Poštnina plažama v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VII. - Štev. 39 Gorica - 29. septembra 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek; g Verska svoboda in ameriška ustava PEC PRI MIRNU — MALO POZNANA VASICA OB GLAVNI CESTI IZ GORICE V TRST VABI S KAMNITEGA GRIČKA POPOTNIKA, KI DRVI PO ASFALTU MIMO, NAJ SE SPOČIJE OB NJENI PRIJAZNI CERKVICI. jc se vedno na oltarjih, Peron pa ni Williamsburg je mesto v državi Virginia v Združenih državah, kjer so se celih 80 let (1699-1780) zbirali voditelji ameriške neodvisnosti in kjer je zrast lo v onem času socialno,' kulturno in politično središče ameriškega osvobilnega gibanja. Tu je leta 1777 Thomas Jefferson sestavil osnutek predloga o popolni verski svobodi. Osnutek je bil dve leti kasneje predložen skupščini, toda sprejet je bil šele 1786 kot statut o svobodi vere in kasneje vključen v ameriško federalno ustavo. Amerikansko ljudstvo vsako leto slovesno praznuje te zgodovinske dogodke. Letos je bil začetek teh slovesnosti dne 15. maja, ko je predsednik Columbia univerze Gravson Kirk s svojim slavnostnim govorom otvo-ril slavnosti, ki so letos namenjene počastitvi ameriškega osnutka verske svobode. Geslo proslave je posnelo po Jeffersonovih besedah: »Vsemogočni Bog je ustvaril človeka svobodnega. Vsak poskus, kako vplivati na njegovo misel s kaznimi.... je odklon od načrta, ki ga je postavil sveti Začetnik naše vere.« Krščansko demokr. zveza srednje Evrope, ki vključuje tudi Slovensko ljudsko stranko, je poslala zborovalcem pri začetnih slavnostih (Prelu-de lo Independence) pozdravno pismo, ki se tako-le glas:: »Versko življenje, s podporo božje milosti, pomeni aujiišjo nnugiji-vost človekovega duhovnega udejstvovanja. Najodličnejši sadovi človekovega duhovnega vzpona so bili posvečeni vprašanjem o Bogu ;n človekovem odnosu do Njega. Najbolj nasprotujoča si razpravljanja učenih ljudi so obravnavala človekovo varovanje. Zato ni čudno, da ni noben totalitarni sistem v zgodovini človeštva ostal brezbrižen glede verskih stvari. Stari in novi diktatorski režimi so se odkrito 'vmešavali »> verske zadeve in mnogi so vero odkrito zatirali nekoč in jo zatirajo sedaj. V tem je razlog, da so veliki A -merikanci v preteklosti. ko so sami doživeli versko preganjanje, smatrali, da je verska svoboda med temeljnimi svoboščinami, in so dosledno temu vstavili v Bill of Rights in pozneje v narodno ustavo določbe, ki tako svobodo jamčijo. Če naj človek v svojem dnevnem življenju uravna svoj odnos do Stvarnika, mora biti svoboden, da Boga časti, zasebno in javno, in da more svoje versko prepričanje vplivno posredovati tudi svojemu bližnjemu. Vendar pojem verske svobode ne more biti omejen sumo na človekovo zasebno življenje in na osebno okolico, marveč se mora lahko raztezati ludi na njegovo javno delovanje, da mu je mogoče uveljavljati svoje versko prepričanje in svojo vernost tudi v ostalih sektorjih svojega delovanja: na socialnem, gospodarskem. vzgojnem, umetnostnem in tudi političnem polju. Tu v Združenih državah javno življenje ni zastrupljeno z verskimi preganjanji, vsled česar verski problemi niso na dnevnem redu. Toda verski problemi so na dnevnem redu v veh onih delili sveta, kjer vero v Boga javno napadajo in se organizirano jiroti njej borijo. Ni dvoma, da pomeni bistven del verske svobode, da ima človek v takih okoliščinah pravico braniti svoje versko prepričanje, verske organizacije in ustanove. Kjer koli le pravice človeku zanikajo — kakor to vidimo v vseh po komunistih vladanih deželah — povsod tam ne more biti govora o verski svobodi, pač pa o verskem zatiranju, pa naj razne komunistične ustave še tako naglasa jo in zagotavljajo versko svobodo. V srednje-evropskih deželah, ki so pod peto komunizma, ni zatrta samo verska vzgoja, verski tisk in druga obveščevalna sredstva, niso razpuščeni samo samostani, verska združenja in verski zavodi in ustanove, temveč so preganjani celo ljudje, ki želijo zasebno častiti Boga, duhovnike pa, ki naj bi vernike vodili v verskih stvareh, ovirajo v njihovem poklicnem delu, jih zapirajo in celo morijo. Kot krščanski demokrat je, ki spoštujejo načela krščanstva in demokracije, predlagamo in prosimo zborovalce v Williamsburgu, ki se udeležujejo začetnih proslav neodvisnosti, da: 1. proglasijo načelo, da imej človek pravico in dolžnost uporabljati nravna in etična sredstva, ki izhajajo iz njegove vere, v svojem javnem delu; 2. poudarijo pravico braniti vero in verske ustanove javno in v organizirani legalni skupnosti; 3. obsodijo kršenje verske svobode in preganjanje duhovščine v komunistično vladanih deželah; 4. pozovejo svobodne narode, da uporabijo svojo moč in avtoriteto v svetu za osvoboditev iz ieč in konfi-nacii vseh onih, ki tam trpijo zaradi svoje vere v Boga in zvestobe *voji Cerkvi.«. veo na prestolu. Revolucija je prida počasi in ga odpihnila. Nova vlada, ki ji predseduje general Lo-nsrdi, „je že krepko na oblasti. Ni ■=i hotela omadeževati rok s Peronovo krvjo, temveč mp j«' dala dovoljenje, da se izseli v Paragvaj. Sko-ro vse države so jo že priznale. V zunanji politiki ne bo imela težav. Tudi odnošaje s Cerkvijo bo skušala urediti. Kakor je znano, je Peron pretrgal vse odnešaj? aisd Cerkvijo in državo. Lonardi pa je obljubil, da se bo vlada trudila za sklenitev konkordata s katoliško Cerkvijo. Katoličani in komunisti v Italiji V Rimu že dolgo zasledujemo poskuse komunistov, zlasti pa njihovega sopotnika Nennija, za dosego tako imenovanega »odprtja na levo«. To pomeni, naj bi počasi stopili v vlado s krščanskimi demokrati Nen-nijevi socialisti, za njimi pa še počasi komunisti. Ker imajo v Italiji žal še vedno preveč besede kapitalisti, ki gledajo le na svoj dobiček, so gesla o odprtju na levo med nekaterimi socialno čutečimi ljudmi kar nekam privlačna. Pretekli teden se je v tej zadevi oglasila vodilna katoliška revija »Civilta Cat-toliea«, ki pravi, da je po spravnem duhu, ki je nastal v Ženevi, nastala v n »katerih katoliških vrstah neka zmeda. Toda nauk Cerkve je jasen ter odločno izključuje sodelovanje med komunizmom in katolicizmom tudi na političnem in socialnem področju. Katoličani morajo gledati, da bodo drugače delali za socialno izboljšanje in novi red, ki bo boljši tako od kapitalističnih zablod kakor od komunističnega suženjstva. Z Glavne skupščine ZN V New Yorku zaseda glavna skupščina Združenih narodov. Doslej sta bila najpomembnejša govora, ki sta jih imela ameriški zunanji minister Dulles in sovjetski zunanji minister Molotov. Dulles je govoril zelo mirno in v spravljivem duhu. Sovjetom je ponudil tako pogodbo o kolektivni evropski varnosti, da jih Nemci ne bi mogli napasti. V zameno jih je pozval, naj ne zavirajo več nemškega zedinjenja. Molotov pa je govoril o razorožitvi in pozval drage države, naj tudi one zapustijo svoja oporišča na tujih ozemljih, kakor je Sovjetska zveza Finski vrnila Porkhalo. S lem je povedal, da Sovjete najbolj žuli prisotnost ameriških sil v Evropi. Če bi se to zgodilo, bi v Evropi ostale neenotne in vojaško slabe države ter dve Nemčiji. Na poljski meji pa bi ostala močna sovjetska vojska, ki bi Pred spremembami na tržaških šolah V Trstu so izdale šolske oblasti nove odredbe glede nastanitve učnih moči. Ena odredba zadeva osnovne šole. Te so imele za pouk italijanščine posebne učne moči. Odslej bo moral poučevati ta predmet razredni učitelj. Radi tega bo ob nastavitvah na razpolago okrog 20 mest manj. Toliko učnih moči bo na ta način brez zaposlitve. Draga odredba je odpravila po-selben položaj tistih učnih moči, ki so imele svoj čas v Jugoslaviji stalna mesta. Sedaj bodo nastavljali te učne moči le, ako bo onih z itali-lijanskim državljanstvom. Tudi ni Nekateri od teh so poučevali v Trstu že celih 10 let. Nekateri so že v letih. Če ne bodo več nastavljeni, bodo v veliki stiski. Ni s tem rečeno, da bi morali imeti absolutno prednost jugoslovanski državljani pred onimi z ita-lijankim državljanstvom. Tudi ni rečeno, da so jugoslovanski državljani vedno sposobnejši kot Primorci. Toda po novi uredbi se lahko zgodi, da ne bodo nastavili n. pr. za pouk slovenščine strokovnjaka, ker ne bo imel italijanskega državljanstva. Na njegovo me, to pa more priti ital. državljan, ki je slovenščino študiral na kaki italijanski univerzi in zato ni tak veščak. Pa gre tudi za načelno vprašanje. Tržaško ozemlje je skoro po celi svoji površini skozi poldrugo tisočletje slovenska zemlja. Zato bi bila nespamet, da bi morali na slovenskih šolali razlikovati med Slovenci različne vrste samo radi državljanstva. Staro Avstrijo smatrajo nekateri za reakcionarno državo. Kljub temu je dovolila bivati na svojih tleh okoli 60 tisočem priseljencev, ki so bili italijanski državljani, in jim je dovolila dostop do vseh državnih, deželnih in občinskih služb. Dandanes, ko