st. . V Trstu, sabota 10. marcija 1877. Tečaj II. „Edinost" ifhnjH »sako drugo Iti četrto s.ittmtm vsakegu nif*e<'H in velja /« Trst vso leto gl. 2 kr.— znnujTmtn popoltl v»e l«t«i . 2 „ 4<> . pol« let« . I , 20 • «ctrt » - —. <" Za oznanila, kakor tmli zh .poslanice" se plačuje zunavadm* tristopnc vr*te: 8 kr. če so tiska 1 krat 7 • * . « 2 krat 6 , , , „ 3 krat Za veče črke po prostoru. Posamezne številke se dobivajo F>c> 7 kr. v taliaknrnah v Trstu pri posti, pod obokom tik Kalistrovn lni-e, na lielvedeni pri g. Bcrtolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na 1'roseku pri g. (iorjupu, v llar-ko!| pri k- Ani Takan in » Bazovici pri A ni Tu J, v Skednji pri Kr. Sitii<-iii M. Magdaleni z g. ,1. Jezu. Niirt-čnina in vsa pismn nuj sv |)nšiijnjo uredništvu v Trstu. Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice, .V odinuHti je mol":*. Slovan v vojaški suknji. Se se dobro spominjamo šol, v katerih smo bili ▼ blaženi germanizem vpreženi, ko so nam naši čolmastri vso slovensko misel v dušili. Se huje je bilo to pri vojaščini, kjer je stari zopf vladal skoraj tako, kakor ob časih volčje pravice. To pa je bilo le zarad tega, ker vojak ni imel nobenega lastnega pojuia, nobene svoje ideje, ampak bil le slepo orodje svojim poveljnikom ; notranjni čut inu ni očital nečesa, ako mu je njegov poveljnik zaukazal boj in vojno zoper svojega lastnega brata ali očeta. Slepo je šel v boj, i slepo se iz njega vrno), kakor bi bil le mašina, ne pa živo, umno bitje. Novejša doba je odprla narodom oči, narodna zavest je prodrla tudi v vojaka, ter ga omečila in prerodila tako, da ga navdaja poseben čut do lastne krvi. Kaj je bila njegova mati, kako ga je učila in v katerem jeziku mu je pela pesmice ter pri-povedala pravljice, to inu hodi večkrat po glavi. Lahi, kateri so za svoboda toliko stoletij vedno orožje v roki nosili, naučili so vojaka leta 1848 in 5i), kaj sc pravi narodni čut; zabranja nam avstrijska tiskovna svoboda o tem več govoriti, sicer pa, komu niso znani izgledni Lahi v vojaški suknji. Pisatelj teh vrstic je bil v onej že-leznej in duliomornej dobi tudi v dvojno sukno oblečen, ker je nekoliko reprezentiral po raznih deželah zvestega Slovenca, šel je enkrat na raport pred stotnika, ter ga ponižno prosil za boljši plašč. Stotnik je bil v svojej mogočnosti po vsem tudi Slovenec, ali zašit in preveč z*pet za nas nižje vojake, vendar pa je rekel: Dragi F. ne morem vam dati plašča, bodite zagotovljeni, da tudi pod slabim plaščem lahko bije pošteno srce. Uže je hotel izustiti: slovensko, pa bodi si, da ga je dirnola sablja, ki mu je ravno neprilično na stopalo udarila, bodi si, da ga je prevzela vojaška napuhlost, postal je resen in ostro zapovedal: abtreten. Dan danes je drugače, ozrimo se nekoliko na avstrijsko armado, ki obstaja iz dveh tretjin Slovanov, ki dobro vedo, da so zato vojaki, da branijo državo, da imajo poleg dolžnosti tudi pravice. Danes vojak ni več sebična igrača zapovedujočim, kar * t se je pokazalo na Francoskem, Španskem i v drugih državah, vojak se danes ne lavna po hlapčevskem kopitu, ampak po času napredka, ki ga goni narodna doba brez obstanka in kljubu vsem zaprekam. Kar naravna moč porodi, ne da se zatreti z nobeno silo, zavirati pač nekoliko, ali maščuje se potem z toliko večjo močjo in silo. Vsa Evropa je podobna vojašnici, vsaka država skuša preseči drugo se svojo armado, do zob oborožene stoje si druga drugej nasproti, najmanjša iskrica in vse je v plamenu. Nemec si je zapisal na prapor narodno idejo, Bismark pripoznava, da je le pod