejo. Denar naj se bla-po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, nam tudi prejinje bivallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "0LAI NARODA", tli W. lfth Street, New Toik. N T. Telephone: CAelsea 3—387$ ZALOGE UNIČUJEJO, LJUDSTVO PA STRADA Po južnih državah je preveč bombaža. Da se izognejo preobilju, bodo prihodnje leto pridelek bombaža znaj-no omejili. Predlog, sti kinina, ki je edino sredstvo zoper mrzlico, so uničili, namesto, da bi ga dali revnim ljudem na razpolago. V Franciji so zLili v kanale neštete hektolitre vina, ker ae jim baje ni izplačalo nabavili nove posode. Zveza prodajalcev avtomobilov v tej deželi, ki ima v štiridesetih velikih ameriških mestih svoje podružnice, je pokupila ogromno množino *4second-hand" kar, jih dala politi z gaaolinom in "zažgati", češ, da je treba trgovino s "second-hand'' avtomobili kolikor mogoče zmanjšati. Tako je torej kapitalistično gospodarstvo: zmeda, nered in nesmotrenost. Potem pa še skušajo dopovedati svetu, da živimo v civilizaciji. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAS1M MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zčlo važno. Vlage obrestujemo po 4°Jo State Bank NEW YORK, 11. T. Dopisi. Lorain, O. V soboto 29. avgustu smo imeli z našimi slovenskimi malčki prvo prireditev. ki je sad Slovenske šale. Prireditev je1 bila tako poLnošte-viino obiskana, ti-a moram reči: — čast vam rojaki za toliko narodno zavednost. Mai.ki pod mojim vodstvom so vse točke izvajali v mojo največjo za dovolj nost. Priznati moram, da ni to samo moja zasluga, ampak je tudi zasluga staršev, ki so otroke pošiljali redno v sodo in jih tudi sami vadili.. Občinstvo je pazljivo sadilo vsem točkam, v dvorani je vladala lepa tišina. Po prireditvi je imel krasen in vzpodbuden govor naš zna ni rodoljub in pesnik Mr. I. Zorman. V svojem govoru je polagal v srce mladini in odraslim, naj ljubijo svoj na red, naj se učijo slovenskega jezika in kulture Na tem mestu se Mr. Zormanu iskreno zahvalim. Lepo se za h! v ali m članicam Gospodinjskega Kluba za pomoč in podporo. Prav teplo se zahvalim direkto-riju S. N. D. za naklonjenost. Lepa hvala članom orkestra za krasno godbo. Hvala vsem. kdor je kaj pripomogel do boljšega uspeha. Prosim vas rojaki in rojakinje še nadadjne pomoči in zanimanja, kajti 1-6 tedaj ako bomo složni, lahko pričakujemo uspehov. Prosim starše, na j še rradralje pošiljajo ctroke v šolo redno in točno. Namen Slo^gnske šole je poleg po- uka v pisanju in branju tudi obuditi v otroku razne druge talente, kot petje, igranje na odru, govorništvo itd., kar be otroku koristilo v življenju, akoravno se uči v slovenščini. Otrok se mom navaditi na lep in samostojen nastop, ki je sedaj vsakemu potreben. To se pa pri otroku desežs z deklamaci j-ami in raznimi igro mi na odr-u. Zato glejmo vsi, da bo imela slovenska mladina odprto pot v že rani mladosti do onega poklica, v katerem se najlažje povzpne do vrhunca. L. Šeme. Joliet, 111. Delavske raemere v naši naselbini oziroma v Jolietu so se'veda, kakor menda vse povsod širom Amerike, pod ničlo, tako, da ni vredno govora. Dne 5. septembra je bil spremljan k zadnjemu počitku Ahtcn Golobič. Doma je bil iz Reberskega Vrha, fa-ra Semič v Beli Krajini. Pokojni je bival v Jolietu nad 40 let in je bil eden pijonirjev v naselbini. Ob grobu mu je župnik posvetil daljši gover in obrazložil njegovo delovanje pri društvih in pri cerkvi Njegovo marljivost v delu je priporočal v posnemanje vsem v na-stlbin. Zbralo se je tudi nekaj mož iz nekdanjih pevskih zborov ter mu zapele naigrobnico: "Blagor mu".... Fred Ferlin. Iz Slovenije. Skrivnosten nočni napad na avto. 30. avgusta se je poljtčanski re-stavrater Bauman v svojem avtu z gospo in še neko osebo pripeljal v Oplotnico, kjer je ostal do večera. Okrog 21. je hotel demov, v tem hipu pa je prišel davčni uradnik Oz-vatič, ki je bil tu na počitnicah, ter je naprosil Baumana, naj bil zapeljal njegovega sina, ki je akutno obo lel na vnetju slepiča in pri katerem je po mnenju zdravnika dr. Laut-nerja operacija bita nujno potrebna, v mariborsko bolnico. Bauman je takoj drage volje u-strci?el, naložil bolnika, ki so ga medtem pripeljali, in prise-tla §tra še Ivan Jonke in zdravnik dr. Lautner. Ko so vozili skozi vas v Pobrežje in Oplotnici. je v bližini gostilne naenkrat nekaj počilo in »Sauman je začutil udarec po glavi, klobuk pa mu je odletel. Ustavil je avto, misleč, da je kdo vrgel kamen. Ko pa je pobiral »klobuk, so sopotniki opazili na njegovi glavi kri, klobuk pa je bil preluknjan: nekdo je ockial strel iz revolverja. O storilcu pa ni bilo daleč naokrog ne duha ne sluha. Kljub (krvavenju je Bauman nadaljeval vožnjo proti Mariboru. V Slovenski Bistrici se je dal obvezati odpraviti v njegovo domovinsko občino Č£Tnomelj. S Poze kom, ki ga zasledujejo sodišča radi tatvine, je prišla tudi žen/a z malim otrokom. Pred celjskim kolodvorom pa se Poze k iztrgal stražniku t£r neznano-kam pobegnil. HALA POHOTA V veliki pariški bolnišnici se je odigrala "fegodbi&i, ki je prav za prav nudila snov za smešnico, če ne bi bila imela usodnih posledic. Priletna gosp.a ki se je zglasila v ravnateljevi pisarni, je hotela videti svojega moža, ki se je zdravil na oddelku za notranje bolezni. Pisar, ki je pričel listati po knjigah, da bi izdal dovoljenje za obisk, je nenadno odložil pero in mirno rekel: — Obžalujem, gospa, ni vam treba iti na kliniko, ker so že snoči prenesli vašega moža v mrtvašnico. Nesrečna žena je'omedlela. Ko se je osvestila, je stekla na pošto in takoj brzojavno poklicala sina, ki je bil v službi v oddaljenem kraju in že dolgo ni videl očeta. Sin se je takoj pripeljal m prevzel vse mučne opravke: naročil krsto in vence z napisi, natisnil o-glas v dnevnikh in sorodnikom pi - Iz Jugoslavije. pri dr. Černeju, ki je izjavil, da je smeno na7nanii pogreb. Potem sta majfcalo samo za 1 cm, pa bi mu bil strel upihnil luč življenja. Seveda bi bili .postali tudi sopotnUp žrtve zločina. Razpisana je nagrada 1000 Din za onega, 'ki izsledi Skrivnostnega zločinca. Aretacija radi suma tatvine. Pisarniški sluga Franc Janžekovič je naznanil policiji, da mu je v vi-noteču Franca Rupnika v Gerbiče-vi ulici padla iz hlačnega žepa denarnica z 680 Din. Prvotno je Janžekovič mislil, da je denar iegubil nekje na cesti, kasneje pa je prišel do prepričanja, da mu ga je moral ukrasti neki tesar France, s katerim sta skupaj pita. Pri preiskavi so našli pri tesarju Francetu več jedilnih vilic in nož sumljivega izvora. Tatvino Janžekovičeve denarnice je France odločno zanikal. Polletja mu ni verjela, temveč ga je izrodila sodišču. Pobegel utttruec. šla mati in sin v mrtvašnico, da se poslovita od pokojnika. — Ne, jaz ne grem noter, — je rekla vdova na