Štev. 33. Y Mariboru IT. avgusta. 1882.
List ljudstvu -v poduk.
Izhaja Tsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto B gld., za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat kr., trikrat 16 kr.
Slovenski kmetovalci štajerski, kde so Vaši pravi prijatelji!
(Slovenskim Judežem pod nos.)
II. Celjski advokat in odpadnik slovenski, dr. Glantschnigg, kaže precejšnjo nevednost ali še večjo nadutost, ako misli, da bo s svojim „Prijateljem lisjakom'1 slovenske kmete res zapeljal in v svojo nemško-liberalno mauho, to je: v nem-Čurski žakelj pospravil. Naši kmetje so dovolj prebrisani, da nemško-liberalnega volka tudi pod debelim ovčjim kožuhom zasledijo. Slovenski kmetski stan ni tako slep, da bi ne videl, odkod toliko strahovite toče na njega sipljejo, ni tako gluh, da bi ne cul, kaj liberalci z njim storiti nameravajo. In ko bi tudi ne bilo mu najti pravih prijateljev, ki bi ga svarili, vzdramiti ga morajo prežalostne skušnje — očitni propad kmetskih ljudij 1
Je li bilo slišati pred 20 leti, da bi bili toliko kmetov izpod strehe na stezo pometali po eksekutivnih dražbah ? Ne, tega takrat ni bilo. Redko kedaj so katerega na boben djali in ta si je ovo osodo gotovo zaslužil. Poprej je marsikaj bilo, kar je kmetski stan podpiralo: dače niso bile tolike, srenjske doklade bile so menjše, okrajnih zastopov niti bilo ni in toraj tudi velikih sedanjih okrajnih doklad ni trebalo plačevati. Po-silnega legaliziranja tudi ni bilo, tožbe in pravde so menje stale, vsak nemanič se ni smel ženiti, gruntov trgati tudi niso mogli, kakor sedaj. Sploh marsikaj je veljalo, česar sedaj ni. No, in kdo je vse to kmetskemi} stanu na očiveatno škodo pre-naredil? Nemški liberalci in tisti, kateri so take ljudi v poslance, v okrajne zastopnike in župane volili.
Vendar najhujše najpogubnejše za kmetski stan pa je bil tisti deroči volk, katerega so liberalci nad ubogo avstrijansko ljudstvo spustili. Ta volk je svobodni kapital ali denar in njegovi me-šetarji in oderuhi. L. 1868 so nemški liberalci odpravili stare in modre postave, ki so branile previsokih obrestij ali činžev jemati, sploh s izposo-
jevanjem denarjev ljudi guliti, lupiti, odirati. Te dobre postave so nemški liberalci odpravili.
Skrajni čas je toraj bil, da so nove volitve vgaj nekoliko ukrotile liberalno gospodarstvo. Novi ^■Konservativno narodni državni zbor je zopet upe-J iljal postave zoper oderuštvo. Pri tej priliki so se | liberalci na vso silo protivili. In „Neue freie Presse" glavni list nemško judovskih liberalcev je zagovarjala grdobno oderuštvo rekoč: „nične dene, ako sedanji kmeti zgubijo svoja posestva in postanejo prosti delavci ali težaki. Mestni kapitalisti bodo p o te m p o s e s t v a bolje obdelovali, kakor poprej kmetje; kajti kapitalisti bodo svoje denarje za zboljševanje posestev in za boljšo obdelovanje rabili".
Tako neusmiljen je nemsko-židovski liberalizem. Njemu je celo prav, če ves kmetski stan postane sam nemanič in berač!
Naslednji obrazec kaže, kako je svobodni kapital slovenske kmete po eksekutivnih dražbah izganjal s posestev na spodnjem Štajerskem v letih 1878, 1879 in 1880. Številke kažejo, koliko je v vsakem okraji bilo posestev prodanih vsled po-silne dražbe.
Okraj
Celje.............
Celje okrož. sodnija
Brežice...........
Gornjigrad........
Kozje. Sv. Le
Maribor des. pobr.. Maribor lev. pobr. .
Ormož............. 10
Ptuj.............
Rogatec............ 18
Sevnica..........
1878	1879	1880	Vkup
46	66	31	151
3	6	4	13
36	16	18	70
7	5	12	24
14	11	10	35
21	26	24	71
36	37	34	107
45	54	63	162
14	17	21	52
20	16	16	52
9	17	19	45
40	33	26	99
55	81	93	229
10	12	8	30
53	80	99	232
18	27	44	89
5	6	12	23
Slov. Bistrica..............9
Slov. Gradec................5
Šoštanj........................5
Šmarije........................44
Vransko........................8
17	24	50
6	7	18
9	7	21
40	89	173
6	6	20
		1766.
To je res žalosten izkaz, kako strašno je svobodni kapital razsajal, ker so mu nemški liberalci svobodo razgrajati dovolili! V 3 letih je blizo 2000 slovenskih rodbin zgubilo svoja selišča, svojo zemljo, mili dom, svojo streho. In sedaj pridejo celjski kričači in liberalci pa slovenskim kmetom na ušesa šepečejo: glejte: nemška liberalna stranka je Vaša najboljša prijateljica. Sram jih bodi tolike politične hiuavščine! Slovenski kmetje pa imajo sedaj temveč uzroka, da ostudnega, celjskega lisjaka in „Bauernfangerja" daleč proč od sebe vržejo.
Opozoriti še hočemo čestite svoje čitatelje na čudno prikazen, da so tam največ slovenskih kmetov s posestev zapodili, kder se nahajajo nemške hranilnice, n e m š k e posojilnice, na primer v Celji 171, pri sv. Lenartu v Slov. goricah 162, v Ptuji 231 in v Mariboru 328. Tukaj je tudi nemška posojilnica v Jarenini veliko kmetov pomagala uničiti. Nasproti pa vidimo, da so slovenske posojilnice resnično pomagale ljudem iz denarnih zadreg, kajti ravno, kder so delovale slovenske posojilnice, ondi je število posilnih dra-žeb bilo najmenjše: Slov. Gradec 18, Gornjigrad 20, Vransko 24, v kojih okrajih je uplivala Mo-zirska posojilnica, Šoštanj 21, Ormož 30 in Ljutomer 52.	(Konec prih.j
Gospodarske stvari.
