Poštnina plačana v gotovini.
‘//M§	^	Ljubljani,	dne	2.	junija	1938.	—	Leto	XI.	—	Štev.	23
GLASILO
KRŠČANSKEGADELOVNEGA LJUDSTVA
Pomagaj si sam!
Rečenica »pomagaj si sam« ima brez dvojbe za vsakega človeka velik pomen. Marsikdo, ki ne razume življenja in razmer, bo morda rekel: lahko je svetovati z besedami »pomagaj si sam«, toda kako? Res je težko za posameznika, da si samostojno pomaga, če je v težavah. Toda za take primere imamo danes neke pripomočke, katerih se vsak pameten človek lahko poslužuje, in je tudi dolžnost vsakega, da se jih poslu-zuje. Ti pripomočki so na razpolago vsakemu pošteno mislečemu človeku, k'v resno misli na svojo in svojih tovarišev prihodnost. Ta tovariški in resnični pripomoček se imenuje združenje al' organizacija. Združenja imajo sicer raznovrstne namene, ali glavni namen združenja delovnega ljudstva je samopomoč, v pridobivanju in obrambi z delom pridobljenih življenjskih dobrin. *ako združenje imamo Slovenci v delavski in nameščenski organizaciji Jugoslovanski strokovni zvezi. To zdru-?en',e je zapuščina dr. Janeza Ev. Kre-
a "el^nemu ljudstvu, kjer naj dobi v zvezi s tovariši vsakdo odkrite stanovske prijatelje in v borbi za kruh zveste in zanesljive tovariše. Jugoslovanska strokovna zveza ima torej namen in nalogo, z združenimi močmi pomagati tudi posamezniku, ki je brez združenja slabič brez vsake moči. Je že tako! Današnjim kapitalistom gre samo močna združena moč delavcev do tresorjev železnih blagajn. V tem ne vpliva ne pravičnost ne vest ne lakota in siromaštvo, ne pridnost ne zvestoba in tudi ne poštenje. Tu vpliva in velja le složno in trdno združena moč in volja delavcev. Zato se ne more nikdar v korist in napredek delavstva dovolj glasno zaklicati: Vsi v organizacijo Jugoslovanske strokovne zveze!
Krščanski socialisti imamo pa še druge gospodarske organizacije, ki so zelo važne. Prvo so delavske hranilnice, ki sprejemajo hranilne vloge in dajejo posojila proti dobri garanciji ali varstvu. Najprej pride tu v poštev »Prva delavska hranilnica« v Ljubljani in za njo v isti meri druge. Naj bi se jih delavci čim več posluževali in vlagali vanje svoje četudi skromne prihranke. Dalje obstaja zadruga za tisk, ki je organizaciji nujno potrebna. Delavstvo jo mora tako podpreti, da bo mogla začeti s poslovanjem. Saj bo služila v prvi vrsti delavskim potrebam. V Ljubljani imamo tudi stavbno zadrugo, ki je po vojni s primeroma nizkimi vsotami veliko storila. Nastane tudi vprašanje: ali bi ne bilo mogoče z združenimi močmi začeti kakega obrtnega Podjetja? Seveda so pri teh vprašanjih velike težave, ali nepremagljive niso. Treba je zavihati rokave in pogumno »ti na delo. Kar si bo delavstvo samo ustvarilo, to bo imelo. Spomnimo se našega Vodnika, ki je Kranjcem zapel: »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.« Pomagajmo si san,i!	J.	Gostinčar.
Občni zbori strokovnih zvez
bodo na dan občnega zbora JSZ ob 3 popoldne v prostorih Jagosl. strok. 'zveze.
Kardinal Verdier
24. maja se je ufstavil na svoji poti na evharistični^ kongres v Budimpešti za nekaj časa v Ljubljani pariški kardinal Vevdier, ki ga ves svet občuduje zaradi njegovega resničnega krščanskega socialnega delovanja.
Svet danes najbolj vznemir ja zraven dnevnih dogodkov v najrazličnejših delih sveta veliko vprašanje našega časa — socialni problem in njegova rešitev. Kakor vse svetovnonazorske skupnosti, tako si tudi krščanstvo tod bolj, drugod manj prizadeva ustvarjati tudi tu takšne vrednote, kakor jih je ustvarjalo v različnih dobah na najrazličnejših poljih.
Krščanstvo je svojemu udejstvovanju dajalo vedno popolnoma določeno načelo, v luči katerega naj bi se razvijala vsa aktivnost kristjanov. Danes je vodilo vsega krščanskega udejstvovanja ljubezen. Sicer je res, da mora tudi ljubezen danes kriti silno mnogo gnilega in nekrščanskega, toda vendar »nas bo edino ta pot, pot ljubezni vodila do resnice in rešila«. (Kard. Verdi-er.) Zdi se, da bi se morali Slovenci silno mnogo učiti iz kratkih izjav velikega socialnega delavca kardinala Verdiera, saj je vse naše socialno delo, ki smo ga doslej proglašali za edino »pravo« in »resnično krščansko«, v silnem nasprotju z izjavami pariškega kardinala. Kako pravilno, pa kako v nasprotju s slovenskim socialnim udejstvovanjem in nastopanjem katoličanov, je kardinal povedal svojemu spremljevalcu po Sloveniji: »Ne smemo ljudi odbiti. V Franciji sino s tem komunistom odbili ostrine. Videli so naše nazore o socialnem življenju, videli naša socialna dela in so se začeli spraševati, zakaj naj še bodo komunisti.« Pri nas na Slovenskem pa moremo pokazati le na nekaj bornih in šlagerskih napadov, ki smo jih izkričali v nekaterih listih in lističih, pa smo menili, da smo s tem opravili vse svoje socialno delo, pa tudi vse svoje krščanske dolžnosti do ljudi, ki vsak dan z nami delajo v istih delavnicah, ki vsak dan z nami vstopajo v isti rov, ki vsak dan z nami služijo prav tako grenak kruh, kakor mi, pa vendar v njihovih srcih ni tiste resnične mladosti, ki jo prinaša krščanstvo-
Da! Mladost! Tu se začenja prav za prav vsa naša slovenska katoliška tragika. Kako bi dajali mladost drugim, ko je pa v veliki večini sami nimamo. In to je ironija našega socialnega prizadevanja! Za resnično krščansko socialno delo je treba mladosti, mladostnega ideali-
■<; *»
;;;-
w ' ■
■i pgpt
VERD1ER
zma, ki gre preko očitanj in žrtev k cilju. Tako pa danes v nas samih umira smisel za resnično mladost, zraven tega pa dan za dnem izgubljamo mladino, ki ne najde med nami toplote, prisrčnosti in iskrenosti. »Posebno mladino je pa treba z ljubeznijo in širokosrčnostjo pridobivati. Videti jih je treba te mlade ljudi, kako so dovzetni za vse misli takegu katolicizma, kako so navdušeni. Vsa katoliška mladinska gibanja v Franciji so take miselnosti in lahko smo veseli. Najbolj se upirajo kaki stari, pomeščanje-ni katoličani, ki se vedno česa boje.« (Kardinal Verdier.)