tem geslom zmagal in da more še dalje zmagovati. Nemec vedno poje o svojem Vaterlandu, kaj pa Slovan v Avstriji, ali ne bode tudi on o tem posnemal Nemcev in se učil od njih; kaj temu poreče na Dnnaji vojaška uplivna stranka? Viši vojvoda Albreht pozna dobro armado, on pozna tudi dežele, v katerih se najboljši in najzvestejši vojaki nabirajo, pozna tudi škušeno zvestobo Slovanov; vojaška stranka se ozira večkrat na burne čase, ko je le Slovan stal za prestol, ter računi s pravim faktorjem. Narodni duh v armadi ni več izmišljena stvar, porok temu so Pre radovič, Grivičič, celo pesniki so bili v njej, posebno je Preradovič povdarjal v svojih pesmih, da je vojak tudi lahko naroden, pa s tem vendar ostane zvest svojemu cesarju, dokazal je, da vojak ne služi samo za plačo, da vojak diči s tem svoj narod, ako širi narodno idejo v vojaškem krogu, da se tudi pod vojaškim plaščem ogreva narodno srce. Ker mora vsakdo vojak Liti, potrebne so mladeničem vojaške vaje, zato pa bi bilo dobro, da bi se vsi naši slovenski mladeniči uže prej vadili in pripravljali za \ojastvo, kako koristno bi bilo, ako bi se naši mladeniči večkrat zbirali ter vadili sukati orož-j e, vadili manevrirati skupno in raztreseno, saj bi to ne stalo ničesa, palico v roko, do-šlužen vojak, posebno če je bil nižji častuik, lahko bi podučeval; ker ni po dnevu časa, dalo bi se to pri mesecu izvrševati; mladina bi se tako izurila v orožji in kadar bi sovražnik žugal, lahko bi z orožjem v roci branili domovino in odbijali napade. Da je to potrebno in koristno, tega ne bode urnel vsak, ker ne pozna denašnjega stanja, ali stvar je resna in tako potrebna, da se ne da preceniti. Pri vsem pa mora biti edinost in disciplina, ki je duša vsakega početja, narodnost pa mora svetiti vsacemu, kakor luč iz preluke ladijam na morje, ter kazati cilj, za kateri gre. Ko bode armada s takimi mladeniči napolnjena, takrat se ne bode treba bati nobenega so v raga, Slovan bode svojo staro hrabrost in zvestobo kazal, ker bode prepričan, da gre za narodno idejo in državo. Naj vpijejo nemčurji kolikor hočejo, pri vseh slovanskih polkih mora vsak častnik znati slovanski jezik, ker je to potrebno, da more z vojaki govoriti, ter jih prav voditi. Slovanski duh v armadi se je oči-vidno okrepil, nemčurji uže vidijo strašno slovansko jošfSt, ki pa le po njih možganih roji, v resnici je nij. S koliko večjo gorečnostjo gre vojak v boj, ko inu njegov poveljnik razloži: Zdaj gremo za domovino proti nasprotnikom, ki hočejo nas potujčiti in naui v/.eti jezik in narodnost; pokažite, da ste zvesti sinove Slave! Podadmiral Tegethoff je znal ceniti Slovane, to je pokazal pri banketu, ki so ga mu Amerikani na čast v Novem Jorku napravili. je vzdiguol časo ter napil najprvo vsem slovanskim narodom in posebno hrabrim Dalmatincem, ki so mu pomogli bitvo dobiti. Da so se Dalmatini hrabro pri bitki blizu Visa vedli, temu se je zahvaliti, ker so branili cesarstvo i ž njim vred tudi svojo rojstno domovino, da ni Italija posedla Dalmacije ter jo v svojo vlast vzela. Narodno čutje jim je podvojilo hrabrost. Narodni duh je oni kit, ki dela celoto uepremagljivo, ki vžiga v važnih odločilnih trenotkih srce voj»ku, da se ko lev bije ter zmaga dvakrat močnejšega sovražnika. Avstrijska armada se je nekaj let sem zelo zboljšala, tu se ve, da le po bridkih skušnjah in izgubah zadnjih vojn. Ker pa smo zopet blizu vojne, naj se v visokih krogih dela, da se slovanski duh pri Slovanih goji, da se Slovani ne tlačijo dalje, s tem bi se utegnol cvet naše armade, mesto ohrabriti, demoralizirati