GLAS SVOBODE SIjOVTENSKI TEDNIK za uoiiiti diutuhu Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE S LOVEN IC WEEKLY dmtoxmd to tn imum om •m X.« whim O »■—»T. "OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 15. i Chicago, III. 13. aprila 1906. Leto V. .PROŠNJA VHlEIIIr Nekateri cenjeni nnročniki nam dolgujejo naročnino. Uljudno Jih tem potom opominjamo dolžnosti, da nam dolžno Bvotlco čim prejo pošljejo, kajti z izdajanjem lista bo zvezani ogromni stroški In radi tega naj no odlašajo z vplačilom. Tudi danes pošljemo naš list nekaterim nenaročnikom. Isti kateri se na list noče naročiti, naj nam blagovoli to naznaniti, če si ga pa naročiti hoče naj nam pošlje fl.50 naročnine. Upravnlitvo. Razgled po syetu. RUSIJA. — Zadnjo volitve v zomstvo bo zadalo carizmu občutljiv udarec. Skoraj na vsi črti so zmagali liberalci, kateri so kakor znano hudi nasprotniki ca-rlsma. Reakcljonarci so popolnoma propadli. Dno 9. t. m. se Jo vršila volitev v 28 okrajih. Zvollll so 178 kandidatov, a vsi ti pripadajo liberalni stranki. Samo okraj Tula in Moskva Je izvolilo monarhlste. Premlr Wttto je radi zmage liberalcev zelo razburjen ln misli se da bode odstopil. Kakor se čuje Je vžo v ponedeljek svoj odstop carju naznanil, z uzrokom da mu nI mogoče z reakcljonarnim Dur-nowo, ministra notrajnlh zadev v Istem kabinetu ostati. Korespondent pa še pristavlja, da car na Wlttejevo resign%clJo še nI odgovoril. — Politični Jetniki v Moskvi, so sklenili štrajkati in sicer s tem da 'Btradajo" to Jo da no sprejemajo pri-nešene hrane. S tem hočejo vlado prisiliti, da Jih procesira aH pa izpusti. Večina tih jetnikov Jo vže po več mesecev v Ječi, brez da bi se razglasila čez nje obtožba, čeravno je minister notranjih zadev Duroowo zau-kazal JuBtičnlm uradnikom, da izvršijo obravnavo za vsacega Jetnika v teku 24 ur. Jetniki hočejo s tem raje glada umreti, kakor da bi se nadalje po Jetnišnicah trpeli in zdlhovall. AV5YRUA- Mačja godba v kranjskem deželnem zboru. Pri seji dne 4. tm. so v kranjskem deželnem zboru v LJubljani. liberalni poslanci, hoteč nasprotovati volilnim reformam, priredili 'mačjo godbo". — Pri tem so rabili različne instrumente kakor boben, trobente, piščalke, rogove od aiitomobilov, pokrovko Itd. Na ta način so obstrulrall in to Je trajalo nad 2 url. Predsednik deželnega »bora Je bil prisiljen sejo končati. Ogrske homatije. Po konferenci ministerskega predsednika Fejerwarya s Francom Kossut-hom Je imela kaoliclja sejo, v katerej Je sklenila na novo pričeto razpravo s krono takoj prenehati. Kossuth In grof Andrassy Bta ae na to odpeljala na Dunaj k cesarju. Konec ogrske krize. KonstltucIJonelni boj med ogrsko koalicijo in krono Je dokončan. Koalicija nI s svojimi zahtevi prodrla. Ar-madni poslovni Jezik OBtane nemški. Mlnlsterskl predsednik Weckerle bode nove volitve pod vže obstoječo postavo razpisal ter novemu parlamentu stavil predlog za splošno, enako in direktno volilno pravIcc. Novo mlnlsterstvo. Dr. AleksIJ Weckerle Je sestavil novo ogrsko mlnlsterstvo, kateremu fta- čelujejo grof Appotiy, grof Andrassy In Franc Košut. Cesar noče obiskati Ogrske. Kakor jo sedaj zagotovljeno ne bode cesar Franc Josip pri otvoritvi novega državnega zbora pričujoč to pa za to doklfer novi zbor no Izvede In ugodi zahtevam krone. Ker so mnenja, -oziraje so na to, tla bode Imel zbor dne 29. maja prvo sejo, v kateri lahko ugodi vslm zahtevam bode cesar še le meseca junija na Ogrsko prišel. Prlncezinja samomorilka. Pred nekoliko dnevi bo časniki prinašati veBt, da jo v Nahodu na Cefi-škein prlncezinja Louise Bchamburg Lippe nagloma umrla. Sedaj pa so Izvedelo, da se je Ista sama umorila. Njen soprog Je surovež prve vrste, ter Je bvoJo ženo mučil In pretepal, kar jo tudi uzrok Bamomora. Ta prlncezinja je hči sedanjega danskega kralja Friderika. Žrtve eksplozije. V Elslngerjovi tovarni na Dunaju razpočll Jo varlvec in uničil dve bližnji hiši. Trideset oseb Je bilo zakopanih. Štirje delavci bo bili na mestu ubiti a drugI pa nevarno ranjeni. Wm. Storer v avdljencl. Ameriški poslanik Wm. Bellany Storer Je bil dne 12. m. sprejet od avstrijskega cesarja v avdljencl pri katerem mu jo oddal svoj odpoklic, ter mu naznanil svoj odhod. Nastop novega ministra. Prvo uradno delovanje grofa Andra-ssya ministra notranjih zadev Je bilo da Je vse absolutistične naredbe napram časnikarstvu in Javnim shodom preklical, odpuščene uradnike zopet nastavil in 80 političnih procesov, med tem tudi istega, ki Je naperjen proti grofu Polonyu radi izdaje, slstlral. Velike politično demonstracije se bodo vršilo kot praznovanjo sprave med OgrBko in krono. Poroča bo nadalje, da Je ceaar članom svojega spremBtva Izjavil, da ima sedaj eno samo željo, in ta je da bi se Neme in Čeh sporazumlla. SERBIJA. Raz-kraljlca Natalija namerava vse svoje posoBtvo v vrednoBtl $15,000.000 kraljestvu za zidanje katedrale podariti, b pogojem, da JI vlada prepusti trupla kralja Milana In njenega sina kralja Aleksandra, kateri naj bi v tej katedrali pokopali, Serbski predstolonaslednik preftestnik Mladi srbBkl kronprlnc JuraJ, katerega nafti* tjajo "mali GJoka" je bil zasačen ravno ko Je bil s leno prvega kraljevega pobočnlka polkovnika Mi-lohevlča v Intimnem položaju. Mllohevičeva soproga Je izredna lepotica in šteje 25 let. Polkovnik, kateri se Je nekega dne preje vrnil domov nego po navadi, Je videl moža, kateri Je skočil skozi o-kno. Misleč, da Je tat, je ustrelil na njega — brez da bi ga zadel. Kmalu pa se Je prepričal, da se tu ne gre za vlom — vsaj za navadnega no. Slutil pit Je storilca v osebi nekega častnika, katerega Je pozval na dvoboj, a nadaljna razkritja so pokazala, da je bil ta "hudodelec" srbski predstolonaslednlk. ITALIJA. Vezuv Je pričel vže zopet razsajati ln Blcer s tako silo, da vže dolgo ne tako. Mesto Ottajano, ki Ima 20.000 prebivalcev in Torre del Greco ■ 30.« 000 prebivalci Je v Jako kritičnem položaju In Bkrajnl nevarnosti. Prebivalci ki stanujejo v bližini Vezuva bo vsi prestrašeni. Mnogo vasi ln naselbin Je čisto zapuščenih le cerkve so vedno prenapolnjene ljudstva ki pro- sijo za odvrnltov nevarnosti. Žene nosijo okolo kip bv. Ano, ter Jo prosijo, da naj so zgodi čudež. A čudeža do sedaj noče biti. Vas Boscotrease so morali zapustiti, kajti vočji dol to vobI Je lava poplavila. — Kmetje iz vasi Portucl so zru-vall trte, da bi sadiko pred uničenjem rešili. Poglod na Vezuv je vellčaaten so-sobno po noči; 1000 čevljev visoki plamen se vzdlga proti nebu, ter razsvet ljujo okolico na daleč okrog. Skalo katere Vezuv bluje, bo marsikatero tako veliko, da tehtajo nad eno tono. Nadaljna poročila o Vezuvu so jako uznemlrljlvn. Lava bode aelo obrežjo od Portlci do Pompeja razdejalo. Cerkev sv. Jožefa 8o Je podrla in 30 ljudi zaBulo. Tudi po drugih vaseh Jo dosti mrtvih. Položaj Je Jako kritičen. Strupeni plini okužujejo zrak in človek niti dihati ne more. Doscotrease je popolnoma uničeno ln nI od nje ne duha no .sluha. Prebivalci v bližini Vezuva so bvoJo stanovallšče vže zapustili ter se podali v Neapel. Celo sredozemsko brodovje je prišlo v Neapel da bodo prebivalce obrežnih mest vzelo na krov. Kralj, kraljica In ministri so odšli v Neapel. Rešilna dela vodi vojvoda Aosta. Vezuv bluje 3000*^5evljev visoko a kamenje pada z grozno Bilo na tla. Vezuv je do Bedaj sledeče mesta ln vasi opustošll: — Torre Anunzlata, 32,000 prebl. cev. MeBto Je zapuščeno, lava pokriva ulice, veliko štovil&TilU podrtih. — Boscotrease, popolnoma zasuto. Prebivalstvo se Jo komaj rešilo. — Tovre Anunzlata, 32.000 prebivalcev. Predmestja z lavo pokrite. 2000 ljudi je še ostalo v mestu. — Pompeji, pokopališče ln nekaj hiš razdejanih. Slavnoznane starino so ostale. Ottajamo, 20.000 prebivalcev. — Mesto zaButo s pepelom, 10 hiš in pet cerkva podrtih. 