Kako z življenjskimi izkustvi so podprte te besede sicer 74 let starega cerkvenega kneza, ki je pa vendar kljub letom ostal vedno mlad in tako prisrčno nasmejan, da že s svojo osebnostjo osvaja ljudska srca. Koliko nepotrebnega in čisto nič krščanskega zavijanja in »filozofiranja« bi povzročile podobne besede, če bi jih zapisali mi! Ob kardinalovih izjavah smo pa vedno bolj in bolj prepričani, da mora življenje usmerjati naše socialno udejstvovanje, da moramo najprej z resničnimi življenjskimi boji in razmerami stopiti v stik in v njih poiskati v luči krščanske ljubezni njihovo resnično rešitev. Krščanstvo je formidiral nek belgijski delavec tako lepo: »Krščanstvo je večna in edino resnična revolucija! Krščanstvo je revolucija,
ki izpreminja življenje vsakega posameznika in celotne družbe v osnovah in pri koreninah!« Toda takšna »resnična revolucija« postaja krščanstvo šele na terenu, v vsakdanjem življenju, ko izpolnjuje do konca vsakemu najmanjšemu vsebino njegovega življenja in delovanja; nikoli pa ne more biti »revolucija, ki izpreminja življenje v osnovah«, ako ga pošiljamo v svet iz »centralnih pisarn« in podobnih prostorov, pa ga sami nismo zmožni prinesti v resnično življenje. Takšno krščanstvo je mrtvo, takšno krščanstvo je le fata morgana, ki lebdi nekje v naših z meščanstvom natrpanih možganih. Kako vse drugače se čuje pripovedovanje kardinala Verdiera o »rdeči« pariški okolici, kjer je blagoslovil doslej že 96 cerkva, o svojih obiskih v najbolj zakrknjenih komunističnih okrajih, kjer daje in naravnost vsiljuje svojo dobro voljo vsakemu, ki ga srečuje. In povsod ga sprejemajo z odprtimi rokami, ker čutijo ob vsakem njegovem koraku, da ne prihaja med nje, kakor knez k svojim služabnikom, temveč kakor brat k bratu, kakor oče k otrokom. Nihče se temu ne bo čudil, ktlor pozna njegovo iskreno in resnično demokratičnost, njegove poslanice o ljubezni (o zadnji smo pisali že letos v »Pravici«), njegova dela ljubezni v pariških predmestjih in povsod drugod, kamor ga je vodila njegova pot, njegovo vodstvo Cerkve v najtežjih časih, ko je grozila nevarnost od vseh strani, pa je s svojim iskrenim nastopom, ko je priznal tako prosluli »ljudski fronti«, da so nekatere socialne reforme nujne in je le bilo obžalovati, da jih katoličani sami že niso prej izvedli, odbil vse nevarnosti in tudi ljudska fronta ni imela nobenega povoda več napadati Cerkev in jo je dejansko tudi pustila pri miru, da je delala v najpopolnejši svobodi. Vse to dela velikega kardinala vsakomur dragega in vsem znanega. Velja pač vedno ona večna resnica, da je vsakdo za ljubezen dostopen.
Mi slovenski krščanski socialisti ob vseh kardinalovih besedah le z zadovoljstvom ugotavljamo, da vse njegove izjave vsakemu, ki bo resnično iskreno ob njih premišljeval
o	slovenskih razmerah in slovenskem krščanskem socialnem delovanju, naše dosedanje delo potrjujejo, nam pa jasno kažejo po isti poti dalje v prihodnost. Mv-
Oglašujte v »Del. pravici«!
3000 delavcev na Homcu:
Za ljubezen, svobodo in pravico!
na žalosten položaj med tekstilnim delavstvom, viničarji, na Jesenice, na jetiko in vajensko vprašanje ter na sto-tisoče šolskih otrok, ki živijo v revščini in stradanju. Vse to so življenjska vprašanja našega delovnega ljudstva. V teh se moramo izobraziti, dobiti pravo pojmovanje o vsem tem in po takem spoznanju usmeriti svoje mišljenje in delovanje. Organizirani v J SZ se bomo borili za rešitev socialnega vprašanja. Zato zahtevamo, da dobi tudi vse delovno ljudstvo svoji važnosti in številnosti primeren vpliv na javno življenje, kjer koli se odloča o naših vprašanjih. V imenu pravice se bomo zato borili tudi v prihodnje z vsemi močmi za JugosL strokovno zvezo. Zborovalci so Juraču, ki je segel s
svojimi besedami vsakomur globoko v srce, burno pritrjevali, klicali Jugoslovanski strokovni zvezi, dr. Janezu Ev. Kreku, svobodi in demokraciji. Za tem je tov. Stare zaključil veličastno zborovanje.
Popoldne se je razvila na Homcu pri Hepanšku lepa in dostojna delavska zabava, katere dohodek bo šel za zidavo Delavskega doma na Duplici.
Kamniški okraj je v tein zmedenem in težkem času glasno dvignil klic za ljuibezen, svobodo in pravico. Vsi tisoči prisotnega delavstva so odšli s talbora z novim navdušenjem in vero v lepšo prihodnost, za katero se bodo borili v vrstah svoje edine slovenske krščanske delavske organizacije, Jugoslovanske strokovne zveze.
Tekstilna pogodba
Kakor smo že večkrat poudarjali, se obstoječa kolektivna pogodba za tekstilno delavstvo v mnogih podjetjih ne izvaja. JSZ je že lani v tem pogledu večkrat intervenirala v tkalnici tovarne Jug-obruna v Kranju.
V	avgustu lanskega Veta se je na zahtevo JSZ vršila na okrajnem glavarstvu v Kranju uradna razprava zaradi nepravilnih akordnih postavk v tkalnici imenovanega podjetja. Razprava ni imela uspeha, ker je predstavnik podjetja zatrjeval, da delavke-tkalke v polni meri dosegajo katego-rijske urne zaslužke, dočim je JSZ dokazovala na podlagi zaslišanj, da se kolektivna pogodba ne izpolnjuje.
Ker je spor zaradi tega dobil širši obseg, je okrajno glavarstvo v Kranju izročilo 'stvar inšpekciji dela v Ljubljani.
Podjetje se je prizadevalo, da bi dokazalo vsaj videz izpolnjevanja kol. pogodbe. Tega ni nameravalo doseči z zvišanjem plač, pač pa z zvišanjem produkcijo. tako da l>i akordni zaslužki dosegali višino kategori .jakih zaslužkov, kakor so določeni v pogodbi. To je podjetje hotelo doseči z grožnjami, da bo tkalki, ki bi zaželene produkcije ne dosegla, vzelo en stroj. To se je tudi dejansko dogajalo. Tkalke so se seveda v strahu za vsakdanji kruh z vsemi močmi trudile, da bi ustregle zahtevi podjetja. Podjetje je ha ta način svojo namero doseglo. Akordni zaslužki so zaradi povečane storitve dosegli višino kateigorijskega zaslužka.
Spor pa zaradi tega še ni bil rešen. Inšpekcija dela v Ljubljani je dne 20. t. m. sklicala ponovno uradno razpravo na okrajnem glavarstvu v Kranju. Že prej pa je predstavnik inšpekcije dela v podjetju iz knjig ugotovil, da akordni zaslužki ustrezajo določbam pogodbe. V podjetju pa se je medtem začel uvajati nov strojni sistem, ki ga hočejo raširiti na vso tkalnico. Podjetje izjavlja, da je prisiljeno zaradi konkurenčnosti uvesti 6stroj_ni sistem in tako obrat racionalizirati.
Na tej razpravi se sporne točke spet niso mogle rešiti: obravnavati se bixlo
morale torej med Zvezo tekstilnih podjetij in strokovnimi organizacijami, ki so pogodbo podpisale. Kljub vsemu pa je našemu zastopstvu pri razpravi le uspelo, da je podjetje zvišalo plače delavcem in delavkam, ki delajo na 6 strojih, za 25 par na uro. Tako bo znašal povprečen akordni zaslužek na f> strojnem sistemu 4.65 din na uro. To je bil uspeh pogajanj, ki so se vršila na pobudo JSZ.. Med drugim se je na razpravi ugotovilo, da je pogodba v več točkah pomanjkljiva, ker so podjetja začela spreminjati način dela.