se govori o Evropski zvezni državi in se je vršil nedavno o tej stvari na tržaški univerzi mednarodni kongres, je toliko manj umestno govoriti o državljanstvu šolnikov na slovenskih tržaških šolah. Zato so se zavzele slovenske demokratične organizacije, med njimi zlasti Slovenska katoliška skupnost, za to, da se pri podeljevanju služb Slovencem ne delajo razlike radi državljanstva. Ako pazljivo beremo manjšinski statut, sprejet v Londonu, vidimo da nič ne omenja državljanstva, ko govori o šolskih in drugih nastavitvah. Seveda je na Tržaškem težek položaj, ker je na šolah premalo mest in preveč prosilcev. Vzrokov je več. Prvi: med slovenskimi intelektualci je premalo kulturnih delavcev, ki bi se tudi izven šolskih prostorov posvetili prosvetnemu delu, da bi dvignili slovensiko narodno zavest. Drugi vzrok: generalni komisar g. dr. Palamara noče izvesti določbe manjšinskega statuta, po katerem bi morali imeti Slovenci pravično udeležbo v vseh javnih službah. Med državnimi, deželnimi in občinskimi uradniki ni niti en odstotek Slovencev. Tretjič: Titova Jugoslavija se je brez dvoma prenaglila, ko je sklenila Londonski sporazum. Naj se potrudi vsaj sedaj, da se ta sporazum izvede v tistih točkah, ki lahko zagotovijo Slovencem kruh tudi v Trstu in ne šele v Avstraliji. lahko vsak hip prisilila zahodnoevropske države, da bi vodile tako politiko, kakor bi jo ona hotela. Zato je več kot jasno, da so ameriške sile v Evropi protiutež, ki u-stvarja politično in vojaško ravnotežje ter s tem najbolje jamči za obstoj miru. Kdo je zmagal v Moskvi Po vrnitvi nemškega kanclerja Adenauerja iz Moskve se je v Nemčiji in izven nje pojavilo vprašanje, kdo je pravzaprav na moskovskih razgovorih zmagal. Sovjeti so ga povabili v Moskvo, da bi z njim sklenili pogodbo o navezavi diplomatskih stikov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. To so tudi dosegli, dasi je kancler še pred odhodom zatrjeval, da diplomatskih stikov ne bo sklenil. Morda tega res ni nameraval storiti, toda če bi na sovjetski predlog takoj pristal, bi lahko kar ostal doma, tako pa je med pogajanji le lahko nekaj dosegel. Glavno je pač izpust nemških vojnih ujetnikov in navezava trgovinskih stikov s Sovjetsko zvezo, kar so sii posebej želeli zahodnonemškf gospodarski krogi, ki bi sicer kmalu stopili v ostro opozicijo proti vladi. V Washingtonu in Londonu se bojijo, da bo zdaj Moskva mnogo laže vplivala na nemško mnenje, ker bo njen veleposlanik sedel v Bonnu. Nemška socialistična opozicija se boji, da se je položaj nemške razdelitve ustavil ter se je nemško zedinjenje zelo oddaljilo, Francozi pa se boje, da bi Nemčija počasi zlezla v nevtralnost ter bi v tem primera nih- POLITIČNE Eisenhower zbolel Ameriški predsednik je na počitnicah v Denverju dobil nenaden srčni napad. Takoj so ga poslali v bolnico, kjer so ga pregledali zdrav-niki strokovnjaki. Eisenhovver si zadnje čase veliko prizadeva za odpravo vojne ter za sporazum s Sovjeti. Nekateri so se celo bali, da je, kakor nekoč predsednik Roosevelt, šel predaleč, ker je Sovjetom preveč zaupal. Vsekakor ga vodijo pri njegovem delu najboljši nameni. Pri-hodnje leto bodo tudi nove predsedniške volitve v Združenih državah in republikanska stranka je hotela spet kandidirati Eisenhovverja. Njegova kandidatura je zaradi bolezni postala dvomljiva. To utegne povzročiti precejšnje spremembe v ameriški politiki prav v času važnih in zelo tveganih mednarodnih poga-janj. Ves svet želi Eisenhovverju skorajšnje ozdravljenje. če več ne nadzoroval moči in oblega nemške vojske. Francozi bi biU to iaiiko že davno preprečili, če bi sprejeli načrt o zahodnoevropski skupnosti, ki so ga sami predložili in nato sami pokopali. Nemčija je zdaj res na novi poti, k’ je tudi Adenauer ni mogel preprečiti. Moskva bo na vse kriplje delala, da bi počasi obe Nemčiji trobili v njen zunanjepolitični rog in na tihem tudi računa, da bo na Zahodno Nemčijo po kapljicah raztegnila tudi ^omunizem. Dokler bo tam na oblasti Adenauer in dokler se bodo nemški socialisti komunizmu odločno upirali, se te nevarnosti ni bati. Moskva ima v rokah dva močna aduta, to je nemško zedinjenje in vzhodne nemške meje. Ta aduta bo znala izigrati ob najprimernejšem trenutku in Zahod žal nima ničesar, kar l(i postavil proti temu. Preostane edino upanje, da bo nemško ljudstvo enotno odklanjalo komunizem in potrpežljivo čakalo na ugodno priliko za uresničevanje svojih ciljev. Kdo je torej zmagal na moskovskih razgovorih? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele takrat, ko bomo videli, kako se bodo razpletali nadaljnji dogodki. NOVICE Peronovi računi prekrižani Slari slovenski pregovor pravi-človek obrača, Bog pa obrne. Ne da bi komu želeli kaj hudega, se spomnimo na pregovor, če beremo, kake račune je delal Peron. Ko je diktator videl, da je zvestoba vojske dvomljiva in da je Cerkev resna ovira na poti njegovih diktatorskih načrtov, je sklenil udariti po obeli. V naglici je hotel oborožiti milico zvestih sindikatov, ki bi mu stali ob strani, ko bi 14. oktobra poostril diktaturo in jo spremenil v pravcato azijatsko nasilstvo. Nad vidnejšimi političnimi nasprotniki bi u-prizorili šentjernejsko noč ali pokol. Katoliško vero je nameraval odpraviti in jo nadomestiti s pero-nističnim proletarskim kultom, v katerem bi mesto Matere božje zavzela Evita Peron. Človek obrača, Bog pa obrne, smo rok 1 i. Mati božja Sped. in abbon. post. - II Gruppo NAS TEDEN V 2. 10. netlelja, 18. pob.: Angeli varuhi 3. 10. ponedeljek: sv. Terezija D. J. 4. 10. torek: sv. Frančišek Asiški 5. 10. sreda: sv. Placid 6. 10. četrtek: sv. Brunon 7. 10. fjetek, prvi: Roznovenska M. B. 9. 10. sobota: sv. Brigita ROZNOVENSKA MATI BOŽJA. Lepoto pokrajine spoznamo, če jo opazujemo od več strani. Marija je tako odlična in vzvišena, da jo premišljujemo pod raznimi vidiki in častimo z raznimi pobožnostmi in prazniki. Sem spada tudi današnji praznik. 1. Rožni venec je čudovitu molitev: primerna za teološko izobraženega kot povprečno poučenega vernika. Čim bolj zna kdo iz tega vedno svežega vrelca jemati, tem več zajame. Varovati se je nesmiselnega drdranja. To ne razsvetljuje duha in pusti srce skoraj prazno. Rožni venec je namreč premišljeval na molitev. Ko molimo posamezne deselke, premišljujemo med tem dotične skrivnosti. Pri veselem delu skrito družinsko življenje svete družine, v žalostnem bridkosti Jezusovega križa in smrti, v častitljivem pa zmagoslavje Jezusa in Marije. Vse to pa ima o šel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvoudne-ga, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoud-nemu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.k In glej, izmed pismoukov so si mislili: »Ta govori bogokletno.« Ko je Jezus videl njjh misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je lažje reči: »Odpu- ščeni so ti grehi,« ali reči: »Vstani in hodi?« Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« — reče tedaj mr-tvoudnemu: — »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast. Ubogega, ki ga je mrtvoud priklenil na bolniško posteljo, so usmiljeni ljudje prinesli k Jezusu. Naj-brže je bolnik gojil vročo željo priti li Gospodu le zalo, da bi bil ozdravljen od telesne bolezni. Toda stoječ pred Kristusom, raz katerega odseva popolna čistost in svetost, začuti silno težo grešnosti. Zbegan in osramočen dvigne pogled k božjemu Zdravniku, ki vidi za grehi bolnikovo vero in globoko ponižnost. Jezusu je to dušno razpoloženje dovolj, ne zahteva ustne obtožbe, marveč nekako prehiti grešnikovo samoob-tožbo in mu poln dobrotljivega usmiljenja spregovori: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.« Prvi in glavni čudež je dovršen ob teh Gospodovih besedah: grešnik ni več Satanov suženj, marveč ljubljeni otrok nebeškega Očeta. Kdo bi štel Gospodu, ki je prav radi odrešenja iz greha prišel na svet, v zlo, če je prej kot telesu naklonil bolnikovi duši zdravje. Pa glej! Vase zaljubljeni pisinar-ji, ki nočejo videti v Kristusu kaj več kot navadnega človeka, se začno »potikati in v sreu dolžiti Gospoda bogokletstva, češ, kako more izjavljati, da so bolniku grehi odpuščeni, če pa ima to pravico le llog. Jezus jih zasači v teh zlobnih mi- slili in jim odločno zastavi vprašanje: »Zakaj v srcu zlobno mislite?« Hotel jim je reči: O, tudi za vas imam pripravljena milost odpuščanja in kako rad bi vam jo naklonil, če bi po zgledu tega liromca imeli vsaj malo ponižnosti in žive vere. ki sta pogoj skesanosti. Toda s svojo ošabnostjo zavirate vstop milosti v vaše duše. Gospod je prišel iskat, kar je izgubljenega. Tudi svojim nasprotnikom gre nasproti do skrajnosti. Da bi dokazal pismarjem, da ima res pravico in moč odpuščati grehe in jim tako omogočiti vero in kesanje, jim spregovori: »Da pa boste ve- deli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe, reče mrtvo-udnemu: vstani, vzemi svojo pote-ljo in pojdi na svoj dom!