12 oseb ubitih. Število ranjencev neznano. San Giuseppe 6000 prebivalcev, Je popolnoma razdejan, 200 mrtvih, C0 ranjenih. — Portlci 15.000 problvalcev. MeBto popolnoma zasuto. Caserta 35.000 prebivalcev. Mesto v skrajni nevarnosti. Nola 15.000 prebivalcev. S pepelom popolnoma zaButo. Neapel. Ulice so po več eol s pepelom pokrite. V mestu Je do sedaj Iskalo 150.000 ljudi zavetja. V Sorentl Je 39 oseb zgubilo življenje, ko se Je ena hiša podrla. V Neapelju bo Je pod težo pepela podrla hiša na trgu Monte Ollveto. Število mrtvih cenijo na 200, ranjenih pa veliko število. Po zadnjem izvestju Je nekaj nad 500 ljudi mrtvih. Na stotino ranjenih In 250.000 brez strehe. Danes Iz Noapelja došle brzojavke so prlneBle senzacljoneano vest, da so mesta Samo In San Genaro popolnoma razdejane, ter da Je več tisoč ljudi'zgubilo svoje življenje. Do sedaj so dobili na 1000 mrtvecev, ki ao bili v bližini vulkana. Od vslh strani prihajajo grozna poročila a razven tega se je pridružil tudi glad, kajti vsi pridelki, oziroma shrambe jestvln so uničene ali pa tako pokvarjene, da se živeža ne more rabiti. Francoska vlaila Je poslala celo svoje vojno brodovje na pomoč. kor tudi da so policiste ln take, kateri so hoteli pričeti z delom kamenjali. Strajkovcl so vječenju gori menova-nlli protestirali, a na lice mesta do-šla kavalerlja jih Je razgnala. Premogovno družbo so dale ustaviti vso delavsko vlake. Razkačenjo ljudstva bo Jo od dne do dne množi, fn splošno Jo mnenje, da pride v kratkem do krvavih Bpopa-dov. Ameriške vesti. FRANCIJA. Število štrajkujočlh se Je v Lensu pomnožilo na 44.000 mož; 7 štrajkov-cev so zaprli ter jih obtožili, da so prevzročll! eksplozijo s dinamltom, ka- O Štrajku premogarjev, Za časa posvetovnnja in rešitve predlogov, ki so jih premogarjl stavili posestnikom ne nameravajo prvolme-novnni nič podvzetl, ter čakajo na odgovor. Kakor se pa sluti, bodo lastniki premogov predloge v celoti odklonili. Predsednik Mitchell Je odgovoril predsednik^! J. N. Wlnderju, da bode svoj predlog stavil mednarodni okse* kutivnl upravi združenih premogarjev, ko iBta, In Blcer 17. aprila v Indiano-polisu skupaj pride. V Pittaburgu bo neodvisni laBtnlki premogov, delavcem 5% povlšek privolili. V Sprlngflelu 111., bo pa posestniki zahteve premogarjev odklonili ln le v dveh rudokoplh v istem okraju bo še dela. V Kansas-City, se Je zahtevam premogarjev ugodilo In šil bo zopet na — delo. — V Geensburgu, Pa., Jo bil dne G. tm. neki premogar kateri Je ravno lz hiše lzBtopll ustreljen. O storilcu nI ne duha ne sluha. — Policija zasleduje celo stvar a do sedaj brezuspešno, ter Je pripravljeno Če bode treba, da se poda do rovov, kjer so pričakuje nemirov. John L. Winter, predsednik ohaja-ke premogarske zvezo Jo Iz Charles-tona \V. V. brzojavno prezldentu Roo-seveltu ln delavskemu voditelju MI-tchellu predlagal, da bi bilo najbolje štrajk pod istimi pogoji, kakor jih jo Mitchell predlagal, poravnati, namreč po posebnem razsodišču. Iz New Yorkn se poroča: Odboj; lastnikov premogov trdega premoga ln delavcev Je Imel dne 10. tm. popoldne skupno Bejo. Kakor se vidi odklanjajo posestniki predlog razBodnlnBke Bodnije, ki so jih delavci predlagati ter nasvetujejo druzega, ki Je radikalnejši od prvega ln zdi se da pride do sporazuma ln da so dnevi štrajku šteti. ZMAGA V OKRAJU ŠT. 1. Vsi posestniki rovov so podpisali pogodbo. V Pittsburgu, Pa., bo vžo skoraj po vslh premogokoplh šil na delo. Poroča bo da samo v enem rovu šo ne delajo. To je last Pittsburg Coal Co. V Irwinu, Pa., bo z delom počivali samo en teden ter pričeli dne 10. t. m. zopet delati. Na splošno se pa Bodi, da bodo po vslh drugih premogokoplh, kjer ao z delom prenahali v teku prihodnjih dni zopot delo pričeli, kajti po večinoma ae je ugodilo več ali manj delavskim zahtevam. Policija pri delu. Dne 8. tm. so v San Fraiiclsco sklicali protestni shod, na katerem so so zavzemali za zaprte uradnike za-padne delavske federacije. Po končanem Bhodu ae Je vršila obhodna parada po me%tu. Na Market In Kearney cesti se je množica ustavila in neki govornik Je pričel govoriti. Na to pa pridrvl policija, katera Je skušala b svojimi krepeljci demonstrante razgnati. Pri tem Je bilo od policijo 10 demonstrantov ranjenih. 17 oseb bo zaprli. Oproščen proti Jamičlnl. Iz Denwer, Colo., se poroča, da je sodnik Stevens v Tellurlde oproBtil zaprtega Vincent St. John proti jamstvu $10.000 katere jo vložila zapadna federacija v banko "Donwer Ouarateo Company". Maks Buch, lastnik in urednik Coloradsklh novlo Je v četrtek dne 5. t. m. v Coloradl umrl. Star Je bil 34 let, ter rojen v Ljubljani. Svoječasno Jo bil tudi sotrudnlk A-merlkanskega Slovenca v Jolletu. Rajni zapušča vdovo, ter petero nepreskrbljenih otrok. Lahka mu zemlja! Maxim Gorki v Ameriki. Slavni ruski pisatelj Makalm Gorki dospel jo včeraj v zdr. deržave. Pri Izkrcanju v Now Yorku pričakovala ga je na stotine broječa množica, ter ga Je z navdušenjem sprejela. Gorki Je množici govoril in rekel da prihod-njost Rusijo ni omajena, pač pa u-terjena." Ljudstvo bo oboružujn in ne bode dolgo, ko bodo nastopilo ljuti boj v katerem Be bode otreslo suženjskega Jarma. Z denarjem, ki ga Jo poslala liga v podporo ustašem ae jo nakupilo orožje In proletariat v Rusiji Je oborožena ln mogočna alia, katera Je uverjena da bode zmagala." Cela tropa reporterjev ga je pri spre jemu obkolila, ln na razna vprašanja ki bo mu jih Btavili jo odgovarjal mirno ln prepričevalno. Oorkl namerava ostati v zdr. deržavab dva meseca. Neumni postavodajalcl. Poslanska zbornica v Dea Molnea, je v svoji zadnji seji sklenila vse predstave ob nedeljah prepovedati, a prepustila, da ae Igra — "baaeball" — ob nedeljah — lahko vrši. Pač le v Ameriki je kaj takega mogoče. Naseljenci ostajajo v mestih. Naaelnlški urad Western Passenger Ass'n Izdal Je svoje letno poročilo za 1904—1905. Od 1.053.575 naseljencev, kterl so prišli v tem času v Ameriko, se, jih je le malo nastanilo na deželi. Naseljenci niso hoteli ostati niti v onih krajih, kjer ao zemljišča zelo po ceni ln kjer si žele naseljencev. Došlecl bo ostali večinoma v velikih mestih, zlasti pa na Iztoku. Jedtno Izjemo tvori Minnesota, kjer bo Je naselilo na deželi 18.343 inozemcev. Delavci v Allegheny, Pa. Dne 21. aprila t, I. to Je na saboto večer vršil so bode protestni obhod In shod nn katerem se bodo protestiralo proti vječenju nedolžnih uradnikov zapadne delavske federacije. Drage rojake Slovence ln Hrvate o-pozarjamo na ta shod, ter Bvetujemo, da bo Istega polnoštevllno udeležite, ter pokažete b tem, da se zavedate Bvojlh dolžnostlj. Zatorej vsi na krov! Začetek obhoda ob 6H zvečer. Ob 8 url zvečer se pa vrši Carnegie dvorani, Allegheny, veliki protestni Bh"d, na katerem bodo razni govorniki nastopili. Rojake opozarjamo na "Grand Workingmen's Bazaar, katerega so priredili v č. S. P. S. dvorani 400 W. 18 ceata ln ki je pričel dne 8. tm., 'ter traja skozi celi teden. Vstopnina znaša 10 centov Vsaki večer pričenja ob 8 url In so na vsporedu otročje predstave, nastop pevskih zborov, ples ln arečolov. Priporočamo Vam obiskovati Inter-natlonl gledl'šče v Chicago. immmmmmseswm ■ fS^P Zdaj Jo utopila Ljudmila h klavirju ta v bo Jo zbralo okrog njo, da čuje v tistih Caslh tako priljubljeno italijansko peauni "Non posao Ulmen-Ucar" — Pozabiti no morem— Pola Jo res krasilo lu z vročim Čutom, tako da so bili val očarani. Ko jo prt-blu do mesta: "Ne thorem to pozabiti, ti ljubeč moj edini" tedaj Je naglo ma, a gorečo pogledala Konrada. — Odpeta je ta odBtavek s tako vidno bolestjo da so vsi imeli utls, da je morala nekaj posebno žalostnega doživeti in da Je pri pevanju to pesmi krvavi srce. Kopitar jo bil Btopll v sosedno sobo, kjer Jo bil postavljen buffet In hitro Izpraznil nekaj čaš vina. Baroničino postopanje ga je bilo hudo ranilo. Iz sosedne sobo je sliSal peti: "Non posso dimentlcar". — To ga J« spoklo v Brce, Uer se je zavedel, da tudi on no moro pozabiti in da Je obsojen, glnevati v nesrečni, brezupni ljubezni. Za njim je rahlo zašumela Scuska obleka, mehka roka mu Jo pogladlla lase — baronica Cojzovn Je Btala poleg nJega. — Ne bodite hudi, Kopttar, Jo dl-hnila in potrplto malo z menoj. — Zakaj mo tako trpinčite, baronica? To Je brezsrčno, da me najprej z rafinirano koketerijo razdraiito tako, da se ne morem več premagovati — potem pa me neusmiljeno paa-neto od sebe. — Prej sem se Joztla na vas, ker Bto me z labodom osme&lll — zdaj pa m| Jo žal. Kajne, da nisto več budi name? Itaronica je stopila prav blizu Kopitarja — kakor bi čakala, da jo 2e objame In pritisne k sebi. V Kopitarju je vse plamtelo, a vendar se ni ganil. Samo na obrazu in na očeh se mu Je poznalo, kako trpi. — Pustite m®, baronipa! Da Vas neskončno ljnbim to Vam Jo znano, — a ker Jo meni znano, kaj leži med nama In da je ta ljubezen brezupna, zato Vas prosim, prizanašajte ml. Jaz Be no bom mogel vedno premagovati, a če enkrat poljubim ta usta, potem me nobena sila na Bvetu ne odtrga več od njih. Baronica Je stopila nekaj korakov nazaj ln njeno lice Je dobilo običajni hladni izraz. — Pojdiva, jo rekla polglasno ln se vrnila v družbo. Kopitar pa JI nt sledil. Sedel je k oknu v polutemo ln se zatopil v svoje misli. Taki dogodki so vedno hudo vplivali na njegovo srce; doživel jin Je z baronico večkrat ln vselej bo ga ne samo duševno, nego tudi fizično izmučili, kakor izmuči človeka samo vročnlca. V sosedni dvorani pa so peli ln rau-zictrall. ne smejali In sc prijateljski prepirali. Vrvenje Je bilo živahno, tako da bi tudj bistro oko Kopitarjevo v tem vrvenju ne bi bilo moglo slediti Ljudmili, niti zapaziti, kako se Je ta prevftlno približala svojemu možu ln svojo roko položila na njegovo roko. —• 'Konrad! — Izvolite gospodična OUmpIJa? Nekaj hipov sta el molče gledala v oči — ona ponižno in proseče, on hladno in neizprosno. — Jaz moram s tabo govoriti. — Koliko pa potrebujete? Je vpra-Bal Konrad, prezirljivo. Le povejte— — Ničesar ne potrebujem, a govoriti moram s tabo. Pridi jutri k men t. — Me ne bo. — Pridi k meni, prosim te, sicer moram Jaz priti k tebi — govoriti moram s teboj na vsak način. — Jas pa nimam x Vami ničesar govoriti, Je oBorno odgovoril Konrad ln odSel na drugI konec sobe, kjer Je bil ugledal svojega prijatelja Kopitarja. Ne da bi lzpregororila besedo, aia ■e razumela in brez slovesa skupno odšla is družbe In na Cojzov vrt. — Odkar Je kurat Svetlin svojčas zasačil grofa Lavala, kako je ponoči imel v Trnovem skriven sestanek z oskrbnikom nemškega reda, ln