Delavstvu naj bo vse to v pouk. kako in na kakšen način morajo delavske organizacije braniti pogodbo, in na kašne težave zadevajo. Če bi delavstvo organizacijam zaupalo, bi 'bilo v tem pogledu marsikaj boljše. Še prav posebno velja to za kranjsko tekstilno delavstvo, kjer se prav v vseh tovarnah krši pogodba in delavska zakonodaja. Tudi to moramo poudariti, da bodo v kranjskih tekstilnih tovarnah take razmere obstajale vse dotlej, dokler bo delavstvo brezbrižno. To vprašanje ttvo-
rejo rešiti le strokovne organizacije.
Po Kranju in okoli raznašajo nekateri govorice, da so strokovne organizacije zapravile tekstilno stavko. Vemo, od kod take govorice prihajajo. Iz pravih delavskih vrst ne. Ti ljudje hočejo s tem doseči razbitje strokovnih organizacij. To pa more koristiti le kapitalu. Zavedni delavci ne bodo nikdar nasedali takim agitatorjem, ki so jim delavske koristi zadnja briga.
Delavstvo mora znati samo presojati meti resnico in lažjo. Kljub temu, da se precejšen del kranjskega delavstva za organizacije ne briga, so one vedno na delu, da koristijo vsemu delavstvu v kranjskih tovarnah. Posebno se v tem pogledu trudi JSZ, ki zastavlja z vsemi silami in vsem aparatom svoje moči v to, da čim več koristi delavstvu. Delavstvo pa je na drugi strani dolžno, da podpre svoje organizacije s tem, da se spet v celoti organizira, pokaže pa naj hrbet vsem zdraharjem in koristolovcem, ki si hočejo iz delavske razbitosti kovati dobičke.	iPi.
Politika realizma: demokracija
28. maju je slavil predsednik češkoslovaške republike dr. Ld-vard Beneš 54. rojstni dan. Teden dni prej je pa v starodavnem husitskem mestecu Taboru očrtal v svojem govoru politiko češkoslovaške republike.
Politični položaj našega časa in današnjih dni se vsak dan silno čudno in nerazumljivo bolj vozla in prehaja v tako čudne in nepregledne vode, da se vsi zaskrbljeni vprašujemo, kaj vse bo temu kaosu sledilo, kako bomo našli iz njega primerno in predvsem zadovoljivo pot. Vsekakor moramo ugotoviti, da velja danes skoraj v vsej politiki načelo nejasnosti in naglih dejstev, ki človeka in narode presenečajo in jih postavljajo pred izvršena dejstva, katerim se navadno ni mogoče več upreti ali jih rešiti na kakšen bolj znosen ali miren način. In silno čudno se danes sliši, če nekdo govori in poudarja v nasprotju s skoraj splošno avtoritativno politično miselnostjo načela demokracije, sodelovanju, sporazumov in miroljubnega sožitja narodov in držav.
Prav v zadnjih dneh smo imeli priliko biti priča silno zapleteni in važni politični borbi in dogajanjem, ki so obrnila vso pozornost Evrope in sveta k sebi in svoji rešitvi. Vprašanje nemške narodne manjšine v bratski češkoslovaški republiki je postalo aktualno in je tvorilo jedro silno veliki politični aktivnosti Nemčije na eni strani in Češkoslovaške z njenima zaveznicama Anglijo in Francija na drugi strani. Prav za prav je bila to borba med dvema velikima političnima grupacijama v v Evropi — med blokom avtoritativno urejenih držav, ki ga predstavlja tako imenovani »protikomunistični blok«, in blokom držav, ki so svojo politiko naslonile na načela demokracije in sodelovanja med državami.
In kakor se v prvem hipu mnogim zdi proglašati danes načela demokracije nesmiselno, smo lahko prav iz zadnjih dogodkov spoznali, da je edina politika zdravega življenjskega realizma tista politika, ki se oslanja na demokracijo in jo popolnoma prevzema v sklop svojih političnih del in svojega političnega ž.ivljenju sploh. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je ob priliki svojega obiska v Taboru, katerega zgodovina je zvezana z največ-jimi zgodovinskimi političnimi, kulturnimi, verskimi in socialnimi dejstvise-danje češkoslovaške države, v svojem govoru poudaril, da more biti edina rešitev iz današnjega političnega nereda in kaosa demokracija in tista politika, ki prevzema vsa načela demokracije za svoja in jih v vsakdanjem življenju tudi dosledno izvaja in živi. Ministrski predsednik dr. Hodža je takšno politiko imenoval v svojem razgovoru z dopisnikom pariškega lista Pariš Soir: »To je realistična politika sporazumov.«
Ozreti se moramo namreč na politiko bratske češkoslovaške republike z zorišča malih držav, ki so danes postavljene pred alternativo, ali se med seboj povezati in navezati, ali pa hoditi pota, ki vodijo k popolni osamitvi in izolaciji malih držav! In češkoslovaška republika nam je veliki zgled in dokaz, da je edino resnično življenjska in zato tako realistična politika malih držav naslonitev in sodelovanje malih držav med seboj, obenem pa politika naslonitve na blok demokratičnih velesil. Ako se spomnimo dogodkov pred mesecem dni in usode bivše Avstrije, nam bo takšna politika še bolj jasno stopila pred oči in se nam pokazala v mnogo bolj jasni, določni in resnično realizma polni luči. Tako je popolnoma upravičeno rekel predsednik dr. Beneš, da je malim državam zares »demokracija višek njihovih prizadevanj in stremljenj.«
Mnogi sicer dvomijo v uspehe take politike, toda vendar je imel predsednik dr. Beneš prav, ko je poudaril: »Verujem v našo demokracijo, prepričan sem, da se bo v nevarnosti vedno dobro obnesla — izkazala se je z vsemi svojimi dobrinami v dvajsetih letih obstoja naše države. S tem hočem poudariti, da moramo vse svoje sile in moči še bolj posvetiti resnično ustvarjalnemu delu. Poudarjam to dejstvo še posebno tu na tleh Tabora, kjer so prav za prav zrasla prva dejstva naše zgodovinske, verske, politične in socialne demokracije. In trdno verujem in upam v popolni uspeli te naše politike.«
Ob dogodkih, ki so prav tako, kakor za češkoslovaško republiko, usodni tudi za vse ostale male države v Srednji Evropi, moramo postati bolj pozorni na politiko ene od redkih demokratičnih držav v Evropi, ki po zaslugi svojih
V nedeljo 29. maja je krščansko socialistično delavstvo kamniškega okraja spet zbralo svoje sile na Homcu. Ponovno je pokazalo, du jo kamniški okraj trdnjava Jugoslovanske strokovne zveze, ki je ne more porušiti noben vihar.
V jutranjih urah so že bile vse ceste polne kolesarjev in voz. Vse je hitelo na Homec. Po prihodu vlaka, s katerim so se pripeljali zastopniki centrale s predsednikom tov. Žumrom, se je razvil od postaje proti Homcu veličasten sprevod. Prva je šla kamniška godba, za njo prapor kamniških kovinarjev, potem pa so se v sprevod zvrstili tisoči delavstva, ki so prihiteli iz vsega kamniškega okraja, pa tudi iz oddaljenih skupin.
Homška cerkev je bila mnogo premajhna, da bi sprejela vse delavstvo. Pred sv. mašo je pridigal naš zvesti prijatelj p. France Ačko iz Kamnika. S krepko besedo nam je vlival zaupanje in odločnost v pravični borbi, v kateri ne smemo kloniti pred nobeno silo in se umakniti od prave krščanske poti. Postavil nam je za zgled prve kristjane, ki se niso bali žrtvovati vse, tudi življenje, za prava krščanska načela. — Med sv. mašo so udeleženci prepevali lepe ljudske cerkvene pesmi ob spremljanju kamniške godbe.
'Po sv. maši smo se zbrali na mnogo preozkem prostoru pred društvenim domom. Zasedli smo vse bregove gori do cerkve ter napolnili obširen prostor na drugo stran do kapelice.
Ko so utihnili zvoki kamniške godbe, je predsednik kamniškega okrožja tov. Stare začel zborovanje s pozdravom centralnih in skupinskih zastopnikov ter vsega zbranega delavstva.