in iznevoljiti, kar bi moralo slabe nasledke imeti, kateri se zdaj ne morejo preceniti. Slovan v boju za pravo idejo bode vedno zmagonosen iz boja šel, kadar ga navda slavanski duh, nt al bo ko o zid je grada. Slovenci v Italiji. Koliko zdihljajev je spuhtelo v /rak in koliko jih še bode od navdušenih rodoljubov za mili naš narod, ko se spominjajo beneških Slovencev, katere laški inoloh počasi vniči in pogubi. Nad Cividatoin kakih 5 kilometrov, tik obnožja Kebive, v glavni županiji sv. Petra nad Sočo in dalje proti i/.hodu do Matajarja, kder je ločena slovenska pokrajina v dve lepi dolini ; dalje nad Foedom in Ateinisom proti Pontebi prebiva stirdeset tisoč naših bratov po rodu, krvi in jeziku, Lahko bi sc jim reklo planinski Slovenci, v tako lepem, rodovitnem in ugodnem podnebji prebivajo naši bratje. Ali vse na to kaže, dn so oni zgubljeni za nas, objela jih je lakoinna ptuja inati Italija, ter jih pritiska sc silo na svoja bodeča prsa. Ljudstvo ondotnih krajev je razdeljeno v 8 občin, ki imajo razdeljena posestva ter se ločijo od Lahov vže v tem, da niso najemniki, kakor je to po vsej laški deželi navada, da imajo grofi vso deželo v lasti, kmet pa je najemnik. Slovenci na Beneškem so svobodni gospodarji svojih zemljišč. Ko me jc osoda med nje zanesla, imel sem priliko ž njimi v raznih stvarih občevati, našel sem mnogo renegatov, večidel mhtdeniče, kateri so v Vidmu ali v Cividatu v šolo hodili, bil jim jc vcepljen laški duh v srca, doma so imeli Je skromne šole ; avstrijska vlada ni skrbela zanje, ker so bili Slovenci, ni jim dala Šol, le kak duhovnik je prostovoljno podučeval otroke. Ko pa je Beneško leta 1866 pod Italijo prišlo, obrnola je laška vlada svojo pozornost precej na planine, kjer prebivajo v dobrih pozicijah Slovenci. Nastavila je šole z laškimi učitelji, kateri gladijo pot Italiji. Stari*nožje so bili vedno protivni polasče-vanju svojih otrok, ali vladi se ni lehko ustavljati. Naši beneški neizobraženi bratje, katere jc avstrijska vlada vse zanemarila, danes so igrača frivolni laški vladi, katera pa pri vsem tem ne more mahoma svojega poitalijančenja izvršiti. Slovenija plače, ko vidi zgubo svojih krepkih sinov na planinah, ki so enako Crnogorcem stražili domovino. Se niso zgubljeni, pomaga sc jim lahko, ako se jim pošiljajo slovenske knjige; pisatelj teh vrstic je pred nekimi leti poslal nad 100 nabranih knjig med nje, katere je on-dotni župnik razdelil, ali zdaj ga krije črna zemlja, bil je velik pionir Slovenije inej beneškimi Slovenci. Kolika krivica se tam našemu naro Ju godi od strani Italije, in vendar ne upijemo o tlačenji našega naroda na Beneškem, kakor so navajeni naši lahoni v Trstu! Ako je Italija res liberalna in pravična, naj pokaže pri naših bratih, da ljubi in želi vsakemu narodu svobodo, da niso prazne fraze v pesmih Garibaldinov, ki pravi, da sinovi Italije se morajo in se bodo vedno potezali za svobodo vsakega naroda. Konstatirati uioramo, da so se do sedaj, kar se Slovencev tiče, to je sosednjih slovauskih narodov, proti nam vedno zanečljivo obračali. Slovane to ne straši, niti jim srčnosti ne pddira, ali zapomnijo naj si Italijani, kaj so bili in kaj so sedaj, k^j pa lahko postanejo, to pa se jim še sanjati ne more. Rimljani, ki so podvrgli ves svet, padli so, ni duha ni sluha nij več njihove mogočnosti; naj se spominjajo na znameniti članek „Grossgepriigelt," kateri je nemški učenjak spisal ter jim vso zgodovino naslikal, v ka-kej časti so bila njih don kišotova junaška dela. Sedem sto let so se borili za svobodo, ali priborili