nekimi drugimi, Francozom sovražnimi ljudmi, od tedaj Jo Kopitar oni hiši posvečeval - posebno pozornost. Na vadno Jo je sam opazoval, časih pa Jo vzel tudi Svetlina seboj, toliko rajo, kor jo bila duhovska suknja tudi zanj neko varstvo. Svetlin pa nt mogel doBtlkrat iti, ker mu Je to branilo za-vžlto vino. Nekaj dni po soareji pri baronu Cojzu Jo Kopitar sedel v Kolorettovl kavarni. Sedel jo sam v svojem kotičku in nekako firemal. V resnici pa Jo pazil na grofa Lavala, ki Je z nekaterimi oficirji kvartal. Kopitar Je žo davno vedel, da poseda grof Laval lo tedaj ponoči v kavarni, kadar ima namen, iti v Trnovo. Zato Jo potrpežljivo čakal cele uro, dokler nI grof vstal ln odšel čez Čevljarski most lu po Bregu v Trnovo, kjer Jo Izginil v hiši št. 17. Ta hiša Jo bita last Andreja Doberleta. Kopitar Jo tudi ta dan kakor vselej, kadar Jo bil tod na straži, lazil okrog hiše, a ni mogel najti ne eno luknjice, skozi katero bi 1)11 videl v hišo. Pač pa Je izzavogla videl, da Jo prišlo So več v dolgo plašče zavitih oseb v hišo, Razločil Jo dobro, da bo Jim odprli le, če bo najprej zaklicali besedico "Franc" in lahko bt bil na ta način on prišel v hišo, a zdelo so mu Jo, da bi bilo to prenevarno ln zato je opustil ta poskus. AH Bllno nerad, kajti ta dan Je prišlo v Doberletovo hišo posebno mnogo ljudi ln nekateri izmed njih so Jo zapustili z neko dolgo zavito stvarjo pod pazduho ter odšli v meBtni log. Dolgo je Kopitar ugibal, kako bi dognal, kaj da ti ljudje odnašajo Iz Doberletove hlfie. ali danes mu nI prišlo nič primernega na misel. — Kar na kratko napravim, Jo rekel sam sebi In se splazil na ono stran koder so skrivnostni obiskovalci Doberletove hiše odhajali v mestni log. Zdaj Je zopet prišel tak človek. Vzllc temi Jo Kopitar spoznal, da Je to kmetski fant. Stopal Jo brezskrbno ln pritajeno žvižgal naroden napev. — Tega se lotim, Je sam sebi rekel Kopitar, bczuI Jo čevlje In so kakor senca aplasll do prvega drevesa, koder Je moral fant mirno priti. Držeč se debla Je kopitar čakal. — Komaj Je fant stopil mimo drevesa, je skočil Kopitar za nJim in ga z vbo riIo sunil v hrbot, tako da Je fant kakor od Btrele zadet padel na obraz. Nekaj Je z ropotom udarilo ob tla. Kopitar Je zgrabil tisto dolgo v cunje zavito stvar in no meneč se za fantovo kričanje, zbežal v temo. Predno Je presenečeni fant vstal, Jo bil Kopitar že Izginil. Prlšedši na varno mesto je Kopitar začel hitro odvijati tisto dolgo ln težko stvar. So predno Jo vso ovoje odstranil, Je vedel, da ima v rokah puško. Zdaj so Je začolo Kopitarju svetlltl. Laval Je ne bil avstrijski vohun, nego tudi agent, ki Je v zvezi z raznimi drugimi ljudmi vodil priprave, da bi so lahko VBak čas uprizoril ustanek proti Francozom. AvBtrl-Jo Je vtihotapila orožje v Ilirijo. Do-berlet pa Je bil eden tistih, ki so orožje Bkrivali, dokler se ni razdelilo med tiste kmete, ki so Jih duhovniki poznali kot zanesljive, čimbolj Je Kopitar premišljal, toliko jasneJBa Je spoznaval, da Je njegova kombinacija prava. AvBtriJa Je poznala napetost med Francijo in Rusijo, vedela Je, da prldo med tema dvema državama v dogtednem Času do vojne — če bi se Napoleonu slabo godilo, bi tudi Avstrija proti nJemu nastopila. V tem slučaju bi bila revolucija v Iliriji vo-Ukanskega, lahko celo usodnega pomena. Vsa to Je iumelo Kopitarju po glavi In prevzela ga je ponosna zavest, da Je i svojim zasledovanjem grofa Lavala — dasl Je Izviralo Iz zasebnih nagibor — za francosko cesarstvo storil veliko delo. Dalj« prid*. Siromak, ukradl hleb kruha, da u tem nasitiš svojo lačno družino ln priliko bodeš Imel, da te "pravični" amo-rlškl sodnik pošlje za leto aH še več pokoro delati v prisilno delavnico. Če pa kapitalistični potepuh ln falotovskl bančni predstojnik mlljone .krade, potem je vlačuga 'lasti,tla" slepa In pripusti ukradeno po slasti uživati. Tako se bode zgodilo tudi pri John Walshu, kateri .jo s svojim goljufivim početjem tri banko spravil pod nič. — • . - ,. Vže štirikrat jo bil ta poklican na zaslišanje, a-vsakokrat Jo sodnik'to odložil. 1 Da, celo upllvnl možjo v Washlngto-nu so se zanj spotegnlll, in najbrž da niti do razpravo no pride, kajti tudi vlada Je privolila za slstlranje razprave. Tat mlljonov lx» toraj prost. Kradol In goljufal bode lahko še naprej a sotlnlja ga bodo mesto ga kaznltl, še podpirala. Resnična Jo prlslovlca: Če hočeš obogatetl postani predstojnik kake — banke, speva! »invn naivnim o«f*ham k radi ln goljufaj, kolikor hočeš in ne bode se ti lasu na glavi skrivilo. In tt ubogi delavec? kako hitra jo lustloa, Se »e sporablfi za malenkostno stvar. Kako hitro to obkoli cela tolpa policije, če se pregrešiš proti sklanfantm paragrafom kazenskega znkonlka. Star latinski Izraz 'iuBtizla regnat mundua" (pravica vlada svet), Je pač v deželi prostosti tuja stvar ln v porablja so ga le v protislovju. Te dni Brno brali, da Jo šerif 14 letno deklico, katera Jo šestletnemu fantiču ukradla par centov, poslal za tri leta v prisilno delavnico. A koliko drugih dokazov Je še, kako bo pravico zlorablja. Revizija zavarovalnih družb Je pokazala. da se okolo tih zbira nezmerno število falotov, ki kradejo kakor sraka. Kljub temu pa, da jim Jo goljufija dokazana, so ti patentirani goljufi še vedno prosti, ter so veselijo svoje prostosti b tem. da dirjajo b svojimi avtomobili po ulicah, ter slavijo svojo vanje slavno "lustlce" pri polnih kozarcih ln dekoletlranlh dulclnejah. — "Die g rosso Dlobe lasst man laufen, die klelnen haengt man." •Veliko tatovo se pusti pri miru, n malo so obeša.' Kako bridka resnica Jo to posebno tukaj v Ameriki. Tatovi ki zavzemajo odlična meBta mlljonarjl, kateri so valjajo v zlatu, lahko grabijo tujo last, brez da bi Jih pravica zasledovala, a revež, kateri pa si v sili prilasti le mrvlco kruha pa bodo zasledovan ln prištet k iz-veržku človeštva. Ce bogataš goljufa, ga takoj pravica spozna slaboumnim, če odlična dama krade, trpi na bolezni, ki Jo imenujejo kleptomanljo. A revež? TI v revščini nesmeš postati slaboumen, za to je kleptomanl-Ja tuja In niti no smeš oboletl zanjo. John Walsh kateri Jo spravil na varno okoli 3 miljono dolarjev, bode — pod pokroviteljstvom slavno "iuBtlce" lahko užival "na poMenl način pridobljene mlljone" ter se lahko veselil prijateljstva "dvojne pravice". ROJAKI* Ako hooete kaditi dobre unijsko Btnodke obrnite so na ROBERTA HAMN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. W VSAK i BODE DOBBO P08TREŽEN IN ZADOVOLJEN. Listnica upravnlitva. G. Tomai Obrstar v Tri moan-tain, Mioh. Box 55. Proaimo naznanite nam tudi prejšni naslov in bivališča. Ne trpite na revni« ti/mu! Drgnite boleča, otekla mesta z CI HICBTER-JE7IM ASiCM fAi:.' SSmitM in iznonadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam podeli (3) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.\V.Frey tag nam piše iz Hamel, 111. :"Že 20 let vporab-Ijam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehom v alu-čajih rovmatizmn, protina, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih bolih Vns sijajni Anchor Pain Expeller bodem vednosabil. 25c in 50c. ■8» Pri vseh lekarnnrjih I! A F. Ad. Richter & Co. V|f 215 Pearl st., New York. Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lopo urejeni -■SALOON* z dvojiiln kegljiščem in blljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstno Binodke. Prost prigrizek yedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 nlice in Blue Island Ave. Chicago, 111. m\ *JI jk iloto- mai luimujn nc»jit7|jne> OliRf J niiK.'nih. velikosti po najnižjih cenah. 8141 Kuri id Ave. CLEVELAND, 0. E. Paucli gostilničar 1 Se priporoča za obilen obisk. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveie pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 60th. & Greenfield A ves. West A His, Wis. Import i ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dain-■ke oigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave. GRAND WORKINGMEN'S BAZAAR PIIIBEJEN V C. S. P. S. dvorani 400 W. 18. ceBta SKOZ! CELI TEDEN ZAČETEK V NEDELJO DNE 8. APRILA ob 2 uri pop. Vsaki večer ob H uri zvečer. Posebne otročjo predstave. V saboto dne 14. aprila ob 2 pop. Ples in sročolov na dobitke se tudi vrši v saboto dne 14 tm. ob 8 zvečer. K vsaki prestavi za osebo 10c vstopnine. Na vsporedu so tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Slik« predočnje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši amorišlH izdelek -Elgin ali Waltham. ftl A To vrste ura stank le lx«vv V obilo naročbo se priporoča vsem Slo-vencem i« Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Blue Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oUekami in nonularnimi cenami. prejeli smo fino zalogo poletnih oblek v najnovejši MODI lu razni barvi. T se nase blago se prodaja za eno in isto ceno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo. Možke obleke vsih vrst in mod CENE 01) $8.50 DO 925.00 MOŽ KI KLOIUKI PO 81.50, $2.00 in $3.00. C . Si Tnii ima i QLA8 SVOBODE 3 Nekaj o katolicizmu iz stare domovine, Dober katoličan, nemSkl Jurist Bau-matark Jo našel na ultramontanlzmu te lo napake: ultramontanlzem bo ne briga