Prvi je pozdravil tov. predsednik Žumer Srečko, ki je poudaril važno poslanstvo krščansko socialističnega gibanja, da se bori za krščansko, delavsko in demokratsko misel. Zbrano delavstvo je njegove besede navdušeno pozdravilo.
Za tem je govoril tov. Mavricij Bore.
V	obširnem in lepo zasnovanem govoru je pokazal pota. po katerih hodi danes Jugoslovanska strokovna zveza. Poudarjal je potrebo tesne povezanosti delavcev s kmeti in drugimi delovnimi stanovi, obenem pa jasno in močno poudaril našo trdno odločenost, da si ne pustimo od nikogar vzeti svobode v sindikalnem udejstvovanju. Vsak. ki bi kaj takega poskušal, naj ve, da se naše gibanje ne da več streti, ker se je naša misel danes že tako globoko zarasla v srca krščanskega delovnega
l	judstva, da bi se vsi taki poskusi končali žalostno in neuspešno.
Po govoru tovariša Borca, ki so mu zborovalci navdušeno pritrjevali, je prišel na vrsto tov. Jože Jurač iz Celja.
S svojim močnim in prepričevalnim govorom je navdušil zborovalce za potrebnost prave delavske izobrazbe, popolnoma različne od te, ki jo dobivamo v šolah in raznih društvih. Delavska šola je življenje. Življenje nas sili. da temeljito spoznamo našo stvarnost, delavske. razmere in trpljenje. Le tako bomo mogli prinašati naši skupni borbi svoj delež. Govornik je pokazal
velikih državnikov, predvsem pokojnega predsednika dr. Masarvka in njegovega učenca in naslednika dr. Beneša predstavlja danes državo svobode in resnično aktivnega političnega življenja in udejstvovanja. Dejstvo je, da je Češkoslovaška danes gotovo v narodnostnih ozirih najbolj liberalna država v Evropi, če primerjamo razmerje posameznih narodnosti v češkoslovaški republiki in kateri drugi evropski državi. In če je mogel dopisniku »Pariš Soira« izjaviti ministrski predsednik dr. Hodža, da sta obe strani v pogajanjih glede sudetskih Nemcev sklenili iti v sporazumevanju in zadovoljevanju do konca, je bilo to vsekakor mogoče le, ker je vodilo češkoslovaške notranje in prav tako tudi zunanje politike m i r in pravica. Dr. Hodža je dejal: »Dobro se zavedam tega, kaj se pravi zadovoljiti se. Jaz sem predsednik koalicijske vlade. Tu sedi socialni demokrat, tam nacionalni socialist, zraven njega katoličan, dalje zastopnik kmetov itd. Pa vendar smo vedno sporazumni, edini in zadovoljni.« To je politika demokracije, politika sporazumevanja in resničnega sodelovanja. — Toda takšna politika pomenja »ohraniti za vsako ceno mir, imeti trdne živce in določen in jasen cilj ohraniti zvezo
s splošnim razvojem v srednji in vsej Evropi«, kakor je dejal dr. Beneš. »To se pravi še drugače, za nobeno ceno ne smemo dovoliti, da bi nas ločili, temveč si moramo prizadevati, da ostanemo povezani, da izgradimo svojo narodno in državno edinost in sodelovanje tako daleč, kakor je to sploh mogoče, da jo resnično reealno in naravno utemeljimo, da zraste in se razvije organsko. Končno nas pa vse takšna politika prepričuje, da se ne smemo strašiti bodočih dni, da se ne smemo bati sploh ničesar, da moramo biti pripravljeni na vse dobro in slabo, ki se lahko v prihodnosti zgodi.«
Ker se brez dvoma odloča v notranje in zunanje politični orientaciji posameznih, predvsem pa malih držav, njihova usoda in življenje v prihodnjih dneh, je pač treba dobro in natančno premisliti pota, ki se v političnem življenju danes narodom in državam odpirajo. Dejstva jasno in določeno kažejo, da je politika tako imenovane »protikomunistične trozveze«, ki jo danes predstavljajo Italija, Nemčija in Japonska, prinesla malim državam pisano in vabljivo, pa vendar silno usodno mogočost, ki vodi do popolne politične izolacije. Kako usodna je pa lahko takšna izolacija, pa če tudi samo
delna, smo lahko spoznali čisto konkretno pred dobrim mesecem. Tudi Madžarska, ki se ne more danes več znajti in zasidrati v današnjem političnem trenju, nam je zgovorna priča dobrin izolacijske politike nekaterih velesil. Na drugi strani pa stojimo pred češkoslovaško republiko, ki je kljub vsemu notranje močno konsolidirana, kar so pokazale zadnje volitve in pogajanja s sudetskimi Nemci, in je nu zunaj tako močno podprta in navezana na demokratični blok velesil, da kot takšna predstavlja z vso svojo varnostjo in državno nedotakljivostjo, ki jo branijo vse demokratične velesile z vso svojo politično močjo, drugo pot in drugo mogočost političnega življenja.
Vsekakor pa velja dejstvo, ki ga je poudaril v Taboru tudi dr. Beneš, da je v demokracijo treba namreč trdno verjeti in verovati, ker se je vedno izkazala kot edino prava in resnično realistična politika. Z vsemi simpatijami spremljamo tudi slovenski krščanski delavci bratsko češkoslovaško republiko v njenem političnem življenju in udejstvovanju, saj nam je zgled zdravega življenjskega optimizma in volje polnega političnega udejstvovanja in prava šola resnične demokracije.
1938 — Št. 23 — 3
Po evharističnem kongresu v Budimpešti
V	času blaznih sovražnosti, v clobi, ko krščanstvo in Cerkev doživljata nešteto skritih odpadov, kakršnih ne moremo zaslediti v zgodovini, v času z blazno naglico naraščajoče stiske sodobnega človeštva so še zbrali tisoči vernikov na evharističnem kongresu v Budimpešti, da skupno molijo za rešitev iz stiske, da vsi ljudje, združeni v ljubezni in edinosti, dobe poguma in moči za delo, za reševanje težkih vprašanj, ki vznemirjajo svet. I ežave časa so dale temu kongresu poseben značaj. Zato ni čudno, da se ga je udeležilo toliko ljudi, saj so se ga udeležili z željo da v sv. Evharistiji dobe moči in podpore v stiski, da v besedah papeževega odposlanca slišijo tolažilne bese-de^in tudi besede poguma, ki jih narekuje Cerkev v tem času, da slišijo obsodbo tistih zmot, ki so pahnile človeka v stisko in ki groze, da uničijo njegovo dostojanstvo, če se bodo širile še dalje.
Zastopniki 32 različnih narodnosti so se zbrali h kongresu. Čehi in Madžari. Valonci in Flamci, Hrvati in Nemci iz Banata, katalonski in baskovski duhovniki — vsi so molili skupno pri enem oltarju. Začuda je bila močna skupina iz »komunistične« Češkoslovaške. Vse evropske države so poslale svoja odposlanstva na ta kongres, razen Nemčije in Rusije, da manifestirajo svojo vero v Kristusa, da poudarijo večni krščanski nauk
komunističnemu brezboštvu. proti izpačenemu nauku
mednarodnega komunizma. Kardinal Pacelli je v svojem govoru te okolnosti in ta nasprotja sodoonega krščanstva in krščanskega človeka vidno poudaril in odločno pokazal na vzroke, ki so privedli družbo v težko krizo.
V	svojem zaključnem govoru je papežev legat spodbujal k težki borbi, , . caka knstjane, ,|a pripomorejo k bolj si prihodnosti človeka. Ponovno ie označi stališče kristjanov in Cerkve •do sodobnih zmot in pozival k močni ^n'_k.optimizmu, s katerim se je treba odločni za Kristusa in proti tistim, ki ustvarjajo usodo človeštva brez Kristusa. Z besedami sv. pisma: »Ostani z nami, Gospod!« je končal papežev legat svoj govor. Naj bi ta kongres veliko pripomogel k obnovi sveta, k miru. edinosti in ljubezni med narodi!