pragu, — prehudo mi je in se bojim, da bi omedlela. Pojdi ti sam! ! Sin je stopil v kapelico in se povr nil nekoliko začuden: — Ubogi oče, hudo se je spremenil po bolezni,— je rekel, — r^ikoli ga ne bi spoznal. Naposled se je zglasil v pisarni nastavljenec pogrebnega zavoda, da. bi sestavil obvezen zapisnik. Na svoje veliko začudenje je takoj u-gotovil, da nikakor ne odgovarja po sorodnikih prijavljen priimek pokojnega onemu, ki ga je beležila Usta snoči umrlih bolnikov. — Glej ga no! — mu je na njegovo vprašanje zaklical pisar na kliniki, — šele zdaj razumem stvar. Seveda ga ni mogel sin spoznati v krsti. Zgodila se je ma)a pomota. Umrl je drug bolnik istega imena. Čudno naključje! Le povejte vašemu naročniku, da ne bo mu treba plačati pogreba. V kinematografski ali gledall&ki burki bi pomenilo vse to vesel zaključek žalostne agodbe. A življenje je resaejfe. Vdova, ki je zvedela, da al več vdov$, je dobila hud 41 v -30. avgusta je občinski stražniciz nap**!, <**lel» j« m pekla si-annate pripelja} nefega 3Q?tetae- mj, da ne bo Imela pmma na kli-sa Požska Veranda * Celje, fcje^nikl obi^U pajpjfteg* WW, ki fc bi g* morate celjska policija dalje • nenadno vstal od mrtviti. Otrok z dinamitno patrono. 13-leftni Leopold, sin usnjarja iz Šibenika pri Sv. Juriju ob južni železnici, se je igral s tovariši. Vsi so imeli dinamitne patrone, Slapšak pa jo je imel še v desnem žepu, dočim je imel v levem žepu možnanček s smodnikom. Otroci so vžgali patrono, ki je eksplodirala v smeri proti Slapšaku. Radi puha se je vnela tudi patrom v Slapšakovem žepu in razmesarila fantu desno stegno in desno roko. K sreči se smodnik v levem žepu ni vnel. Težko ponesrečenega fanta so prepeljali v celjsko javno bolnico. i Smrtna nesreča se je primerila na cesti med Novim Sadom in Temerinom. Jovan Varga se je peljal s svojim b>agom na sejem v Temerin. Z nasprotne strani pa je v največjem diru privozil neki avtomobil, ki je sejmarjev vez prevrnil in razbil. Varga je pri tem tako nesrečno padel ped v:z, da so ga morali nezavestnega prepeljati v novosadsko bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Za neprevidnim šoferjem je uvedeno zasledovanje. Parna žaga pogorela. V Lički Jesenici je pogorela parna žaga industrijca M. Markov iča. Zgorela je tudi velika zaloga lesa. Škoda je velika, a le deloma krita z zavarovalnino. Nevarna tatica aretirana v vlaku. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je bila aretirana znana tatica Magda P.ctočki iz Breznice pri Novem Murofu. Vozila se je iz Ljubljane v Zaigreb ter se je med potjo v vagonu 3. razreda približala potnici Ani Ne-ratavi, ikater$ je naprosila, naj ji posodi svojo r^čno torbico za pod-vzgiavje, češ da bi rada malo zaspala. Neratova ji je izročila torbico v kateri je imela 120 Din. Ko je vlak prispel v Zagreb, je Magda torbico vrnila lastnici, ki pa je takoj opa-bila, da denarja ni več v torbici. Pozvala je neznanko, naj ji vrne denar. Nastal je prepir in orožnik, ki je bil v vlaku, je aretiral Magdo; v njenih nedrih so našli ukradeni denar, v njeni prtljagi pa. mnogo novih predmetov. Aretiranfca je priznala, da je te predmete pokradla po raznih trgovinah v Ljubljani. Svinja odgrizla otroku obe roki. V Zemuniku v severni Dalmaciji se je pripetila grozna nesreča. Zaradi nepazljivosti domačinov je v hiši seljaka Marka Biloglava prišla, švinja v odprto sobo, kjer je v zibelki spalo par tednov staro dete. Svinja jo otroku odgrizla obe roki. V kritičnem trenutku je otrokova mati prihitela v sobo in preprečila še večjo nesrečo. Otroka- so prepeljali v bolnico in je baje upati, da nesrečno det ostane pri življenju. Smrt bojevnika iz bitke pri Visu. Na Susaku je umrl Anten Pile>pi£ v visoki starosti 93 let. Pokojnik se je 1866 udeležil velike pomorske bitke pri Visu. V zadnjem času je skoraj popolnoma oglušil in budi vid se mu je močno poslabšal. Do zadnjega je bil pri polni zavesti, govoriti pa ni mogel več. Osiješki tamburaši pozvani v Pariz. V Osijeku obstoji že več let tam-buraški zbor "Perast". Za letošno jesen je zbor pozvan v Pariz, kjer je angažiran v nekem prvovrstnem etablismanu. Tamkaj bo zbor kon-certiral v hrvatskih narodnih nošah ter izvajal jugoslovanske narodne pesmi. Brajda z 230 grozdi. Pred hišo Ante Eteana na Visu je brajda letos tako obložena z grozdjem, da domačini sploh ne pomnijo take rodovitnosti. Elzan je odrezal ene vejo ter brajte trr jo prinesel v Split. Na veji je 230 grozdov, ki tehtajo nad 70 kg. Trta ima še več vej. na katerih je nad sto lepo razvitih grozdov. Dragocena najdba v Bosni. Uprava sar-ijevskega muzeja je bila te dni naprošena, naj pošlje strokovno komisijo v Jajje. kjer so našli neko starodavno umetnino. Trgovec Mustajbeg Kapetanovič je napravljal mavec na svoji njivi. V golbini pol metra so delavci naleteli na velik kamen. Ko so dalje kopali in kramen a.lstili. so opazili, da je kamen lepo umetniško delo. Na kamnu je izklesan moški, kateremu se vije okoli neg ogromna kača. Mož drži z eno rodco kačo zi goltanec. na obeh straneh pa so izklesani angeli s krili. TRADICIJA IN NAČELA V Gradcu je umrl eden izmed •nekdanjih vojaških odliinikov stare Avstrije, feldmaršallajtnant Goi-giner, vitez reda Marije Terezije itd. itd. V takšnih primerih pokaže vojni minister avstrijske republike Vaugoin prav rad, da goji še vedno staroavstrijsko tradicijo in mrtveca spremlja na zadnji peti četa državne brambe. Tokrat pa je to spremstvo na "višje povelje" iz 03 tu-lo, kar je seveda vzbudilo veliko pozornost in mn:go komentarjev v tisku. Opozicijonalni listi so kmalu dognali vzrok tega izostanka: Goi-ginger je bil namreč v svoji opcroki odredil, naj njegove zemeljske o-stunke upepelijo v dunajskem kre-matoriju, Vaugoin. ki ni samo prijatelj starih tradicij, temveč tudi pristaš krščansko-socijalne stranke, pa se je zuradi ta deločbe na ljubo načelom stranke odpovedal tradiciji. Kot katoličan ne more niti starim generalom cdpustiti, če se dado upepelibi, namesto ou bi se dali poki: pati. To odkritje- je zbudilo v avstrijski javnosrti še večjo pozornost in še več komentarjev. Ali so bili ti komentarji krivi, ali kaj drugega, dejstvo pa je, da je Vaugoin petem nenadoma preklical svojo prepoved glede udeležbe avstrijske vojske na pogrebu pokojnega generala in je odredil, da bo mrtve- deležen tega spremseva vsaj med pogrebom na Dunaju. Zaradi lepšega je podal še izjavo, da je bilo za organiziranje vojaškega kondukta v Gradcu — premalo l:asa. ■< T DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GI4AS NARODA" m urno nufc clinftvo, p*c p* V«i Slovenci ▼ vasi okolici, _i 1 m. ^ v —t I- t C t t , CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Lord Cecil pravi, da se nahaja ves svet pred bankrotom. No. jpa saj ni čudi. ker so politiki