za zgodovino; nJemu nI nič za to, v kakem Caau nastopa. No raalo-Ca nastanka cerkve, ne zdajšnjega. V srednjem veku — bi So rad bil. Ali ti čaBl so za večno mlnoli, — Ultramontanlzem Jo neznanstven. On Jo bo-^flUftfc v«ylarn,' znanostim. Ultra-tfipmfnlzem jo sovražnik visokih šol, on ljubi aemlnare, konvlkte ln nunsko samostanske šolo za dekleta. — Ultramontanlzem jo nekrščansk. On n. pr. postavlja Bvetnika Alojzija za izgled, ki svoje matere ni pogledal ls mržnjo do žensk. To stojf tudi v brevlrju, ki jo vsakdanji molltvealk kat. duhovnika. — Ultramontanlzem jo nopatriotlčen. Zdajšnjo državo so pravo domovino, ker Isto jemljejo v zaščit vse smotre človeške kulture. Prepričanje o tem rodi zdajšnjo domo-Ijubije. In stem prepričanjem so ne strinja Btremljenjcr po nadvladi cerkve čez vbo razmero v življenju državljanov. — Nedavno umrli Fr. X. Kraus, višji kat. duhovnik in plodovlt cerkveni pisatelj je pisal: "Ultramontanec je Isti, ki pojm cerkve poatavlja nad Ib-tega vere; ultramontanec Je, kdor zamenja papeža b cerkvijo; ultramontanec Je, kdor misli, da Je božjo kraljestvo od tega sveta in da pomeni Petrov ključ tudi posvetno sodstvo čez kneze in narode; ultramontanec Je, kdor mlBli, da se sme kako versko prepričanje prisiliti ali streti po gmotni Bili;, ultramontanec je, ki Je pripravljen jasen glas svojo vesti zavreči na povelje tuje autorltete, oblasti. — Ker Je pa teh ljudi dosti, Je razumljiv sramoten »istem obrekovanja ln laft ki cvete v kat. cerkvi." DrugI veren katolik piše: "Dejansko ravnanjo po točkah katoliško vero zo-vemo verski katolicizem; zloraba vero v utešenje strastnega samoljubja zovemo politični katolicizem." Ta zlatem kat. duhovenBtva ima seveda svoje zakone, ki veljajo za vse. Reklo bi Be, da ima neko versko iz-povedanje. To versko lzpovedanje Je "Byllabua", to Je zbirka zmot, katere Je papež Pij IX proklel 8. dec. 1804, dodavšl tudi pismo encykllko, katero Je razposlal mej kat. duhovnike In vernike. V tej zbirki bo Je zbralo vbo, kar posvetnjakl proti papežtvu, kat. duhovenstvu ln verstvu ugovarjajo ln se kot zmote proklelo. Predlan-Bkem umrli papež Leon XIII je Bode-loval prt tem kot nadškof v Perugli. Teh zmot jo 80. Dodano papežovo pismo "Encyklika: quanta cura" — prekolne vseh 80 zmot, poBebno pa 41, katero poBebno navede. Ta dva pisma sta v našem času neka podlaga organizacije kat. duhovenBtva; te listine pridigujejo nadvlado papeStva lu katolič. duhovenBtva — nad državami — In državljani. — Za-popadek navedene encykllko je v kratkem ta: "Država mora Imeti nel^ vero kot vladajočo in mora dopuMatl, da upljiva ta vera na vso državno »»• ljenje. Ta vera mora biti le katolllka. Tej veri mora služIti državna oblast, da se vsi, ki se ne udajo cerkvenim papeževim ukazom, prisilijo In kaznujejo. Knezi imajo svojo oblast pred vsem za to, da cerkev branijo, ukaze papežev Izvršujejo In upore proti nJim b silo zadušijo. Sloboda vesti ln ve-roiapovedanja (kultuaj je norost in kdor to dopušča, dopušča alobodo pohujšanja. LdudBka volja nima nobenega pomena v državnem življenju; prava podlaga državnega reda Je vera in božje razodetje, drugače pogine država in družba v materijalizmu, v požel Jen Ju po bogastvu, dobrem življenju. ' Cerkev stoji nad državo in država nima pravice cerkvi, papežu u-govarjatl. DrŽava tudi nima oblasti če« cerkvene redove, zadruge ln nipia pravice, jim kaj ukazovati. Država mora dovoliti nabiranje denarja za cerkvene namene. Papež sme v kaki državi ukazati, kar hoče, za to mu nI treba državnega dovoljenja. Pape-lovi ukazi se smejo obelodaniti, alobo-dno In državljani Jim Imajo pokorni biti, vezani so na nje po vesti ln na to bolj. kakor na državne postave, kar papeževi ukazi prihajajo od oseb«, papeža, katerega Je sam Krtst poveril. Pa ne samo na verske ln nauko o nravi se razprostira ta oblaBt, ampak tudi faa to, kar k verBtvu, nravi ne spada, ker tudi v tem so državljani papežu dolžni pokorni biti. Tudi i ozl-rom na posvetne blagre, dobra se smejo raztegniti papeževi ukazi, kateri vežejo vbbJ v vesti; Bvoje pravico ln lastno pa Brno cerkev verovoti tudi z kaznijo izobčenja iz cerkve. (Dalje prihod.) ---/ OBČNO POMILOVANJE. Kapital Bi lastuje pravico Javnega shajanja. Tovarnarji so shajajo in dolučujejo ceno Izdelkom no ozirajo bo' na zakon ali ljudsko zahtevo. AH Ima "Labor" Isto pravico posvetovoti in shajati ae? Bogataši so shajajo v bankah, klubih itd. Delavci, kadar bo snidejo, zoi-rujo se na ulicah. Vso organizovane moči tako zvane 'society" so proti delavstvu. Kapital ima vojako, ln mornarico, legislature, vrhovno sodniško in eksekutivno oblast. Kadar se bogataši shajajo jo zaradi "predrugače-nja Idej", a kadar bo pa uboštvo unl-de, obtoženo Jo "konsplracljo". Ljudje, delavci, zakaj se vendar pustito tako pohlepno za nos voditi? Zdramite so in ne spite! Vzemite zakon v roke. bacni-te bogataše iz prestolov ln spominjaj-to bo, da delavstvo je pogoj življenju ln vladi. Edino takrat bo bodejo časi r.lto1jftall, če delavstvo zaseda važna mesta v parlamentu, v občo rečeno, takrat, ko bode delavcu dovoljeno Javno se shajati, kontrolirati razne politično departemento. Zakaj sem to omenil, bode lahko čltalec sprevidel v naslednjih vrsticah kajti, ko lil bil Idohški governor Go-odln uzoren In pošten človek — delavec ln no kapitalist, gotovo Moyer, Haywood in Pettibone ne bl bill tako trdovratno obtoženi konspiracije in u-mora bivšega governerja Steunenber-ga. — Prepričan sem. da skoro gotovo vsak Slovenec z Zdr. državah ve manj ali več o zaporu In obtožbi proti Moy-erju, Haywoodu in Pettibonu, ravno tako pa dobro vem, da način zavrat-nega zapora no vedo, kajti kapitalls-tlčko časopisje Je pretirano površno gledo zapora publiclralo. Tu Je resnična dpgodba: Moyer, predsednik Western Federation of Miners pripravljal se Jo obiskati unije v — Black Hill, So. Dakota. Ko se Je poslovil s svojo soprogo in kupil tiket na kolodvoru, pograbila ga Je Plnkerto-va armada detektivov, ga zvezala, vklenlla. ter odvlekla v okrajno Jet-nlšnlco. Da se delavBtvu peBek v oči vrže. bo kapitalistični listi takoj objavili, da Je Moyer nameraval pobegniti, so skrivati v Black Hills ln tako pravici uiti. To Jo laž, kajti Moyer še kaj tacega mislil ni. Omenim naj, da Moyer je v odprtih listih objavil, bvoJ odhod v Black HIUb .in naznanil prihod ondotnlm delavskim unijam. To jo dokazano! Ravno na isti način vklenill ln zaprli so Kaywooda. Isti jo ravno zapuščal "Federation" urad ln hotel o-pravltl še nekaj druzega posla v mestu ali na njegovo presenečenje, ko Je stopil na ulico, mu Je bnnda Plnker-tovlh detektivov "presontlrala" samokrese, na kar se Jim Je podal. Zaprli bo ga v "county Jail.' Tudi Pettibona so Iskali, ker Je pa isti ob večerih navadi okoli ognjišča In redko kedaj zapustil dom ob večerih, sklenili so ga dobiti na gnezdu Na Brečo bil Je sam doma, kajti njegova Boproga Je šla v gledališče. — Tu prllomastljo Pinkertovcl, ga zgrabijo, povežejo in vklenljo, ter ga odvedejo v "county Jail". Omenim naj. da Pinkertovcl niso Imeli nlkacega "waranta" za zapor teh treh oseb, In da tako dejstvo Jo nepostavnol Da so pa presenečene soprogo teh treh Jetnikov brez vBpeha svoje soproge Iskale, si lahko sami mlsll'e, kajti brutalni detektivi niso dovolili niti Je-dnemu Izmed treh napisati llstIS svojim soprogam z naznanilom kam In kje se znajdejo. O, zakon, pravic« In človeštvo, kje ate? Niti Jeden izmed treh ni vedel, kaj to pomeni. Plnkertona straža jih je stražila do druzega Jutra, potem pa so jih odvedli zvezane kakor najhujše hudodelce na posebni vlak — Union Pacific — General Bulkeley Wells državni generalni adjutant in iaatnlk premogokopov imel je "charge" vlaka. Razven milice Imel Jo še precejšno število Pinkertoncev na razpolago. — Vožnja lz Denver, Colo., do Boise, Idaho, jo bila hitra, vlak se nI vdtavll, dokler nlBo dospeli do znželjenega ne-sta. Omeni bo naj, da bc je uredilo b Union Pacific železnico Rledo hitro vožnje. Od "fast" ekspreHa doli do tovornega vlaka vso bo mu jo umikalo. 