Jesenice
Zdravniška služba bratovske sklad-nice bo ob nedeljah in praznikih^ v mesecu juniju takole razdeljena: 5. junija dr. Milan Čeh, h. junija dr. Keržan Bartol, 12. junija dr. Milan Čeh. 16. junija dr. Keržan Bartol. 19. junija dr. Čeh Milan, 36. junija dr. Keržan Bartol.
r[)ostLs ka
Služkinja
Glavni namen Poselske zveze je, da bi omilila čimprej težki položaj naših služkinj, tako posameznih kot celote. Za tem je šlo skozi vsa leta vse naše delovanje. Kakor ob ustanovitvi naše zveze, tako spoznavamo tudi danes, da moramo računati le na lastno delo in si s svojimi močmi izboljšati položaj in dvigniti naš služkinjski stan v isto in enakopravno vrsto z drugimi stanovi.
Če človek premišljuje usodo in veljavnost tega ali onega stanu, pride do zaključka, da je najbolj zaničevan, preziran in nesrečen ravno služkinjski stan. Težko je razumeti, da je celo še v našem stoletju toliko ljudi, ki direktno ali indirektno prezirajo služkinje samo zato, ker so uslužbenke. Že pri izgovarjavi tega imena se jim spremeni obraz. Če ga vprašaš po vzroku, se namrdne: E, saj veš, ker je služkinja... Nihče od teh ljudi pa ne pomisli globlje. Služkinja je nesrečna že zaradi tega, ker se mora ubijati po svetu za kruhom. Sama je, daleč od doma, brez vsakega prijaznega domačega obraza. Tu in tam vidi srečno družino, njeno udobno življenje, mater — svojo gospodinjo — kako ljubko in nežno neguje svoje otroke. Boli jo, ko se pri tem spomni na svoje starše kje daleč na deželi, ki so morda že v grobu, ona pa tu v mestnem vrvenju sama tiho trpi, ker nima nikogar, ki bi mu odkrila svojo dušno bol.
Opazovala sem dekle, ki je bila večkrat objokana. Bila je zaročena. Vsak čas naj' bi bila poroka. Vmes pa je prišla beseda »služkinja«. Prišli so ljudje in dokazovali ženinu, da je nečastno, če vzame služkinjo za ženo. Ta
se je vdal. Zaroka se je razbila, samo zato, ker je bila dekle »služkinja«.
Takšna je usoda služkinj v mestih. Preziranje služkinj je prodrlo že celo na deželo. V resnici pa bi nas moral vsakdo spoštovati, ker si s poštenim delom služimo kruh. Tukaj moramo služkinje odločno zaklicati: Ne grenite nam kruha še vi, ker nam ga že naša usoda dovolj greni!
Pri tem bi se morala zganiti vsa javnost, ki se bavi s socialnim vprašanjem, da bi naš stan dosegel enakopravnost z drugimi stanovi.
Da bomo to dosegle, tovarišice, se prav vse združimo v vrstah svoje stanovske organizacije Poselske zveze!
Iz organizacije
Na praznik sv. Rešnjega Telesa dne
16. junija se bo Poselska zveza udeležila procesije v Stolnici s praporom. Pridite pod našo zastavo in pripeljite s seboj še neorganizirane. Pogumno in veselo stopimo pod svojo zastavo, pod zastavo Kristusa Kralja, ki naj kraljuje naši skromnosti in blagoslovi naše delo.
Na Rožniku bo v četrtek 9. junija ob 5 sv. maša. Med sv. mašo ljudsko petje in sv. obhajilo. Dekleta, pridite!
Čas velikih počitnic se bliža. Zato opozarjamo na dopust, ki gre služkinji po določilih poselskega reda. Člen
1	i. pravi: »Po 2 letnem službovanju brez presledka ima posel vsako nadaljnje leto pravico de nerazdeljenega enotedenskega dopusta. iPoleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej.«
Počitniški dom KDM
Skupina KDM v Radovljici si je ob svoji ustanovitvi postavila za nalogo, da postavi na lepi razgledni točki nad Radovljico primeren počitniški dom, ki bo namenjen v prvi vrsti krščanski delavski mladini in članom skupin JSZ.
Že dolgo smo želeli imeti sredi smrekovih gozdov v lepi in inirni naravi svoj počitniški dom, kjer bi lahko neodvisno od najrazličnejših (prilik in razmer prirejali svoje tečaje in študijske dneve, kjer bi se lahko po delu nekoliko odpočili in se sprostili vsega tistega neprijetnega, kar nas uklepa in nam ovira polet kvišku. Sedaj so začeli mladi radovljiški fantje in dekleta čisto tiho in brez kričečega napovedovanja z uresničevanjem te naše dolgotrajne želje. Sami veste, da nimamo v svoji sredini denarnih mogotcev, ki Ibi podprli s svojimi sredstvi to naše delo,
kakor delajo to druga gibanja in druge organizacije. Vse, kar hočemo imeti, si moramo sami ustvariti iz lastnih sredstev in moči. Zato se obračamo na vse prijatelje Krščunske delavske mladine in delavskega gibanja sploh, da nam po svojih močeh pomagajo in prispevajo, kolikor jim je mogoče, za zgraditev počitniškega doma. Denar vlagamo v »Prvo delaVsko hranilnieo« v Ljubljani, katere čekovni račun ima številko 14.487. Ker bomo ob počitnicah iz izkupička, ki ga bomo imeli od oskrbovanja doma, poslali v naš počitniški dom najbolj potrebne otroke članov KDM in JSZ, se obračamo na vse člane KDM ali JSZ, da zbirate za naš počitniški dom povsod prispevke in tako omogočite, da bomo letošnjo jesen že lahko blagoslovili svoj prvi delavski počitniški planinski dom.
Lojze Hartman:
^	anedMu&dtoi Awia*v$UiU AtatneSUntev
Vsako drugo leto ali pa tudi še prej se vrši kongres nameščenske internacionale. Leta 1936. se je vršil v Karlovih Varih na Češkem in so ga priredili sudetski Nemci. Za letos pa je bil sklican v Antvverpen v Belgiji za dneve od 12. do 15. maja. Že mesece prej je dobila naša zveza vabilo, vendar za tako »bogato« organizacijo, kot je naša, ni kar tako žrtvovati tisočak, posebno ker ni bila dovoljena četrtinska vožnja ali pa še zastonj, kot je to za kak drug kongres. Pa so le zmagali deset dni pred kongresom idealni razlogi — tajnik jih je vedel našteti na seji kar •celo vrsto — in odločeno je bilo, naj se kar pripravim.
Le je pa že stvar taka, sem si mislil, potem pn počisti magari vse predale in D°glej ob tej priliki še kaj drugega.
rePričal sem se na zemljevidu, da je zemljepisno znan je še kolikor to-Ulco vredno. in da je London malo dalje, kot iz Ljubljane v šiško. In če greš tz Londona domov preko Pariza, tudi nic hudega. Pa je bil načrt tu. Sedaj Pa hitro potni list, vizumi, denar, ki ga zamenjaj čim boljše v tuje valute, do-Pust, priprava za kongres in povrhu se je nauči v 10 dneh francosko in angleško. Zadnje je bilo najlažje, ker sem yedel, da bo vse, česar se bom naučil, cisti dobiček. Pri »Potniku« še nepotrebna informacija, koliko približno •stane vožnja; rekli so mi, da zame sa-
mo 2420 din in da bo sicer še veliko dražje, če ne vzamem karte pri njih.