če zdavnaj napovedali konkurz. * "Povsod je treba varčevati", — je parola zvezne vlade, raznih oblasti in pomožnih organizacij. Ljudje res varčujejo ker so prisiljeni k temu. Še tisti, ki dajejo obljube, naj bi nekoliko vanievali s svojimi besedami. Obljub je toliko, da človeka že ušcfsa bole. * Gandhi je prišel v Anglijo, oblečen v svojo originalno obleko: okoli ledij ima prteno ruto, ogrnjen je pa z belim volnenim šalom. Ljudje mu svetujejo, naj se-malo b:Ij obleče, žeš, da je v Angliji precej mrzla jesen. Gandhi jih pa noče ubogati. Njeg:va trma ne bo brez posledic. V Indijo se bo vrnil z velikim nahodom. Če ga ne bo dobil vsled pomanjkljive obleke, mu ga bo pa povzročita angleška vlada. * V Ne-w Yorku pojejo vsako nedeljo popoldne za radio "Balknn Mountain Men". Dobri pevci, ki posebno slovenske pesmi izborno za-pojo. Želeti bi bilo, da bi im;li na programu vez slovenskih pesmi kot pa srbskih -ali bolgarskih. Ko bi tuierodci slišali našo pesem. bi si mislili: — -No, S3 j balkanski gorjani ne morejc biti tako strašni, ker tu ko lepo in milo pojo. Ob petju neslovenskih pesmih, se pa utrjuje v tujerodcih le misel, da delajo Balkan Mountain Men .ust svojemu imenu. * Pcvelal vam bom resnično zgodbo o očetu-vdovcu in njegovem briht-nemu sinlaku Martinčku. Martinčku je bila mati že jako as>daj umrla. Toda njegov oče se je v drugič poročil. Mačeha je bila zelo stroga z Martinčkom, pa tudi njegovemu očetu je marsikatero uro zagrenila. Poročena sta bila samo dve leti. Mačeha se je prehladila in naglom-a umrla. Martinčkov c:e ni dolgo žaloval, ampak se je kmalu podal na oglede zzi tretjo ženo. Krrraiu si jo je izbral, in vršila se je poroka. Po poroki pa seveda velika gostija. Martinček je sedel poleg očeta In z naslado srtoil sladko vinsko kapljo. Ko mu je hotel neki gost že vtre-tjič napolniti kozarec, ni njegova mati pustila, češ, da ima že dovolj. Sinček Martinček se nagne k oče-.tu in mu zašepeta na uho: — Oče. tudi pri te*j sva slabo zadela. Mene je že začela komandi-rati. * Cele tri tedne je neprenehoma deževalo. Od jutra do večera, od večera do jutra. L>udje niso govorili drugega ket o dežju oziroma o vremenu. Samo o dežju in vremenu so razpravljali, edinole stari bordar John je molčal. Pa mu pravi nekega opoldne gospodinja: — No, John, povejte vendar, lcaj pa vi mislite o tem vremenu? John pogleda okolu sefoe. Razen gospodarja in gospodinje je sedelo pri mizi tudi pet otrok. — Prav rad bi vam povedal, gospodinja, kaj mislim o tem vremenu — pravi John. — Pa si skoro ne upam, ker je preveč otrek pri mizi. * — Kaj se pa tateo zadovoljno režiš? — so vprašali dragega rojaka. — In kaj bi se ne! de nikdar nisem bil *a.ko srečen kot sem danes. — Ali te je nemara soseda, v katero si do ušeis 2ateleban? — Ne rečem, ravno, da me je ušli-šala. Toda vse najboljše kaže. — Ali je namignila o poroki? — Tega ravno ni storila, pač me je pa nekaj vprašala, in Is tega sklepam, da se bo vse srečno istok-kj. Prepričan sem, da bova kmalu mož in žena. — Povej vendar, kaj te je vprašala? • — vorafela ma j* de pow»ii smrčim. "GLAS NARODA" NEW YORK. TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1931 ' 1 a wggg=s= ... rrisi THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A — Ne, gospod! — Z vso silo se skuša Marja iztrgati rokam rit-mojstra Erdolyja. ki jo hoče objeti. Skozi dim v oficirski obednici sc vsi pogledi uplraj0 vanjo. Pogovori* so zastali. Samo mladi poročnik ob klavirju ni -prenehal igrati. — Ne bodi pusta! — kolne hon-vcdski častnik z obrazom, ki je razgret od vina, in trdno drži dekle. — Ne, gospod' Nje glas je preteč. To ni več ponižna hčerka grajskega oskrbnika, tiha strežnica ob častniških mizah. V njenih očeh gori nekaj kakor ogenj junakov poljskih osvobodilnih vojn. A rit-mjster noče priti k zavesti. Melodija valčka se mahoma pre-trže. Mladi poročnik je planil kvišku. — Gospod ritmojster, pozabljate, da ste častnik! S kletvico izpusti oni dekle. Skoraj se zdi, da bo skočil na svojega nasprotnika. Toda ostali ga mirijo. — Oospod poročnik," midva se še pogovoriva! — Na razpolago sem vam. gospod ritmojster! Poročnik Malberg sedi v svoji sobi. Na marmorni plošči mizice stoji roža. temna roža. Zdi se, da jo je čudež pričaral iz globoko zasnežene gališke zime. Ali pa jo Je lepa Poljakinja prinesla iz hvaležnosti v dar.-.? — Gospod polkovnik, ukazujete? V po-ni noči je brigadni poveljnik pozval poročnika Malberg a k sebi. Kakor ostro risana silhueta se odraža visoka postava od okna temne sobe. S kretnjo roke pomigne poročniku k sebi in kaže na obzidje grajskega vrta. ki se beli v mesečini. — Vidite tam moža v senci vrtnih vrat? Vsako noč se shaja z o-sebo iz grada, ki jo od tu ni mogoče spoznati. Rad bi vedel, pa ne da bi kd0 kaj opazil, kaj tiči za tem. — Jutri se ponoči skrijem y parku. - — Napravite to. gospod poročnik! Srebrno siv je v mesečini zasneženi park. Polno* je proč, leden mraz PREPOZNO prehaja v ude. Poročnik Malberg preklinja polkovnikov strah pred vohuni. Tu.... ali niso to koraki v parku? Ženska stopa proti vrtnim vratom. Marja. Ali naj bo prisluškovalec ljubezenske zgodbe? Ljubosumnost se dviga v njem. Mora se krotiti z vso silo, da ne stopi iz zasneženega grmovja in jo postavi na odgovor. Marja je odrinila zapah na vrtnih vratih. — Mihal! Ali si tu? Neki moški vstopi. Pogleda še početa. Poročnik ne ume poljščino dobro in ujame le kakšen drobec. Ljubezenski pogovor to ni. Moški vprašuje, ali je prinesla načrte! Poročnik Malberg se skloni naprej, da bi bolje slišal. Tu se utrga z ropotom snežno breme z veje. — Onadva se zdrzneta. Z enim samim skokom je oni planil do vrat. — Stoj! Tudi Častnik je skočil s pripravljeno pištolo naprej. Toda ,Marja je skočila vmes in ga udarila po roki. Strel je zadel v lesena vrata, ki so se zaprla za beguncem. — Pusti ga! — je za vpila Marja v največjem strahu in se oklenila z rokami častnikovega vratu. S kletvico jo je sunil ob stran, toda ona ščiti vrata s svojim telesom. Zaman skuša, da bi j0 odrinil proč. Ona se brani kakor obupani a, s stisnjenimi zobmi se zvija pod njegovim prijemom, a ne popusti. In vedno znova moleduje med borbo s pretrganim glasom: Meni na ljubo ga ne ubij! Meni na ljubo! — Prokleta mačka! Vse besen jo je zalučal nazaj, da se je opotekla v sneg. Straža je priletela, strel jo je a-larmiral. — Primite to žensko! — zapove kaprolu in ne da bi jo pogledal, se spravi z ostalimi na zasledovanje ubeglega moža. Na mizi leže razprostrte karte, ki so jih našli pri aretiranki, in na njih so vrisani položaji. Marja je priznala, da jih je vzela v adjutan-tovi sobi. Polkovnik vodi preiskavo. — Povejte končno, kdo je moški? Že v tretjič jo vprašuje. — Ne smem! Marja se še komaj drži na nogah. Tedaj mine brigadirja