'Do you see tho point?' Ko so dospeli v Bohe, Iduhn, pometali bo Jetnike v zapor, ne da bi-jim železno zapesfnlke odstranili. Vrgli bo jih v posamezne, temne, ozke, vlažne ln nezdravo coltce, Jed oziroma hrana je bila Blaba, In pičla in pazniki bo Jih zaničovnll In postopali ž njimi kakor z največjimi hudo-deinlkl. V začetku jim tudi niso privolili plBatl pisem sploh nič,, ali naposled vendar, oblaBtl boječe ae splošne ljudske Blmpatljo In eventunlnlh Izgredov, olajšali bo Jim tožko breme, kako piše poročevalec Shoaf v svoji opazki Izdajatelju Appeal to Re-ason-a. Da bi se spuščal nazaj In opisni, zakaj so ti trije delavski voditelji zaprti mislim, da nI potrebno, kajti VBakdo ve, zgodovino toga dogodka. Appeal to Reason piše ln donašn Izreke mučencev, ki se glase: William D. Haywood-ovo poročilo: Če Je potrebno prelitje mojo krvi zn potrditev socljallzma, sem pripravljen, in pri volji, da se ista prelije. Oni me lahko umore b pomočjo zakona, ampak zapomnijo si naj da tu je tisoče Haywoodov In Moyerjev v Western Federation of Miners da zavzamejo naša mesta in napredujejo s pričetim delom. Sodrugi vedo, da Jaz sem nedolžen, Bog ve, da sem po sem nedolžen, Bog ve, da sem po nedolžnem obtožen grozenga čina, In to zadostuj. ProBim povejte moji Ženi, da naj noue vstrajna, kmalu bodem žnjo." Charles H. Moyer-Jevo porinilo: "Večjega trpljenja mi ne morejo za-vdati, kakor sem vže trpel. Naj me mučijo kolikor hočejo, naj me pro-sekutlrajo dan za dnevom noč zn nočjo, naj me trpinčijo dokler izdahnem vendar ne bodo mogli nikoli reči, da je Charlie Moyer preobrnil svoje principe in v kaši pustil Western Federation of Miners." George A. Pettibone-ovo poročilo: "Od kar so me zavlekli v to skovano konspiracijsko obtožbo sem voljan ostati v Ječi celo leto, čo potrebno, dokler se resnica ne izve. Brezvspeš-no Jo, Izjaviti mojo nedolžnost. MoJa rodblnn in moji prijatelji vedo, da sem nedolžen, infnmno obtožbo zaradi ko-nspiracije umora 'ei-Clovernerja Ste-unenberga. Jaz nlBem Imel ničesar proti nJemu; zakaj naj bl bil Jaz stregel po njegovem življenju? Ravno tako pa tudi ne verjamem, da sta Moyer all Haywood kaj imela z umorom opravila, čo me obeBlJo, obesi"* bodejo nedolžnega moža. (Dalje prlh.J Pomlajelvalna zdravila. Neki francoski profesor je v od-ličn aruibi naznanil, da jo znašel zdravilo b katerim se zamoro pomladiti, ter je s tem posobno med ženskimi obilo hrupa provzročil. Na tisočo ljudi mu jo začelo pošiljati" denrtr, ter naročevati si zdravilo, katera so pa bila le navadna šminka, in so obrazu le škodovale. A tudi Ti se lahko nnmažeš s taLo šminko, a pomlajen pa ne bodeš. Vender česar ne moreš doseči z raznimi zdravilami to lahko dosežeš s Trinerjevim zdravilnim grenkim vinom. To Te ojaci ono Ti pomnoži zdravje in čisti kri,a vse to pa vsebuje svojstvo pomlajenja prero-jenjenja in dosego zdravja. Tudi na prebavni Bistem bode vplivalo, in ta ti postane močan in prisilil ga bodeš k pravilnemu delovanja. Zatorej pomlujej se b Trinerjevim zdravilnim grenkim vinom, ter pridobivaj se v njem zdravja in veselja. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, > da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi mojo dvorane za društveno sojo, svatbo, zabavno vočoro itd. — veliko dvorano pa zo nnrodne in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki yedho. dobro došii! "Tfctfi v Priporočam so vsem v obilen posot. Frani Mladic, 587 8. Centre Ave. Chicago, 111. U $ Slovenci pozor! § i i t s Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravato ali drugo važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. čistim stare obhke in Izdelujem nove var zpo ===== jk najnovejši modi In nizki ceni. jk ' J UBIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. bllzo 18. ulice Chicago, lil. Pozor! Pozor! Slovenci, "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in but* jkah in drugo raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinej » unijske smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre he. Chicago, III. Veliko popusta pri cenah. V teku sedanje sezone znižali bujo cene pri enknjah 2a 16 odstotkov pri dolarju, Pomislito kaj to pomenjo, da pri našim blagu, kateri je najboljše vrsto, da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer toko da nam nobena prodajalna v Chicogi ne more konkurirali. Ako Blisite da druge prodajalne celo 5 0 in HOod. popuBta da-jajo, se Vum bode zdel naš popuBt majhen, pa veste da noben® kupčija se ne uklepa brez dobička. Redi lega Vam ne popušču-jemo 50od. pač pa 15od. Poglavitno pa na zimskih Buknjnh. Tudi imamo veliko zalogo klobukov, knp, rokavic in obleke za možke. Tudi dajnmo zeleno menjalne znanmke. Telefon —Canal 1198 r OBLEKE "TI IN svršne suknje lovi pomladni kraji, dobro pristojne in skrbno na vsakovrstno načine izdelune od $7.50 I>0 $25.00 Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamči. Povabimo Vas, da si ogledate U Mi HG<& vagal Blue Island tie. in IB ceste. JELINEK in MAYER lastnika. GLAS SVOBODE "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY PubliBhod by The GlaB Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, HI. TELEFON CANAL 427 Katar«il at the Pu»t OCIloa »t Chio»uu, 111., »i Second CUii Mutter. Subscription »1.50 par year. Advert Uementa on agroemotn. mQUb Svobode" Izide vsati petek ta velja u AMERIKO: u colo leto................11.50 u pol lata ................. 75c ZA EVROPO: ca celo lato ............kron 10 u pol lata .............kron • Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve jo sledeči: 'Glas Nvobode' 657 VV. 18th St. Chicago, III. Dopisi. 8TIPPVILLE, KAN8. 9. aprila 190«. Prosim sprejmite moj dopla v VaS list: Naznaniti Vam hočem, nekaj malega o tukajšnlh razmerah. S 1. aprilom smo prenehali delati po vslh premogokoplh. Sedaj pa pričakujemo nove pogodbe, eni pravijo, da se bode kmalo sklenila, ter da Štrajk ne bode več dolgo trajal ako lastniki premogov potrdijo novo plačilno lestvico. V našem okraju počiva delo v vslh rovih, le Inžinlrji so pri delu, ter pazijo da ne Izbruhne poiar ali poplu-Je voda. Zatorej rojaki Vam svetujem, da za sedaj no hodlto sem dela Iskati, ker ne vemo koliko časa bode trajal fitrajk. Nekateri rojaki ln tudi drugI so vžo zapustili naš kraj, ter so šli drugam dela Iskati. V Kansasu se po leti večinoma slabo dela. Rojaki! Če bode fitrajk daljo časa trpel, držimo se zvesto, ter bojujmo bo za naše pravice. Ne držimo se nauka nekega New Yorškega dnevnika, kateri pravi, če amorlkanci Strajkajo Slovencem se temu nI treba pridružiti, ter so ravnati po njih. Vender poslušali ga ne bomo, kajti vsakdor ve, kako Jo Isti zanlčovan, ki opravlja BkabBka dela, ter da tak človek zgubi ves upllv in zaupanje pri ljudeh. Zallbog da Je bilo pri zadnjem štrajku tudi nekaj Slovencev ki bo opravla-II Bkabska dela. Unija nas bodo v času štrajka vžo b živežem preskrbela ln glejmo, da pridemo tudi pri Amerlkanclh do u-gledne veljave. Pozdravljam vse rojake filrora A-merike, kakor tudi bralce našega vrlega lista. • J, Zakrajlek... CHICAGO, ILL. dne 8. aprila 1906. Da bi Proletarec rad vse Iste, ki ne trobljo v njegov rog utopil v Žlici vode je samo ob Bebl umevno. Zmerja Jih z lažnjlvcl, Bleparjl ln bog še ve kaj vse. Vbo čednosti ki Jih imajo sami. Jih hoče utakniti v tep Istih ljudi, ki bo ln Jim bodo Be marskaterl račun prekrižali, če bo ne spametujejo. Zavertanlk raznaša med avet da ga je Konda osleparll. OJ. ti uboga para TI! Kako Je le mogoče tako prefriga-nega človeka osIeparltlT Kako Je le mogoče takega učenjaka za nos voditi? Meni ni umevno. Če pa Je bil osleparjen, zakaj se ne zateče k pravici, ali s« mar boji, da bi 0e mu potom pravice dokazala nesramna laž, ali ae boji, da bi Be mu ie pred sodiščem pritisnil pečat nesramnega lažnjlvca. Zatorej Zavrtnlk napoti se na pot, po katerem pride! do svojega prava, pri katerem utemeljuješ svoje zahteve. S podtika Be U slavni urednik P role ta rcat ud I ob dušeno liobrazbo Kon-dovo kakor tudi da slednji ne zna nobenega obrta. Da povej pa Ti. ali tmaft kaj duševne naobrazbe, aH sna« kako delo all rokodelstvo. Ll Imaš Idealne nasore za kako stvar ki bi bil ▼ prid človeštva. Uboga reva! Povej nadalje zakaj bi postal "QeschilftBmW" na račun delavskih žuljev? Konda kot socijalist verno zastopa Bocljallzem a ti "rojen Bocljaliat" zakaj si ob času ClovelandBkih volitev prodal svoj značaj, ter potegnil z republikanci. In tak človek predba-clva ljudem netaktnoBt, ko Jo sam skrajno: netakten. V Chlcagl Bi se hotel zmuzatl iz neprijetnega položaja, tod^i navzoča priča te Jo butnila zopet v blato kamor spadaš ln b katero si hotel drugim metati v obraz, hoteč bo flam Bobo Oprati. L© posvečuj v Tvoji cunji Clanko raznim osebam, a povemo TI narav-noBt, da To hočemo svotu tako razkrinkati, da bodeš z zobmi škripal, ko bodeš zaznal da bodo lahko na To — vsak s prstom kazal ter rokol: "Evo, ta je tisti." • Toliko za daneB. Svetujem TI, da drži Jezik za zobmi, drugačo ti ek-semplarlčna blamaža ne izostane. Socijalist. Društvo Sokol št. 11. 