si niso ničesa ; ako ne bi jim bili Francozi priborili zeinelj i svobode, še danes bi Viktor Emanuel sedel v Sardinskej prestolici Turinu, a ne v Rimu. Italijani, ako hočete, da bode vaša zgodovina častna, delajte kakor poštenjaki, a nc kakor zatiralci. ------- POLITIČNI PROGRAM tržaških okoličanov. { . Ta program so sestavili tržaški okoličani leta 1868 na openskem zboru. Ker je še dan denes njihovo vodilo i ker še nikder nij bil razglašen, zato ga tukaj tiskamo; glasi se od besede do besede tako le: „Jaz hočem mir imeti z mojimi narodi,u to besede jc govoril naš vladar; te besede so podloga naše politike. Tudi mi hočemo mir med sabo i spravo, z narodi. Da bo pa Jo mogoče, treba najprvo, da imamfr — ne le na papirju — ampak da imamo v resnici, da vživamo vsi enake pravice. Brez tega nikoli ne bo ni miru ni sprave. Ker pa je Avstrija raznojezična, tedaj morajo tudi v-c narodnosti imeti enake pravice, slovenski jezik mora toliko veljati, kolikor nemški ali laški, na Slovenskem mora biti on gospodar. Treba nam jc deželne samouprave, ali avtonomije v najširšem pomenu besede, kajti dežela sama najbolj ve, česa jej je treba i kolika bremena more nositi. Vojaštvo, kupčijstvo, zunanje zadeve naj bode skupne, vse druge zadeve naj oskrbujejo dežele same po deželnih zastopstvih. V Avstriji je mogoča le federativna ustava, ker je edino oua pravična. Da samouprava ne trpi, treba, da se vrse volitve v državni zbor po deželnih zbo~ rih, neposrednjih volitev v državni zbor ne moremo odobravati. Dobra deželna samouprava pripomore, da državni dolgovi ne bodo od leta do leta rastli, državi kredit jemali, narodom pa blagostanje podkopavali i ljudstvu vedno nove in više davke nakladali; ampak z varčnostjo i cenejšo upravo bode mogoče davke sčasoma zniževati. Svoboda, prava svoboda, v vseh tudi v verskih rečeh je naše geslo. To je naša državna politika. Po tej politiki se ravna tudi ožja naša politika, ki zadeva le tržaško okolico. Nalagamo prihodnjim našim poslancem posebno te le reči; 1) da se prenaredi volitvena postava tako, da okolica zadobi večo i primerno število poslancev ; 2) da se v okolici napravite dve glavni in ena tako imenovano meščanska šola z slovenskim učnim jezikom; v viših razredih naj bode laščina zapovedan predmet; 3) da se vpelje na laški gimnaziji slovenski jezik kakor zapovedan predmet za vse slovenske učence ; 4) da bodo poslanci iz okolice nadzorniki vseh šol po okolici in vseh druzih zadev, ki sc tičejo samo okolice; 5) da se razglašajo vse postave, ukazi itd. okolici v slovenskem jeziku ; da cesarske in občinske gosposke občujejo z okolico samo v slovenskem jeziku ; 6) da policijo v okolici oskrbujejo okoličani ; 7) da se vžitnina, vzlasti v bližnjej okolici, zmanjša; 8) da se delegatom plača primerno poviša; 9) da se ceste zboljšajo i nove potrebne napravljajo; 10) da naši poslanci edino postopajo, treba da napravijo poseben klub i se zavežejo ravnati se vselej po sklepu večine, ali da posamezni opravičijo drugačno menjenje, če mislijo, da je večine sklep škodljiv. ---- Dopisi« V Rocolu 8. marcija. Tržaška okolica se mora ponašati se svojimi obilnimi pevskimi močmi; ako je potreba, v enem dnevu ima 100 izšolanih pevcev, ki imajo krepke in ubrane glasove. Koliko petje stori, to je čudo, vsakdo, bodi si Lah ali Slovan, posluša rad prijetne glasove, ki sezaj^ v dno srca. Nas okraj Rocol in Kadin ste edini vasi, ki nemati svojega pevskega zbora ter zaostajati za drugimi vasmi, kajti kder je petje, tam je veselje in ker je veselje, tam je tudi narodna stvar v