Drevesnice.
Po naši deželi, sploh po slovenskih pokrajinah, ki so za sadjerejo tako rekoč vstvarjene, je za sadunosno drevje še mnogo, premnogo prostora. Res, da se mora pohvalno povdarjati, da se je v zadnjih letih tukaj mnogo na boljšo stran obrnilo in da so se kmetovalci za sadjerejo začeli prav živo zanimati. Marsikteri sadunosni nasad je nastal in obeta že v kratkih letih lep pridelek in dobiček. Vendar pa bi se še na milijone sadunosnih dreves moglo posaditi, kjer zdaj prazni prostori še čakajo novih nasadov. Glavni zadržki v ti stroki kmetovalstva je pomanjkanje mladih sadunosnih dreves in pa njihova za navadnega kmeta veliko previsoka cena. Po 50 kr. in če je tudi najlepši štamič, je drevesce za navadnega kmetovalca predrago. Da se toraj tej nadlogi odpomore, je treba, da se več drevesnic za sadunosno drevje zasadi. V krajih, v kterih je kakor na Češkem ali Mo-ravskem sadjereja na visoki stopnji razvitka, ima skoraj vsaka srenja svojo lastno drevesnico, iz ktere potem srenjčani po nizki ceni drevesec kupujejo. Tudi ima skoraj vsaki kraj posebne sadne
sorte, ki ravno v tem kraji najlepše prospevajo. Take sorte se morajo toraj v teh krajih najbolje gojiti, in toraj tudi po drevesnicah za mladi naraščaj skrbeti. Tako prospeva po Slovenskih goricah slovenski mašanckar. Lepših in okusnejših je težko kje najti. Pa je tudi od kupca jako iskan sad. Toraj je treba v teh krajih poglavitno na to jablano skrb in pozor obračati. V drugih krajih na primer v Sevniškem za Savo raste posebno lepo Sevniški voščar, kterega daleč črez meje našega cesarstva prodajajo v Petrograd in po drugih mestih velike Rusije. Res je sicer, da nima vseh potrebnih lastnosti vsaki, da si napravi drevesnico, treba je znanja in tudi novca. Vendar pa je gotovo v vsaki srenji ta ali drugi za ta posel več ali manj sposoben človek. Ta naj se loti te prekoristne stvari. Nesla bode njemu in celi deželi stotemi dobiček. Tukaj v Mariboru kupujejo zdaj štarti-njak ranih jabelk po 14—15 goldinarjev. Kolik pomoček ubogemu kmetovalcu, če ima kaj takega sadu naprodaj. Lansko jesen so kupci pozna ja-belka plačevali po 16—20 goldinarjev in še više štartinjak. Koliki dohodki! Toraj naj se že zdaj začn6 priprave za drevesnice delati. Mnogo se bode jabelk in grušk stoklo na prešo, da se natiska iz njih krepčilna pijača kmetskim delavcem. Naj se toraj ne pozabi iz tropin izrešetati peške jabelčne in gruševe, ktere se potem na primernem kraji, ne premokrem, ne presuhem do jeseni do začetka meseca novembra hranjujejo in na primeren prostorček posejejo. Spomladi bodo pognale in na stotine mladih jablanic in grušek bode v veliko veselje kmetovalčevo izrastlo, v daljo raz-saditev in požlahtnovanje. Toraj kmetovalci obračajte svojo pozornost na drevesnice.
Novo seno in novi oves kot konjska krma.
Mnoge skušnje, ktere so Fracozje z vojaškimi konji naredili, so pokazale, da novo seno, če se v navadni in pravi meri z drugo klajo vred konjem polaga, nima nobenih za zdravje konjev škodljivih nasledkov. Sicer se res ne da tajiti, da konje, kterim se le novo seno poklada, pogosto kolika napada. Ta nevarnost je pa le takrat, če se živini seno brez vsake mere poklada, da ga toliko nažre kolikor se ji ga ljubi. V tem slučaji ne sne le mnogo več novega sena, posebno tistega, ki je bilo lepo pospravljeno, ampak konji ga žrejo tudi dosti hlastnejše, kar jim je potem največ na kvar, ker, kakor skušnja kaže, ravno taki konji, ki so koliki podvrženi, najbolj hlastno žr6. Skušnje, ki so jih s pokladanjem novega ovsa naredili, so tudi kazale le dobre nasledke. Konji so ode-beleli in okrepeli, toraj ni treba čakati, da 2—3 mesci preteko, predno so novi oves more konjem polagati. Tako pravijo Francozje.
Sejmi: 21. avg. Šetale, sv. Marija v puščavi, Kolobje, 24. avg. Arnauž, Bistrica, Rogatec, Središče, Velenje, 25. avg. Tinsko.
Dopisi.