potrpežljivost. — Tu ni mesto za skrivalnice! — jo nahruli. — Samo če poveste resnico si rešite življenje! Tu je Marja ponosno dvignila glavo: — Rajši umrem! — de s trdim glasom. Minute molka polže skozi prostor. Potem zapove brigadir: — Gospod poročnik, zaključite protokol! Poročnik Malberg začutil mrzlo zono na svojem hrbtu. Njemu je, kakor da je smrtna obsodba že izrečena. Ledeno mrzel veter piha čez za-ledenelo vaško cesto. Točno ob sedmih se ustavi pred zaporom eskor-ta. ki naj bi povedla vohurvko do PrzemLslanov na vojno sodišče. Ključ zahrešči v zarjaveli ključavnici. Bleda in neprespana stopi Marja skozi nizka vrata. Nje pogled drsi mimo vojakov, kakor da so zrak. Samo ko zagleda porčni-ka, se zdrzne. Štirje možje eskorte so jo vzeli v svojo sredo. Njih poveljnik sporoča, da je prevzel ujetnico. Poročnik komaj čuje njegove besede. Vidi le Mar j o, ki stoji s sklonjeno glavo med bajoneti in se trese v tenkem ogrinjalu, ki je ne more ščititi pred mrazom. Do Prezemy-slanov je štiri ure poti. — Ali ste znorel, četovodja! — zavpije na poveljnika eskorte! — Najprvo priskrbite ujetnici plašč! Vojak stopi v stražnico po star vojaški plašč. Hvaležen pogled se upre v častnika, ko sprejme Marja oblačilo. — Bog vam bo povrnil, gospod poročnik! — pravi ganjeno. Poročnik Malberg čuti. kako ga davi v grlu. S hripavm glasom zapove odhod in se hitro obrne. Sredi noči je nekdo potrkal na vrata poročnikove sobe. — Kdo je? Javi se stražni poueljnik: — Gospod poročnik! Nekdo je spodaj, radi vohunke. Pravi, da je nedolžna. Z vso brzino skoči poročnik v obleko. V stražni sobi, ki jo skopo razsvetljuje petrolejka, sedi civilist, mlad človek, in njegov inteligentni obraz izdaja na prvi pogled poljskega dijaka. Ko vstopi častnik, se vzravna po vojaško. — Kdo ste? — Mihal Barzykovski, ubežnik 13. pehotnega polka. — Kaj hočete? — Moja sestra mi je v tisti noči prinesla živil k vrtnim vratom. To je vsa njena krivda! — Ukradla je vojaške dokumente! — — Hotel sem se prebiti do Karpatov in sem jo prosil, naj mi priskrbi karto. Nisem slutil da bi radi tega lahko prišla v takšen sum. — Človek, je to res? Častnik ga trese za ramena. — Ne lažeš, če s tem sam zaigraš svojo glavo! — odvrne Poljak temno. Pol ure pozneje jezdi poročnik Malberg z vsemi potrebnimi pravicami skozi temno noč proti Pr-emyslanom. Neusmiljeno zanada valahu ostroge v telo. Od vsake minute zavisi Marjino življenje. Prešlo je že osem dni, od kar so jo oddali vojnemu sodišču. Redkokdaj traja proces dalj časa, vojno sodišče deluje brzo. Kdo ve, če že ni prepozno? Naprej! Naprej! Kakor strahovi •letijo mimo topoli ob cesti! Zaspan trenski vojak se na svojem vozu prekriža pred nočnim jezdecem, ki švigne mimo kakor dfvja plav. Geste ni konec. Svetli pasovi že barvajo obzorje. Vedno znova spodbada konja. Mesto je še daleč in povelje za usmrtitev je morda že oddano. Svetel dan je že, ko skoči z ozno-ienega konja pred vojnim sodiščem. Avditor. ki ga spremlja vojni ku-rat, je pravkar stopil skozi vrata jetnišnice. Poročnik Malberg se javi v svoji misiji. Avditor prebledi. — Marja Barzykowska... — ponavlja jecljave ime, —....pravkar so jo ustrelili! DOMIŠLJIJA PRESTRAŠENEGA POTNIKA Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez......................9Q v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.X0 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80 SRRBI ZA DUŠO v platno vez................ .90 v fino usnje vez ............lJ5t v najfinejše usnje vez 1.80 RAJSKI GLASOVI v platno vez. ____________ AO v usnje vez.....................1.30 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA ▼ imitirx.no usnje vez. .60 v ucnj« vez. ..........._______ .80 ▼ fino usnje vez. ...—1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda ve« ..................................1A0 v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAi DOM v ponarejeno....................1.— v naj fine j te usnje vez 1.50 ▼ naj fin« j ie usnje trda vez .............................1-M MARIJA VARHINJA lino t«............................ v fino umi« ....................I-5* v najfinejše usnje trda VOZ ....................................■*«•• Hrvatski molltrvniki: Ctjtk iM fina najo&cjla m ....... • mi •••••■••j .1.60 1A6 i Com* Unto Me ........................... .30 fino veiano ....................S5 Hfj of B(*tm : fino vezano ........-............- .35 v usnje rezano ............. 70 v naJflnrJAe nanje vesano .,..1.30 (Za adnata) Key af Hatvaa: v celold fino vezano _______....1.20 v celold najfinejši vez ________1.50 v fino nanj« veaano ........ LfiO Catholic Pocket Maaul: v fino nanje ann ........ 1.90 Ave Maria: v fino nanj« v—po.......- 1.40 POUČNE KNJIGI: Angleftko slovensko kmiim Z— AncleAko-sior. In ilav. angi slovar Jt laicrUra In An»erlka»ci (Trak). AnceUaka a« MOk Ml m naj strele k sr. wk...........10 Boj naUsljiri« kol—»Im ...... .35 Certcniiko ..............__.LU Domač* ilvtaeždrnvnlk, trd. tm, ,.IM D ilvtnosdravaik. brofl. ____1,2* Domači idravnlk po Knaipo: trdo res. ................ „..L6I broširano....................LM Govedoreja ......................LH Hitri račonar .................. .35 JnroalavtJa. Mellk L muk ....LM 2. aveaek, 1—2 anovUi Kletarstva (SkaUckj) ..........Z.M Kratka srbska (nussHki ...u„ -*t Kratka zgodovina Blty«—ov, Hrm* tov In Oifco« M Raka ae »artww »tnrtJnn Z. P. Jff KaJfcT* fcrfitaf vedenj« .... M Kat. Katrikiif ................ 4t Kubična Računiea --------.75 IftmllHi .................... M Ljubavna in snnMInn pianu .... -3# tU OB^rittJft «f |«99*f«9« a US .IS Mladeničem, I. *v............... A0 Mladeničem, n. sv............. M . . (oba zvezka skopaj .90) Mlekarstvo ......................L— Nean&ko-aoicleikl tolmač ........L40 NajboU&a slov. Kuharica, 008 str. lepo ve*. (KallnSek) ..........L— 1. dol ...................... A0 2. del ...................... J« Nemško slovensko slovar.........2.25 Največji spisovnik IJubavnlh in dragih pisen................. .75 Slovensko nemški slovar.........1.— Ojačen beton .................. AO Obrtno knJicoTodatvo ............tH Perotnlnarstvo, trd. ves. ........1.80 Perot^inaratva. broft. ...........,LM Prva čitanka .....................................75 Pravila za olika .............. jH PrikroJovanJa pariU m tivatnl «erl a vzorci ..................L— Psihične motnje na alkoholiki »od- i»ici ........................ .70 Praktični račnnag .............. .78 Pravo In revaindjn (Pltamie) .. JI Predhodniki in idejni nteneUI m-Skesa Idejalizna ..............1A0 nike. ventno^Tl..........^.l- hwitono ....................IM umi Ročni ajov.