« In res. bolnik je vstal in zdrav odhitel , na svoj dom. Čudež na otipljiv nnč n dokazuje Kristusovo božanstvo, sij more z eno besedo ozdraviti neozdravljivo bolnega le tisti, ki je vsemogočen, Bog. In pismouki? Vkljub tako očitnemu dejstvu božje vsemogočnosti vztrajajo v svoji neveri; napuh in ustavljanje spoznani resnici ne dajeta ugodnih tal za milostno delovanje v duši, ki se zahteva za nadnaravno verovanje. Morda tudi kdo od nas toži, da ne more imeti močne vere, češ da mu manjka dovolj močnih dokazov. Toda zelo dobro ugotavlja franc, mislec Bosuet: ne pomnoževati dokaze za verovanje, marveč zmanjševati je treba strasti v duši, pa ne bo več vera težka ob milosti. Preveč uživa-željnosti in prevzetnosti je v nas, zato nani verovanje ni lahko. Ponižnost in sprejemljivost kot jo kaže otrok za pouk odraslih, c|ta naravni pogoj za verovanje. Vera raste iz spoznanja našega razuma, ki mora iskreno iskali res.iieo, dalje iz naše volje, ki mora biti pripravljena pritrditi resnici vkljub žrtvam in končno je potrebna za verovanje božja pomoč, milost, ki je Bog nikomur ne odreče. Kot sveta Cerkev pri današnji tnaši, moramo tudi mi moliti za božjo pomoč pri verovanju: Naj vodi naša srca, prosimo, Gospod, dejavna pomoč tvojega usmiljenja, ker brez tebe ne moremo biti tebi po volji. Položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji ŠKOFJE KAZNOVANI S TEŽKIMI GLOBAMI Vatikanski radio jr dne H. se.pt. prinesel naslednje poročilo iz Jugoslavije, ki pa po-natiskujemo. MARŠALOVE BESEDE IN DEJANJA POLICIJE Pred dobrim mesecem je maršal Tito skupini ameriških študentov na Brionih zatrjeval in jih prepričeval s spretnimi sofizmi in ne brez posebnega sovraštva do katoliške Cerkve, da je v ljudski republiki Jugoslaviji enak odnos med Cerkvijo in državo kakor v Združenih državah, kjer sta država in Cerkev ločeni. Resničnost je pa prav nasprotna in dejstva kažejo, da komunistična propaganda ra svol^dni -vet laže. Dejs|vo je, da jugoslovan.-ka vlada strogo policijsko nadzira dohodke cerkve ne hierarhije, nadzorstvo nad pridigami sv je povečalo, primeri obtožbe zaradi tako zvanih protinacion abuh groženj se množe dan za dnem, druga prot icerk vena dejanja se vedno češče ponavljajo. Navedemo nekaj primerov, ki so resnični: istr.«ki škof msgr. Nežic je bil obsojen na 8,200.000 dinarjev denarne kazni ali tri mesece zapora zaradi nekih izjav, ki jih je oblast vzela kot žaljive za državo. Splitski pomožni škof ms.gr. Franic je bil od komunističnega sodišča obsojen na 12,300.000 dinarjev globe. Petinsedemdesetletni zadrski škof Garkovič je dobil iz Amerike v dar nekaj dolarjev. za kar so ga komunisti obsodili na denarno globo v vrednosti 5.000 dolarjev. Ker ni imel denarja, da bi plačal. «e je predstavil oblastem, da kazen prebije v ječi. Oblasti so ga obtožile, da dela za vznemirjenje ljudstva ter ga obsodile na 70.000 dinarjev, katerih ni mogel spremeniti v zaporno kazen. Ker na dražbi prodani predmeti zadrske škofije in škofijske pisarne niso prinesli zaželene vsote, so ga komunistične oblasti obdolžile, da počenja sistematično propagando proti režimu. Po nekaterih krajih v Bosni in Srbiji se dogajajo smešne stvari, kot na primer naslednje: oblasti so dale dovoljenje za zidavo nove cerkve. Ko je bila cerkev ,-koro dograjena in je manjkala samo streha, so oblasti prepovedale nadaljevanje zidanja. Stavba, nedovršena, se je podirala, oblasti so izjavile, da je omenjeni prostor namenjen stavbišču za stanovanja in so enostavno zasedle cerkveni svet in napol dozidano poslopje. To je bilo v Smederevu. Vsak protest od strani beograjskega ordinariata pri Titu ni imel nobenega uspeha in nobenega odgovora. BOJ ZOPER DUHOVNIŠKI NARAŠČAJ Zaradi negotovega političnega položaja je cerkvena oblast v Isfri imela še dosti miru pred časom, a sedaj je tudi tu začel komunizem svoje delo. Tudi nekateri partizanski duhovniki v Istri, katere so komunisti hvalili pred nekaj meseci kot zgledne patriotske duhovnike, bodo prišli pred sodišče. ker so obsodili nove načine preganjanja cerkvenih ustanov. Posebej pa vzbuja strah in skrb sistematično nasprotovanje komunističnih oblasti proti novemu naraščaju klera, kar jas- no kaže na namen, da hočejo komunisti počasi, a gotovo uničiti pastirje duš in tako izbrisati katoliško Cerkev iz teh zemelj. Že pred časom je bil objavljen odlok, po katerem ne smejo semenišča sprejemati gojencev pod 14 letom, zaradi česar so semenišča morala odpustiti dijake pod 14. letom. V državnih šolah in v organizacijah pa se dela na to, da že v početku zatrejo tudi najmanjše nagnjenje do duhovniškega poklica. Odpravljena je bila tudi odločba, po kateri so bogoslovci mogli odložiti službo vojaškega roka do konca svojih študijev. Sedaj kličejo k vojakom bogoslovce sredi njihovega študija, dočim za druge akademike velja odložitev vojaške službe do konca študijev. Uradni list jugoslovanske vojske prinaša od časa do časa izjave bivših bogoslovcev proti katoliškim šolam. Znano je. da so te izjave prej pripravljene in podpisi izsiljeni z raznimi grožnjami. Iz privatnega dopisovanja vemo, kako so te izjave prisiljene z grožnjami. Cerkvene oblasti so pa brez moči pred vsemi temi šikanami. Mnogi, če ne večina bogoslovcev, bi radi prišli nazaj v semenišče po odsluženi vojaški službi, a oblasti vsakega škofa, ki sprejme takega bogoslovca, ki je podpisal izjavo, obdolžijo, da jemlje svobodo svojim vernikom. To so nekatera dejstva, katerim bi mogli našteti še druga. Tako n. pr. duhovniki, ki so člani Ciril melodijskega društva morejo svobodno potovati po svetu in iti celo v druge države izven Evrope, dočim drugim to ni dovoljeno. Brez dvoma o svobodi vere, kot to razumemo na zapauu, v Jugoslaviji ni govora, pa naj nekateri cirilmetodarji dajejo kakršne koli izjave. Iz življenja Cerkve Osvoboditev škofa Ferronija Jubilej sv. Ignacija Dne 17. septembra je prekoračil kitajsko mejo in se zatekel na britanski teritorij italijanski škof insgr. Ferroni. ki so ga kitajske oblasti po treh letih stroge ječe izpustile na svobodo. Škof Ferroni je bil zelo izčrpan. Z vso naglico so sa nato odpeljali v bolnico svete Terezije v Ilong Kongu. Potem ko je na Kitajskem preživel 30 let v dušnem pastirstvu, so ga komunistične oblasti zaprle. Tri mesecu je bil v ječi uklenjen, sledovi okovov se mu na rokah še poznajo. Kako nečloverko je moralo biti ravnanje komunistov s 63-letniin starčk*om priča njegovo telo, ki je bolj podobno okostnjaku kot pa živemu človeku, saj tehta komaj 45 kg. Barva njegovega obraza je mrtvaško bleda. S komaj slišnim glasom je škof izjavil, da je prišel v Hong Kong umret, a da je vesel, ker je kljub nezaslišanemu trpljenju vedno ohranil jasnovidnost in ni nikdar podpisal nobene izjave. Katoliška Poljska Kljub vsemu preganjanju so poljski katoličani še vedno na višku svojega bogatega duhovnega življenja. To priča predvsem zadnje posvečenje 170 diakonov in subd.ia-konov v Krakovem. Nova cerkev v Salzburgu Dne 9. oktobra bodo v Salzburgu posvetili novo veliko cerkev sv. Elizabete. Glavni oltar je dar katoličanov, ki so prišli živi iz raznih nacističnih taborišč in je postavljen z namenom, da bi narodi spoznali edini vir pravega in trajnega miru, ki je Kristusova ljubezen do vseh ljudi. Plemenitost turških romarjev Lurški romarji oddajo vsaik dan od 120 do 150 kg krvi, ki jo potem oddajo v razne bolnice za transfuzijo krvi. Uspeh belgijskih kat. delavcev Katoliški delavski sindikati v Belgiji so dosegli od sedanje vlade vpeljavo najnižje dopustne plačo, petdnevni delavni teden in zopetno vpeljavo družinskih doklad. Čudno je to, da so se tem delavskim pridobitvam močno ppirali komunistični sindikati in hoteli na vsak način zatreti pobudo. Verjetno, ker pobuda ni prišla iz komunističnih vrst, zato te pridobitve »niso kori-1ne« za delavec. Stavka zaradi križa Rudarji nekega premogovnika v (»eeletni v Holandiji so stavkali, ker je vodstvo odstranilo križ iz. postaje za prvo pomoč. V stavki so vztrajali toliko časa, dokler niso vrnili križa na njegovo staro mesto. Škofovska konferenca Prva škofovska konferenca skandinavskih držav po reformaciji se je vršila konec preteklega meseca v Kopenhagonu na Danskem. Zbrali so >c škofje iz Stokholma, Helsinkov in Koprnhagena. V proslavo 400-letnice smrti sv. Ignacija LojoIškega pripravljajo barvast film iz njegovega življenja. Film izdelujejo v Španiji in -se bo imenoval »Kristusov vojak«. — V rojstni kraj sv. Ignacija, v Lojolo, že prihajajo številna romrnja, ki jih bo teku leta vedno več. Pcštna uprava je že nati-nila spomin-ke znamke. Iznajdljivost Nemcev Na Velik? pvtordobilski ce«ti. ki veže Miinchen s Solnogradoin, .