toku, ljudstvo se budi z lepimi pesinami ter krepi narod. Obračam se s tem dopisom do vseh mladeničev in petja vnetih rodoljubov iz Kocola in Kadina, da se složimo in si napravimo Hocolski pevski zbor, da pokažemo, da nismo zaspali, ampak da še čujemo klic majke Slave „Le za mano, jaz bom zmagovala* Pokažimo toraj, da smo za narod in lepo petje vneti. Kedor želi več o tem zvedeti, naj se oglasi pri Jakobu Mikolu v Rocolu, tam zve vse; vas, gospod urednik, pa prosimo, da nain poskrbite pevskega učitelja ter nam blagovolite pri našem pod-vzetji pripomoči *). Japa. V Tom a ji 8. marcija. On dan izročili stuo materi zemlji zem-ske ostanke vele zasluženega in prečastnega gospoda Antona Ukinarja, častnega kano- *) Svetovali srao vam uže, če bode treba, vam damo tudi moči, kakorsnih potrebujete. (Ured.) nika in dekana, konsistorialnega in okrajnega šolskega svetnika, viteza Fran Josipo-vega reda, uda slavne kmetijske družbe goriške, sivega zlatomašnika, ki se je rodil 5. maja 1796 v kraškej Koprivi. Gosp. Anton Ukmar je bil vselej v pravem smislu besede možak, pravi duhovnik, mož stare kraške korenike. Tema spremljevalcev vila se je sicer za črnim lesom tija, kder hrup nadlog nikogar več ne predrami, tija kder lepše solnce trudnemu težaku zašije in kder mu lepša zarija zarumeni, a pri vsem tem nej bil njegov sprevod tako sijajen, kakoršen si je ta rajski svat v resnici zaslužil in žalilo nas je močno, ko smo videli, da toliko cerkvenjakov in posvetnjakov, ki so marsi-kake vesele ure pri njegovej gostoljubne) mizi v njegovem društvu preživeli, nej imelo nekaj prgišč novčičev, da bi za njegov zadnji sprevod nakupili bili vsaj nekoliko sveč. Uživaj pa tamo, nepozabljivi roj »če, pred večnim sodcem, plačilo svojih zemeljskih trudov, kterega nej hotel Ti tukaj dati nehvaležni zemski svet. Mir tvojim kostem! Tomaj more se s stem ponašati, da se sploh imenuje zarad svoje prijazne lege in zaradi svoje rodovitnosti, kraški raj. Naša lepa cerkev je tako srečno na okroglem holmci postavljena, da vlada po vsem severnem krasu. Kako bi Še le veličastno bilo, kako bi veri in narodu pomoglo, da bi se v tem prelepem božjem hramu vsa služba božja v našem jezici opravljala, i da bi enkrat naši duhovnici nehali v cerkvah sami sebi peti! Naše cerkveno gospodarstvo znalo je vedno skrbeti za to, da se nam je vež« božja v precej dobrem stanji ohranila, in je gotovo za hišo božjo više skrbelo, nego oskrbništvo sežanske cerkve, kder stari črni prah po stenah božjega doma kraljuje in kder k malu plesnjevina pokrije prekrasno klasično podobo, ki je bila na dva tisoč goldinarjev cenjena i pl. vitezom g. Skara-inangom tamošnjej cerkvi poklonjena, ako se je nemudoma ne dotakne slikarska roka. Berača nejtnamo v našem velikem selu, a to imamo tudi temu pripisovati, ker so To-majoi v poljedelstvu in vinorejstvu izgled vsem drugim Kraševcem. Pri vsem blagostanju skrbi se pa vendar le premalo za javne naprave. Meju tem, ko imade n. pr Sežana vsled trudov župaua Karola Polley-a svoje velike občinske šterne in sicer euo v Britoiu, eno v Gradišči, eno v Šmarjih, eno v Danah in eno v Orleku in ko je županija D uto vije pred štirimi leti prekrasno občinsko šterno za županovanja Andreja Stok-a dodelala, nejma naša obč na ni ene prave občinske šterne. Županstvo poskrbi i za to, da ne bode hodil več vsaj g. učitelj na posodo po vodo. Gospod dopisnik iz Mavhinj, a ne Mavhinjega, kaj ti Kraševci te zadnje oblike ne poznamo, norčuje se v Soči s pisavo : „na Brežini" trdeč, da se mora pisati „v Nabrežini« češ, da velja tudi pisati „v Pod-gori." Temu menenju ne moremo nikakor ne pritrditi, ako nečemo Levstikove in Ja-nežičeve slovnice v tem popolnoma predru-gačiti. Ker pišeta Janežič in Levstik v slov- nicah svojili Nabrežino v mestniku: na Brezini in ker sta ta dva slovničarja u* dr. Frana Miklošiča najboljša na Slovenskem in ker ju ves slovanski svet v malem i velikem posnema, ne moremo pojmiti, kako je mogel g. mavhinjski dopisnik šale zbijati z obliko : na Brežini. Gospod mavhinjski dopisnik pa, o kterem dobro vemo, da nej reven kmet, kakor se sam podpisuje, ampak da je polno izobražen človek, v našem slovstvu učenjak in strokovnjak, vsem bi nam gotovo bolje ustregel, ako bi nam spisal in spravil na vidik znanstveno utemeljeno razpravo o pisavi domačih in tujih osebnih, mestnih in druzih imen v raznih sklonih, kakor pa da trobi v svet ne ravno srečne šale s pisavo Nabrežine. če prav so uže davno končane volitve poslancev za deželni zbor goriški, rohni še vedno po ljubljanskih Novicah in goriškej Soči na dolgo in široko o volitvah stari prepir, ki je uže tako dosaden, kakor prepir o hrvaškem in srbskem imenu meju Hrvati in Srbi. Ko uže vsaki hladno krvno misleč meju Kamčatkoj in Devinom dobro ve in zna, da so na slovanskem jugu meju črnim, belim in jadranskim morjem štiri slovanska plemena in sicer Bolgarji, Srbi, Hrvati in Slovenci, hote hrvaški Slarčevi-čevci, dokazati, da prebivajo od slavnega Stambul-grada do beneške Pontebe sami, pravi pravcati Hrvatje. Kedo ne bi se tej južnopoljskej prenapetosti smijal, komur je znano, da so bili starinom i da so brez vc-licih izjem se den danes «£okavci Bolgarji, «lokavci Srbi, ćakavci Hrvatje in &a/kavci Slovenci, in da se je današnja politična Hrvaška stoprv leta 1837 sploh štokavčine poprijel a, meju tem, ko je popred v njenih gornjih predelih iztočna slovenščina (kaj-kavščina), na doljnih predelih pa skoraj izključljivo čakavščina (prava hrvaščina) vladala. — O omenjenih volitvah mogla si je goriška sloga naučiti, da se naš narod z njoj i njenim brezobzirnim grozovladjem nikakor ne vjerna. Naj se ne čudi, ako vsi tako ne misle ko ona, kajti resnico moramo izpovedati, da bi mi dokaj rajše videli v slavnega deželnega zbora visokej hiši na poslaniškem mestu po nepotrebnem zaniče-vanega standerškega don Andreja, ki kakor star rodoljub i naš deželan od vseh njegovih sovremenikov vse naše deželske razmere gotovo najboljše pozna, nego oba „Slogoj" v deželni zbor priturana deželna poslanca. Z g. dr. Tonklijem, o kterem se je raznesel čudni glaB, da obesi vse poslanstvo na klin, ako ne pride v deželni odbor, ne moremo se namreč uže zbog tega spoprijazniti, ker je baš on z ustanovljenjem bivšega društva Gorice najviše naše narodne razprtije vzplam-til; od g. profesorja Povše-ta pa ne moremo pričakovati, da bi on od Vlahov i Slovencev plačevani deželni služabnik, naše koristi vsoj dušoj i vsoj siloj svojoj razgo-varjati mogel. V kratkem preseli se naš neutrudljivi borilec na narodnem polji, g. Viktor Dole-nec, urednik in lastnik SoČe v Trst. Naj inu bode na novem dotnovališči sreča vedno milejša, kakor jo v resnici zasluži njegovo blago, pošteno in značajno srce. Ker imamo Slovenci sploh preveč političnih, cerkvi nih in beletrističnih časopisov, ker je začela Soča nekako hirati in ker le dva krata na mesec izhajajoča Edinost pravega vzleta imeti ne more, izražamo pri tej prilici željo, da propadne Soča z Edinostjo vred in da iz njiju popela vskrsne za vse Primorsko nov tednik, vele priljubljeni naš stari Primorec. — (Fiat! Ured.) Krašk i glagolitoH. ---- Politični