-Italijanski in italijanski -slovenski slovar ___.90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem m...... ■>*.............................. i5l ............... JO Kovan** narodna aiinjina, obsega 452 atrani ..........,,.149 Sprotna kuharica, trdo vesana ....LIS lepo trdo raaaoa ......•»••••••Irr Bpahm ncTarnort *.............. jJ Sadja v gospodinjstvu ........... .71 Slavonic American Yetr Book_L— Učbenik angleškega Jeilks trdo vez.___________________________L5| broširano ................~.......1J5 Kirnjutita hi Mi Wufa Jn. Uvod v FXtaoofljo (Veberr) ...... V nemškem izletniškem vlaku na progi Freiburg-Hoellenthal je nepričakovano nastala velika zmeda. Eden izmed potnikov ni vedel, kje bi dobil v natrpanem vagonu prostora ?a svojo košaro. Pogledal je pod kip in zadrhtel od groze. Pod klopjo sta ležali dve odsekani ženski nogi. Prestrašeni petnik je na prvi postaji naznanil zločin posta-jenačelniku. Uradnik je šel v vagon, se prepričal, da ležita nogi pod klopjo zaljubljenca, ki nista opazila. da je obrizgala kri belo damsko obleko in sive svetle hlače častilca. Postajenačelnik je molče zapustil vagon in po telefonu obvestil policijo v Freiburgu. Zaljubljen parček je zapustil vagon kot zadnji. Ko je ostal mladenič na samem z dekletom, se je ozrl, vzel krvavi nogi izpod klopi in ju skril pod površnikom. A detektiv, ki je skrivaj opazoval pod oknom, je takoj povabil zaljubljenca v stražnico. Izkazalo se je. da je našla gospodična na izletu izredno dosti borovnic, ki jih je hotela prinesti tudi materi. Košare ni imela, zato je samo slekla nogavice n jih do vrha napolnila z borovnicami! GROZOTE BODOČE ZRAČNE VOJNE POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................126 Veliki vsevedei ................ M Votčilna knJUlea ............... JO Zbirka domačih zdravil ........ M Zdravilna zelifiča .............. ,40 Zel in plevel, slovar naravne«* fdrariliUa ....................LM Zgodovina Umetnosti pel Slaven-db. Hrvatih in Srbih..........LN Zdravje mladine ................L25 Zdravje In bpteaan v damači USL 2 «v. ......................LM Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo« vencev (Mellk) II. zvez............................................................80 Prorokovalne karto Knjig* poiiZjamo ppHmim* prooOo "GLAS NARODA* 21« W. IS. 81, New York Francija je imela te dni nad Nancy jem svoje letalske manevre, največje v povojni dobi. Udeležila se jih je cela vrsta visokih vojaških osebnosti med njimi maršal Petain V letalu je prihitei iz Pariza tudi minister za zračno plovbo Dumesnil in pripovedujejo, da so brani tel j i Nancyja otvorili na njegovo letalo fiktiven ogenj, meneč, da gre za "sovražno"' letalo. Štiri dni in noči je krožilo nad mestom neprestano do 150 letal, razen teh je bilo v zraku stalno deset pritrjenih balonov. Ljudem, ki so med vežbami stopali ali se ustavljali po ulicah, se je opetova-no zgodilo, da se je nad njihovimi glavami pojavilo letalo, iz katerega so se vsuli zeleni listki z naslednjo vsebino: — Spadam med prijateljska lovska letala. Moja naloga je, da Vas čuvam pred napadi sovražnika. Ne bodite radovedni! Mnogo radovednežev je bilo ubitih in ranjenih. Mislite na to. da klopočejo med zračnimi bitkami strojnice in da Vas lahko zadenejo naše kakor sovražnikove krogle — po Vaši krivdi. Ne ostajajte na cesti! Izginite pod zemljo, bežite v Vaše hiše, ne glejte skozi okna. Ne pozabite tudi na živali! Obvarujte tudi konje! Vodstvo manevrov je hotelo tudi na nazoren način dokazati nancy-skemu meščanstvu potrebo, da se za morebitne bodoče dejanske napade z zraka opremi z maskami zoper strupene pline. Nenadoma je napadla neko tovarno, v kateri dela 3000 delavcev, skupina "sovražnih"' letal in čez nekoliko trenutkov je bila vsa tovarna ovita strupeni megli. Slo je seveda za nepristni strupeni plin, vendar je bil še toliko hud, da je kakšnih deset delavcev od njega v resnici obolelo. Predzadnja noč je bila višek manevrov. Izvršil se je glavni napad na mesto, ki je bilo po odredbi mestnega načelstva odeto v popolno temo. Tudi prostovoljni bolniški strežniki so imeli to nt>č svoje vaje. Na vratih neke dekliške šole je stal napis: — Zavetišče za osemdeset oseb. Posebni aparati so dovajali v zavetišče sveži rrak iz višine 8 metrov. do kamor previdoma ne bi segla plast strupene megle. Na vratih deške šole je bil napis: — Reševalna postaja za zastrupljence s plinom. Tudi kletne prostore mestne hiše so spremenili v zatočišča za civilno prebivalstvo in so jih o-premili z aparati za umetno dihanje. V teh prostorih se bodo tudi v primeru resnične vojne izvrševale — poroke.... Francija nima namen začenjati kakšno vojno, pripravlja pa se na to eventualnost z vsemi silami. V prvi vrsti se oborožuje z letali. Tovarne letal poudarjajo v svojih cenikih, ki jih pošiljajo zasebnikom, da plača 35 odst. nabavne cene država sama, če se kupec strinja s tem, da se mu letalo v primeru vojne rekvirira. OD PRADIVJAKA DO KOZMOPOLISA V ameriškem listu "The Forum" je objavil romanopisec Wells najvažnejše datume iz svetovne zgodovine. Vsako tisočletje pomeni Wellsu blok in vsak otrok bi moral vedeti pravi pisatelj, da je bil človek pred tisoč bloki pod divjakom, pred sto bloki odvraten divjak, pred kakšnim tridesetimi bloki lovec, ki mu je bila vsebina življenja zlogovanje, risanje in ples. Šele pred petnajstimi bloki se je začel ukvarjati s poljedelstvom, zanesljive datume njegovega razvoja pa lahko ugGCovimo šele v zadnjih treh blokih. 1500 do 1300 let pr. Kr. je bila cvetoča doba Egipta. Rim in Kar-tago sta bila osnovana v 8. stoletja pr. Kr. Šesto stoletje pr. Kr. je bila doba, ko s0 vznikle velike religije Bude, Konfucija in Latseja. Peto stoletje pr. Kr. je pomelo Babilon in Ninive. V četrtem stoletju je bila Grška v razcvitu. Za Grško je prišla naj vrsto Macedonija. Potem se začno novi datumi. Smrt Aleksandra Velikega 1. 323. pr. Kr. prinese cbrat v svetovni zgodovini in katastrofo. L. 146. je bila razdejanja Kartagina. 44. pr. Kr. je umrl Cezar. Z njo se zače-jija konec rimske republike, svetu se jameta odpirati Galija Britanija. j na trdih posteljah in si podlagamo Naslednji važen datum je 337. po pod glavo trde blazine. Vi se zbu-Kr. Takrat se je dal Konstatin kr- [ dite in se pretegujete in gledate stiti na smrtni postelji. Sledi usta- | pri tem od vzglavja na vznožje. Ko novitev Carigrada. Grška tradicija,' pa ^ mi zbudimo, se obrnemo, da je posebno značilna za grupacijo reformacije. Latinizirana Evropa se je razklala na dva dela. Karel V.' se da skleniti z Lutrom, Henrikom VIII. in Francom i. L. 1648 je prišel Westfalski mir. Sedemnajsto stoletje je doba 30Iet-ne vojne, katere zaključek in mir je prinsel prvo pobudo za nacionalistično politiko ki se še danes ni izživela. L. 1776 je prišla deklaracija a-meriške neodvisnosti. Britske kolonije so se odcepile od monarhije, se odrekle tradiciji. L. 1776. pomeni rojstvo nove ideje. Končno 1. 