484 Ventil 16 /2010/ 6 Dnevi strojniøtva v Tehniøkem muzeju v Bistri pri Vrhniki Janez TUØEK Prof. dr. Janez Tuøek, univ. dipl. inæ., Univerza v Ljubljani, fakul- teta za strojniøtvo 1 Uvod V dneh od 28. 10 do 30. 10. je v Tehniøkem mu- zeju v Bistri pri Vrhniki potekala prva prireditev z naslovom: Dnevi strojniøtva. Na- men prireditve je bil øirokemu obœinstvu in pred- vsem øolajoœi se mladini z muzej- skimi zbirkami prikazati zgodo- vino strojniøtva in z delavnicami, ki jih je pripravi- la, organizirala in izvajala Fakulteta za strojniøtvo iz Ljubljane, osvetliti pomen strojniøtva v danaønjem œasu. Prireditev je or- ganiziralo osebje muzeja skupaj z vodstvom Fakultete za strojniøtvo iz Ljubljane. Idejo za organizacijo Dne- vov strojniøtva je dal prof. dr. Mirko Œudina s Fakultete za strojniøtvo Uni- verze v Ljubljani. Najveœ dela pa je za letoønjo prvo prireditev opravil prodekan za raziskovalno delo na Fakulteti za strojniøtvo prof. dr. Mitja Kalin. Podobne prireditve so bile v preteklosti æe organizirane. Najdaljøo tradicijo imajo elektrotehniki. V tem letu so organizirali æe deveto priredi- tev z naslovom Dnevi elektrotehnike, ki jo Tehniøki muzej organizira skupaj s Fakulteto za elektrotehniko Univer- ze v Ljubljani. Drugo takøno priredi- tev z naslovom Dnevi fizike organizi- rajo Druøtvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije skupaj s Fakul- teto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Pedagoøko fakulteto Uni- verze v Ljubljani in Fakulteto za na- ravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s Tehniøkim muzejem Slovenije. Podobne dne- ve pa organizirajo tudi drugi. Naj tu omenim le prireditev z naslovom Dnevi inovatorjev, ki jih v Tehniøkem muzeju Slovenije pripravljajo v sode- lovanju z Inovatorskim centrom ASI (Aktivni slovenski inovatorji). Vsem prireditvam, ki so dokaj razliœne, je skupno to, da se obiskovalcem mu- zeja na zanimiv in praktiœen naœin pribliæata naravoslovje in tehnika v celotnem zelo øirokem in predvsem uporabnem spek- tru. Vsem, ki smo na tak ali drugaœen naœin povezani s strojniøtvom, se zdi takøna prireditev zelo posreœena in koristna. Edino vpraøanje za v bodoœe je, kako na takøno priredi- tev privabiti veœ srednjeøolcev, gi- mnazijcev in tudi osnovnoøolcev skupaj s peda- gogi. Samo za- vzetost uœiteljev v primarnem in sekundarnem izo- braæevanju lahko prinese uspeh. To pa je, da bi se mladi pogosteje odloœali za vpis v srednje tehniœne øole in ka- sneje na tehniœne in naravoslovne fakultete. Le tehniœno informirani in v tehniko prepriœani uœitelji lahko mladino navduøijo za øtudij tehnike ali naravoslovja. Strah pa nas je, da se bo v bodoœe nadaljevalo, kar se v se- danjosti pogosto dogaja, da pedago- gi, zadolæeni za tehniko v osnovnem in srednjeøolskem izobraæevanju, to mladini osovraæijo. 2 Tehniøki muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki Tehniøki muzej Slovenije obstaja æe skoraj øestdeset let. Zbirke, ekspo- nati in dejavnost muzeja se stalno dopolnjujejo in øirijo tako po obsegu kot po vsebini. Najveœji problem je Slika 1. Pogled na Tehniøki muzej Bistra z juæne strani DNEVI STROJNIØTVA 485 Ventil 16 /2010/ 6 prostorska stiska. Celotno osebje mu- zeja je zelo predano stroki, je zelo delavno. Prizadeva si za vodenje in vzdræevanje muzeja, za pridobitev novih eksponatov in vsebin ter z ra- znimi prireditvami in organizacijami narediti muzej popularen in privlaœen za odraøœajoœo mladino in tudi za druge odrasle osebe. 