pregled. V notranjej politiki nij v zadnjih dneh nobene posebnosti zabilježiti. Gosposka zbornica nij sprejela zakonske postave, katero je poslanska zbornica sklenola. Borno se tedaj še vprihodnji ženili i možili po sedanji navadi. Dogovor naših in ogerskih ministrov 0 nagodbi pride te dni v državni zbor; da ga ta odobri, to je gotovo, ker sicer bi moralo naše ininisterstvo odstopiti, tega pa bi nikakor nc mogli prebiti ustavoverci, ker se boje, da potem petegne drug veter, ki bi utegnol vse prekucnoti, kar so oni doslej zidali; zato rajši Ogroin vse želje spolnijo, nego da bi konec bilo njihove vlade. V madjarskih srcih še nij ugasnola vroča ljubezen do Turkov; kolikor bolj ti preganjajo kristijane, toliko bolj jih hvali ta hunski rod ter si tako nakopava zaničevanje vsega izobraženega i poštenega sveta. Madjari so oslepeli ter nc vedo več, da slepec v jamo pade. Enajsta ura jim je odbila, v dvanajst ej uri, ko se Turek iztira iz Evrope i Slovan postane gospod na balkanskem po- 1 uotoku, utrne se njihova zvezda za večno, kakor se je utrnola njihovim sorodnikom Tatarom i Mongolcem. V Bosni se je vstaja z nova pričela, uže so vstaši pobili Turke ; v Hercegovini tudi skoro poči. Srbje so sicer sklenoli mir s turško vlado, a kaj jc to pomoglo ? toliko, da so bosuiški Turki, to zvedevši, z nova začeli moriti kristijane. Avstrija, katera nabira blizu turških mej vojake, bode tedaj primorana, kmalu posesti Bosno i Hercegovino. Kusija, ki še vedno Čaka v Besa-rabiji z veliko vojsko, ne bode mogla več dolgo odlašati; skoro bode vrelo polu milijona vojakov čez Prut na Bolgarsko i tedaj udari dvanajsta ura, ki reši osodo Turčije i kristijanov, s turških minaretov pade polumesec i na Aji Zofiji so zopet zablešči sveti križ. Časi bodo hudi in osodopolni, a rodili bodo pravico, srečo i blaženstvo narodom na zemlji. ---- Domače stvari. 4 Predlog državnega poslanca g. Nabergoja. V gosposki zbornici na Dunaji je predložil 19. p. m. prošnjo političnega dr. „Edinost" v imenu vse okolice, vitez Miklošič, zapopadek te prošnje je, da bi g. zbornica potrdi'a sklep zbora poslancev, glede zmanjšanega daea od mesa v okolici. Vitez Miklošič je v jedernatem govoril razložil položaj naše okolice : Proti prošnji je vstal vitez Scrinzi iz Trsta, pa njegov predlog še od odseka šestih udov ni bil podpiran, toraj bode koristna prošnja prodrla. „II Tergestco," list, ki se posebno s tem odlikuje, da njegova magnetična igla le v Italijo kaže, strašno se jc hudoval nad okoliškimi in drugimi poslanci, ki so se upirali čudnemu predlogu, da bi omenjeni list od magistrata subvencijoniran bil, da bi potem prinašal zapisnik zborovih sej. Posebno se je nad obče spoštovanega g. Burg-stallerja spravil, da bi ga s svojo smrdljivo robo oblatil, pa vse zastonj, Burgstaller vživa splošno zaupanje v Trstu in v okolici. * Za sprazneno faro pri sv. Ivanu se je oglasilo 10 konkurentov, še celo nekaj pokojnikov. V č. g. Ravnik z Dvora v Istri jc prošnjo nazaj vzel, nam je žal tega; priporočilo je v. č. škofijstvo v potrjenje c. k. namestništvu v č. gg. Treuna, župnika na Tabru, Grubišo župnika v Istri in Silo, župnika v Rodiku. Svctoivanci upajo, da visoka vlada, njih prošnjo usliši. " Hubinajcr. Znani hrabri Slovenec in vstaški vodja, bil je zadnje dni preteklega meseca na popotovanji proti jugu v Trstu, peljal se je z Lloydoviiu paruikom proti Dalmaciji. Hodi srečno junak i dika Slovencev na mučnem potu. * Koliko magistrat na leto za dac od pijače in mesa dobiva. Ijeta 1876 je prišlo za dac v mestno denarnico 2 milijona 