Iz Maribora. (Svečanost v Frauheimu) smo veselo in dostojno na sledeči način opravljali v nedeljo 13. avgusta. Mariborske čitalnice udi, zlasti njeni pevci, prišli so v Frauheim deloma z jutranjim, deloma s popoludnevnim vlakom. Drugi mariborski gosti so se pa pripeljali in bili s strelbo sprejeti. Pri g. Gertovi gostilnici pričakovala je šolska mladina z gg. učitelji okrajnega glavarja, g. plem. Paviča, ki je s strelbo in muziko potem bil spremljan v lepo novo farno cerkev sv. Ane, kder se je služila sv. meša, pri katerej se je pod vodstvom g. J. Miklošiča samega pela njegova lepa slovenska mešna skladba. Po sv. opravilu podal se je g. glavar v okusno nazalšano šolsko poslopje. Prebravši cesarsko pismo in nagovorivši v pravilnej sloveaščini g. odlikovanca Franca Divjaka pripne mu na poštene prsi srebrni križec s krono. V imenu navzočih — bili so tudi deželni poslanci dr. Radaj, dr. Dominkuš in Fluher — mu prvi čestita potem g. baron Goedel, naš slovenski poslanec in državnega zbora podpredsednik, navajajoč v slovenskej besedi njegove zasluge. Od-likovanec se ves genjen zahvali in poprosi navzoče, naj z njim vred vskliknejo svitlemu cesarju živahno: živijo, kar se tudi zgodi. Godba zasvira cesarsko pesem. Na to še g. dr. Radaj spregovori nekoliko dobro premišlenih in vrlih besed o pomenu cesarskega odlikovanja za slovenski narod, za slovenske kmete ter omenja hvaležno cesarske darežljivosti, katera je tudi Framskej srenji na pomoč prihitela. Blagorodna gospa baroninja Klementina Goedelnova je potem šolskim otrokom razdelila okolo 300 podob v okvirjih: svitlega cesarja, cesarice, cesarjeviča in cesarične, ter vsakemu dala nekaj pogač. Otroci so bili darov kaj veseli in blage dariteljice ne bodo kmalu pozabili. Fantič je potem prednašal primemo pesem, drugi šolarji so poklonili odlikovancu lep šopek in g. naduči-telj je svečanost sklenil z vrlo domoljubnim govorom v šoli. — Gosti so se potem podali z g. glavarjem in g. odiikovancem v g. Gertov slav-nosti lepo in primerno okinčan vrt» Tukaj je bil obed in kuharicam so morali priznavati, da svojo umetnost v Frauheimu dobro znajo. Prvo napitnico je spregovoril g. baron Goedel gospodu okrajnemu glavarju navajajoč njegovo točno, nepristransko, Slovencem in Nemcem pravično uradovanje. G. dr. Janko Sernec pa je napil g. odlikovancu, v živahnej besedi razlagajoč njegove zasluge kot izvrsten gospodar, vesten župan in vnet slovenski narodnjak. G. dr. Radaj pozdravil je potem g. barona Goedelna in povdarjal, kako je ta blagi gospod kot poslanec v državnem zboru zaupanje, katero smo v njega pri volitvi bili stavili, popolnem opravičeval; vrhu tega pa uže mnogo mnogo dobrega storil, kar se javnosti odteguje. Jednako so pozneje g. baronu kmetje napivali. Odhajajočemu g. glavarju zadonela je cesarska pesem, g.
baronu Goedelnu in njegovej blagej gospej in rodbini pa živahna Radeckijeva koračnica. Ostali gostje so se zabavljali s petjem in zdravicami. Med gosti bil je zraven z zlatim križcem odlikovanega g. profesorja Miklošiča še jeden odlikova-nec, znani izvrstni sadjerejec Teharski, g. Bizjak. Narodni mož nam je s svojo navzočostjo, s svojimi krepkimi nagovori delal veliko veselja! Bodi mu hvala! Iz Maribora bilo je mnogo gospa in gospodičin in naposled je nas počastila tudi gospa Perkova iz Varaždina, ki sedaj na svojem lepem posestvu v Frauheimu stanuje. Zraven č. g. župnika, gg. učiteljev udeležilo je se svečanosti mnogo ljudstva. Proti večeru so gostje odšli domov in gotovo ostane za vselej vsakemu dobrodejen spomin na prelepo svečanost, pri katerej je bil slovenski kmet, župan in narodnjak g. Franc Divjak s srebrnim križcem v prijaznem in snažnem pa tudi vselej vrlo narodnem Frauheimu odlikovan. Bog ga ohrani, Bog nam ga živi še mnogo, mnogo let!
Iz Mariborske okolice. (Slovenskim Kmetom v poduk) naj služita le resnična prigodba. Vsredo 9. t. m. pride Slovenec, ki nemščino le prav okorno lomi, v Mariborsko davkarijo davka plačevat. Ko mladega uradnika slovenski nagovori, se ta obrne ter odhajajoč pravi, da ne razume, stareji uradniki pa zagodrnjajo nekaj o „deutsche Amtsspracbe". Da pot 3 ure daleč ne bi bil zastonj storjen, je moral Slovenec v Mariborski davkarji nemščino lomiti, a čujte: dotični uradnik celo dobro razume slovenski. To je prava pravcata „fakcijozna opozicija" nasproti državnemu zakonu in ministerskim ukazom. Takemu obnašanju uradnikov je takoj sledila pritožba pri g. c. k. okrajnem glavarji, ki je Slovenca, slovenski govorečega, prijazno poslušal, ga slovenski izpraševal, pa tudi obljubil skrbeti, da se kaj takega v davkariji ne pripeti več. C. k. okrajni glavar g. plem. Pavič torej spoštuje zakon jed-nakopravnosti in ministerske ukaze, samo nižji uradniki še vedno mislijo, da smejo naprej kljubovati slovenščini. Kedaj se bodo takšni uradniki uklonili postavi? Kedar bo vsak Slovenec v vsakem takšnem slučaji pritožil se n a v i š j e m es t o. Mi od uradnika le tirjamo, kar imamo tir jati pravico, namreč postavno ne-pristranost. Kdor uradnika nagovori slovenski temu naj odgovarja slovenski, kdor pa nagovori nemški, temu naj nemški odgovarja. Potem bo mir!
Iz Ljutomera. (Dirke.) Kakor vsako leto, tako bode tudi letos dne 8. septembra ob 2. uri popoldne dirka s kobilami na Cvenu. Cesta meri 4 klm. 944 mtr. Nekaj posebnega pa bode pri letošnji dirki, da se bodo pripustile tudi žrebice do 5 leta stare, katere še nikdar niso bile pri dirki. Darila za taiste so: I. dar. 5 zlatov, II. dar. 3 zlati, in III. dar. 2 zlata. — Drugi oddelek bodo dirke s kobilami ljutomerskega plemena, kakor navadno; daril za taiste je šest, vse
v zlatih. — Vsaka kobila, tudi žrebica, ki dobi darilo, bode dobila ob enem potrjenje ali certifikat; s tem namerava društvo posestnike upozo-riti na to, da takšna kobila vsled svojega „certifikata" bode imela večjo ceno. Glede drugih dir-karskih pravjl veljajo občna pravila dirkarskega društva za Štajersko. Naglasila za dirko sprejemajo g. Mat. Zemljič v Ljutomeru, Jože Honig-mann pri sv. Križi, J. Kreft pri sv. Juriji, Ferd. Kada v Ormoži in J. Colnik, župan v Središči.
Iv. Kukovec, načelnik.