Že mogoče, sem si mislil in se odpeljal po prestani tremi in po težkem slovesu od družinice 10. majnika ob pol 9 zvečer na kolodvor brez vsake karte. Žena me je svarila, prijatelji so svetovali, naj vendar v Ljubljani, kjer je najceneje, kupim karto, jaz pa gluh za vse pametno. Vzamem karto do Je-senic-državna meja in stopim na vlak ter otresem s sebe ves prah, kolikor mi ga ni že naliv izpral.
Komaj se premaknemo, sem že v pogovoru z dvema mladima Nemcema, ki se vračata iz Dubrovnika spet domov v Magdeburg. Mož je tudi jurist v privatni službi, in tako smo naenkrat toliko prijatelji, da jima posodim vsakemu po dve škatli naših cigaret — do končanega carinskega pregleda. Ra ta moja dobrohotnost še ni bila zadostna za nemške carinike v Podrošci; nemir ]?ri-ia.te’lj .ie ves prestrašen podpisal, darujeta z ženo po 1 škatljo še za nemške vojne slepce. Končno pa nič ne škodi, sem si mislil, če imaš takole poti dno, da si podporni član nemškega naroda.
Heil Hitler! se je začelo. Avstrijci to se nekam trdo in po šolsko izgovarjajo. Da se sele učijo, se vidi tudi po tem, da visijo povsod napisi s poukom
o	načinu pozdravljanja. Karto do Salzburga mi napravijo kar v vlaku, tam pa po nekajurnem dremanju izstopim, da se oskrbim z njo v potovalni pisarni do Antwerpna. Do 15. maja je bila namreč Avstrija za Nemce še inozemstvo, vsak inozemc pa ima po nemških železnicah 60% popusta. Take vozne karte pa se morajo kupiti že v inozem-
stvu, napravijo jih pa samo potovalne pisarne.
'Rako sem bil prisiljen, da si zopet malo ogledam Salzburg, kar se mi je vsekakor izplačalo. Pri vožnji do Ant-werpna sem že prihranil skoraj 300 din. ■Glej ga. glej, iPutnika, saj zna! — sem si mislil. Za nadaljnjo vožnjo sem si pa oskrbel karto pri ameriški mednarodni potovalni agenciji Cooc, kateri pa moramo priznati, da dela z malenkostno provizijo. Škoda, da ta agencija nima v Ljubljani podružnice, ima jo le v Zagrebu in Belgradu, — da bi bel-grajskemu Putniku cene malo ostrigla. Tole se mi je zdelo potrebno napisati — vsakomur v pouk!
V	krasnem jutru se je dramil Salzburg, eno najlepših alpskih mest. Vse je še prijetno domače, novi režim ga še ni discipliniral. Sprva samotni iz-voščki, mlekarice, vojaki, branjevke, delavci, šolarji, trgovci polnijo drug za drugim mestne ulice in mostove, dokler ne zaživi polni tempo življenja. Zadržuje ga le še kak voznik, ki s parom volov prevaža pivo. Za srednjeevropska mesta gotovo osamljen pojav. Tudi noša meščanov kaže veliko konservativnost, ki ne drevi tako trapasto za vsako novotarijo, kot naš Belgrad ali Zagreb, ki glede tega gotovo daleč prekašata tudi Pariz. Moški v kratkih usnjenih hlačah, ženske v dindrlih in živobarvnih zelenih jopicah. Salzburg, središče srednjeevropskega katolištva, ali bo pokazal tudi tukaj svojo odpornost? 'Prezgodaj je še za vsako sodbo. Gotovo pa je, da se bo vzdržalo le toliko, kolikor je bilo globlje, manj politično kot pa dunajsko.
(Nadaljevanje prihodujič)
IZREZKI
iz katoliških časopisov
»TEMPS PRESENT«, francoski katoliški tednik, piše o neuspelem brazilskem uporu: »Vredno si je zapomniti, da imata dva glavna uporniška voditelja pristna brazilijanska imena:
da nima nikake zveze z brazilskimi dogodki. Dan po polomu upora je pisala »Frankfurter Zeitung«: To se bo ponovilo. Upor se je ponesrečil, ker je vojska premalo podprla zelenosrajč-nike ... Toda integralistična miselnost se bo razširila v vojski in čez nekaj časa bomo že videli...«
»TEMPS PRESENT« prinaša sestavek Fr. Mauriaca, ki pravi: »Dve pričevanji med vsemi, kar sta jih dali zadnji dve leti, sta ostali brez odgovora, nihče ju ne bo zavrnil in nasprotniki omahujejo med psovanjem in molčanjem. Gide, komunist, je zanikal, da bi bila Stalinova vlada pravična. Bernanos, katolik, je pregnal hudodelstvo iz sence pod vznožjem križa, kamor se je bilo potuhnilo.« (Mišljena je knjiga »Pokopališča pod luno« o frankističnem delovanju na Malorki.)
»TEMPS PRESENT« piše o francoski krščanski delavski organizaciji (C. F. T. C.): »V njej pozdravljamo eno od najuspešnejših sredstev, ki uresničujejo družbeni ideal, kakor nam ga priporočajo okrožnice Rerum novarum in Quadragesimo anno. Podpirali smo jo, ko se je morala bojevati tako proti brezbrižnosti žal prevelikega dela katoličanov kakor tudi proti potuhnjenim spletkam in kričečim obdolžitvam tistih, ki so bili še vsi prepojeni z liberalnimi predsodki in so ji zato očitali, da je prednja straža socialistične revolucije. Podpirali smo jo, ko se je s sveto vztrajnostjo in včasih prav junaško bojevala za svobodo strokovnih združenj. Ostali ji bomo hvaležni za vse zlo, ki ga je pretrpela, pa tudi za vse zmage, ki jih je izbojevala — saj so to zmage iste misli, ki ji služi tudi naš list.« — Kdo ne bo ob teh besedah pomislil na naše razmere? Kdo od nas ne bo pri tem s ponosom ugotovil, da je šla naša pot enako?
»SLOVENEC« je poročal iz Budimpešte: »V soboto je kakor nalašč zaprla mejo proti Madžarski češkoslovaška in v teh žalostnih dneh izgubila v obdo-navskem kraljestvu brez vladarja še tiste simpatije, ki jih je nevarni čas rodil...« — »Prager Rresse« je kmalu za tem poročala iz Budimpešte: »Njihov (češkoslovaški) vlak, ki je kazal, da je poslala ČSR največje tuje odposlanstvo na kongres, je spremljajo občinstvo z živahnim zanimanjem...«
«SLOVENEC« je trdil, da »Popolo d’ Italia« ni prinesel znanih besed, da se bo »papež znašel v nevarni in smešni družbi framasonov in boljševikov in bo ostal sam, obupno sam. da bo molil.« Po »Slovencu« je vse to izmišljeno. —
V	»Temps present« od 20. maja pa beremo, da je to čista resnica, kljub uradnemu zanikanju. Navedene besede jp prineslo Mussolinijevo glasilo 8. maja v članku z naslovom »Relikvija in križ«.
To in ono
Codreanu, voditelj »krščanske« Železne garde, je dobil 10 let ječe. Romunsko ljudstvo se je oddehnilo pred tem nasilnikom in njegovimi tolpami.
Belgrajski hišni posestnik
gradi novo hišo v Belgradu slovenski veleindustrialec g. Ivan Avsenek.
»Bodi luč«. Delavska knjižnica slovenskega Jugorasa je izdala brošurico pod naslovom »Bodi luč, javna izpoved bivšega brezbožnika«. Delce je na-P‘sal Kauer Alfonz iz Innsbrucka, v slovenščino pa prestavil g. Janez Kalan. Knjižica kot taka nima prav nobene zveze z Jugorasom, zato je prav nepotrebna reklama na platnicah za izdajateljico in njeno knjižnico. Zaradi tega sicer dobra knjižica prej izgubi na vrednosti kot pa pridobi.