-o nedavno namestili tako zvane stebre za nujno pomoč. Eden je ng vsaka dva kilometra. Ti stebri omogočajo takojšnjo telefonsko zvezo z najbližjo cestno postajo. Cestna postaja takoj pokliče policijo in zdravstveno postajo za prvo pomoč, ter v primeru hujše nesreče tudi najbližjega duhovnika, ki se lahko odpelje na kraj nesreče z avtomobilom prve pomoči. Ta sistem se je v kratkem času izkazal, da je zelo koristen. Kongres v čast sv. Jožefu V Montrealu v Kanadi so praznovali prvi narodni kongres v čast sv. Jožefu, ki je patron Kanade in delavcev. Ob zaključku kongresa je montrealski nadškof kardinal Ueger kronal podobo sv. Jožefa. Posebno zanimiva prireditev kongresa je razstava vseh umetniških slik, del. knjig in zgodovinskega gradiva, ki se nanaša na sv. Jožefa. Razstava je edina te vrste na svetu in bo ostala .-.talno odprta. Grob Paula Claudela Pred nekaj dnevi so prenesli posmrtne ostanke znanega pisatelja in dramatika Paul Claudela, ki je umrl preteklega marca in ki so ga začasno pokopali v stolnici Notre Dame de Pariš, v kraj njegovega stalnega bivanja. Obred prenosa je bil zelo skromen in niso napovedali dogodka. Na nagrobni plošči je Kristusov monogram in prva in zadnja črka grške abecede. Kitajski dijaki protestirajo Zveza katoliških kitajskih dijakov v Ameriki je naslovila na predsednika Eiscn-hovverja protest proti predlogu rdeče Kitajske da bi ustanovili posebno komisijo, ki naj bi preiskovala in izpraševala kitajske dijake v Ameriki, če se morda želijo vrniti v domovino. Zveza trdi. da jc ta-ko / postopanje nezakonito in da žali človekove pravice. Priznanje kardinalu De Jongu 01» smrti niioaemskega kardinala I)e Jonga, ki j« preil kratkim umrl, je prva položila li krrli vrneo bivša nizozem-ka kraljica Viljelmina. Čeprav je kraljica verna kalvinka. je občudovala kardinalovo delo na znanstvenem, socialnem, 111! s n () j t-stir-ikern in narodnem polju. Kraljica pa je imenovala v čr u nemške zasedbe dušo odpora in utelešenje patriotizme. I7rž te na L/sr / IZ.ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI IZ SLOVENIJE JABOLKA so letos v Sloveniji izredno dobro obrodila, kljub temu si jih marsikdo ne more privoščiti, kajti njihova cena je še vedno previsoka. Za izvoz so pa tudi velike skrbi, ker so jabolka skoraj vsa okužena s kaparjem. Edino zdrava jabolka so v Brkinih in v zgornji Savinjski dolini. Slovenska jabolka so imela do leta 194*1 zelo dobro pozicijo v zunanji trgovini, a zapravili so jo s slabim in neustreznim blagom. Ljudje imajo sedaj doma na tone jabolk, vseh ne morejo prekuhati, zraven tega pa tudi jabolčnik iz zgodnjih jesenskih jabolk nima tolikšne vrednosti kot iz poznejših zimskih. RAZPOROKE: V jetu 1954 je bilo v Sloveniji (47 razporok. V večini primerov je prišlo do raz po roke po krivdi moških, po krivdi žena le v manjši meri. Najipogo-stejše so razveze zakona po petih letih skupnega življenja. Vzroki za razporoko so različni: neskladnost značaj prešu- štvo drugega zakonca, zlasti moža, in podobno. Zelo malo razporok je med izobraženci, največ pri preprostih ljudeh. Rim Vatikanski radio je v soboto 17.. sept. prinesel vest, da je prejšnji dan 16. sept. umrl v Rimu dr. Matija Šaruga, salezijanec. Pokojni je bil komaj 51 let star. Toda zadnja leta je bolehal in je bil večkrat operiran. Tudi po zadnji operaciji se je zdelo, da bo okreval, ali nastopile so komplikacije in jim je podlegel. Pokojni dr. Matija Šaruga je bil po rodu Prekmurec iz Beltincev. Med vojno in prva leta po vojni je deloval v Rimu pri Papeški podporni komisiji in premnogim Slovencem ter drugim žrtvam vojne veliko pomagal. Študiral je na vzhodnem inštitutu in tam dosegel doktorsko čast. Vedno je deloval za zedinjenje vseh kristjanov. Zadnje leto je bil v Belgiji v salezijanskem zavodu, kjer so bili otroci različnih slovanskih in drugih narodov. Sedaj ga je v večnem mestu zalotila smrt. Bog mu daj večni pokoj. ZANIMIVOSTI VEDNO VEČ LJUDI POTUJE Z LETA-LiOM. Sir Donald Anderson, predsednik svetovne zveze za plovbo, je izjavil, da postaja konkurenca letal za prevoz potnikov vsak dan hujša. Za zdaj letala se ne morejo konkurirati ladjam v prevozu blaga, vendar pa izpodrivajo letala ladje « potniškem prometu. Med leti 1951 in 1955 je prevoz potnikov z letali narasel za 71% ali na 50% celotnega števila potnikov. Vsled tega menijo, da se bodo vozne cene na letalih znižale za 10 ali 20%, kar bi pomenilo resen udarec potniškim ladjam. IZSELJEVANJE ITALIJANOV V EVROPSKE DRŽAVE. Izseljeniški center v Milanu, ki nadzira izseljevanje Italijanov v evropske države, poroča, da je v prvem polletju letošnjega leta odšlo v druge evropske države okoli 29.000 Italijanov. Največ jih je odpotovalo v Francijo (19.000), nato v Belgijo in Anglijo. Računajo, da se bo letos iz Italije izselilo v evropske države 50.000 Italijanov. Izseljevanje v evropsko države so je letos povečalo za 50% v primeri s prvim polletjem lanskega leta. MEHIKA PROIZVAJA VEČ KAVE. Predsednik mehiške republike je izjavil, da jc letošnja mehiška proizvodnja kave za 115.000 vreč višja od lanske. V Mehiki so začeli intenzivno nasajati kavne plantaže in že lani je bilo na mednarodnem trgu 1,5 milijona več mehiške kave. Predvideva se, da bo Mehika postala naraven tekmec Braziliji, Kolumbiji in drugim velikim proizvajalcem kave. USODNO DELO. Pod nič kaj naklonjeno zvezdo se je rodila ameriška komedija »Palma v rožnem vrtu«, kajti do sedaj jo zasledujejo samo zapreke, tako da ni še »zagledala« belega dne. Glavna igralka Joon Bonde! je izginila neznano kam tik pred nastopom. Ko se jo druga igralka naučila njeno vlogo, je ogenj uničil gledališče »Sacandaga«, kjer se je imela vršiti ta predstava. Gledališka družba se je presolila v Pennsylvanijo, toda tudi tu jc orkan razdejal gledališko dvorano. Na četrtimi mestu v Broadway je »pet nemila usoda hotela, da je počila vodna cev prav v gledališču, namenjenem za premiero te komedije. Sedaj si nihče več ne upa prevzeti to »zakleto delo«, da bi ga spravil na oder. ZENSKI KOTIČEK Spoznavaj svojega otroka Kolikokrat starši po krivici postavljajo svojemu živahnemu otroku za vzgled mirnega, tihega otroka in mu očitajo: »Zakaj vendar tudi ti nisi tak?« S telesnim ustrojem so nujno povezane tudi nekatere posebnosti značaja, ki se dajo že pri otrokih razločno spoznati, a se z leti še bolj izostrijo. Tako so vzgojeslov-ci uvrstili ljudi v dve veliki skupini, ki ju je na zunaj spoznati že po obliki telesa. Eni so debelušnati, okroglih obrazov, drugi suhi ali mišičasti, podolgovatih ali drobnih obrazov. Prvi so živahni, prostodušni, drugi mirni, vase zaprti. Seveda so tudi mešanice med temi. toda bolj ali manj se nagiblje vsak človek k eni ali drugi vrsti. Na ta način razpoznamo lahko tudi na-v otroke. Od živahnega otroka na primer tudi s palico ne bomo dosegli, da bo miren in tih, kvečjemu potuhnil se nam bo. Saj tudi vrtnar .ne more od jabolčnega drevesa pridelati sliv ali češenj, pač pa bo gledal, da bo privzgojil čim boljša in plemenitejša jabolka. Posebnosti značaja, ki so v otroku prirojene, ne moremo tedaj poljubno spreminjati, pač pa jih lahko usmerjamo k dobremu, kakršna je naša vzgoja. Čeprav videz drugače kaže, je v resnici laže spoznati in vzgojiti živahnega otroka kakor pa mirnega in tihega. Živahen že vse svoje lastnosti pokaže na zunaj. Odkritosrčen je, zgovoren, ničesar ne zna prikriti, da, že z obraza mu lahko čita-mo, če je napravil kakšno neumnost. Lahko si pridobimo njegovo zaupanje. Hitro se skrega in stepe, a tudi brž pozabi in je pripravljen odpustiti. Ne tako miren otrok. Ta nosi svoj svet v sebi in ga malokomu odkrije. Vase zaprt je, molčeč in nezaupljiv. V njegovo dušo se nekateri dogodek globoko vtisne, ob drugem ostane top in ravnodušen, zato ga je mnogo teže razumeti. Žalitev le počasi pozabi ali pa celo nikoli. Težko je, pridobiti si njegovo zaupanje, a kaj lahko ga je izgubiti. Zlasti se to opazi pri kazni, ki jo je dobil po krivici. Doeini bo L b otrok silno razburjen in «e bo rotit in dokazoval svojo nedolžnost, bo tihi morda ravnodušne je sprejel kazen, a se bo pozneje maščeval s toliko večjo trmo in trajno zamero, ali pa bo svojii maščevalnosti zadostil s krutostjo do živali ali do manjših bratov, ko se staršem ne bo upal upreti. Živahen otrok hitro misli in ima polno domislekov ter ga je treba prav prisiliti, da se pri učenju zbere in osredotoči le na en predmet, mirni pa misli počasi, a se potem trdovratneje oprime le tistega predmeta, ki mu ugaja, in ga je s težavo pridobiti, da se zanima še za kaj drugega. Slaba lastnost prvih je, da so preveč raztreseni in površni, slaba lastnost drugih, da so preveč trdovratni ali pa topi in brez zanimanja. Obe vrsti značajev imata pač svoje slabe in dobre strani. Če jih enkrat spoznamo, bomo vedeli, kako naj postopamo. Dobre lastnosti skušajmo čim bolj razviti, a slabe zatreti. Živahnega otroka lahko hitro navdušimo za