Od sv. Ane v Slov. goricah. (Nemčurska šola.) Moj zadnji dopis je trčil v sršenovo gnjezdo. In kaj so v nemški jezi skovali predstojnik in njegov kričač izmed svetovalcev na Šavnici in drugi? Slišal sem, da se hoče Šavnica in Rožengrunt ločiti od šole pri sv. Ane; šolo bi toraj, ako bi tako daleč prišlo, zidali pri kapeli Marije obiskovanja v Rožengrunti. O ti zviti lisjaki! Vem kaj Vas je dirnilo. Šavniškega predstojnika kričač je rekel: Jezen sem na te slovenske podpise, da bi potem imeli nadsodnijo v Ljubljani in bi postali Kranjci. O ti zvita buča ! Se li sramuješ slovenske matere, ki te je odgojila, se sramuješ slovenske zemlje, na kteri si preživel mladostna leta, se sramuješ slovenskega jezika, katerega si prvokrat govoril? Kleti in rotiti se, poštene mladenče in dekleta psovati in jih norcem prištevati pa se vendar le zna v slovenskem jeziku. S šolo teh treh občin pa mislim ne bo nič. Vprašanje je: Ali se strinjajo vsi kmetje dolge Šavnice s to novo iznajdbo? Mislim, da gotovo ne, ker „Rožengrunt" leži od sv. Ane proti Cmureku eno uro, in posestniki, ki spadajo, k občini Šavnici, še stanujejo ta kraj sv. Ane, in toti otroci bi toraj hodili mimo šole pri sv. Ani v daljni „Rožengrunt" ? Kaj ne, moji rojaki, to je piškava novost? Mislim, da se ne boste dali zmotiti in zapeljati, da bi pomagali staviti novo šolo, da bi pošiljali svoje otročiče v šolo, ktera bo popolnem nemška; razvidite pa lahko, da se v slovensko-nemški šoli veliko več Vaši otročiči nauče; toraj ne udajte se, pokažite tem nemčurjem bjbet. Vsekako pa bi bolje kazalo posestuikom na Šavnici, ki hrepene po novi — nemški šoli, in lepše bi jim glava stala, ako bi tiste denarje, ki nameravajo dati za novo šolo, dali č. g. župniku, da bi se še na novo pomalala v cerkvi sv. Ane kapela križanega Jezusa. Sicer pa hočemo postaviti v kljub tej nevihti tukaj pri sv. Ani močen zid s tem, da bodemo tudi tukaj, ako se nam posreči in dobimo obilno mož, ki jim bije srce za slovensko reč, okrepili „Slovensko društvo". Možje pri sv. Ani v Slov. Goricah na noge. Vedite, da je tukaj slovensko-nemška meja, toraj podajmo si vzajemno roke in bodimo do zapnjega diha iskreni in značajni Slovenci!
Sovražnik Judeže v.
Iz Konjic. (Shod kmetijske podružnice.) 3. t. m. imeli smo v dvorani okrajnega zastopa prvi shod naše, po dolgem spanji zopet
k življenju obujene kmetijske podružnice, pri kte-rem se je sešlo 45 udov. Vč. g. predsednik nad-župnik Mikuš je omenil najprej, da je prejšnji predsednik odišel in da je vse zaspalo, in da so njega prejšnji gg. odborniki prosili, naj predsed-ništvo prevzame in ker eden glava biti mora, se je odločil to čast, za ktero se zahvaljuje, prevzeti upaje na podporo skušenih kmetovalcev, ter omenja, da je prvi osnovalni odbor že za odbornike izvolil tele gg.: H. Mullej iz Vitanja, L. Posek iz Loč, G. Bukošek iz Zreč, J. Mišak, dr. M. Lederer, A. Stancer in M. Gril iz Konjic in B. Malenšek iz Cadram-a in za tajnika: nadučitelja Kapun-a. Omenil je še v slovenskem jeziku, da kmet. podružnica ni nemška, ne slovenska, ne klerikalna ne liberalna, ampak ima le namen, da človeka uči, kako ima modro zemljo obdelovati, naj bi mu kolikor le mogoče veliko dobička dala in predstavi potem g. tajnika kmetijske družbe iz Gradca Muller-ja, ki je blagovolil kot potovalni učitelj priti in prvi besedo povzeti za umno kmetovanje. G. Miiller se zahvali za čast povabila in res v prav premišljenem govoru celo uro trajajočem razlaga, kako da moramo modro obdelovati zemljo v oziru na lego zemljišča, na viharje in uime, ki nam navadno škodujejo, v oziru na pravilno oranje, gnojenje in okopavauje rastlin, da bomo lepega in najboljšega pridelka smeli pričakovati. Po končanem tem predavanji je g. Mullej se ozrl na pričujoče gg. duhovnike in učitelje ter jih prosil, naj oni to ljudstvu doma tolmačijo, kar je ravno g. Mttiler nam tako izvrstno pojasnil. G. nadu-čitelj Malenšek poprime še potem besedo in jeclja kakor bi same doktorje abcede pred seboj imel v nemškem jeziku, kako da bi zamogel učitelj to storiti, kar je g. predgovornik povdarjal, naj bi si namreč potrebnih knjig naročal in isprosil, kmete v prijateljske pogovore k sebi vabil, naj bi shodi kmetijske podružnice bili za učitelje prosti dnevi itd., kar ni sem spadalo. H koncu je še Cadramski g. župnik se oglasil v slovenskem jeziku s tem, da on spoznava potrebo tega, kar je fužinski gospod Mullej povdarjal, naj bi duhovniki kmeta v umnem kmetovanji učili in da se to doseči zamore, je o) treba, da duhovniki djansko z uzornim kmetovanjem svoje ljudi modro kmetovati učijo. Kedar bo kmet videl, da je na župnikovem zemljišči vsako drevo na pravem mestu in lepo otrebljeno, da so njive, ker globoko, pravilno preorane in dobro gnojene, polne najlepšega žita, da so vinogradi in brajde vse krasno razpeljane, bo to več zdalo, kakor še toliko besed, b) pa se mora naša podružnica posebno na kmete ozirati, kajti učeni si iz časopisih in kmetovalskih knjig potrebnih naukov za umno kmetovanje nabiramo, ne tako ubogi kmet, kteremu mora nase društvo posebno pomagati, zato se prosi vč. g. predsednik, naj on za to skrbi, da se bodo poduki kmetu v razumljivem slovenskem jeziku tukaj dajali, da bo vsak z zaupanjem se nam bližal in naj se tudi
dnevi shodov tako odločijo, da bodo kmetje brez prevelike zamude svojega dela lehko semkaj prihajali. Število udov je do 60 narastlo in je le obžalovati, da so odborniki ¡razun g. Gril-a sami možje, ki so znani kot zagrizeni nasprotniki slovenščine in težko je upati, da bodo kmetje tukaj veliko dobička iskali in našli, jih je pa tudi pri prvem shodu le kakih 8 bilo. Zakaj se ni saj eden razumen kmet in tudi saj en duhovnik v dekaniji med odbornike sprejel?