2.1 Kratek opis zgodovine Prvi znani podatki o kraju Bistra se- gajo v rimsko dobo, o œemer priœajo ohranjeni rimski kamni. Prvi pravi razcvet pa je kraj doæivel kot kartu- zijanski samostan. Njegovi zaœetki so tesno povezani s koroøkim vojvodom Bernardom Spanheimskim, ki je okoli leta 1220 poklical na Kranjsko prve kartuzijanske menihe. Njegov sin Ul- rik Spanheimski je kartuziji z darilno listino dokonœno zagotovil obstoj. Bistra (lat. Vallis iocosa), ki je bila poleg Æiœ iz leta 1160, Jurkloøtra iz leta 1170 in Pleterij iz leta 1407 ena izmed øtirih kartuzij na slovenskem ozemlju, je dosegla viøek na kultur- nem in gospodarskem podroœju v 14. stoletju. Narodna in univerzitetna knjiænica v Ljubljani hrani pomembne in dragocene iluminirane rokopise, ki so nastali v tem samostanu. Med nji- mi je tudi prepis Avguøtinovega dela De civitate dei iz leta 1347. V stoletjih so samostansko poslopje veœkrat prizadeli poæari in potresi, ki so ogrozili Bistro in jo maloda- ne uniœili. Œeprav se je od izvirne srednjeveøke zasnove do danaønjih dni ohranil le del malega gotskega kriænega hodnika iz leta 1449, je øe vedno slutiti veliœino starodavnega samostana. Jedro samostana je bila znaœilna kar- tuzijanska enoladijska cerkev iz 13. stoletja z malim kriænim hodnikom, ob katerem so bili skupni prostori s kapiteljsko dvorano in jedilnico. Veliko povrøino na vzhodni strani je zavzemal veliki kriæni hodnik, ki je povezoval okrog njega nanizane meniøke celice. Na sredini je bilo samostansko pokopaliøœe. Cerkev, poruøena leta 1808, je stala tam, kjer se danes dvoriøœe odpira proti parku. Ob sedanjem baroœnem prehodu na notranje dvoriøœe se nahaja ka- pela sv. Joæefa, okraøena z bogatimi øtukaturami in freskami Antona Ce- beja iz druge polovice 18. stoletja. V 16. stoletju so bila ob potoku dogra- jena gospodarska poslopja, v 17. pa so samostan predelali in mu dodali baroœne arkade. Leta 1782 je habsburøki cesar Joæef II. izdal odlok o razpustitvi samostanov. Menihi so zapustili Bistro, premoæenje pa je preølo v roke verskega sklada, s katerim je upravljala dræava, dokler ni poslopja in okoliøkih posesti leta 1826 kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. On in njegovi nasledniki so Bi- stri vtisnili podobo graøœine, kakrøno ima øe danes. Po drugi svetovni vojni je bila graøœina s celotno posestjo na- cionalizirana. In prav v njej je muzej kmalu po ustanovitvi leta 1951 dobil svoje prostore. 2.2 Ustanovitev muzeja Nameni ustanovitve Tehniøkega mu- zeja Slovenije (TMS) so bili eviden- tiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje, posredovanje in zaøœita tehniøke dediøœine, povezane z ra- zvojem obrti in industrije na sloven- skih tleh. Ob tako øiroko zastavljeni nalogi ter pomanjkanju razstavnih in depojskih prostorov so postopno v posameznih krajih ustanavljali po- sebne tehniøke zbirke, ki so se z leti osamosvojile. Mednje sodijo Kovaøki muzej v Kropi, Mestni muzej v Idriji, tekstilna zbirka v okviru Gorenjskega muzeja v Kranju in æelezarska zbirka na Jesenicah. Prve zbirke TMS v Bistri, ki so obrav- navale gozdarstvo in lovstvo, so javnosti odprle vrata leta 1953. Da- nes so na veœ kot 6000 m 2 razstav- nih povrøin na ogled stalne zbirke s podroœja kmetijstva, prometa, goz- darstva, lesarstva, lovstva, ribiøtva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. Dislocirane enote muzeja v Bistri so øe v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej poøte in telekomunikacij, na gradu Bogenøperk, kjer sta obiskoval- cem na ogled Slovenska geodetska zbirka ter Valvazorjeva grafiœna zbir- ka, in v Soteski, kjer je deponirana zbirka vozil. 