vse dobro in lepo, a ga moramo tudi vedno znova opogumiti, sicer navdušenost kaj hitro popusti. Na žalost pa so da tudi brž speljati na slaba pota, sreča pri tem je, da ga hitreje spel pridobimo nazaj z dobroto in vztrajnostjo, če imamo količkaj dobre volje. Drugače jo z mirnim otrokom. Ta bolj opazuje in razmišlja i,n nekatere vplive dolgo, če ne trajno zadrži v sebi. Zato je treba dvakrat bolj paziti na njega,, da ne zaide, tem bolj, ker je molčeč in skriva v sebi ali pa trdovratno laže in mu ni tako lahko priti na sled, kakor živahnemu. Če zaide na slabo pot. ga je mnogo teže spet pridobiti nazaj, ker je trmast in vztrajen. Če pa smo ga dobro vzgojili in je imel v starših vedno dober zgled, mu bo to v življenju lahko trajno vodilo in se nikoli docela ne bo odmaknil od prave poti. Po teh značajih lahko do neke mer** že vnaprej vemo, v katerih poklicih se tvr ao otroci najbolje počutili, ko bodo samostojno stopili v življenje, in zato je važno, da jim starsi z nasveti priskočijo na pomoč, kadar stoje otroci pred odločitvijo. Živahni se dobro počutijo le v poklicih. kJer je potrebna nuno gost ra n ost dela, veliko ukvarjanja z ljudmi, večkratno spreminjanje okolice in mnogo gibanja, a mirni so bolj za poklice, kjer je treba mnogo sedeti, enakomerno delati ali razmišljati. Na splošno se živahni v življenju hitreje znajdejo, ker ga sprejemajo takšnega, kakršno je, in laže pozabijo razočaranja ter se po neuspehih hitro dvignejo in na novo začno. Tihi pa preveč razmišljajo ali pa postanejo pTetopi. Hitro so zagrenjeni in neuspehi jih preveč onesrečijo. Če so imeli v mladosti dobro vzgojo, pa se navadijo tudi vztrajno prenašati vse napore življenja. Eleonora Roosevelt in njen prvi govor Gospa Eleonora Roosevelt, vdova po pokojnem predsedniku Združenih držav, velja za eno najbolj znanih osebnosti ne le v ameriški, ampak tudi v svetovni politiki Za vsak njen govor vlada že vnaprej veliko zanimanje in dvorane so vedno polno-zasedeme. Pa temu ni bilo vedno tako. »Bilo je na nekem ženskem zborovanju v Baltimore,« pripoveduje sama. »in tudi jaz bi morala tu prvič javno nastopiti. Srce mi je močno razbijalo. Pred menoj so govorile druge ženske —• in dvorana se je počasi praznila. Ko sem prišla jaz na vrsto, je sedela tik odra samo ena poslušalka. Začela sem govoriti in med govorom sem ves čas čakala, kdaj se bo moje »poslušalstvo« dvignilo in odšlo... Pa je vseeno vztrajala do konca in mi ceVi ploskala. Bila sem ganjena in sem se ji zahvalila. Ona pa mi je odgovorila: »Prosim vas, da tudi meni izkažete isto uslugo, kajti jaz sem določena kot naslednja govornica!« Iskre Če sta mož in žena kam povabljena, je prva skih žer.e ta: »Kakšno obleko si oblečeni?« Mož pa razmišlja: »Kakšen vzrok naj navedem, da hi ne šel?« * Ameriški časopis »News-Free Press« je dal sledečo izjavo o zakonskem življenju: »Mož izrednih zmožnosti je tisti, ki zasluži več kakor lahko njegova žena potrosi. Zena izrednih zmožnosti je tista, ki najde talkega moža.« * Vzrok, zakaj je Bog ustvaril ženo zadnjo. leži pač v teni, da ni hotel nasvetov, ko je ustvaril moža. Recepti NADEVAN KROMPIRJEV NARASTEK: 1 kg krompirja skuhamo in pretlačimo ter pustimo, da se pol ohladi. Dodamo 25 dkg moke, 5 dkg masla, 2 jajci. 12 kavine žličke soli in malenkost nastrganega muškatnega oreška. To vse' dobro premešamo in pustimo 1 l ure počivati. Pripravimo 1 vrhan, globok krožnik dušene špinače, kateri primešamo 5 dkg zrezane, prekajene slanine, ali pa pripravimo suhe, dušene gobice. Pudingov obod namažemo z maslom, vanj natlačimo polovico krompirjeve zmesi, nato uravnamo poljuben nadev, pokrijemo z ostalim krompirjem, o-bod pokrijemo ter kuhamo v sopari 3 4 ure. Kuhan narastek stresemo na globok krožnik ter ga oblijemo z razbeljenim maslom ali paradižnikovo omako. PO Sv^TUNAGKRGG Kaj se skriva za sovjetsko politiko o sožitju? Komaj je Adenauer zapustil Moskvo, sta že potrkala na kremeljska vrata vzhodnonemška komun. G.ro-teivolil in Ulbrieht, ki sta pripeljala Ija močno odposlanstvo vzhodnonemške vlade, kot smo zadnjič poročali. Oh tem obisku pa se je zgodilo nekaj zelo važnega. Glavni tajnik sovjetske komunistične partije je na nekem sprejemu v čast Grole-wohlu in Ulbrichtu spregovoril nekaj odkritih besed. Rekel je namreč, da je politika sožitja in pomirjenja za Sovjete le prehodna stopnja, da se ho komunizem laže razširil na ves svet. Rekel je namreč: »Mi zdaj hočemo živeti v miru. Nekateri pa si napačno razlagajo naše nasmeške. Strašno se moti tisti, ki misli, da naši nasmeški pomenijo, da smo se odpovedali Marksu, Engelsu in Leninu. Mi smo za sožitje, hkrati pa za razmah komunizma. Prej hi se rak naučil žvižgati, kakor hi se mi odpovedali komunizmu.« Te besede so gotovo mrzla prha za vse tiste lahkovemeže na Zahodu, ki so mislili, da so komunisti postali po Že- nevi drugi ljudje. Spremenili so le taktiko. Ker so videli, da niso mogli zmagati s silo, hočejo svet zavojevati zlepa, z nasmeški in s komunističnim pronicanjem v zahodni svet ter upajo, da bo to v mirnem vzdušju sožitja šlo mnogo laže in uspešneje. Zahod mora hiti torej še bolj buden kot prej. Mora biti za mir in miren soobstoj dveh svetov, ker bi bila vojna danes nekaj strašnega, ne sme pa dovoliti, da hi komunizem to stanje izkoriščal ter mu vsilil suženjstvo in nesrečo. Kongres krSCansko-demokratskita strank v Salzburga V Salzburgu je bil prejšnji teden tridnevni kongres evropskih krščan-sko-demokratskih strank, ki so združene v zvezi »Nouvelles Ecjuipes Internat ionales«. Zastopane so bile krščansko-demokratske stranke iz Avstrije, Italije, Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, Luksemburga, Nizozemske, Posarja in Švice, kakor tudi zastopstva krščansko-demokrat-skili strank v begunstvu iz Češkoslovaške, Jugoslavije, Letonstke, Litve, Poljske, Romunije in Madžarske. Glavni predmet kongresa je bila evropska združitev spričo novega položaja, ki je nastal po Ženevi, ko je nevarno, da se bo komunizem skušal vedno bolj uveljavljati v svobodnih evropskih državah. Tajnik italijanske krščansko-demokratske stranke Fanfani je na kongresu izjavil, da moramo v politiki sožitja videti korak, ki mora nujno dovesti do poprave krivic in zatiranja. Kdor odkrito misli na Evropo, mora obrniti pogled na tiste dežele, ki so bile prisiljene pozabiti na evropsko izročilo krščanstva in svobode. Na koncu so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo nujno potrebo po gospodarski, socialni in politični združitvi Evrope. Pri evropskem združevanju morajo sodelovati tudi tisti narodi, ki so zgubili svobodo. »ELEKTRONSKA GOSPODINJA« bo izpodrinila domače gospodinje. Tak »robot« je bil namreč razstavljen v Londonu. To je spet eden izmed že tolikih odkritij moderne tehnike, da namreč stroj opravi isto delo kakor človek. Posebnost »elektronske gospodinje« bo ta, da bo čuvala nad otroki, poklicala policijo v slučaju, da bi se tatovi prikradli v hišo, vodila račune v gospodinjstvu in pozvala k varčevanju, ko bo treba (n. pr. proti koncu meseca, ko finančna sredstva pešajo). VIDEOFON, to je nov aparat, ki omogoči, da se ljudje ne samo slišijo po telefonu. ampak tudi vidijo, medtem ko govorijo. je nekako moderno izpopolnjena izdaja telefona. Videofon so pred nedavnim začeli uporabljati v San Franeislku. Računajo, da bo videofon že leta 1%0 tako razširjen kot je danes telefon. IGRALEC-FRANČIŠKAN. Fausto Tom- mei, znani gledališki in radijski igralec, je pred kratkim prejel v Milanu obleko frančiškanskega reda, Tommejevo željo, ki se mu je sedaj izpolnila, so že prej v gledaliških krogih dobro poznali: znana je bila njegova globoka vera in pa velikodušnost, s katero je podpiral reveže. Zalo se tudi zdaj nihče ne čudi, da je stopil na pot, ki mu jo je pokazal veliki asiški Ubožec. FUNT ŠE VEDNO NAJVAŽNEJŠA EV. ROPSKA VALUTA. Po otvoritvi velesejma v Frankfurtu je znani nemški bankir in finančni izvedenec Herman A bes izjavil, da je funt še vedno najvažnejša evropska valuta za svetovno trgovino. Živahnejše sodelovanje Evrope z Britansko skupnostjo narodov bi moralo biti prvi koTak k intenzivnejšemu mednarodnemu sodelovanju. ž A P A DNA NEMČIJA. Iz nemškega o-zeinlja, ki meji na Češkoslovaško, spuščajo v zrak po zamisli »Udniženja za svobodno Evropo«, balončke z napisom v češkem jeziku »Svoboda«. Balončki so namenjeni češkemu ljudstvu, ki trpi pod komunističnim režimom in jih spremlja vedno še letak, s pozivom ljudstvu, naj si zopet pridobijo svobodo. Doslej je udruženje Svobodne Evrope spustilo v zrak že 400 tisoč takih balončkov in 200 milijonov letakov. MOSKVA NADALJUJE Z ATOMSKIMI POIZKUSI. Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je Sovjetska zveza izvršila nov nuklearni poizkus. Ni znano ,ali so se Rusi poslužili atomskih ali vodikovih bomb. Zadnji jedrni poizkus so Rusi izvedli 26. oktobra leta 1954. Lansko leto je vlada Združenih držav na ostre kritike glede atomskih poizkusov odgovorila, da z njimi ne bo prenehala dokler ne bo istih poizkusov zaključila tudi Sov. zveza Talko se kljub vsej borbi za razorožitev na tihem nadaljuje z najstrašnejšimi poizkusi, ki bi človeštvo privedli do popolnega uničenja. OBVESTILA OZNANILO TRETJEREDNIKOM. V torek 4. oktobra na praznik sv. Frančiška Asiškega bo pri Sv. Ivanu zjutraj ob šestih sv. maša s skupnim svetim obhajilom. Popoldne ob 5. uri slovesen blagoslov in vesoljna odveza. Prihodnji mesečni shod ho tretjo nedeljo v oktobru, kakor po navadi. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos ofer pri -hodu za misijone. SKALNICA: v nedeljo 2. oktobra ne bo običajnega mesečnega shoda, da se nudi možnost članicam, da se udeleže rožnoven-ske procesije v Podgori. OB ZAČETKU MESECA V GORICI: v sredo 5. okt. oh 8. uri zvečer mesečna pobožnost za žene pri Sv. Antonu, V torek, na praznik sv. Frančiška Asiškega, ob 5h pri Sv. Ivanu pobožnost njemu na čast; priredi jo Tretji red. V nedeljo ob 3h bo na Travniku ura molitve za duhovniške poklice. Zjutraj ob 6h zaključek tridnevnice v stolnici. V petek 7. okt. ob 8h zvečer ura molitve pri Sv. Antonu. Molili bomo za misijone. Pridite! Vaščanova kultura Ni se še popolnoma posušilo črnilo, s katerim je neki — sicer anonimni — a javnosti dobro znani in ne posebno »mladi« komunistični »kulturnik« iz Šempolaja v »Primorskem dnevniku« kar trikrat napadel č. g. dekana Štanto, ko imamo zopet priliko, da v zadnji številki komin-formističnega »Dela« prečitamo nič manj odvraten napad na istega dušnega pastirja. Komunistična »kultura« je od svojega triumfa dalje postala vsekakor tipični vzorec njihovega odurnega sovraštva do vsega, kar je katoliško, načelno in zato nespravljivo z njihovo propagando, katere glavni namen tiči v tem, da vtepejo ljudem — zlasti vernim —- v glavo tako imenovano »koeksistenco«, ki ni nič drugega kot sleparska krinka komunistične zahrbtnosti, s katero bi radi svoje nasprotnike preslepili in uspavali. V primeru komunističnega dopisnika iz zgoniške občine pa gre to prizadevanje še dalje in globlje. Č. g. dekana hoče ljudem prikazati ne samo kot nasprotnika ne vemo kakšne in čigave »kulture«. temveč celo kot nekakšnega zagovornika obžalovanja vrednih omejitev, ki jih sedanja tukajšnja oblast od časa do časa postavlja kulturnemu izživljanju naše manjšine na Tržaškem. Jasno je, da je komunistično neposrečeno kulturniško prizadevanje eno — slovenska kultura pa nekaj povsem drugega! Zato sodimo, da ima nekulturni članikar poleg blatenja častitljivega gospoda še vse drugačne namene. Boli ga. da mu je kot komunističnemu priganjaču in pevovodji partijskega zbora prepovedano sodelovanje pri cerkvenih pogrebih, zato si domišlja, da bi kazalo v spremenjenih razmerah izsilili povratek na staro... Tukaj tiči njegov s plahto pokriti kulturni zajec! A naj si dobro zapomni, da med katolicizmom in komunizmom ne more biti »koeksistence«, ker prvi izključuje drugega in obratno, zato naj ne išče deleža tam, kjer ga — vse dokler komunizma javno ne obsodi in se mu ne odpove — ne more imeti! Zasluge, ki jih ima č. g. dekan na versko duhovnem in tudi narodnem področju, naj se nevešči člankar nikar ne drzne primerjati s svojim komunističnim šušmarjenjem, da se še bolj ne osmeši. Sicer si je z zadnjim napadom na ŠIRITE NAŠ LIST V. BELIČIČ ' = Noyi zvezek revije ,,Meddobje“ LEPOSLOVJE Zdaj pa se premaknimo k čistemu leposlovju: k pripovedništvu in liriki! V tem zvezku »Meddobja« srečamo dvoje imen ob dveh novelah. Prvič če se ne motim — sc je po vojni spet oglasil kot pisatelj Mirko Javornik. Leposlovno ime si je u-Stvaril s štirimi knjigami, ki so izšle pred 1945. letom. Zdaj je objavil novelo »Potni list«, ki jo je v prvi obliki bral pred nekaj leti na nekem literarnem večeru v Trstu. Kasneje jo je temeljito pregnetel in jo dal iz rolk v začetku letošnjega leta. Meil vsem, kar je slovenska literarna emigracija po tej vojni ustvarila v čistem pripovedništvu, je ta Javornikova novela mogoče najboljše, To je res v vsukem pogledu umetniška podoba časa, ljudi in dogodkov v prvih letih po lej vojni nekje na tržaškem Krasu, na meji med dvema svetovoma. Novela ji- napisana zelo zgoščeno obsega 14 strani revije a sn<>vj bi bilo za cel roman. Lirike je v nji malo, pisateljev ostri um je nenehno prisoten, krčevito si podreja snov in utira ideji pot. Ideološko nasprotno opredeljen bralce bo temu ali onemu ugovarjal, ali umetniško vrednost bo moral priznati. Novela »Potni list« je podoba časa in vzdušja, ideološkega in fizičnega boja med obema velikima social no-poli tirnima nazoroma naših dni: med demokracijo in komunizmom. Drugi pripovednik v novem zvezku argentinske revije je Ruda Jurčee. Ta razgledani kulturni esejist, ki je reviji so. urednik, se je tokrat prvič razodel kot leposlovce. V rahlo pesimistični noveli »Vuzmeniee« je prikazal osamelega priletnega emigranta v Združenih državah, ki si hoče ob spominu na običaje v domovini pričarali na tujem lepoto velike noči, pa se mu poskus, ki ga oblasti napačno tolmačijo, sprevrže v tragikomedijo. Novela je zanimiva po zgradbi: ob dogajanju v tujini so retrospektivno odpira preteklost in polpreteklost v domovini. I'a trojna številka »Meddobja« prinaša tudi devet pesmi, ki v svoji celoti precej jasno kažejo, da je med našo liriko v domovini in zamejstvu opazna oblikovna in slogovna razlika, razen seveda vsebinske. Medtem ko pesniki v Sloveniji obnavljajo stare oblike, bogato modrujejo v ritmu in rimah ter so vsakomur umljivi, pa je zamejska lirika v vseh pogledih svobodnejša in vobče kaže več umetniškega življenja ter več možnosti za razvoj. Te zamejske lirike seveda ne predstavlja Karel Rakovec, katerega redki, a oblikovno in miselno do kraja izdelani soneti so disciplinirana izpoved vere katoliškega izobraženca. Tu imamo pred .sabo njegov sonet »Ego sum veritas«. Pač pa ubira nova, drzna, včasi mogoče celo preveč drzna pota v poeziji Vladimir Kos; tudi 011, po poklicu duhovnik, se v lepih, mestoma iskanih podobah dviga iz stvari k svojemu in njih Stvarniku (»Lepa vsakdanjost« in »Obisk živečih krink«). Dve pestili ima tudi Vladimir Polant: »Želja po severu« in »Čas«. Prva je izpoved izseljenca, ki se ne more udo- mačiti v Argentini: »...Samo poldan je ostal med vročimi rokami, / med očmi, ki se razveselijo / dolgih, razpletenih nalivov in vonja po mrazu.« In nazadnje: »...samo ob izviru rek, v mraku in tihoti bivanja, ,/ je možno bogastvo pravih pesmi in besed.« Ob lej lepi pesmi je druga, »Čas«, le težek ekspresionizem, ki po obliki in izrazu spominja na Kocbeka pred dvajsetimi leti. Branko Rozman ima v reviji dve pesmi: »Mama, kako je doma?« in »Skodelic« čaja«, medtem ko imata po eno pesem Igor (»December 1954«) in Valentin Polan-šek (»Ilipe zlate zate«). LIKOVNA UMETNOST IN KRITIKA S področja likovne umetnosti je v »Med-dobju« tokrat prikazan mladi slovenski slikar — izseljenec v Kanadi Božidar Kramolc. Iz njegovih sončnih pisem je sestavljen življenjepis in oznaka dela. Revijo poživlja osem slikarjevih reprodukcij na boljšem papirju. Kramolc je nadarjen ter marljiv krajinar in portretist. Zelo bogat je v tem zvezku literarno-kritični del. Najdaljši tekst je prispeval Mirko Javornik: »Predsmrtno zmagoslavje Paula Claudela«. Zaglavje »Črka besede — misli«, ki se v reviji ponavlja, je tudi tokrat napolnil Ruda Jurčee. Ocenjena je dalje cela vrsta knjig, med katerimi so najvidnejše naslednje: druga knjiga znanstvenega zbornika »Vrednote«, Kociprova Zbirka novel »Mertik«, Branka Rozmana lirska zbirka »Na steni spi čas«, Rebulov roman »Devinski sholar«, lani v Trstu izšla antologija »Slovenska marijanska lirika«, Kranjčev roman »Zgubljena vera«, novi zvezek Ahčinove »Sociologije«, več umetnostnih publikacij iz domovine in še nekaj drugih knjig. Nova, trojna številka »Meddobja«, ki smo si jo ogledali, šteje nič manj kot triindvajset sodelavcev: ti sodelavci so povečini iz Buenos Airesa, zastopane so pa tudi druge dežele: Združene države, Kanada, Irska, Avstrija, Rim in Trst. Tesna slovenska domovina se je zdaj duhovno razširila čez ves zapadni svet. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Štev. 39 Z GORIŠKEGA V goriškem semenišču Goriški nadškof je imenoval novega rektorja goričkega semenišča. Novi rektor je tir. Hektor Fabbro, ki je bil do sedaj profesor v semenišču. Prošt msgr. Soranzo, dosedanji ravnatelj, je posta-l škofijski delegat za, katol. akcijo ter vodja katehetskega urada. Obema gospodoma želimo obilo uspeha v novi službi. „Arrigoni“ zopet obratuje V soboto 24. sept. so se po enomesečni stavki zopet vrnili na delo delavci podjetja »Arrigoni« iz Gradeža. Predstavniki družbe so se obvezali, da bodo izboljšali naprave in sprejeli ponudbo gradeških ribičev glede nabave rib potrebnih za konzerviranje. Delavci ves ta čas niso zapustili podjetja, zato je njihova zasluga, če 9e je spor ugodno rešil in jim zagotovil nadaljnje delo. Mašniško posvečenje V semen iški kapeli Brezmadežne v ulici Alviano je gordški nadškof v soboto 24. sept. posvetil v duhovnika diakona Guelfa Marzaro iz beneške škofije, ki se je šolal ▼ goriškem semenišču. Poleg novomašniko-vih sorodnikov so bili navzoči tudi številni ▼erniki iz Marano Lagunare ki bodo v nedeljo 2. oktobra doživeli izredno srečo no-vomašniškega slavja svojega farana. Ob tej slovesnosti je g. nadškof podelil tudi subdiaikonat bogoslovcu A. Colognatu iz goriškega reda Marijinih sinov, ki skrbijo za vzgojo gluhonemih. Gospod nadškof je imel ob koncu lepih slovesnosti priložnostni govor. t Dr. Franc Jakončič V soboto 24. septembra je umrl v Celju goriški občeznani zdravnik dr. Jakončič. Zadnje dni se je zdravil v Rogaški Slatini na Štajerskem, na povratku iz zdravilišča pa mu je šibko srce odpovedalo službo. Pokojni dr. Jakončič je bil iz znane go-riške rodbine Jakončičevih, iz katere je izšel tudi lani preminuli dr. Joško Jakončič. Bil je blagega značaja ter je veliko storil za bližnjega, posebno za Slovensko sirotišče, katerega odbornik je bil. Vse življenje je ostal iskren Slovenec in kristjan. Njegovim preostalim naše sožalje. Šolske vesti ZA NOVEGA RAVNATELJA na slov. višji gimnaziji in liceju v Gorici je bil imenovan dr. Mihael Rožič, ki je do sedaj služboval na istem zavodu kot profesor latinščine in grščine. Novemu ravnate- lju čestitamo in želimo, da bi vodil zatipano mu šolo do vedno lepših uspehov. MATURIRALI SO na slov. liceju v Gorici: Bednarik Slavko, Češčut Ivan. Čotar Zorko, Devetak Emil, Del Bene (Debenjak) Jožef, Gravner Marija, Faganel Katarina, Sgubin Gvido. Maturantom naše čestitke in voščila za uspeh v življenju. Dol Kakor da so prav vsi na nas pozabili; saj še časniki le redko o nas poročajo. Pozabila je na nas zlasti občina. Že tri leta nam išče in zida pokopališče, pa še vedno naši umrli nimajo »stalnega bivališča« ; uporabljati moramo namreč staro vojaško poko,pališče, ki pa je le začasno. Smo upali, da bo vsaj. za »Valite« novo pokopališče zasilno pripravljeno, zem- ljišče tik ob glavni cesti je že izbrano a kot vse kaže, ne bo za letos še nič. Razumljiva je nevolja vaščanov nad tem nerazumljivim odlašanjem talko potrebne ureditve novega pokopališča. Sicer pa tudi ni čudno, da so nas pozabili, saj vlada po naših vasicah ponoči popolna tema, da nas mimoidoči niti opaziti ne morejo. Le pri nas še imamo to posebnost, da še svetimo s svečami in petrolejkami; zares znamenitost in ponos oblasti! Sedaj, ko so električno napeljavo za Janilje končno ko-lavdirali in je občina s tem mogla izplačati SELVEG-u zadnji obrok, je odpadel glavni izgovor in zato upamo, da bo le 'kaj z elektriko tudi za nas v bližnji bodočnosti. — Po več letih bomo imeli zopet dvorazredno ljudsko šolo, kar bo v veliko korist našim otrokom. S tem pa postaja vprašanje nove cerkve nujnejša, ker se sedaj vrši služba božja v šolskih prostorih. Števerjan V soboto 24. t. m. se je sestal odbor naše? Kmečke bolniške blagajne in je soglasno izvolil za tajnika odbora domačina g. učitelja Cirila Teppina. Novi tajnik opravlja vse posle, ki se tičejo blagajne, zato se za tozadevne nasvete in opravila kar do njega obrnite. Izvršni odbor naše Kmečke bolniške blaigajne je sedaj sestavljen takole: predsednik : g. Hermenegild Podversič; podpredsednik: g. Avgust Štekar; tajnik: g. uč. Ciril Terpin; svetovalci: g. Klanjšček Ciril, g. Klanjšček Jožef (Jazbine), g. Humar Jožef. Podgora ROŽNOVENSKA PROCESIJA Tudi v Podgori je že veliko let navada, da imamo vsako prvo nedeljo v oktobru rožnovensko procesijo. Že pred prvo svetovno vojno so jo uvedli. Pozneje se je nekaj časa opustila, ker smo imeli tako težke razmere pod fašizmom in med vojno. Sedaj jo pa zopet vsako leto skušamo praznovati kar mogoče slovesno. Zato vabimo tudi vernike iz Gorice, Marijine družbenice, Skalnico, dekliške krožke, da poromajo v nedeljo v Podgoro k naši rožnovenski procesiji. Začela se bo ob 2h popoldne. Ronke Zelo znano in spoštovano furlansko družino Fontanot iz Selc je zadela velika ■nesreča. Prijazni in delavni Angelo se je v ponedeljek dopoldne podal s traktorjem na delo. Ko je zavil na njivo, se je traktor zvrnil in pod seboj v jarku stisnil nesrečneža, ki je zaradi pritiska in udarca motorja obležal v mlaki. Težko prizadetim naše sožalje. —- Tudi pri nas začne te dni šolski pouk. Pred leti je precejšnje število otrok obiskovalo slovensko šolo. Sedaj se je pa število precej skrčilo; nekaj je temu kriva nezavednost tukajšnjih Slovencev, katerih je prav gotovo nad en tisoč. Krive so pa tudi gor iške oblasti, ki so lani izgnale iz šole otroke slovenskih optantov. Vrh sv. Mihaela V nedeljo 25. sept. so na Vrhu sv. Mihaela slovesno blagoslovili kip Brezmadežne, ki ga je postavila moška Katoliška akcija goriške nadškofije v spomin vsem padlim in bivšim bojevnikom prve svetovne vojne. S TRŽAŠKEGA Zadnji romarski shod na Pečah Na rožnovensko nedeljo 2. oktobra bomo imeli na Pečah pri Boljuncu zadnji romarski shod v tem letu. Po končani službi božji bomo dvignili milostno podobo Marije Pomočnice in jo v slovesni procesiji nesli v župno cerkev v Boljunec, kjer ostane do drugega velikonočnega ponedeljika. Tako so vedno pred leti ravnali in tako naredimo sedaj mi! Spored je sledeč: Ob 3.30 popoldne v nedeljo 2. oktobra se zberemo na Pečah k molitvi sv. rožnega venca; točno ob štirih se začne večerna sveta maša v čast rožnovenski Kraljici, nakar bomo po kratkem odmoru dvignili Marijino podobo in jo nesli v dolino. V začetku Boljunea bo sprejem in nato se razvije velika skupna procesija prot', vasi. Na trgu pred cerkvijo bo govoril g. misijonar Vidmar, naikar bo prav tam blagoslov z Najsvetejšim in posvetitev vseh prisotnih Materi božji. V cerkvi sledi nato Te Denm v zalivalo Materi božji za vse milosti in lepe shode, ki smo jih letos ('oživeli na Pečah. Milostna pod n D a Mariu' "omočnice na Pečah je majhna ... - .romna, a tako prisrčno lepa, da je kmalu nc pozabiš. Osemkrat je bila letos služba božja na Pečah in reči moramo kakor smo videli: Marijina 'cerkev na Pečah ne pripada samo Boljuncu, to je materina hiša božja, tki je draga vsem dobrim vernikom v Bregu, premnogim na Krasa in v Trstu. Predzadnji shod 8. septembra je bil zopet tako velik in lep, da lahko z veseljem čaikamo n.i sklep, ki bo to nedeljo. Bog nam nakloni lepo vreme in zopet bomo doživeli dan velikega javnega češčenja Matere božje in tako veliko naredili za našo srečno zadnjo uro. Vabimo Marijine častilce iz vseh župnij Brega, s Krasa in iz Trsta, pridite to nedeljo na Peče! Od dveh do treh bo na razpolago več avtobusov. Prinesite vsi malo svečo za Ilirsko procesijo Potrudimo se vsi za našo lepo skupno pesem! Rožno-venska nedelja naj bo za vse zveste Marijine častilce dan sreče ni pravega duhovnega veselja! Duhovniške vesti Za novega župnega upravitelja v Boljuncu je imenovan g. Lojze Zupančič; službo nastopi 15. oktobra. Po smrti nepozabnega g. Gabrovška je' upravljal župnijo Boljunec g. Štuhec iz Doline. * Za župnika v Riemanjih je imenovan dosedanji župni upravitelj g. Albin Grmek. * Dušni pastir župnije Sveti Križ pri Trstu, g. dr. Jožef Gracar je težko zbolel in ga priporočamo v molitev. »Leteči krožniki" Predzadnjo nedeljo zjutraj se je dosti meščanov pogovarjalo o čudnem letečem predmetu, ki se je pomikal proti vzhodu. Nekateri so sumili, da gre za kak leteči krožnik, saj ti že nekaj let vznemirjajo nas uboge, zemljane. Od nekod pa se je pojavila vest, da gre za balon s 30 metri premera, ki naj bi ga spustila v zralk neka Kaj sem doživela na evharističnem kongresu v Braziliji SLOVO 26. julija: Ob lepem zahajajočem soncu sera stopila še enkrat na krov ladje in s pogledom objela vse znane kraje. V duhu sem pozdravila po ulicah krožeče »cario-che«, saj je med belokožei skoraj polovica zamorcev. Pred mano je strogo štrlel »Božji prst«, za mano je bil hrib Cotroo-vado s Kristusovim kipom. Pred njim gori luč, ki jo je pred 25 leti iz Vatikana prvi prižgal sv. oče sam. Iz daljave se. zdi .ponoči razsvetljeni kip, kakor bi plaval po »■raku. Opolnoči, ko je naša .ladja zapuščala pristanišče, smo bili še vsi pokonci in se poslavljali od razsvetljenega velemesta, nebotičnikov in razdrapanih lesenih koč, od mesta bogatašev in stradajočih revežev, od zemlje, kave, tobaka in nadležnega mrčesa. Po "tt urah vožnje smo dosegli San Salvador. (laskala nas je vojaška godba in nam zaigrala nekaj koračnic. Naročeni av- tobusi so nas hitro peljali po mestu, saj smo imeli samo 2 uri časa. Prijazno je to mesto. Nima toliko nebotičnikov, pač pa mnogo zelenjta in cvetja. Krasni vrtovi, parki