Od sv. Lovrenca v Slov. gor. V nedeljo 13. avgusta smo obhajali, kakor po navadi, prav svečano god farnega patrona. Mnogokrat so naš č. g. župnik opominjali, da naj bi po takih in enakih praznikih krčmarji ne prirejali muzike in plesov. Vkljub vsemu opominjanju iu vkljub prepovedi dotičnega g. predstojnika se jepredrznil nek krčmar muziko s plesom prirediti, to pa brez licence. Bilo je kriča, kletve in pretepa zadosti. Take nepostavnosti se na istej krčmi ponavljajo uže črez pol drugo leto, v spodtiko in pohujšanje fare. Kje je tukaj sicer strogo in posebno za od-gojo mladine vneto slavno glavarstvo Ptujsko? Ali je morebiti strogost obrnena le proti starejšim krčmarjem?!
Od sv. Jurija na Šavnici. Dne prvega avgusta izročili smo tukaj črni materi zemlji truplo edenajst let imajoče šolarice Anke Kreft, ki je po kratkej bolezni umrla. Kakor se v obče trdi, bila je to najb6lja učenka na tukajšnjej šoli, v vseh razredih vedno prva, ubogljiva in ponižna, tedaj radost drage matere in veselje skrbnega očeta. Njenega sprevoda udeležilo se je nad dve sto šolarjev in mnogo drugih ljudi, živ dokaz, kako je bila ta deklica priljubljena. Žalujoči starši zahvaljujejo se prisrčno č. gg. duhovnikom in tukajšnjemu učitaljstvu, posebej pa g. nadučitelju J. M. in njegovej gospej, ki sta nepozabljivi pokojnici blagovolila podariti krasni venec.	B. Fl.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pravijo, da bodete deželi Bosna in Hercegovina še letos našemu cesarstvu pridruženi. General Dahlen gre v pokoj in namesto njega je general Appel višji poveljnik v Sarajevu. Nemška politika se je ondi naslanjala na Moha-medane, a ni opravila nič, sedaj poskuša minister Kaliay z magyarsko politiko ter hoče potegnoti 8 Srbi, katoliški Hrvatje pa se v stran tiščijo, kakor do sedaj. — Cesar so obiskovali svojo hčer, princesijo Gizelo v Monakovem pa se z njo vrnoli v Ischl, kder se mudi tudi srbski kralj Milan. — Deželni zbor istrijanski je sklican na 20. dan augusta, krajnski gališki pa 4. septembra. Na Koroškem sta zadnjič zmagala pri volitvah za dešelni zbor 2 konservativca: Krempl in Potsch, to daje nekoliko upanja, da zmaga 29. aug. pri dopolni lnej volitvi v Lavantinskej dolini zopet konservativni kandidat č. g. Zojer, župnik v Wolfs-
bergu. — Čehi so močno jezni na ministra Konrada, edinega nemškega liberalca v ministerstvu, ker je vsem češkim dijakom na češkem vseučilišči v Pragi naložil nekaj izpitov ali skušenj delati v nemškem jeziku, ako kedaj nameravajo v državno službo stopiti. Se slavni dr. Rieger v je to zameril. On pravi, nemški učiti je dobro za Čehe, ali silite jih v to, in sicer vsakega dijaka, kojih vsak gotovo ne misli na državne službe, to ni prav. Skušnje iz nemščine naj delajo tisti, ki res iščejo državnih služeb; skušnje pa naj polagajo pred državnimi komisijami ne pa pred vseučiliš-čimi profesorji. Nemški konservativci ministra Konrada tudi nimajo uzrokov ljubiti, še menje Slovenci, in toraj je mogoče, da bo moral odstopiti. — Magyarski minister Ordody je položil mi-nisterstvo. Hrvatski ban zahteva, naj graničarji volijo poslancev v deželni zbor v Zagrebu, da bi se vendar enkrat poznalo, da je vojaška granica res razpuščena in združena s Slavonijo in Hrvatsko.
Vnanje države. Nemški Bismark je k papežu poslal jako zvitega državnika Scblozerja, da bi nekaj izvil za obstanek prusko-nemških katoliškej cerkvi sovražnih postav pa se je prevaril. Papež ne odstopijo niti za las od tega, kar je za kato-ličanstvo potrebno. Ob enem se Bismark silno po-tajuje in pravi, kako je on in njegova Nemčija miruljubna. Ob enem hvali lisjak francosko armado, češ da so Francozi zopet močni, ker za-morejo iy2 milijona vojakov na noge postaviti. Tako potajanje Bismarkovo je močno sumljivo. — Rusom bi zelo ugajalo, ko bi Angleži vzeli Turkom Egipt, kajti potem mislijo, bi tudi prav bilo, če bi Rusi vzeli Carigrad. — Rumuni dobili so novo ministerstvo, prijazno Bismarku. — Bolgari v Rumeliji tirjajo od Turkov 20 vasi v Rhodopskih planinah, kojih pa sultan še ni odstopil, čeravno je to storiti dolžen po Berolinskib dogovorih. — Francozi so čedalje bolj jezni na Bismarka, dol-žijo ga, da je nalašč Turke, Italijane, Grke, Francoze in Angleže zastran Egipta za nos vodil, ter hotel vse spreti in v vojsko zaplesti. — Turški sultan se z Angleži ni porazumel; brani se vojake v Egipt poslati tako, da bi jim angleški generali zapovedovali. — Angleških vojakov je sedaj v Alek-sandrijo šlo kakih 26.000 mož. Kmalu začnejo boj zoper Arabi-pašo. Ta zbira med Abukirom, Aleksandrijo, Kajro, Suezom in Izmajlo mnogo vojakov in dela šance. Zoper kristijane in sploh Etfropce hudo razsaja. Mnogo jih je dal poklati. Kedar bi turški sultan res z Angleži potegnil, in 6000 vojakov v Egipt poslati obečal in Arabi-pašo proglasil kot puntarja, tedaj hočejo arabski moha-medani sultana odstaviti in mestnega glavarja v Meki proglasiti za kalifa, t. j. za duhovnega in svetnega najvišjega poglavarja vseh mohamedancev. In res v Siriji in Arabiji in Malej Aziji prikazi-vajo se nemiri na dan. Turkov je komaj peščica proti Arabom in mogoče je, da se bližamo popolnemu uničenju turške oblasti.