1917. ki prinese dve ruski revoluciji. To je protldatum 1. 1776. Vzhod sledi zapadu v flo-v0 dobo. ki vede v Kozmopolis. ze-dinjeno ljudovlado vsega človeštva. DRUGI KRAJ — DRUGE NAVADE Japonec Kimpei Sheba piše: — — Med nami in med drugimi ljudmi je velik razloček. V Ameriki n. pr. spe ljudje na mehkih bla-in' zinah in na peresih, mi pa spimo ki je bolj zdrava in bolj življenjska, se izvije rimski oblasti. L. 476 je postal Odoaker kralj Italije. V četrtem in petem stoletju se je latinska država sesula na kup. Potem je prišla smrt Mohameda 1. 632. Islam je navalil na Vzhodno cesarstvo z vso ogromno silo. L. 800. je bil Karel Veliki kronan za rimskega cesarja. S tem se začenja poskus cživitve Zapadne države, eksperiment, ki se je končal šele v Versaillesu 1. 1918. L. 1095 je Urban II. pozval na prvo križarsko vojno. Odkrili so krščanstvo in spoznali, da je to nekaj več kakor država. Toda kr- KAJ JE "BRADER1JA" V vzhodni Franciji se je po vojni razvila, navada, ki je ljudem zelo v&eč in ki se pred tfvemi leti razvita na Lukse-mburškem. Mogoče se bo ta navada aanesla tudi še v Nemčijo. Ta navada je "braderija". Besede "braderij-a" ni v besednjake u. Bolj znana je beseda "bro-derM in ta beseda pomeni v ljudskem jeziku "razprodajati". Danes pa ne razumejo pod besedo "brade- rija" navadne razprodaje, ampak razprodajo, ki jo narede vsi trgovci enega mesta skupaj na določen dan. Za 'tak dan delajo po časopisih že mesece in teidne poprej slino reklamo, na sam dan "braderije" pa raz-iože trgovci svoje blago ne samo v prodajalkah., ampak tudi pred prodajalnami. cene za blago pa so neizmerno nizke. Ljudje si ogledujejo razstavljeno blago, nizke cene pa jih wabijo vedno več in vsak najde gotovo nekaj, kar mu je všeč in — 'kupi. Tako se trgovci ne iznebe jamo starega, ampak tudi modernejšega blaga.. Na Francoskem in na Lukserrtburškem se je ta način prodaje zelo udomačil in razširil in ljudje ao jato eadovoljni. Glavna na-lopa "braderije** je pač čim večje *ti*M3je mad trgovci in občinstvom. gledamo ravno v nasprotno smer, na blazine. Vi si čistite zobe kolikor mogoče naglo, mi pa si jih čistimo kolikor mogoče dolgo. Najbolj revne Japonce vidiš zjutraj, kako hodijo okoli svojih hišic in si čistijo zobe. Vi si drgnete svoj obraz po umivanju s suho brisačo, mi pa z mokro. V Ameriki molijo, če sploh molijo, pred jedjo, ki jo uživajo živi ljudje, na Japonskem pa molimo pred jedjo, ki je posvečena mrtvim. Mi obračamo med molitvijo obraz navzgor, vi pa navzdol. V Ameriki in v Evropi velja kot barva žalosti črnina, Japonke nosijo za časa žalovanja bele oble- . „ , „. - . . , ke K poroki pa prihajajo na Ja- scanstvo je bilo latmizirano in je | K ^ ' , . . _ Donskem ljudje v črnih oblekah, bilo celo pripravljeno prevzeti od\p J J Japonski tesar vleče zago, ame- rikanski jo pa potiska. Vi postav- Grkov cerkev in državo. L. 1250 je umrl Friderik II- Baconu se pojavi privid znanosti, da vrže papežu nazaj njegovo poslanstvo. L. 1415 so sežgali Husa na grmadi. Štirinajsto stoletje je doba razcepljenja cerkve, dvoma in nezadovoljstva množic. Leta 1492 je Kolumb odkril Ameriko, prejadral Ocean. Kmalu petem so izumili tisk. L. 1558 je umrl Karel V. Ta doba SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslažnjmo se vsi kres Izjem« te stare in stanovitne domače Ijate svoje dežnike v kot z držajem navzgor, mi pa navzdol. Ce nosite vi dežnik zaprt, ga držite za držaj, mi pa nosimo dežnike na vrvici, ampak z držajem navzdol. Če vi vstopite v hišo, se odkrijete mi se pa najprej sezujemo. Če pride k vam gost, ki vam hoče kaj darovati ali pokloniti, vam izroči darilo takoj, pri nas pa na koncu obiska. Vi si ogledujete darila v navzočnosti darovalca, pri nas pa nikdar. Vi imate lepo navado, da vse pojeste, kar je na krožniku, na Japonskem pa se to ne spodobi. VI vstanete, če hočete biti vljudni, pri nas pa sprejemamo goste sede. V V Ameriki velja za grdo. če Je soba prazna, pri nas pa je ravno narobe. PO 17 LETIH SE JE JAVIL IZ RUSIJE. Kovaški pomočnik Tomaž Satner iz okolice Budjejovic na Češkem je odšel v prvem letu vojne na ru?ko fronto in se r\i vai oglasil. Pred nedavnim gfa. je sodišče proglasilo za mrtvega. Sedaj, torej po celih 17 letih, pa je prispelo iz Taskenta pismo, v katerem sporoča svejim sorodnikom, da je živ in zdrav. , SiErriOTElTOT 'rr.natTF ittHiiSiT......... " i-lisfl S Mali Oglasi imajo velik uspeh H Prepričajte se! GLAS NAHODA NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 15, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 15 (Nadaljevanje.) Tedaj se je pa zgodilo nekaj čudnega in nenavadnega. Zgodilo se je neto j, česar bi starka niti v sanjah ne domnevala. Baronica jo je strastno objela in vzkliknila: — Vi ste gospa Hammer jeva? Vi ste mati mojega Andreja? Preko sklenjene Sil vine glave sta se srečala pogleda starke in Klare. Gospa Hamerjeva je opazila, kako se je Klarin obraz popolnoma izpremenil in kako je izginila iz njega zadnja kaplja krvi. V njenih sinjih lepih očeh se je pojavil pošasten izraz. S težavo je zadrževala jok s svojimi veli mi ustnicami. Vse njene mladostne sanje so bile mahoma uničene. Počasi je odšla. Njene sreče je konec. %— Klara — je zaklicala gospa Hammer proseče za njo. Toda ni se vrnila. * — Kaj Andreja še ni? Seveda ga še ne more biti. Ali ni braojavil? Brez moči je zrka stara dama v nenavadno obiskovalko. Nato si je z roko pogiadila čelo. Vroče ji je bilo. — Prcsim vas, povejte mi vendar, je zajeeala in pri tem gledala vrata, skozi katera je odšla Klara. Malo je manjkalo, da ni zbežala za njo in pustila tujko samo. Tujko, ki ji ni bil nič na sv&tu. Gospa Hammer s skrbnim očesom opazuje lepo dekle in pri tem liho vzdihne. Kako nepričakovan gost ji je prišel v hišo! To deskle si je njen sin izbral za svojo spremljevalko skozi življenje! Nemoteno jo more opazovati; kako lepa je! Zlatormeini kodri se ji raztezajo čez njeno snežnobelo čelo. Kot gosta senca ji leže goste obrvi nad bledimi lici lepo izrazitega obraza. Nepopisno lepo, kot čaroben metulj, se ji zdi to mlado bitje v njenem priprestem stanovanju. Tiho, po prstih se v sosedno sobo, v svojo spalnico. Soba je prazna. Ali je še vedno mislila, da bo tam našla Klaro? Njena postelja pcikrita z belo odejo, je kazala majhno, komaj opaz-ijivo vdolbino na eni strani. Z lahko roko jo pogladi; bila od solz. (Dalje prihodnjič.) je mokra IVO GRAHOR: J E S H IN Neopazno se bliža jesen z Vonjem ožganih žit in posušenih trav. V gozdu se skazi tišino spušča orumeneli list, v drevoredu pade kakor slučajno na pesek. Nihče cd onih. ki hodijo mimo, ga še ni opazil, še ni do- ; zorel bodi čas U, trn je vi sad. Še v-čeraj Silva je opazila zadrego stare dame. Velika