"MT •	•	v	•	•
Vmicarjji
Kadar bodo drugi,
bom jaz tudi •. J*
99
(J)& mul k kr lijih
Zadnji čas se je med viničarji začelo živahno gibanje za zvišanje plač, ki je Slo že -tako daleč, da so v nekem kraju viničarji gospodarju napovedali, da ne gredo na delo, dokler jim vsaj za dva dinarja na dan ne poviša plače; za 6 in pol din pač ne morejo in nočejo po 9 ur na dan škropiti, medtem ko že koruzna moka z otrobi stane 2 din, pšenična pa 4 in pol dinarja.
Takih nastopov je bilo že dolgo pričakovati, ker je pač beda in draginja dosegla vrhunec. Kajti če že v tem letnem času, ob polni zaposlitvi, viničar ne zasluži niti za zadostno hrano, kaj bo šele čez dva meseca, ko spet ne bo zaslužka!
Pred kakimi 6 leti sem slišal obrtnika, da »viničar mora biti nekoliko lačen, da potem rajši dela in je bolj ponižen«. Ta človekoljub menda ni vedel, da je navadno sit pes pohlevnejši, hudo lačen in sestradan po more postati tudi upornejiši in zdivja.
Še lani, posebno pa prejšnja leta, so se našli viničarji — tudi pri bogatejših vinogradnikih — ki so bili naučeni, da so pomilovali svoje gospodarje, kako hudo se jim godi, da so v krizi, da ne morejo boljše plačevati itd., sedaj pa se je taka miselnost in sočutje spremenilo, ker je tudi take ljudi pomanjkanje privedlo do drugačnega razmišljanja in zaključkov. Začeli so računati in tako so dognali, da je pri večini vinogradnikov le moralna kriza vzrok, da njihovi viničarji nimajo sredstev za človeško življenje.
Nekateri, a zelo redki vinogradniki
Naša izpoved
»Naš kovinar«, glasilo delovnih ljudi, je v svoji številki z dne 22. maja letošnjega leta priobčil članek z naslovom »O Slovenski pobožnosti«. Kot članu dr. J. Krekove organizacije JSZ se mi zdi, da omenjeni članek hoče blatiti in
n'cenjevati katoliško Cerkev kot ne-o oviro v boju za naše delavske koristi. Čudim se, da more glasilo delovnih ljudi priobčiti članek, ki globoko sega v versko življenje nas krščanskih socialistov. Odklanjamo tako pisanje in zahtevamo (če hočemo biti objektivni), da naj bo list, ki hoče veljati za svobodno glasilo, res strogo strokoven, ne pa glasilo nekih ljudi, ki danes hočejo, da nas pomandrajo, kot se je to dogajalo pred dvajsetimi-leti. Nočem in ne želim nobene polemike, čeprav vidim, da tudi več člankov, ki so že pred časom izšli v omenjenem listu ni bilo objektivnih. Konzorcij naj gleda, da gremo po poti, ki je začrtana, ne pa, da si neka struja (ki med delavstvom nima nobenega pomena) lasti pravico vladati in diktirati (zgled: občina Koroška Bela). Ljudi, ki so in še danes nastopajo proti nam krščanskim delavcem, odklanjamo kot do sedaj, pa naj nastopajo v kateri koli obliki. Podrobnosti bom pojasnil, če bom videl potrebo, prihodnjič,	I.
Tine Smolej.
Kolo lahko kupiš povsodl
Dobro, trpežno in kvalitetno
pa le na Jesenicah v trgovini
KRAŠOVEC
Tam je največja zaloga koles na Gorenjskem— Pridite in prepričajte sel
lahaja vsak četrtek popoldne, ▼ primera pru-nlka dan prej. — Uredništvo in uprava ]• v ujnbljani, MiklofiiČeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva oesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon št 4048. — Številka čekovnega računa 14.900
Posamezna številka stane 1 din. —■ Naročnina: ut 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, la pol leta 20 din, za celo leto 40 din. Naročnina za tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Izdaja sa konzorcij »Dolarske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrševa cesta št. 17 (Maks Bleje«)
so zadnje čase na prošnje in zahteve svojih viničarjev zvišali plače po 0.50, 1 in tudi 2 din na dan, večina se pa še vedno izgovarja: »Ko bodo drugi, bom tudi jaz!« Kakor je videti, hočejo zvišanje zavlačevati vsaj še dva meseca, ko bodo dela v vinogradih že končana.
Iz skušenj pa vemo, da nihče ni zvišal plače sam od sebe, ampak le zaradi nadlegovanja, prošenj in zahtev viničarjev. Zato pozivamo vse viničarje, da se zganejo ter prosijo in zahtevajo zvišanje plač, sicer v dostojnem načinu, vendar pa odločno in neustrašeno. Nobeden naj se ne boji, da ga bo gospodar zaradi tega odslovil, če bo nastopil za povišanje, če je sicer v svoji službi vesten, pošten in delaven. Zavedajmo se pa tudi, da bi pošten delavec, če bi postal žrtev, še vedno lahko dobil službo, morda še boljšo. Viničarji si moramo sami pomagati. Če bomo vsi zahtevali zvišanje plač, potem tudi gospodarji ne bodo mogli prebirati. Taka borba bo gotovo bolj uspešna, kakor pa le zdihovanje nad težkim življenjem ali preklinjanje gospodarjev in stiskanje pesti, kadar nikdo ne vidi in ne sliši.
Če se vinogradniki izgovarjajo na druge, storimo viničarji narobe: zahtevajmo zvišanje plač, če bodo drugi to storili ali ne! To je dolžnost nas vseh. Ne oklevajmo, ampak povejmo odločno besedo!
Iz centrale
Danes moramo spet javiti o smrtnem primeru med člani našega Posmrtnin-skega sklada. Pretekli teden je _ umrl naš dolgoletni tovariš, član gornjerad-gonske skupine Leopold Miiller. Njegovi ženi smo izplačali 1000 din posmrtnine. Zato bomo takoj razposlali položnice za novo zbirko, ki pa bo dvojna: 83. kot redno, 84. pa kot izredno zbiranje. Člane opozarjamo, da predpisane prispevke čimprej vplačajo. — Blag.
Zagorje
Dne 22. maja se je poročil naš agilni odbornik in zaupnik zagorske skupine tov. Franc Grabnar z gdč. Štrubelj Marijo. Člani skupine in številni znanci mu izrekajo svoje čestitke in želijo mnogo sreče.
Vse tovariške skupine opozarjamo, da bo blagoslovitev prapora zagorske skupine nepreklicno dne 17. julija 1938. Te dni prejmete okrožnico. Prosimo, da nam takoj odgovorite zaradi udeležbe na taboru o priliki blagoslovitve, na-ročitve kosil itd. Skupine, ki se bodo odločile zabiti žebelj, prosimo, da nam takoj sporoče, da pripravimo vse potrebno ob pravem času. štejte si v posebno dolžnost, da se udeležite naše proslave. Vse potrebno bomo še priobčili v »Delavski pravici«.
Trbovlje
Delavcidelavke!
Ker Vaše plače niso velike, kupujte svoje potrebščine v moji trgovini, kjer dobite
dobro blago po nizki ceni
Trgovina in gostilna
Jamnik, Vrhovci 6
Pri Sv. Joštu se delavsko zborovanje ni vršilo. Pač pa je v redu potekel ves ostali program.
Nečastno obnašanje. Neki paznik na zapadnem okrožju se pri izvrševanju svoje službe pri delavcih v jami ponaša le z grdo kletvino, posebno italijansko. Če delavec naloženega dela naenkrat ne izvrši, ga goni domov, mu očita nesposobnost in obljublja, da bo na njegovo mesto prišel drugi. Gospoda paznika opozarjamo na službeni red in spominjamo časa, ko mu je grozil daljši dopust. Kako sc je takrat plazil, povsod, da je spet dobil zaposlitev v rudniku. Čudimo se, da je vse to po enem letu pozabil. O njegovem ravnanju bomo obvestili tudi rudarsko oblast, da ga primerno pouči, kako sme paznik z delavci postopati. — Prizadeti delavci.