Za poduk in kratek čas.
Naš domači regiment štev. 47.
VI. Preden zgodovino slavnega našega regimenta nadaljujemo, treba popraviti pomoto, ki se je zadnjič vrinola. Ne meseca junija, ampak julija tepli so se naši vojaki s Pijemontezom okolo Sone, Somme campagne in Custozze. Dnevi so pa resnično nastavljeni. Po tem takem so naši dne 25. julija 1848 pijemontežkega kralja hudo sklali pri Custozzi, dne 26. julija pa za njim prodirali čez vodo Mincio. Tukaj postavijo se pa v hribih med Vallegio do Volte zbegani Pijemontezi še jeden-krat v bran, prav togotni, zdvojeni in jezni. Vendar zgodovinske skušnje učijo, da zmagonosne armade ni lehko ustaviti. Tako bilo je tudi tukaj. Naši regimenti praščijo naprej, kakor razjarjeni levi, vsako silo premagajo; vedno dalje tiščijo sovražnika nazaj. Pri našem regimentu odlikuje se posebno nadiajtnant Križ. Narednik Jožef Raz-gan vdere v neko zašancano hišo in vjame 12 mož. Vojaki Martin Prislan, Jožef Potočnik, Jožef Kovačec, Jožef Poljak, Jurij Zagodej priborijo si srebrne svetinje. Proti večeru vlomijo po sili naši Slovenci zraven Hrvatov in Tirolcev v mesto Volto, ki je imelo vhode z barikadami, t. j. mnogovrstno ropotijo na kup zmetano popolnem zaphane. Nekaj hiš vzamejo naši, v drugih pa se drži sovražnik. Strašno bojevanje traja celo noč. Ob ranem jutru prisopiha brigada knez Schwarzenbergova in pomaga sovražnika vrči iz mesta tavun na planjavo proti Cremoni. Naši Slovenci so brzo sovražnikom za petami in vjamejo marsikterega opešanega Pi-jemonteza. Tukaj slavno obnašali so se vojaki slovenski : Matija Fijavš, Simon Damiš, Simon Duh in Jurij Pirtošek. Zmagonosna armada podi sedaj sovražnika pred seboj ter dospe 31. avgusta v Cre-mono, 3. septembra v Lodi in 6. sept. obhaja grof Radecki slovesno svoj vhod v prelepi Milan ali Mailand, od koder je pred pol letom bežati moral.
Pijemontežki kralj je ponudil in dobil na 6 tednov primirje proti temu, da se popolnem umakne iz Lombardije čez reko Ticino v svoje dežele nazaj. Iz Milana bil je 1. in 2. bataljon našega regimenta poslan proti Bresciji in ko se je ta udala v planine proti Švici, da zapodi Garibaldija in njegove vstaše čez mejo. To se je tudi precej in srečno završilo. Sovražnik je urno pete pobiral pred našimi; le pri Murrazoni pride do male praske. Vojak Jurij Vohel trči na več konjenikov, kmalu ustreli jednega s konja druge pa z bajonetom prežene. Šedaj pribiti več naših in jo vderejo za sovražniki. Na stezi v Bizzozero jih več po-streljajo in 40 vjamejo z Garibaldijevim lepo osed-lanim konjem vred. Tega prodajo za 970 belih dvaj-setic, katere med vojake prvega bataljona razdelijo. Jurij Vohel, Valentin Krašovec, Franc Smo-dej, Franc Vrložnik, Jarnej Butolen dobijo srebrne svetinje.
Po dokončanem bojevanji ob Švicarskej meji vrne se ves regiment v Milan, samo grenadirji so še dalje v Veroni in pozneje v Cremoni. Meseca oktobra naznani grof Radecki žalostne dogodke na Dunaji in Ogerskem. Ostuden punt je nastal v glavnem mestu cesarstva. Mili cesar Ferdinand I. bil je prisiljen zapustiti Dunaj, kder je puntar-ska nemško-liberalna druhal grozno ubila vojnega minisira felzeugmeistra grofa Latourja. Cesar je odpotoval od vojakov varovan na Tirolsko. Ob istem času so pa tudi Magjari pod vodstvom znanega Košuta cesarju odpovedali zvestobo in pokorščino in pričeli grdoben punt. Cesarskega komisarja grofa Lamberga so na budapeštimskem mostu zaklali.
Tolike homatije so dobro srce cesarja Ferdinanda I. tako užalile, da je dne 2. decembra 1848 vladarstvo položil, zapustivši cesarstvo sinu svojega brata, sedaj slavno vladajočemu cesarju Francu Jožefu L, ki je takrat bil komaj 18 let star. Toda s pomočjo zveste mu armade, posrečilo se mu je, punt zatreti in sovražnike povsod premagati. Na Italijanskem najkrepkejša podpora bil pa mu je slavni grof Radecki.
Primirje s pijemontežkim kraljem podaljšalo je se večkrat. Ta čas je porabljal kralj v to, da se za novo vojsko pripravlja. Ali tudi grof Radecki je svojo armado pomnoževal, kolikor najbolj mogoče. Kmalu nabere 120.000 mož in 340 kanonov. Tako preide mesec januar in februar 1. 1849. V Mariboru so nabrali 5. bataljon, 12. divizijo pa odposlali v Gjur na Ogerskem.