nežnost jo je obdala ob 5em šel mimo dreves ko da mi je vse-pogledu na ta materinski obraz, obdan s sivimi lasmi* na katerih je ^ en0 zju-traj sem bil menda na trgu počivala črna čepica. Prijela jo je roke in rekla: \ tudi tako nevede, in sem gledal sa- — Vem. da se vam čudno zdi, da sem tuki3 j. No vam bom pa kar dje, ki je tam nakepiženo v košarah naravnost povedala: Jaz sem Andrejeva nevesta! I in vrhu košar — ko da se tu izživi — Ne! Ne! — malo je manjkalo, da ni starka izrekla teh dveh be-^vso energija lista do rdečelr;ega ja-£,ed. Molčahi je ter se prijela z obema rokama za glavo. bolka, nežna in topla polnota hrušk, — Kaj niste zadovoljni z menoj? — je vprašala Silva z malce ne- j meglica na slivah in grozdnih jago-navadnim glasom. dah pa zamišljena, žametna breskev — Seveda sem zadovoljna, baronica.... toda moj sin je.... čisto navaden učitelj.... vi ste pa ičlanica tako odlične družine.... to vendar ni mogoče... Zopet je pogledala na vrata, in zdelo se ji je, da čuje izza njih pritajeno ihtenje. Silva sa je prisrčno nasmehnila. Razumela je: ta preprosta ženica se boji visoke družbe. — Draga gospa Hammer jeva.... mati! Saj vam lahko rečem mati, kaj ne? Kajti jaz nimam več matere. Pokleknila je pred njo ter ji začela poljubovati roke. — Ker Andreja tako neizmerno ljubim, sta me ože in mati zapodila. Na svetu nimam nikogar drugega kot Andreja. In baronica Silva je ljubila Andreja, svojega krasnega Andreja. Baš zatran teija je morala iti iz hiše. Starka je prijela deklico za roko in jo dvignila. — Da, jaz imam rada Andrej-a, neizmerno rada in tudi Andrej me ljubi. Moja mati in oče pa nečeta ničesar slišati o tem. Oh, sinoči je tllo neky strašnega! Kako se je mati razjazila! Oh, vi ne veste kako moram trpeti zastran svoj ljubezni, koliko moram prestati zaradi Andreja! — Povejte mi vendar. Ja, najprej morate nekaj jesti. Pogledala je na cgnjišče. Kava j^ bila vroča. Stopila je k omaii in %ela lz nje najlejšo skodelico. Tudi malo kolača je narezaJa. — Ves dan nisem ničesar jedla — je dejala Silva. — ter se takoj lotila kave in kolaču. — Baronica Darwiz, da je nevesta njenega Andreja? — je premišljevala starka. — Kako da ni pisal? Sveti Bog, to so vendar važne stvari. — Povejte mi — je rekla — kako je prišlo do tega. — Sama ns vem — je odvrnila baronica. — Takoj, ko je prišel Andrej v hišo, sem ga morala občudovati. Kako krasno zna igrati klavir! Mati je -pa neprestano silila, da bi se poročila z grofom Ludorfom. Tega pa seveda, nisem mogla, ker sem imela Andreja rada. To sem tudi materi pove dala. Mati je -pa rekla, da morm cd hiše, če se ne Him. In šla sem ter prišla k vam, k njegovi materi. Kajti vsem svetu iti kam drugam. Vsa omamljena od teg-a, kar je slišala, je stara žena obsedela. S Silvo je prišla po njenem mnenju v hišo sinaha, ki ni bila po njeni volji in želji, vsled česar se je čutila ozlovoljeno. Četudi se je njeni materinski na:imurnosti zdelo prijetno, da si je baronca iz ljubezni do njeneg-a sina dovolila nakopati jezo svojih starišev, ji je pri vsem tem z druge strani povzročalo veliko razeča-nje in bolečine. Kako lepo bodočnost si je v svojih mislih naslikala za tvojega sina na strani Klare — in sedaj? Samo nemir ji bo od sedaj naprej težil njeno življenje; globoko je vzdihnila. Nobene sreče ni videla za svojega Andreja v tem, da bi imel za ženo dekle, tako razvajeno in lz tako odlične družine! Dobra kava je Silvo poživela. Njen pogled je plaval po sobi. Nad divanom je zagledala Andrejeve slike. — Ali smem? Sname sliko s stene in jo ogleduje s tihim zanimanjem. — Andrej! — šepeife sanjavo. — Pa kje je vendar? Zukaj niste prišli skupino z njim? Silva se smeje. — Ne ve, da sem tukaj! — Ne? — Vedno bolj zmedena je postajala stara gospa. — Ne! Danes zjutraj na vse zgodaj sem namreč odšla iz Darwfza. Nikdo ne ve o tem; samo moja zvesta služkinja, ki mi je pomagale, s se odpeljala v Karlovec in od tam tu sem Zašla napačni vlak, v stnšen osebni vlak, ki se je vstavil na. vsaki je tudi tako dolgo vselo, da sem prišla sem. Andreja in -ga tudi hočem. Kajti mislim, da se mu hoče po svoji mamici. Ker so sta riši zahtevali, da se odločim, sem jim pred odhodom pustila pismo in jim povedala, da sem se odločila zanj. — Otrok! Kake skrbi bodo imeli tvoji stariši! je zvenel glas stare gospe. Silvine cči so zalile solze. poleg prešernih banan. Ob vsem tem bogastvu, ki je izžarevalo milijone vodnih in s:lnčnih zrn sem hodil brezbrižno, ko da se na vsem svetu ža davno ni dogodilo nič. Nisem niti cbčutil, da je še včeraj sijalo pekoče solnce in da je vso to noč padal mogočen dež — drevje bučalo v viharju in zemlja odjeknila v naročiu o-blakov, Narastla je, zemlja se je vsi potopila v njo, drevje pa polna in ni plaz pretočenih sil. Solnce je zasijalo pošev mimo Golovca. • Tedaj sem se nenadoma zdrznil. Cesta ob reki se je bila, razdrta, ranjena od naliva, odprla in zdela se mi je tako razbičana kot izsušene roka poljskega delavca in lepa kot do srca razorana, izprana brazda. Od nekje se je v mo-jem spominu t3krat utrnila slika, ki je bila mahoma vsa drugačna. To je tista pomlad, ki se mi je vtisnila v spomin. Cesta pred našim senikom. V jutranjem solnca stojijo skupine ljudi, ki opazujejo upadajočo reko. Zemlja in cesta sta še razrvani do golih udev in polni ran, katere sta jima vsekala hudournik in pomladanski naliv. Razločno vidim v brazde. razrvan.2 kamenje, liki težke razvaline. Iz njih se kadi svež, hladen dih in vse nas prevzema njegova moč kot silna reka, ki se narastla vali, podeč svoje vrhnje plasti tik mimo nas. Prenapolnjeno zelenje se blesti iz sklenjeno v deblu sklonilo in kot po- : jarkov, vrtov in čel. Gorska.vas se greznjeno teži v ta sproščeni, mogoi- j blešči v solncu. Ljudje vsako toliko pre minima m na prvim vlakom pa sem v postaji, zato me bi rad presenetila Skrbno in bojazno — Zakaj pa so me silili v zafleon, ki sem ga sovražila, in mi niso hoteli dovoliti vzeti Andreja! Ljubim ga nad vse! Za njega sem pripravljena umreti! — reče kakor v sanjah. Tu pa se je zganila občutljiva duša stare gospe. In ko je pogledala Silvo, se ji Je zdelo popolnoma razumljivo, zakaj 'je njen sin izgubil fcice za baronico, — vendar neizmerno jo je bolelo, da bo mogoče zaradi tega neko drugo srce počilo; kajti vededa je, kako prisrčno je Klara ljubila Andreja. Te misli se ni mogla otresti; ležala ji je na duši kot mora, kajti zdelo se ji, da Je preti Klari krivična. In pri vsem tem ni mogla ničesar storiti. Trpela, je ker Je bik) uničeno vse upanje na njenega ljubljenca. Kaj bo iz tega! V vetikih skrbeh maje z glavo. Silva je postala trdna; po nena vaj enih naporih in razburjenjih, ki 4 jih }e dovolilo razvajeno dekle, je njeno telo zahtevalo svojo pra-TIOO. Go»pa Hammer Ji je pcotlala na