Rimske Toplice
Poročila se je naša delavna članica in odbornica Karlina Polanc z rudarjem g. Kirnom. Odbor se ji najiskrene-je zahvaljuje za delo v skupini, obenem ji želi v novem stanu mnogo sreče in zdravja.
Planina pri Rakeku
Tudi tukaj delimo delavci usodo z
ostalimi delavci. Naš položaj je vedno slabši, draginja vedno bolj pritiska. Nujno je torej potrebno, da bi se izboljšali naši dohodki. Ker pa vemo, da poedinec nič ne pomeni, ampak le celota, smo uslužbenci na Windischgrae-tzovi žagi poživli našo organizacijo. V nedeljo 29. maja je bil občni zbor, na katerem je poročal tudi zastopnik JSZ in nam predočil, zakaj je potrebna delavska strokovna organizacija, zakaj je potrebno neodvisno in svobodno delavsko gibanje. Razpršil je tudi laži, ki jih trosijo nasprotniki o JSZ., zlasti da ni dovolj katoliška. Poudaril je, da vztraja jSZ neomajno na načelih, ki
jih je položil pokojni dr. Krek, in da ne bo nikoli kupčevala s temi načeli, kakor delajo nekateri drugi, ki so pa nasprotniki zavedne delavske strokovne organizacije. — Po poročilih je bil izvoljen novi odbor. To so sami zavedni in agilni tovariši, ki jamčijo, da bo’ naša skupina, seveda s pomočjo vsega članstva, uspešno vršila svojo nalogo v korist članstva, pa tudi ostalega delavstva. Odbor naše skupine je tale: predsednik Kušlan Ivan, podpreds. Kermavner Franc, tajnik Molk Vinko, blagajnik Plesničar Karel, ostali odborniki šimšič Jože, Novak Frane, Matičič Vladimir. Nadzorstvo:	predsednik Žitko
Rudolf, člana Poženel Ivan in Nemgav Jože.
Kamnik
V nedeljo 15. maja se je poročila članica naše strokovne skupine tov. Hacin. Marija z g. Alojzijem Ipavcem. Vsi člani jima želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
*
Vevče, članski sestanek, ki smo ga najavili v Del. pravici za 30. maja, smo prestavili na nedeljo 5. junija ob 9 dopoldne v D. M. v iPolju. Ker bo sestanek zelo važen, se ga je vsak delavec dolžan udeležiti. — Odbor.
Popravek
Velecenjeni gospod urednik! Prosim Vas, da blagovolite v prihodnji .številki Vašega ugl. lista »Delavska pravica« objaviti z ozirom na članek v 1. številki z dne I. januarja 1938 natisnjeno na 2. strani I. kolona pod naslovom »Z delavskih bojišč« mezdne borbe JSZ v Ljubljani 1937, pod naslovom »Lesno delavstvo« z ozirom na člen 26. zakona o tisku sledeči popravek: Ni res, da je v podjetju Pristavec v Preserju zavzelo gibanje za zboljšanje del. položaja že ostrejšo obliko in da je bil v podjetju Pristavec štrajk dva dni, res pa pa je, da se je zaradi uvidevnosti lastnika že 7. 2. 1937 doseglo s posredovanjem Del. zbornice in skupine JSZ med podjetjem in del. obratom poravnava glede višine mezd in da je šele po tej poravnavi izbruhnila stavka, ki pa ni na višino določenih mezd prav nič vplivala. Z odi. spoštovanjem za: L. S. Pristavec & Co. Pristavec Leopold 1. r.
Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni.
Walter
Briesley
SDelanstka^^ __ . _Tw ^ »
.uiiu PRAVICA
mSCANSKKGA DELOVNEGA LJUDSTVA
»Da. Južinaj, Janko, potem pa se greš lahko igrat s tisto džunglo. Rad bi se nocoj igral s teboj.«
Deček je spet začel jesti in starša sta spregovorila šele, ko ju je prosil dovoljenja, če sme oditi, in ko so odjeknili njegovi koraki na dvorišču, kjer si je hotel napraviti svojo džunglo.
»Mislim, da ni dobro, če mu mešaš glavo z denarjem in s podobnimi stvarmi.«
Ivanka se je otepala in branila. Kadar ji je grozila nevarnost, da ji kdo dokaže, da je zagrešila kako napako, se je njeno duševno ravnovesje nepreklicno porušilo.
»Kaj pa ti, mar misliš, da mu snoči nisi zmešal glave, kaj?«
»Saj je zaslužil, mar ni?« je dejal mirno in se krčevito oprijel njenega dokazovanja. »Ali veš. kaj je napravil? Iveri je nalagal na železniške tračnice, da bi vlak iztiril. Spremisli si!« Zgrozil se je v svoji duši. »Ko sem pa jaz prišel tja, jo je popihal.« Pre-molknil je in ji pogledal v obraz. »Mar bi ti spričo tega tudi sama ne silila vame, naj ga pretepem?«
»Seveda bi. Zdi se mi pa, da bi počakala do danes zjutraj. Za gotovo vem, da je že skoraj spal.«
Ivan bi se bil najrajši razrezal z nožem. Zvijalo ga je, ko je sedel za mizo. Videl je samega sebe, kako je planil po stopnicah v Jankovo sobo in čutil, kako je kar na slepo bil po nežnem dečkovem telescu. Njena krivda pa ni nič manjša. Ne, tega ni hotel reči. To je bila njegova slabost. Saj se ne bo nikoli več zgodilo kaj takega.
»Neumen sem bil, neumen slabič, da sem ga šel tako natreskat.« Globoko je dihnil, toda priznanje je prišlo iz njega in bil je vesel, da je prišlo. »Poleg tega. pa sem ga, mislim, huje našeškal, kakor je zaslužil.«
Ivanka ni odgovorila. Mož je vedel, kaj misli. Pa je zadržal svoja čustva v sebi in mirno segel po koščku kolača. Za nekaj minut je nastal molk. Žena je nalila še več čaja. Mož je vzel časnik in zapazil spremembe na njenem obrazu, ko je spet sedla.
»Ali že veš, da imamo novega uradnika od Sklada za brezposelne?« je nenadoma vprašala.
»Mislil sem, da sem ti povedal v sredo, da mi je Cavvper, tisti mladi fant iz Peathilla, ki je bil tudi nekaj časa brez dela, povedal, da ga je obiskal novi uradnik.«
»To mi nisi povedal, pač pa gospa Acockova. Opoldne sva šli skupaj iz trgovine in mi je povedala, da je bil pri njih ob enajstih. Rekla je, da ga ni nič prida. Sedi ti na stolu s svojim zlatim prstanom na roki in se lagodno naslanja. Za vsak prazen nič zine: ,hm‘ ali ,ha\ Če se bo tudi pri nas tako vedel, me že-zdaj ima, da bi mu spodnesla stol.«
»Gospa Acockova. V Peathillu stanuje, kaj ne?«
»To je brez pomena. Misliš, da bo tu kaj boljši?« je vprašala nestrpno. »Služba je služba, uradnik je uradnik; tukaj ne bo postopal nič drugače kakor v Peathillu. Misliš, da bo? Kje neki?«
»Oh, mi najbrž ne dobimo tega človeka. To je vse. Če si dva uradnika delita to okrožje med sabo, potem pride k nam najbrž kdo z llsonske plati.«
»Jaz pa mislim, da ne. Vsekakor mora vljudno govoriti, kjerkoli je. Kaj pa moreš, čeprav bi stegoval svoj jezik? Prej bodo verjeli njemu kakor tebi.«
(Nadaljevanje prihodnjič)1