Bilo je na Gregorjevo, ko v Milan do palače, kder stanuje grof Radecki, prijaha nek višji oficir pijemonteški ter napove ob 2. uri popoludne vojsko. Grof Radecki naznani to hipoma vojakom in sklene takoj pričeti boj. V krepkem vojniškem ukazu ohrabri vojake za novo krvavo delo ter jih pelja k novim zmagam!
Naš regiment je takrat imel 5 bataljonov, grenadirsko divizijo in 1. brambovski bataljon. Pri grof Radeckijevej armadi službovali so 1. bataljon (oberstlajtnant Jan. Steinberg, nadiajtnant Jožef plem. Latterer, lajtnant Jurij Vogrin), 2. bataljon (major Al. Fürst), 3. bataljon (major vitez Fr. Födransberg) in 1. brambovski bataljon (major Franz plem. Latterer, lajtenant Franz plem. Latterer mlajši, Anton Beljak). Vsi 4 bataljoni so bili pri II. vojniškem oddelku pod vodstvom ostrega generala d'Aspre, pri diviziji grofa Schaffgotscheja in brigadi, katero je vodil obrist regimentov sam, hrabri baron Bianchi. Tota brigada imela je še dodeljeno divizijo husarjev od 7. regimenta in raketno baterijo. Kot regimentni kaplan služboval je krepki in pogumni č. g. Franc Lovrenčič in kot adjutant nadiajtnant Franc Ilešič, doma iz Vilovlaka pri Ptuji. Tako je bila Radeckijeva armada pripravljena na boj!
Vselej občudovan pa bode slavni oča Radecki zavoljo duhovitega svojega vojniškega črteža, po
katerem je sklenil sovražnika prejeti. Po tem črteži bila je pijemonteška armada sprva prevarjena, potem na sredi predrena, od desne jene strani zasežena in pri Novari potolčena, to pa v kratkih 12 dneh.
Prve dni po napovedi nove vojske pomikala se je vsa naša vojska od Milana nazaj v Lodi. Sovražniki so mislili, da se jih naši bojijo in toraj uže bežijo. Zato tišči pijemonteški kralj nad Na-varo proti reki Ticino, da bi 'zopet prišel v Milan. Ali to je bilo njemu v pogubo. Kajti grof Radecki krene od steze iz Lodi v Pizzighetone naglo na vkreber proti zapadu in stoji na sv. Jožefovo v Paviji tik skrajne meje pijemonteške. Skoraj vsa armada je zbrana in ko v zvonikih odzvoni opo-ludne, gromijo naši bataljoni, naši švadroni, naše baterije po mostih čez reko Ticino v pijemontežko deželo. Oficirji in vojaki so sedaj spoznali, kam meri junaški vojsko-vodja s svojim izvrstnim voj-niškem črtežem. To jih navduševlja. Vsak čuti, da ga vodi krepka roka, prebrisana glava.
Sprva trči naša armada le malo kde na sovražnike. Zato prodira naglo naprej kraj reke Po blizu do Sartirane. S tem pa je uže bila vsa sovražnikova sila, kolikor nje še je bilo unkraj reke Po, zlasti v močnej trdžavi Aleksandriji, odrezana od kralja, ki je pri Magenti začel prehajati v Lom-bardijo. Ko pa sliši, da je Radecki mu uže na desnej strani za ledjem, prestraši se močno in hiti nazaj proti Novari, da bi mogel uiti v Turin pa ni več mogoče. Radecki ukrene od reke Po proti severu, premaga sovražnike pri Mortari in jih naglo tišči proti Novari. Dne 23. marcija 1849 ob 10. uri predpoldnem trčijo tukaj naši na 60.000 Pije-montezov, ki imajo 122 kanonov, dobro nasajanih pred mestom. Kralj sam komandira. Začne se odločilna bitka pri Novari.	(Dalje prih.)
Smešnica 33. Krčmar zagodrnja prav hudo, ko vidi, da mu jeden izmed pivcev skoraj vse žveplenke pozdrga, pa si vendar svojega ostanka od viržinije ne more prižgati. „Veste kaj", mu naposled reče, „drugokrat prineste žveplenke seboj, a cigaro dobite od mene zastonj".
Bazne stvari.
(Soitli cesar) so zopet 8000 fl. darovali po toči oškodovanim v okrajih: Ptuj, Ljutomer, Maribor, Brežice, Celje, Lipnica, Gradec, nemški Lands-berg, Feldbach, Liezen in Murau.
(f Umrla) sta č. g. Peter Cizej, župnik v Reki, 60 let star, in č. g. Mihal Lapuh v 77. letu svoje starosti v Gradci ravno na deu sv. Lovrenca, ko bi imel obhajati zlato sv. mešo.
(Mariborska hranilnica) tudi ne tirja vplačevanje obrokov za poravnanje dolžnega kapitala. Dolžniki morajo pa za to prositi.
(Slovensko društvo) bode kmalu in več poverjenikov naznanilo, da se društvo hitrej ko mogoče razširi.
(Reguliranje Mure) ogleduje dotična komisija dne 18. avgusta od Lipnice do Cmureka in 19. avg. od Cmureka do Radgone.
(Zahvala). Slavna družba sv. Mohora je podarila blagodušno za šolsko bukvarnico pri sv. Florijanu v Doliči 32 knjig, za kar jej šolsko vodstvo izreka javno zahvalo.
(Služba živinozdravnika) v Mozirji je razpisana s plačo 600 fl.
(Ptujski nemSurji) so zelo zdivjani; sedaj pobirajo podpise za prošnjo, naj deželni šolski svet prestavi učitelja Arnharda, Nemca, in Romiha, Slovenca, ker nečeta v prusko-nemški rog trobiti, ampak se vselej obnašata po načelih pametnega odgojevanja šolske dece.
(Narodnjaki ljubljanske okolice) volijo dne
22.	avg. deželnega poslanca namesto umrlega dr. Bleiweissa. Lepo je, da izvolijo sina ranjkega domoljuba in v sinu častijo očeta.