ne posebno udobnem dlvanu ln jo pcfcrila a mehko odejo. Kmalu je globoko in redno dihanje pokazalo, da J« Silva sladko zaspala. GLOBUS Ta kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo 1 Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-! pisno vprašanje,, bodisi odraslim, bodisi učeči se ! mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — 75 99 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. utihnejo in prisluhnejo v bobnenje nečemu neznatnemu, kar je v priro- di ta čas. Starci so neopazno odšli. Mladci stoje kot priklenjeni in zro v valove. Tih veter veje od vzhoda. Reka se včasih počene k cesti, nosi mogočna debla in jih lomi v svoji sredini, divje gospodari z njimi, od o-toka sta vidni le še dve tenki brezi, ki se treseta v borbi z njo. "Ne bi zdaj vrgel kamna preko nje!" — se oglasi mlad mož. "Bog — to!" — pritrdi sosed. Nihče ne odgovori. Nihče ne misli na to, da bi se poskušal v tekmi. Najvišji med njimi. Grudnov Lojze si z roko otre lice in kosate brke, roka mu rahlo drhti. Velik je, silen ko gora. Ni mu močnejšega med ljudmi. Od mladih let že slovi kot metalec kamenja, a zdaj mirno molči. "Ne bi dometal", — mu bereš z oči. "Niti ti ne?" — ga ogovori sosed, bolj da še potrdi, kar je mislil, kot z vprašanjem. "Reci, kar hočeš, ampak vem, da ga ne domeče", — pritrdi Lojze. — '"Erže ibi s kamnom zadel lastovko, čeprav lete visoko, ko pa dometal danes na drugi breg". Vsi, odnastli, otroci in žene, ki so nehote ostale pri njih, obrnejo radovedne oglede in vsi merijo Lojza. Miren je, ko to govori, a oni se čudijo. Drugi pa nadaljuje. "Kaj bi tisto govoril. Lastovke tudi ne pogodiš. Previsoko leti tod, čez mašo dolin?, in adaj ni mušic, da bi se za njimi spuščala k tlom kot ob •času nevihte". Tako govori sosed. Toda Lojze se ne razjezi. Njegov pogled boža raz-penjeno reko. "Nič ne leti previsoko. Da le najdem primeren kamen, pa ti pokažem. da ne", — pravi zamišljeno in se pripogne ter obenem z ostrim pogledom rjavih cči, ki so kot dva dem m ta moške moči in sile h kra-tu tako otročje, raziskuje brazde v tleh. Pri težkih pločah hodnika leže rdeči, ploščnati kosi opek, ki so jih nalivi in burja treščili s streh. Viscko nad nami letajo lastavice. Prvič jih vidimo to p:m>ad" Lojze se je zravnal n s kamnom v desnici motri mimo leteče ptice. S prstom kaže eno, osamljeno. Zdajle bo švignila mimo in poj de naprej, vedno višje, pomlad oznanjevat. Lojze se zgane. Kamen leti v v ravni, navpični črti v nebo. Zdi se mi, da sem zaprl oči, tako bliskovito se je zgodilo. Lastavica lezi. Nisem videl kdaj in kako je padla in treščila z viška nia tla. Na razmočeni, dihajoči cesti leži in umira. Tako je drobcena, da ne razločim njenega diha. Neopazno je kanila kri. Kamen ji je prebil prsi pod perutnico. Veliki, mladi mož stoji pred našim senikom. Pomlad deni z bobne-čo povodni j o. Prve lasta Vice lete preko naših dolin, oznanjajoče po-J mlad. Veliki Lojze se pripoigiblje do tal. Vidim njegove oči, ki so kot dva de m an tu moške mc.ii in so hkratu tako otročje. Ivastavica leti. Tako drcbcerna je, ko leži; ki je o-znanjevala pomlad. Ob spominu na to sem se zdrznil, pa -trako tesno sem takrat vedel, da ne bom nikdar srečen. Solnce sije pošev preko Golovca, trdovratno, ko da hoče to zemljo še enkrat obuditi v pomlad. Iz napo-jenih in težkih poljan pa ne vstane nobena bilka. ZASTRUPLJENA S KEKSI JERSEY CITY, N. J., 14. sept. — 14 oseb ae je zastrupilo, ko so jedli pecivo iz pekarne. Vsi so bili prepeljani v bolnišnico in zdravniki izjavljajo, da bodo vsi okrevali. Policaju vodi preiskavo. UMOR TOVARNARJA PITTSBURGH, Pa., 14. septembra. Roparji ki so najbrže prišli iz New Yorka, so ustrelili Josepha Siragu-sa, predsednika Empire Yeast Co. Avtomobil je imel licence newyor-ške države. Morilci so po storjenem činu naglo pobegnili. Vzrok umora je zagoneten. Sira-ffusorva 7 let stara hčsilca, Cahte-rine, je spala v drugem nadstropju, ko so prišli morilci, njegova žena, Mary, pa je bila v cerkvi. Siragusovo truplo, Ud je bilo preluknjano s kroglami, je bilo najdeno v kleti njegove hiše. ADVERTISE in "GLAS NARODA" Kretan je Parniko? — Shipping N*w* — 16. septemb-a: Deutst-hland, Cherbourg, Hamburg Urrrnearia. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoll. Genova 19. septembra: Paris, Havre Milwaukee?, Cherbourg^ Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 21. septembra: Iterance, Cfcertourg. Hamburg 22. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg Ufurgc Washington, Cherbourg, Hamburg 24. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot terdam 26. septembra: France. Havre Leviathan. Cherbourg 28. septembra: /, Kurofa, Clierboi^rg. Bremen • 30. septembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg Aquitana. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA sta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci, ki . govore slovensko, so vam na razpolago, ' in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! SATURNIA 25. septembra 29. oktobra VULCANIA 13. oktobra 14. novembra Katerikoli agent vam ho reserviral kabino COTSULICH LINE 17 Battery Place New York HOU^S? Rotterdam — Volendmm New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJENA PARNIKA T K DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam aH Boulogne-»ur-M#r Potovanje ■ parnikl Holland-Arnrrka L. In p pomenja "u(l"bno»t, domu*1«* rna-l>o)ožsljivo kuhinjo In :>n-str«-ži«<». Znitaiif «.•«.• n»*. — Z i podrobnosti vpraAaJte svojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig. A. Safti* Sallda, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch-cago, Joseph B'.Lsh, J. Bevčlč. Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Ciceio, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zalelel, Joseph Hrovat La Salle, J. Speiich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe H.il Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Math Slapnik, Frank Zadnlk Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kunrše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan Cič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlv&ek Midway. John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vmc. Arh, J. Pogacar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Kr.bs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis Taucher Dlamondville, Joe Rollch Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": . • Za eno leto $6.; za pol leta S3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1 50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo t« *7. za celo leto. =\ CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo iCNQLUI 8LOVKNI UADIR) RmNti ft prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 11» U BkTMt Rt« T««* OHy