8. N. P. J. v Roslynu, Wash., si Je izvolilo sledeče uradnlko: Matija Dergnnc, predsednik; Ivan Zobec, podpredsednik; Ivan glkanlja, I. tajnik; Martin Bogataj, II. tajnik; Juri Urbane, blagajnik; Anton Vončlna, zaBtopnlk; Pregledovale! knjig: Luka Tlšler, Anton Štanfol; Bolniški odbor: Leopold LeS, predsed. odbora; Adam Kranjčec, ln Matija Majnarlč obiskovalca. MZIGMIJE KHIVDVERCEV. Grof Hoensbroech, kateri Je bil atfoječasno Jezuit Jo razpravljal o za-žlganju krlvovercev in copernlc in Iz tega posnamemo Bledeče: Pred vBim citira Hoensbroech citat iz zapiskov Tomaža Akvlnskega, katerega Je rlniBki papež proglasil svetnikom ln največjim cerkvenim učeni-kom. Tomaž Je pisal med drugim tudi to Če cerkev nima več upanja spreobrniti krlvoverca ga izobči Iz svoje sredine, a razven tega ga prepusti Se posvetni oblasti, da ga usmrti. Krlvoverci, kateri so spreobrnejo, Jim pač cerkev pripusti |K»koro, vendor na daruje se Jim življenja." ToraJ prepustitev krlvoverca Jo bil le namon da ga posvetna vlada uniči. Papežev lnkvlzltor Ouldonls pa jo v svoji knjigi: "Ročna knjiga o inkviziciji" Bledeče pisal: Namen inkvizicije Je krlvoverBtvo uničiti, vender krtvoverstvo so odpravi le takrat če se krlvoverca uniči.... Na dvojni način so krlvoverce zatira; prvič b tem da se Jih Bkuša pridobiti v naročje cerkve; drugič če to nič ne popmga, so jih odda posvetni oblasti, katera krlvoverca na gromndl seige*k. Papežev generalni lnkvlzltor Eyme-rlc pravi: " 'Spreobrnjeni, a vendor omahljivi krlvoverec, tudi če Jo njegova pokora še tako velika, naj se Izroči posvetni pravici, da ga obsodi k smrti. Jezuiti Tanner, Laymann. Raynand In Bellarmln vsi štirje prosluli profesorji teologije pa pravijo: Smrtna obsodba proti krlvoverci zavri! posvetna oblast in to na povelje cerkve in posvetna oblaBt mora cerkveno povelje nemudoma »vršiti. Taka kazen no zadeva samo krlvoverce, kateri so bili prej katoličani, In bo od-rašenl odpadli, pač pa tudi za Iste ki ob maternlh prsah krtvoverstvo uživajo." Smrtna kazen ni prehuda za krlvoverce ki so najhujši In za blagor najnevarnejši hudodelci. Cerkev pač kaznuje milo apreobrnje-ne krlvoverce In sicer take, ki pred obsodbo spoznajo bvoJo zmoto. Vender krlvovercem se ne zgodi nobena krivica, ako ga cerkev obBodl rja gromado ln če ga usmrti duhovna roka. Ker pa cerkev sama na sebi ne zvrSl umora nI mrok temu. da bi krivico nčinlla. pač pa ker se cerkvi moriti ne spodobi." * Tudi dan danes Je ta krvavi duh t merodanjih ultramontansklh krogih še živ,— Neki moBočnik, ki ga Izdaja papežev hišni prelat Kolika Cadeno pišo v svojem leta 1895. ("stran 30) izlšlem zvezku in Blcor v popolnem soglasju Inkvizicije 15 stoletja: Gotovo bode med sinovi teme uprizorilo obilo trušča o temu Članku, pa vender našim somišljenikom no potrobujetno o tem razpravljati. S polno pravico Je cerkvena In posvetna postava bo združila, ki so jo bojevala proti slkofantom (na gromadi sežgani krlvovercU ter tako obvarovala Čodo ovčlc od ljutega volka. Volkovi naj ostanejo v njih družbi čo pa pridejo oblečeni v ovčjo kožo, da bi o\člce trgali, takrat napodimo jih z ognjem In mečem. Oddaljeni smo od tega, da bi pro-lškovall od zatemnelega liberalizma izmišljeno slabotne uzroko, ter da bi obsojali Inkvizicijo. Proč z izrazi tedanjega časa o pretirani gorečnosti skntereml je naša sveta cerkev, bodi si na španskem ali kjo drugod uporabljala sveto inkvizicijo. Srečnemu čuvanju sveto Inkvizicijo se moramo zahvaliti da jo postavilo podlago vernemu miru in trdnemu u-panju. O posvečeni plamen gorečo groma-de! Skoz vas se Jo po ugonobltvl nekaterih voč alf manj sprijenih ljudi, tl-Boče In tisoče duš rešilo lz propada zmoto In večnega pogubljenja; Bkoz m« ju utrjena »ueSčaaeka družba ln zagotovljena proti boju v katerem Je Bkozl stoletja ostalo nepoškodovano In srečno. O slavni i častiti spomin na Tomaža Torquemada (ta Je bil prvi lnkvlzltor, ter pustil 2000 ljudi sežgatl) kateri je s svojim modrim ravnanjem In nepremagljivo stanovitnostjo neverni-ke ln žide k krstu bIDI, krščeno pa z uplivnlm strahom in b sodelovanjem obeh oblastij, pri veri obdržal ln s tem svoji domovini večje in plemeni-teje bogastvo napravil kakor da bi vso indijansko bogatstvo zavzel. K vsej tej konfuzijl pa jo pripomnil škof Hefele iz Rottenburga: Cerkveni oblasti pač no primankuje v 19. poletju ne volje ne poželjlvosti uprizohiti Inkvizicijsko čase 15 stoletja. — Pristavili bi tudi mi drugi šo kaj, pa skoraj ni uredno se bavltl s tem, kar je prišlo iz peres črne Inkvlzltor-ske bande, katere pač poželjivo hrepeni šo po onih časih, ki bo Iskali na grotnndah bvoJo pravice in z gromado bvoJ "Pax voblscum". Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko Francoska proga glavna prevozna družba. Now York v Avstrijo čoz Havro Basol. Voliki in brzi parobrodt. La Provence.........HO.000 ton. La Savoie......... .22.000 ton. La Lorraine..........22.000 4on. La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. Snažno posteljo, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Glavni zastop na 82 Broadway St. Now York. MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Arclier Ave, Chicago, 111. Pavi Sarifc, agent na 21<>™17. coBta, St. Louis, Missour. aiwwwwwwmnfwwnfwwmwwwmwwnfwww^ phone: Hell 1271 J. Cuy, Central 1279 K Slovenska notarska pisarna, V CLEVELAND, OHIO, kjer so izdeluje vsa notarska in sodnijska opravila kakor: pobotnico, pooblastila, dolžna, odstopna, čredajanska. ženi-tovanjska, kupua pisma, i.t.d, prepisi intabulacije, tožbo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne prošnjo v vojaških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi lukaj in v stari domovini. Zastopstvo pri sodnijnh. Prodaja parobrodnih listkov, pošiljanje denarja. FRANK KORČE & A. RENEDIK. 6204 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. 3 3 ^JUiUiUiUiUittiUlUiUiUittiUiUittiUiUiUJUiUiUiUittittES Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri 10* NA H Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI1 Ceno delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno prosporitoto. Z redno plovitlx) jo družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cono delnicam poskočile. 6e jo čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnico in tako postane sotrud nik tega ogromnega podjetja. No odlašajtel Kupite kolikor morate delnic, dokler so šo po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežito, uapišito in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Stato of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplaranlh. 108 (ireenwich Street, New York. Cenjoni gospod:— S tem preti plačam na....................delnic Frank Zotti-jove parobrodno družbe po $6-00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svTho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem so razume, ako prodplače prekoračijo prejo navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj s« pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. _ _ Dokaz jo zdravilo satno. "Moj obraz je bil poln strašnih bolezni. Rabila sem Severov KriČIstilec, ki je popolnoma očistil moj obraz In sedaj se čutim boljše kot kedaj poprej". Magdalena Pieniondz, Royalton. Minn. ry i Zakaj prenašati lelodcne bolečine, ovire, /jilliclJ i tresenje, zabasanje, neprebavljivost, ali kak drugi nered v prebuvnih udih, ko se lahko ozdravite z rabo Severove Želodčne Orenčice. Najboljše ~el xlčno Zdravilu. Cena f)Oc in $1.00 Dobite zdravilo zoper veden kašelj, tisto praskanje grlu, tisti bolečine v prsih, tiBto bol vplucih? Ničesar ni tako lahko odgovoriti _Severov Balzam za Pluča.- zdravilo za pluča. Cena 2f>c iu 50o — ltubite Najboljše mr | • ! Kedaj bi vi morali pričeti rabiti zdravilo IVLilcI J « zoper slabo prebavljanje,splošno oslube-lost, zgubo apetita zmučeno telo?Zm"ni-te sedaj in rnbito prayo zdravilo, ki je Severov Balzam Življenski. Ju ko dobro za celo telo. Cena 76c V vseh prodajalnah Zdravniški svet Pro8t g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjoh, 559 S. Centre Ave,, Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Stbohen, 443 Main Str. La Hallo, 111. Tajnik: Mabtin Konda, G57 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 131 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank Klorucab, 9017 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Vebščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. ( Mabtin Potokab, 5(j4 S, Centre Ave., Chiougo, 111. ( Mouob Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. f Jakob Tisol, 343 Fulton St. PUlman, 111. Mawtin Skala, Box 1050 Ely, Minn. Ji)Mp Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. VSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsako tretjo soboto svojo redno mesečno sojo. Opozarja se' vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svojo dopise jodnottiomu tajniku. Nadzor- J niki: j Pomožni odbor: Bolniški ' odbor: , Spisala socljallatka. Solčni žarek se Je uprl v okno, pre-BkoCIl leseno lopatico ln prlkukal v sobo. Pobožal jo rmeno narcize, stoječe v vazi na polici ob oknu, zazrl duhteče vijolico na rnlii ln kakor sladek sen švignil po njib nežnih, modrih cvetih. Veselja so zatrepetalo vijolico — Saj so že dolgo hrepenile po zlatem solufiecu, — zaduhtele so o-mamljivo, in njih mehki vonj so Jo razširil po Bobi. A nemlmež ni obstal dolgo pri njih: preskoCil jo od cvetlic na mizo, od mizo na tintnlk ln od tintnlka pa na knjigo, katero Bem bas Citala z velikim zanimanjem. O, ti porednež! Pa kaj bi bila nevoljua nad nJim, saj vem, da me je hotel Bpomnlti 2e skoraj pozabljenih besed: "Pomlad Je tu, čas novih sanj in nad!" Samo en žarek? — Ne! a tem Se nisem zadovoljna. In odprla sem na 61 roko okno, odgrnila preprogo, lu solčni prameni so sc vsul! po sobi ln potopili vbo predmete v svojo svetlobo liki morje. A nisem so dolgo veselila blestečlh žarkov: solčna krogla se Je pomlkn-la vedno nižje in ul bilo dolgo, da Je zatonlla za goro. O, kako jo sedaj pusto in prazno. A jutri ob tem Času zopet obišče moja sobico, pozno sicer, a takrat jo objemlje z nepremagljivo Bvetlobo, kakor bi Jo hotelo potolažiti, da Jo nI obiskalo cel dan, do sedaj--- SolnCece zlato! Vsakega poBobeJ pobožaš, tu pogladlš veselo, tam resno lice; temu pobiažiš gube na čelu, onemu privabiš smehljaj na ustnice! Solnčeco ljubo! — Ste 11 kedaj mislili na onega, ki lo redko obCuduje svetlobo solnčnlh žarkov, ki ga skoraj motijo, — saj Je v življenju užival več temo nogo luči, ki je bil rojen za temo?