175 tisoč 15 gl. 14 k., po odbitku vseh stroškov je ostalo čistega dohodka 381 tisoč 30 gl. 15 kr. Ker je mej ogromno denarno svoto tudi veliko krvavih žuljev okolice, poživljamo okoliške zastopnike, naj stavijo interpelacijo županu, da so ogromni stroški po-jasnejo, kam da jc šlo toliko denarja. Za mesec januarj je znesel dac 356 t'soc 3*28 gl. 42 k. To je še le prvi mesec v letu, koliko da konca še pride skupaj, lahko se podere magistratova palača in zida nova, zopet saj davkoplačevalci plačajo. " Prebivalcev v Trstu in okolice je bilo 31. decembra 1875 126 tisoč 633, leta 1876 31. decembra pa jih jc uže na-rastlo na 127 tisoč 262. Meseea januarja letošnjega leta je bilo rojenih 455, moških 227, ženskih 228, mej temi 373 zakonskih, 29 poznanih nezakonskih, nepoznanih 53. Porok je bilo 82, mej temi ena civilna. Umrlo jih je 360, moških 194, ženskih 166, naj več 19, in naj manj 5 na dan. " Priprava k samoumoru. Neko mlado, lepo oblečeno gospodičino, dobila je straža na novi luki, ko je klečala na stopnicah pri morji in molila. Stražniki se jej bližajo, da jih ona ni zapazila. Ko izmoli — hotela je skočiti v morje» ali v tem hipu jo zagrabita stražnika ter izlečeta, ko je bila uže do prsij v vodi, potem pa so jo peljali na dom. Uzrok tega poskušenega samoumoru je velika ljubezen do mladeniča, katerega jej roditelja branita a drnzega, za katerega ne mara, v zakon silita. — Mladi svet je prevroče, stari pa premrzle krvi. — Roditelji, ki svoje hčere silijo v zakon s tacimi mladeniči, za katere nemajo srca, nemajo pameti ali pa ljubezni do svojih otrok, ker prisiljena reč nikoli nij dobra, vzlasti pa zakon ne. V loteriji je dobil pisar nekega odvetnika 24,000 gl. ° Zaporov zarad pretepov in drugih majhnih stvari ne omenjamo, bilo bi jih nad 60 popisati. Na Dunaji je bil g. Giskra v državnem zboru proti povekšanji straž za javno varnost, da bi on le 14 dni v Trstu stanoval, drugače bi mislil, kako pa o tem govoril, tega ne moremo uganiti, ker govori se lahko drugače, nego misli 0 V zapor v Koper je došlo pretekli teden po železnici iz Celja 20 za več let v hudo ječo obsojenih v Trst, katere je precej pripravljeni parnik pod stražo odnesel v Koper. * Črna knjiga zločinov in hudobij. Neka gospa je šla se svojo malo hčerko kupovat v veliko stačuno blago, pa ni niče-sa kupila. Pomočnik še le po odhodu gospe zapazi, da mu manjka kos svile nad 100 gl. vrednosti, policija jo je uže staknila in zaprla. " Pokradli so tatovi po noči v neki kavarni vse cigare in 70 gl. kakor tudi druge stvari. " Labonske igre. Pretekli teden so bile na več krajih v javnem vrtu petarde vržene, k sreči se ni nobena užgala, ki bi lahko bila mnogo ljudi usmrtila ; to je talijanski sad« " Denarnica spraznena. Tatovi so prišli s ponarejenim ključem v magazin ue-kega trgovca, šli v pisarno, tam odprli mizo, v katerej je bil ključ od železne denarnice. Potem so odprli denarnico in pobrali vse denarje in druge zaklade, ki so bili tam hranjeni, okolo 4000 gl. vrednosti. " Kaj se v Trstu vse ukrade. Nek tat je v nedeljo 2 stola iz neke kavane odnesel; zlat prstan zmuznil nekemu koči-jažu nek mladenič; vrečo koruze z voza nek težak, ter jo skril v žganjerijo. " Perilo in srebernino je pokradla neka mlada deklica na Verdeli; v neko hišo so tatovi v nedeljo, ko ni stanovalcev doma bilo, ulomili ter pobrali vse perilo in zlatnino. " Nekemu vratarju v veži so razbili v trenotku leseno hišico, ko je čez ulico stopil in mu pobrali vse. * Skoz stranska vrata so tatovi prišli v drug magazin ter pobrali, kar se je odnesti dalo.