2.3 Predstavitev muzeja Tehniøki muzej Slovenije ponuja svo- jim obiskovalcem v Bistri pri Vrhniki poleg individualnega ogleda zbirk øe bogato ponudbo izobraæevalnih vse- bin. Vsaki starostni skupini posebej in vsaki interesni skupnosti lahko prila- godijo aktivnosti v muzeju. Za ponu- jene vsebine in za razne prireditve so potrebne predhodne najave, vsaj en teden pred obiskom. Slika 2. Zunanji videz muzeja DNEVI STROJNIØTVA Dogodki, ki so se ali pa se bodo do- godili v tem letu: • Gostujoœa razstava: Sto let brne- nja na naøem nebu, œetrtek, 25. marec 2010, ki traja dalj œasa. • Obœasna razstava: Rod Øtefe in Arpada: Ris v Sloveniji, œetrtek, 22. april 2010, ki traja dalj œasa. • Odprtje Znanstvene pustolovøœine, Interaktivna igra, sreda, 6. oktober 2010, ki traja dalj œasa. • Umetnostnozgodovinsko vodstvo po muzeju in prikaz tiskanja na tiskarski stroj tiegl, vodstvo in de- monstracija, nedelja, 24. oktober 2010. • Prikaz ulivanja œrk, demonstraci- je, nedelja, 31. oktober 2010. • Restavratorska delavnica, sobota, 6. november 2010. • Prikaz peke kruha v kruøni peœi, demonstracija, nedelja, 7. novem- ber 2010. • Delavnica Spoznajmo kaligrafijo, sobota, 13. november 2010. • Prikaz delovanja starih tekstilnih strojev, nedelja, 14. november 2010. • Delavnica peke kruha, sobota, 20. november 2010. • Prikaz roœnega kovanja podkev, nedelja, 21. november 2010. • Modelarska delavnica, sobota, 27. november 2010. • Prikaz izdelave draægoøkih kruh- kov, nedelja, 28. november 2010. 3 Dnevi strojniøtva Strojniøtvo kot veda, znanost in øtudij ali celo naœin æivljenja je bilo s to pri- reditvijo v Tehniœnem muzeju v Bistri praktiœno prviœ predstavljeno javnosti v taki obliki. Do sedaj smo strojniøtvo v veœini primerov predstavljali kot gov, raziskovalcev in øtudentov v tujini na mednarodnih univerzitetnih in dru- gih tekmovanjih ter raznih kongresih, konferencah in podobnih druæenjih. Ob odprtju Dnevov strojniøtva 28. 10. v Muzeju Bistra je zbrane nago- voril predstavnik muzeja. Podal je ne- kaj osnovnih podatkov o muzeju in prireditvi. Spregovoril je tudi dekan Fakultete za strojniøtvo prof. dr. Joæef Duhovnik, ki je v nagovoru poudaril, da je Fakulteta za strojniøtvo razvoj- noraziskovalna in izobraæevalna usta- nova, ki uspeøno izobraæuje inæenirje za naøo in tudi tujo industrijo. Pou- daril je zelo preprosto dejstvo, da je strojniøtvo veda, ki œloveku pomaga skrbeti za umno izkoriøœanje narave in vseh procesov v njej. Strojniøtvo je izziv, ki ponuja velike moænosti za udejstvovanje, delovanje in za iz- delavo kreativnih reøitev. Poudaril je, da mora strojniøtvo skrbeti za okolje, zato se mora vsak pri vsaki novi ide- ji vpraøati tudi o posledicah, ki bi jih uresniœitev ideje imela za ljudi, oko- lje in prostor, v katerem æivimo. Obiskovalcem Dnevov strojniøtva, uœencem osnovnih øol, dijakom sre- Slika 3. Zbirka starih avtomobilov Nagovor dekana FS Ljubljana, prof. dr. Joæefa Duhovnika øtudij na univerzi, in to predvsem srednjeøolskim dijakom, njihovim uœiteljem in njihovim starøem. Pri- reditev v Bistri pa je bila namenjena predvsem predstavitvi øtudentskih strojniøkih izdelkov in projektov, ki so nastali v sklopu øtudijskega procesa za potrebe reøevanja tehniœnih proble- mov v industriji in udeleæbe pedago- dnjih øol in øtudentom ter drugim obi- skovalcem so bile na voljo øtevilne zanimive delavnice, prikazane so bile naprave in drugi produkti ter tudi nekateri procesi øtudentov Fakultete za strojniøtvo iz Ljubljane, s katerimi raziskujemo in jih uporabljamo pri reøevanju tehniœnih problemov v in- dustriji. DNEVI STROJNIØTVA 486 Ventil 16 /2010/ 6