-- Kaj ne, to so vaux pač Čudno zdi! Naj vam orišem življenjo ednega izmed teh trpinov! NJega oče, ded in pradcd, vsi so bili prav taki trpini — rudarji. In najmlajšemu potomcu, — Imenoval se Je Srečko, — so odloČile rojenico že ob rojstvu isto usodo. A on Jo v mladosti sanjal o drugačnem življenju, bil je vedno najprld-neši učenec ln na skrivnem Je gojil nade, da no bo trpel kakor nJega predniki, da bo goapod in kot tak pomagal Bvojcem.. A to je bila to iluzija ki se mu je od daleC prijazno nasmihala. bo vedno bolj izgubljala in naposled izginila v gosti megli. Završivšl šolo, k« niso vprašali svojci po nJega željah, saj bi Jih tudi ne mogli izpolniti. Naravno se Jim Je zdelo, da bo SreCko rudar, kakor ho bili nJega oče, ded — praded. Ni ugovarjal; le uBtnlce Je stiBnll, a drugi dan Je bil že ud mnogobrojne družbe, katere znamenje Je rovnica ln Jamšarica. Prišedši od dela, nI so razveseljeval b svojimi tovariši, ki ga niso razumeli; nJega edina zabava so bilo knjige, za katere Je Izdaj, vsak prihranjen novčlč. Saj Je Izvedel po njih kako »e godi onim, ki so srečni in sadovoljnl, ki niso navezani na borni, trdi kruhek, kakor on, sanjal jo o o-nlh, katerim ni usoda delila kakor nJemu tankih koakov kruha. temveC ga še aludlla z medom. Dlagroval je te sreCno ljudi in jim nuvudno voščil srečo, le kadar Jo dr-drala mimo njega koClja z veseljaki, tedaj bo Je grozil nad onimi, ki no sejejo, pač pa žanjejo — žanjejo ne-gov trud. Dan za dnevom, — mesec za meso ceni— leto za letom. Sam nI vedel, kedaj Je ta Cas prešel, saj dan Je bil prav tak kakor presni, novo leto ed nako Btaremu. In danes na veliko Boboto so jo oziral SreCko na dolgo dobo skoraj petnajstih let, odkar Je zameni! pero z rovnlco, knjigo z Jamšarlco. Kako živo bo spominja prvih veli konočnih dni, katere Jo preživel pod zemljo. S telesom jo bil tu, a njega duh Jo bil v luči, slišal Jo Žalni 'miserere' v cerkvl,*čul veselo 'aleluja', videl v duhu množico, ki Be Jo klanja la Križnemu. . Mislil Je na pomlad — na solneo — zlato soluce! A to misli so ga vznemirjalo le par let, potem Je skoraj pozabil na to, kuj se godi nad njim. Delal jo neumorno kakor stroj, a duša ni bila pri delu, živela Je v jtoseb'nem svetu. In privadil se Je tako temi, da ni pogrešal solnca, — saj ga Je Imel v fan tazljl, — in pogrešal gorkote, — Imel Jo Jo v srcu. A glej čuda! danes po tolikih letih se mu obnavljnjo l»tl spomini kakor takrat v mladostni dobi, ko je preži vel prvi veliki teden pod zemljo. A današnji Bpomlnl bo žlvejši, močnejši kakor takrat, oživijo mu tako, da pozabi na Bvoje bajno solnce, ln zaželi zopet videti spomlad, — vstaje nje. Le še par ur, ln vrže rovnlco lu potem ven! ven! iz zaduhlega rudni ka v krasen svet. Zemlja se streBa! So 11 prišli duhovi, ki varujejo zaklade v zemlji lu se hočejo sedaj maščevati nad drznim člo vekom? — Strop se maje, — podstave so z J bi jejo, a Srečko obstoji za tre nutek od atrahu kakor k zemlji pribit. Je II to konec? Ne, Ne,! Lo enkrat naj šo vidi naravo, le Čhkrat naj žl vi kakor drugI, naj ne bo v življenju in smrti pokopan. Kakor bllsck Be mu drve misli za mislijo, ko hiti proti Izhodu. Za nJim pa šumi kakor bi padali hrasti ln bi pokale Bkale. Otet Je! — Za njim smrt, — pred nJim življenje! — Ce bi se bil obotav IJal še par trenutkov! ;---Žo sama misel ga stresa ln navdaja 2 grozo. Je 11 čuda, da Bkleno po dolgih letih izbrati drug košček kruha, bodi b1 še tako majhen ln trd, — da ga bo le užival v luči! — Množice se pomikajo v cerkvi. Srečko se molllcem pridruži, da počasti Stvarnika, da ga zahvali za — Bvoje vstajanje. Po milem, pomladnem zraku za-donl ubran akord zvonov, oznanjajoč vstajenje, vabeč vsako stvar k veselju. — Le doni, — zvon; le doni! spominjaj nas vesoljne ljubezni, da pride I za nas — veseli dan vstajenja!-- ROJAKI, NAROČUJTE 81 "GLAS SVOBODE." Edina vinnrna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirann vina. Kdor pije naše vino, trdi,da šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Sloyenci v Milwaukee! ^i^H« A Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Tam je le- ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso In po nizki ceni. ^ T * * * * * * * * * * OBRNITE SE NA Otona Preiss, 269 Grove St. kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. * * * * * * * Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 079 Blue Island Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točim in solidna J, J, Dwyer, B79 Blue Island Ive Kasparjeva drzav-na banka. 823 Blue Island Ive, Chicago, III. plačuje odvlog.l. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30,dec, po 3 odstotke obresti. Hrnnilni predal za $3. na leto. Pošilja so denar na vso delo sveta in prodaja so tudi vozne listko (šifkarto), Denar so posojujo na posestva in zavarovalno police. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA ULAfl SVOBODO P. Srfaoenhofen Brg. Co'l. Slovenska Narodna Podporna Jednota. Živo srebro na Koroikem. V Nledeischaringu, na KoroSkem bo našli pred kratkim debelo žilo živega srebra. V takozvanem Martinovem ln Joiefovem rovu je ta žila debela od enega db treh metrov, „dolga pa 700 metrov, v bližini teh rovov pa je plast, ki Ima do 200 metrov rude. Človeka mesto rib Je ujel pretekli teden v Barkovljah pri Trstu neki riblC. Truplo Jo bilo že precej razpadlo, vendar se Je 8e dalo spoznati, da Je utopljenka knklh 25 let Btaro dokle. Pri sebi Je Imela 17 K denarja. KomlBlJa Jo dognala, da jo ZenBka Terezija Bratuša. iz Sent Petra pri Celju. SlužIla Je za deklo v Trstu. Zadnji čas ni bila Cisto pri zdravi pameti. Volitve v Trstu. Dne 25. pr. mj. bo bo izvršilo občinske volitve v tržaški okolici Zmaga je po celi Crtl sijajno. V prvem o-kraju Je izvoljen Anton Sancin s 379 glasovi proti Nlchettu a 8G glasovi. V drugem okraju, ki Je bil najbolj nevaren Je zmagal dr. Rybaf b 184 proti Mauronerju s 94 glasovi. V tretjem okraju Je izvoljen dr. Slavlk z 240 glasovi proti Turrecku z 29 glasovi. V Četrtem okraju Je zmagal Ivau Oerdol z 233 glasovi proti Stolfu a 115 glasovi V petem okraju zmagal Ivan Oorlup z 241 glaBovI proti Stuecklorju s 83 glasovi V šestem okraju Je zmagal A-lojzij Oorlup z 233 glasovi* proti Cu-mer z 52 glasovi. V drugem okraju Jo bil med volltvljo aretiran okrajni načelnik četrtega okraja Ernesto Oblak radi žalenja slovenskih volllcev, katere Je zmerjal z besedami 'porchl schiavl." Uspeh teh volitev preBega vse doBedanJe 7G% glasov bo dobili naši slovanski kandidati. Redka naravna prikazen. V Vrbi ob Vrbskem Jezeru je bila v petek dopoldne t. J. 23. p. mj. pokrajina vsa rdeča, Cez nekaj čaBa je pa začel padati rdečo rjav sneg ln pokril tla do 3 cm. na debelo. Popoldne so imeli bllBk In grom ln vihar ter kratek potres. Zgorela,, ker Je v postelji kadila. 331etna gostllnlčnrjeva hči Alojzija RablC v Radovljici Je šla 21. pr. mj. z gorečo cigareto Bpat ln zaspala. — Cigareta jo užgala obleko In dekle je dobilo take opekline po životu, da je umrlo drugI dan. Grozna mati. Kmet Szapko bo je Izselil iz OgrBke v Ameriko, doma pa Jo zapustil ženo ln troje otrok v veliki revščini. 2ena bo Je naveličala stradati ter je sklenila bo rešiti otrok. Vrhutega Ji je Se propadla moralno ter rodila dote. DrugI dan po porodu Je umrla hči, dan pozneje pa tudi otrok. Mater Je namreč hčer zastrupila, njenega otroka pa zadavila. Nato se Je hotela rešiti svoje-ga 7 letnega sina. V najhujši zimi Jo zaprla fantiča v samo srajco oblečenega na pod ter mu po veC dni nI dala jeatl. Neki dan jo deček ušel Iz poda ter vBled lakote ukradol materi koB kruha. Zato ga je mati strahovito kaznovala. Zmrzle otrokove ročice Je prltlBnlia na razbeljeno železno peč. Otroku so Be prsti uprav izpražill. — ZverlnBkl materi pa to še nI bilo dovolj. Vzela Je Iglo ter otroku izbodla oči. Tako Je razmrcvarjenega polumr-tvega otroka so našli sosedje, nakar so mater zaprli. Duhovnik tat In goljuf. V Opatijo Je prllel pred enim mesecem duhovnik po Imenu Karl Woel-llnger Iz "Neupešte" ter v teku tega meseca prevaril nekatere osebe za nič manj kakor 365 K denarja In ukradel en daljnogled.1 Pri tem Je ogoljufal neko revno žensko, ki se mora v potu svojega obraza truditi, da prehrani svojih petero otrok, za 60 K denarja In pri odhodu, katerega seveda nI nikomur Javil, ukradel ie daljnogled. Krojaču, pri katerem si Je dal meriti obleko, ostal Je dolžan 60 K, kjer Je pa stanoval, Je narastel njegov ne-plaCenl dolg na 160 K, grofici del Me-stre je odnesel 160 K To Je te drugI duhovnik v letolnjl sezoni ▼ Opatiji, samo da Je razloček U, da Je Šel prvi po od gonil na Ogrsko, drugI jo je Učenjak v prisilni delavnici. Menda/jč mnto prisilnih delavnih, kl bi imele toliko različnih eksemplar-jev, kakor jih ima Kranjska. Zastopani bo v tem zavodu Slovenci Nomci in Italijani ln tudi kak cigan Ima bo-mtertja čast priti v to modnarodnp družbo. Obrti in stanu bo različnega, a so neki vsi dobro razumljo. Poleg krojača obedujo mizar, a