in drevoredi dičijo mesto in ob lepi obali stoji velik kip Dobrega Pastirja. V mestu je 60 cerkva. Najlepša je cerkev sv. Frančiška s samostan oni. Zidana je v baročnem slogu; notranjost pa je za nas okus prebogata. ZADNJA POSTAJA V BRAZILIJI Naša zadnja postaja v Ameriki je bila v Reeife-Pernambueo. Tudi tu je vojaška godba pozdravila kardinala ob prihodu in ob odhodu. Komaj smo stopili na suho, so nam prodajalci ponujali nepopisno lepe ptičke. Najlepši se mi je zdel »Saugue de boy«. Po zvočniku je bilo napovedano, da se. bomo ob 17h ločili ml Brazilije, v resnici pa smo se šele ob 20h. Do zamude je prišlo zaradi natančnega pregledovanja dokumentov in štetja potnikov. V tem času smo tudi zvedeli, da imamo med seboj nepovabljenega gosta, priletnega človeka, ki je našel srečo v nesreči. Že prejšnji večer se je v plesni dvorani raznesla novica. Plesalci so takoj zbrali potrebni denar, da bi skrivaču plačali pot- italijansko-angleška komisija za jedrna raziskovanja v velikih višinah. Dejstvo je. da je srebrn leteči predmet kmalu izginil v daljavi. Zadeva pa s tem še ni končana. Drugi dan so namreč s Tolminskega sporočili, da se je tam spustil na tla velik balo«, ki ni bil nič drugega, kot reklama nemških avtomobilov Volksvvagen. V balonu so našli listek z opozorilom, da ima najditelj pravico do posebne nagrade. Sumljivi leteči predmeti navadno vzbujajo strah, ta je pa le nekomu prinesel srečo. Srečne smo bile vsa tržaška dekleta, ki smo se mogle v letošnjem septembru udeležiti duhovnih vaj. Vršile so se v 3 ločenih skupinah. Mlade učiteljice in absolventke višjih srednjih šol so imele svoje duhovne vaje pri č. sestrah v ul. Besenghi v začetku septembra. Bilo jih je 25 in še vedno z žarečimi očmi opisujejo, kako so jih zajeli v dušo globoki govori, ki jih je imel jezuitski ,pater M. Žitnik iz Celovca. Od 11. do 18. sept. sta se vršila naslednja 2 tečaja dekliških duhovnih vaj in sicer pri čč. sestrah v ul. Ginnastica. V 1. skupini je sodelovalo 36 deklet iz mesta in okolice, na drugem pa se je zibralo 24 udeleženk, po večini samo dijakinje. Voditelj teh dveh tečajev je bil dr. M. Štalcer, profesor na Propagandi v Rimu. Na svojski način je razgibal naše duše in tako ogrel za ideale naše vere, da bi še kar naprej ostale v domu duhovnih vaj. Ob spominjanju na te trojne duhovne vaje mi vstaja v duši ena želja: o, da bi vsa dekleta, ki s praznoto v duši drvijo po široki cesti proti pogubi, vsaj enkrat okusile ob dobrih duhovnih vajah notra* njo, nadnaravno sreeo! Ob tem spoznanju bi se jim zastudilo izživljanje v grehu in bi posnemale spreobrnjeno Magdaleno na svetli poti... »Blagoslovljen, ki prihaja..." V Zeoniku se pripravljamo na lep in pomenljiv dan. V našo odmaknjeno faro prispe te dni novi dušni pastir č, g. Anton Prinčič, briški rojak. Verniki ga z vso radostjo in prazničnega razpoloženja pričakujemo, saj dobro vemo, kaj pomeni fara brez duhovnega pastirja. Prepričani smo, da nam bo zvest Kristusov vodnik in skrben dušni oče, saj smo o njegovi gorečnosti in sroni plemenitosti že slišali. Od svoje strani pa mu bomo njegovo ljubezen in skrb skušali vsaj s pokorščino in molitvijo povrniti. Na predvečer njegovega prihoda mu njegove ovčice iz srca želimo, da bi njegova setev obrodila med nami tisočeren sad in da bi mu bivanje pri nas bilo čim lepše in prijetnejše. nino od Reeife do Lizbone, kjer živi njegov sin. Ladijski uslužbenci pa so sklenili, da mu preskrbijo delo. V mesečini sem slonela kar tri ure na krovu in čakala, dokler ni izginila Amerika z zadnjim svetilnikom v daljavi. Kako naše srce hrepeni po sreči in ga vleče s severa na jug, z vzhoda na zahod. Oh, domačini, ljubljeni prijatelji, mnogo bolj mirni bomo, če se bomo držali naše stare pa vedno lepe pesmi: Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo, pa moli naj vmes. VRNITEV 30. julija ob 10.15 smo ponovno dospeli na Ekvator. Ko sem se prvič taan peljala, sem bila od Neptuna — boga morja krščena z ekvatorsko votlo. Dali so mi ime Tainha. Slovesnost mora vsakdo na nek način plačati. Vprašala sem, če se Mik o odkupim s pesmijo. Vsi so takoj sprejeli ponudbo. Stopila sem na pripravljen oder in ,na vse grlo zapela: Oj, hišica očetova, Bog živi te... (Nadaljevanje) vedno manj dela v mestu, je prav, da se naši ljudje zopet vračajo k zemlji, ki nas nikdar ne zapusti. Na rožnovensko nedeljo bomo imeli zadnje opravilo na Pečah, potem bo pa cerkev prelko zime. zaprta. Če bo lepo vreme, bo na Pečah lepo. V Boljuncu in Borštu pa boste dobili obilo grozdja. Miramar Ko so ob začetku poletja odprli park in grad Miramar, je vsak dan raslo število obiskovalcev. Vse izletniške skupine so se vedno ustavile v lepi >enci miramarskega parka. V tem kratkem čas-u je obiskalo Miramar okoli 700 tisoč izletnikov. Miramar pa bo postal še bolj privlačen, ko bodo v malem gradu odprli stalno umetniško galerijo. Sv.Ivan Na drugo nedeljo v oktobru (9. oktobra) bomo imeli v naši župniji pastirski obisk (kanonično viziitacijo ). Prevzvišeni g. škof bo maševal za slovenske vernike in jim pridigal v slovenščini ob 7. uri. Govoril jim bo tudii pri popoldanski službi božji ob 15. uri. Na ta veseli dogodek se bomo pripravljali s posebno tridnevnico, ki se bo vršila ob rožnovenski pobožnosti in za katero je obljubil spregovoriti nekaj besed g. kanonik Kramarič. Tridnevnica se bo vršila od 6. do 8. oktobra ob 18. uri. To se bo godilo pri Sv. Ivanu. V Rimu pa bo stopil prvič pred oltar naš rojak č. g. Viljem Žerjal, gojenec zavoda Ger-manieum, ki študira bogoslovje na Gregorij anstki univerzi v Rimu. Posvečen bo v cerkvi zavoda Germanicum 10. oktobra skupno z drugimi svojimi sošolci. Verjetno ga bo posvetil kardinal Micara. Novo mašo bo pel 11. oktobra ob 9. uri v cerkvi Imena Marijinega v Rirnu^ (Foro Traiano). Asistiral in pridigal mu bo nadškof Fogar. Upali smo, da se bo posvečenje izvršilo v naši župni cerkvi ob pastirskem obisku. Toda pravila zavoda Germanicum zahtevajo, da se posvečenje in nova masa vršita v Rimu. Tako upamo, da bo gospod novomasnik ponovil novo mašo ob koncu šolskega leta. G. novomašniku in srečni družini ter sorodnikom iskreno čestitamo. Kontovelj Predpretekli ponedeljek popoldne so z rešilnim a.vtom pripeljali v bolnjico 10-letneffa Karla Prašljn « Koriinveln. Zdravniki m> u^i lovili znake tetanusa: Dečkovo stanje je resno. Mati, ki je spremljala otroka, je povedala, da se je pred časom deček igral v bližini hiše in se ranil v nogo. Pri tisti priliki se je oeividno okužil s povzročiteljem nevarne bolezni. barkovlje Zopet je rož no venska nedelja pred mmi. Kol vedno bomo imeli tudi letos procesijo s kipom Matere božje. Slovesnost se bo vršila zjutraj, po maši, ki bo kot običajno ob 8h. Ta procesija je postala že tradicionalnn v zgodovini Barkovelj. Saj jo Barkovljami prirejajo že sto let na čast Mariji. Procesija se vije ob morski obali, fantje in beloohlečena dekleta nosijo Marijin kip, ovenčan s cvetjem. Spredaj pa gredo dekleta v starih barkovljanskih nošah. K večji slovesnosti pomorete se pevski zbor in godba. Barkovljani se z veseljem pripravljamo na ta praznik, z namenom, da čim lepše počastimo naso Tožnovensko Kraljico. Breg Tržaški breg postaja vedno bolj privlačen. Zlasti sedaj na jesen se Tržačani radi oglašajo pri nas, ker je veliko sadja. Grozdje lepo zori in mu lepi in topli dnevi zelo koristijo. Tako se nam obeta dobra in sladka kapljica. Tudi sliv in fig je obilo. Skoda le, da ni žganjekuha prosta, ker bi nam slabše sadje dalo veliko žganja in bi imeli tudi od tega lepe dohodke. Ker je obvestila RAVNATELJSTVO DRŽAVNE NIŽJE TRGOVSKE STROKOVNE ŠOLE V TRSTU pri Sv. 1 vanu sporoča dijakom, staršem in prijateljem šolske mladine, da bo otvoritvena služba božja v .soboto dne /. oktobru 1955 ob 8.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po službi božji odidejo dijaki domov. V ponedeljek dne 3. oktobra 1955 se zberejo dijaki ob 8. 30 v šolskih prostorih, kjer dobijo vsa potrebna navodila. Redni pouk se začne v torek 4. oktobra 1955 ob 8. uri zjutraj. SLOVENSKA OSNOVNA ŠOLA PRI SV. IVANU obvešča, da bo šolska maša v soboto dne 1. oktobra ob 8.30, začetek rednega pouka pa v ponedeljek dne 3. oktobra ob 8. uri. Na dan maše naj se otroci »berejo ob 8. uri pred šolo. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7u/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Darilne pošiljke naročajte pri specializirani tvrdki CITRUS 11» P O RT - E X P O RT “ “ — ------ —-------— • — r-- TRST - Via Torrebianca 27 - telefon 2-44-67 Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne »Iroje, hladilnike, pralne strojev stroje za čiščenje prahu, radioaparate, bicikle, avtomobile, motocikle in »ploh vse, kar si' rabi v gospodinjstvu in gospodarstvu. Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje vam bomo postregli!