(Slatina) dobi 1. oktobra t. 1. novega ravnatelja s plačo 3000 fl. in drugimi dohodki.
(G. Ihne zopet zaprt), ker ga zaradi tatbine in goljufije toži g. Sarg v Zidanem mostu.
(Zavoljo griže) morali so šole v Velenji zapreti.
(Celjanka) je zopet preveč svoja liberalno-freimaurerska usta odprla, ter so jo pograbili. Veliko čudo! Moralo je uže precej robato biti, kar je „Cillier Zeitung" od sebe dala.
(Celjskega „Bauemfmigerja") v slovenski kožuh zavitega „Kmetskega prijatelja" (?) slovenski kmetje marljivo pošiljajo nazaj. Tako je prav. Nemčursko smet naj nemčorji berejo ali drugače rabijo.
(Nov slovenski regiment Štev. 81) sestavi se dne 1. oktobra t. 1. v Celji iz 5. bataljona graš-kega, mariborskega in celovškega regimenta in 35 lovskega bataljona. Število slovenskih regimentov sploh se pa letos pomnoži za 2.
(Dražbe.) 19. augusta: Janez Crnelič v Tur-novci 911 fl.; Fr. Šetinc v Brežicah 2391 fl.;
23.	augusta: Liza Arlič v Sočki 726 fl.; 25. au-gusta: Fr. Dovnik v Rušah 1320 fl.; V. Kozel v Dravcih 1668 fl.; Treza Kotnik v Koniicah 620 fl.
Loterijne številke:
V Gradci 12. avg. 1881: 42, 59, 5, 12, 50. Na Dunaji „ „	64, 31, 53, 15, 58.
Prihodnje srečkanje: 26. avgusta 1882.
Popravek in izjava.
Uredništvo „Slov. Gospodarja" prekliče dopis v štev. 25. „Slov. Gospodarja" od 22. junija 1882 „Iz Rihtarovec pri Kapeli,, v njegovi celoti kot neresničen, kolikor zadeva župana rihtarovskega g. Franca Vaupotiča.
Povabilo
k II. občnej skupščini
podružnice za „Km etski okraj Celjski" domoljubne deželne in gospejne pripomočne družbe za Štajersko v
Laškem trgu dne 27. avgusta 1882, popoludne 41/2im v pivarskej dvorani g. Larischa.
Dnevni red:
1.	Oglašanje in sprejemanje novih udov in vplačevanje letnine 2 fl. za 1. 1882 družbinemu denarničarju g. baronu C. Puthon.
2.	Nadomestna volitev jedne družbenice v oddelek za gospe do avgusta 1884, in pregledo-dovalcev volilnih listkov.
3.	Računi za 1. 1881. in volitev dveh pregledo-valcev za ove račune.
4.	Poročilo predsednikovo o delovanji ove podružnice pa tudi cele družbe „Rudečega križa" v avstrijskem cesarstvu.
5.	Nasvet računskih pregledovalcev.
6.	Razkazivanje ženskih ročnih izdelkov, kakorš-nih družba v svoje namene potrebuje. Takšne izdelke prejema gospa podpredsednica baro-ninja Hackelberg.
7.	Naglašanja, če je kdo voljen kedaj prevzeti ranjence in zbolele vojake v privatno svoje oskrbovanje.
Ako bi k tej občnej skupščini po § 9. druž-binih pravil za sklepčnost potrebnih 15 udov ne prišlo, tako skliče se na istem mestu, v istem prostoru in dnevi z istim dnevnim redom III. občna skupščina, pri katerej zamore vsako število udov veljavno sklepati. Naša podružnica šteje 260 udov, je toraj najštevilnejša na Štajerskem in pripada največjim v celem cesarstvu, gotovo lep dokaz za domoljubno požrtvovalnost naših ljubljenih sodržavljanov v Savinjskej dolini ter jim služi v veliko čast.
Društvenino prosimo, naj blagovolijo p. n. udje vsako leto meseca januarja izplačati družbinemu denarničarju g. baronu Puthon, grajščaku Zaloškemu pri Celji. Kdor do sred decembra ne vplača društ-venine, smatra se, da je izstopil iz družbe.
Nujno prosi se za številno udeleževanje pri občnej skupščini in za marljivo nabiranje novih udov.
Žavec dne 10. avgusta 1882.
Leopold knez Salm - Eeiffersoheid,
predsednik,
Baron Karol Puthon, Baroninja Hackelberg-Brigido,
denarničar.	podpredsednica.
Mauricij Schwarzenberg,
k. k. notar, tajnik.
z dovoljeno kramarijo in krčmo, z Hl^tlj gruntom vred, ki je zraven in meri 9 oralov ter ima lep in velik vrt, sadunosnik, travnik in čez 5 oralov njiv, se proda iz proste roke ali da v najem na več let. Hiša je prostorna za vsako podjetje; gospodarsko poslopje pa je tudi dobro. Ova hiša stoji blizu cerkve sv. Duha v gornje-radgonskem okraji. Na vprašanja, ustna in pismena, odgovarja Ludvik Šijanec pri sv. Duhu, pošta sv Jurij na Šavpici — St. Georgen an der Stainz, Radkersburg. Pismenim vprašanjem bodi poštna marka priložena.
Sej
e m.
1—2
Velik živinski sejem bode v torek 29. augusta t. I. pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo
prodajalnico z raznovrstnim pohištvom.-«i Dobijo se pri meni mize, omare, stoli itd., različna postelnina po zmerni ceni.
Uršula Lang
3—3	v Celji,
gosposke ulice štev. 125.
©zumiaflo.
Vljudno podpisani naznanjam, da sem svoje dosedanje, v poprej Krie-huberjevej hiši, v graškem predmestji (nasproti frančiškanskej cerkvi) celih 14 let nahajajoče se
svečarsko in meiitako podjetje
v lastno hišo, štev. 5, v Vetrinjskej ulici, nasproti poštnej ulici prestavil.
Zahvaljujoč se čestitim naročnikom, osobito visokej duhovščini, za dosedaj mi skazovano zaupanje, prosim nadaljevanja obilnih naročil in obljubljam zvesto postrežbo z dobrim blagom.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Jožef Pelikan,
svečar in medičar v Mariboru.
2-3