črevljarjem sklopa prijateljstvo pisar, vrtnar bega v roko peku itd., le cigan je bolj potuhnjen ln vedno premišljuje, kdaj so mu bode ponudila prilika, da bodo šel zopet konjo "kupovat". Sedeč pri prežgankl Nemoč svojim tovarišem na dolgo ln široko razlaga, o finostl angleške In francoske kuhinje, v tem ko Slovenec ne more prehvalltl b špe-hom zabeljenlh koruznih žgancev, Lahu brenči po glavi polenta, a elgnnu bo cede sitno po Jajcih in maslu. "Je bilo, nI, a šo bo", Jo devlza teh mate-rlallBtev. Vodstvu Jo i-a veliko na tem, da Jo preskrbelo vsem tem rasam poleg telesne tudi dušno hrano, in res bo Jo posrečilo dobiti tem junakom Ženlja, kl bode bistril z nenaravno spretnostjo duh vseh "gojencev". Dne 18. t. m. Je namreč vstopil v to družbo dne 24. Julija 18G4. lota v Ljubljani rojeni ln sem pristojni pl-Bar Albert Kordeš. Mož Je znan že lažnim oblastim. Nastopil Jc po večjih mestih kot predavatelj, žurnallst, privatni docent graške univerze, filozof Itd., in se je povBod prllastoval zna čaj doktorja. Kadar pa gospod doktor ni imel prilike razlaga« svoje svetovne učenosti naobraženlm slojem, se Je zatekel tudi v panoptlkum In tam kkzal nižjim slojem svojo nadarjenost. Vsak človek Ima pa svojo slabost ln brez to tudi ni učenjak gospod dr. Kordeš. Naravnih ljudi slabosti bo manjše ln se posvetno oblasti za te ne zanimajo. Kordeš pa, kot nadnaravni ženlj, Ima pa napake, za katere Je najti S tudi v kaznenskem zakoniku. Gospod doktor Jo namreč povsod, koder Je hodil, zapustil viden znak svoje učenosti, kajti če ni mogel pokrasti, Je pa poguljufal. Imel jo pa večkrat smolo. Za ta dar talenta Jo moral Kordeš že precej pro-Btatl. Odsedel Je po raznih zaporih žo 101 mesec in 7 dni. Prehodil Je skoraj cel civiliziran svet, a se Je začelo njegovo pravo študlranje šele 1882. leta pri deželnem sodišču v Gradcu. Potem so ga sprejeli 4 leta pri deželnem sodišču v Llncu. Po prestani kazni Je prišel v svojo rojstno mesto, a tudi tukaj so mu dali kmalu 10 mesecev breiplačno hrano. Potem Je odšel v češko prestollco, v Zlato Prago, kjer Je zopet prišel pod ključ. Skušati Je hotel poznejo Dunaj, a Je Istotako tam padel roke pravice. Ko Je tam "odslužil", se Je preselil v FeldBberg, toda zopet so ga začopa-till. Nadalje Jo šel kazati svojo zna-noBt v Novo mesto, kjer pa tudi niso bili s nJim zadovoljni ln bo mu dali 13 mesecev. In zopet Je šel v Ljubi jkuo.'n nt-Jat prej* rafr.t; da so ga vtaknili v luknjo. Poskušal Je življenje tudi v Skofji Loki, a tudi tam so ga zaprli. Sedaj Je pa zopet prlbrenčal k ljubljanskemu Bodlšču, ln ker Je to le uvidelo, da mora mož svoje nauke še spopolnitl, mu je priskrbelo mesto v prisilni delavnici, in ko tam napravi po triletni praksi še ta izpit, bode potem lahko šel v svet kot "popoln človek." Je Tvoj jezik čist? Postavi so pred zrcalo in oglej si svoj* jezik. Ako mi čist, {totem je Tvoj želodec pokvarjen. Če je dihanje težko, tek pokvarjen, neredno prebavljenje, če te boli glava Če imaš mrzle roke in noge, slab pogled in se slabo počutiš, takrat vzemi Heverovogrenčico za želodec kajti to zdravilo ti pomaga, od Bt ran i slabosti, drisko in glavobol. Zaupaj zdravilom, s katerim se ns-pesno zdravi vže 25 let. Dobiva se v vsih lekarnah ali pai W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. IT pošljete denar v staro do-H Ml movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 657 W. 18th Str,, Chicago, lih —"BROOKLYN brzopoštni farnik, kl je last "franka zottija in Co.n in naSIH zemljakov, odpluje DNE 19. APRILA U)0(» iz New Yorka, a potnina za vožnjo iz Now Yorka čoz Francozko do Trsla, Reko. Karlovca, Ljubljano ali Zagreba znaša Bomo , 35 DOLARJEV. Vsi pdtniki moraja so najkasneje do 19. aprila do 10 ure predfcoldne zglositev našem uradu. Prijavite nam b katerim vlakom pridete, da VaB pridemo čakati, a vbo drngo jo tako lepo urejeno, da od trenutka ko pridete v naš urad pa do prispetja v odrejfcno mesto v domovin., nt- , mato nobno skrbi za vožnjo, kovČeko ali prtljago. Parnik "BROOKLYN" je najmodorneje urejen, sosobno pa za potniko tretjega razreda, za katero je najvažnojo, da so vozijo z rojaki in niso spostavljeni tujcem kakor po drugih ladijah Rojaki iz Pittsburške okolice si lahko kupijo listek v nnši podružnici na 609 Smithfield St. v Pittsburgh Pa. a oni iz Chicago pn v podružnici na 5>9 Dearborn Str., Chirago, 111.£ FRANK ZOTTI & CO. 108 Greenwich St. New York. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je e=ee= tudi prijatelj! Ali ni bolezeil največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci i" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Čitajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod 1 Dajem Vam na znanje, da so ine Vaša zdravila popolnoma ozdravila, Če prav nisem imel u-panja, da bi Še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tein potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klap£i£, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor 1 Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj srm zdrav in vesel kakori Še nikoli. Kjer bodemŽi-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušapj, 1214 H.Road St. McKeesport,Pa. Velespoštovani Profesor! Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli.a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravita da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezcn inain. Ko bi me oni videli, kako sem bila sluha inmršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z-svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso Še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj oŠtajam vaša hvaležna Paulina Žagar, Spoštovani g. Profesor 1 Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi Itolezen že dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je Čisto popolnoma zdravo, zato se vara iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. ivana Šume, Box 87, " Forest City, Pa. 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenj e^vseH bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljcnje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zatorej! Zakaj bolujete in trpite ? Vso vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. --- Za tiste katori /elijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih o< 10. ure dopoludne do 1. popoludne. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Venkn pedoba je Itpo in 110-5ravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povtčuje manjJe slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391—393 Blue Island Av«. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL. establish 1883 thone canal 287 Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno OSTILN* na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER. H a z d a f rojaki! Slovencem in drugim brstom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni =Salooiu Točiva vedno sveSe pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodite na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre lie. Chicago, III. glas svobod® I Mirko Vadjina S Sporoča bratom lovencom svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. , Najvočja slovanska tvrdka Emil Bacliinaii, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdolujo društvene znak«», gum be, zastavo iti drugo ptrebščine S5- -- Pozor rojaki!!] Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "Baloonn" vodno svožo najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilon obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Avo. blizo 19 ulice Chicago, III. 2_£1 3*1 Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vhIiii slovenskim Bal K" _ D 3 m .' £ To tvrdko zastopa tudi M. V. lvonda v Chicago. 111. 657 W. 18 Str,, ter se vabijo rojaki, da so zaupno na njega obrnojo. & Pemu pustIS od novodnih zobozdravnikov izdirati svo'e, mogoče šo popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sro-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi Dr, B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. vožnja predoelva najlepši razgled. Colorado je najrodovitnejsa delela pod soinetm, in nikdo naj no zamudi prilike se turn nastaniti kot kmetovalec. Zniia&e voioja m doe 7, aprila. 1906. Pišite po vožno listke in pojasnila. S. K. HOOPER, O. H. & T. A. R. C. NICH0L, General Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo $2.00 y©c kot v 0110 stran za tjo in nazaj. Vsak torek (znižana conn $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO. Vsak prvi in tretji torek v februnrju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne kraje v MONTANO, IDAHO, ZAPADNI DEL OREGONA, VZHODNI DEL WASHINQTONA IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA Veliki sevecozapad je kraj zavsaoega. Gotova letna z najboljšimi trgi, kjersenaha-ja še veliko bogate zemljo po raznih o-krajih po primerno nizki ceni- Za prosto brošuro in informacije pišite na C, W. MOTT, Gen. Emigration Agent St Paul, Minn. spat.ni vozovi za turiste na N0RTAERN PACIFIC ŽELEZNICI Glede vožnje pa obrnite na A. M. CLELAND, C. A. MATIIEW8, Gen. Pansenger Agent, 208 S. Clark Street, Nt. Paul, Minn. Chicago, III, ■ ..... •