Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir TRST, nedelja, 12. maja 1968 Volilne perspektive za Slovence Tokratna volilna kampanja za Parlamentarne in deželne volitve {J1 samo v naši deželi mrtva. Prež vidnejših volilnih shodov, na zunaj brez zanimanja občinstva, saj govore celo indeksi televizijskih poslušalcev o manjšem zanikanju. Ti zunanji znaki pa še zda-Ječ ne pomenijo, da se je zanimanje prebivalcev za bistvena vprašanja družbene usmeritve zni-zaio, temveč so odraz večje poli-ticne zrelosti, ko ljudje ocenjuje-1° in se odločajo nc na osnovi nekaj tednov trajajoče burne, dejansko papirnate kampanje, tem-yec na osnovi večletnih izkušenj ln zaključkov. Pri volitvah 19. maja gre za bistveno usmeritev javnega življe-nJa v Italiji, za resna vprašanja obeležja levega centra, vloge delavskih strank v italijanski druž-bl in za perspektive nadaljnjega razvoja. , Zato je posebno razumljivo, da * treba poudariti nujnost, da gre-uo volivci na volitve, da upoštevajo izkušnje zadnjih let in se v tuj zvezi tudi po svoji vesti odlo-c'io za stranke, katerim bodo najprej 19. maja za parlament in se-nut, teden dni kasneje, 26. maja Pa za deželo oddali svoj glas. Kot vedno, nas zanimajo sploš-n;' vprašanja družbene ureditve, splošna vprašanja demokratičnega razvoja v Italiji in to tako kot državljane, kot tudi napredno demokratično usmerjene ljudi, še P?sebej pa vsa ta vprašanja za-.Ptajo nas Slovence v Italiji, saj j,® od zagotovitve demokratičnega razvoja v bistveni meri odvisen ,adi naš položaj in reševanje na-S|P vprašanj. Pri vsem tem je pa seveda važ-na . prisotnost Slovencev v samem volilnem boju, še bolj pa izvolitev Plovencev v parlamentu in v dežel-ni svet. Ker se želimo v. tem članku o-meiih zgolj na to področje, bomo ‘'apravili samo pregled strank, 'kuPin in kandidatov, ki vključu-■}? Slovence. Prav bi bilo, da bi tudi v tej akonodajni dobi imeli Slovenca v Parlamentu. V pretekli je bila po-;.aPka Marija Bernetič, za te vo-'tve pa se tržaška federacija Komunistične partije Italije, ki je d>Pa stranka, ki danes lahko o-”?08°či slovenskega poslanca, ni Pvezala v enaki meri kakor je to /orila pred petimi leti, ampak je SaJ formalno dala enake možno-. štirim kandidatom, med kate-|lnir je tudi Slovenec. Škoda, da 6 tako, saj dobiva KPI absolut-0 večino slovenskih glasov. Kljub l?ejriu pa bitka ni izgubljena in prav, da slovenski volivci r« - ® Tržaškega dajo svoj prefe-PpPi glas samo Albinu Škerku. lise baškem kandidirajo še na (Pot Enotne socialistične stranke c- *vJ) Dušan Košuta na listi Sofistične stranke proletarske enotni (PsiUP; pa Vite Jercog. Nih-y .izmed obeh nima možnosti bi-s, ‘zvoljen, je pa prav, da jima ,°* * * * venski volivci dajo preferenčne ®^sove. (Jiri*°yenska skupnost, katere kan-so seveda vsi Slovenci, se ta?1- K)krat udeležuje parlamen--i n,h volitev. Ker ni možnosti, da bi bili njeni kandidati izvolje- ni • Je svojo udeležbo utemeljila s menili podporo zahtevi, naj se zakonsko zagotovi mesto Slovenca v parlamentu. To je sicer tudi stališče, ker pa bo to zahtevo podprlo premalo Slovencev, ne bo praktičnega učinka. Bliže resnici je sodba, da je Slovenska skupnost storila ta korak zato, da obdrži volivce na domačem borjaču. Slovenska skupnost se je za deželne volitve povezala z goriško SDZ, v koalicijo pa je stopila tudi novo ustanovljena Slovenska levica. Nosilec liste je dr. Drago Štoka, ki kandidira tudi v Gorici in ima daleč največ verjetnosti, da bo izvoljen. V zadnji številki ((Katoliškega glasa« beremo, da so strokovnjaki izračunali, da bo zaradi zavrnitve liste PSU v Vidmu potrebno visoko število glasov za izvolitev zastopnika slovenske skupnosti. Zaradi tega je nastal v vrstah SS preplah, ki pa je po mnenju drugih strokovnjakov neutemeljen, ker bo nova situacija v videmski pokrajini vplivala predvsem na videmsko in v veliko manjši meri na druga okrožja. Na listi gonške PSU kandidira Marko VValtritsch. in z zadoščenjem povzemamo ugotovitve, da bo prav nesreča, ki je doletela PSU v videmskem okrožju, zagotovila njegovo izvolitev v deželni svet. To bi za Slovence bila ve lika pridobitev. Slabost PSU oz. PSI v pretekli dobi je bila prav v tem, da ni imela nobenega slovenskega svetovalca v deželnem svetu. Korak nazaj pa je na Goriškem napravila KPI, ki je pred štirimi leti zagotovila izvolitev in tudi izvolila Jožeta Jarca. Na teh volitvah Jarc sicer kandidira, nima pa več podpore stranke, zaradi česar ne bo izvoljen. Razveseljivo in pomembno je, da v Beneški Sloveniji kandidirajo na deželnih volitvah na listi KPI, PSIUP in KD .rije, če upoštevamo še kandidate PSU, katere lista je odpadla, celo štirje kandidati. Vidimo torej, da obstajajo realne možnosti izvolitve treh Slovencev v deželni svet. Ce se bo to uresničilo bo glede slovenskega zastopstva v deželnem svetu ostalo pri starem, čeprav to ne ustreza številčni moči Slovencev v deželi. Nesreča bi bila, če bi se to število zmanjšalo, zato je od slovenskih volivcev odvisno, da pravilno volijo, predvsem pa, da s preferencami omogočijo izvolitev slovenskih kandidatov. Na Goriškem kandidirata za parlament na listi PSU Jožef Ce-ščut, na listi KPI pa Marija Selič, ki nimata možnosti izvolitve, velja pa zanju isto kot za Trst, naj jima slovenski volivci dajo preferenčne glasove. Goriška SDZ je tudi tokrat sklenila, da bo na parlamentarnih volitvah podprla Krščansko demokracijo. Svoje hude zadrege, kako ta korak vskladiti s stalnim poudarjanjem, da so samo slovenske politične organizacije garancija za afirmacijo Slovencev, ne more kriti niti s sodbo, da slovenski komunisti in socialista nimajo v svojih strankah nobene besede za slovensko stvar in za korist slovenskega ljudstva. Seveda, kakor izgleda, bodo imeli volivci SDZ veliko besedo pri KD, kadar bo šlo za slovenske koristi. Velika škoda je, da ni za parlament nobenega kandidata slovenske narodnosti v Benečiji. Za deželne volitve na Tržaškem je KPI predložila listo, v kateri je od 15 kandidatov šest Slovencev. Prvotno so predstavniki tržaške federacije KPI izjavili, da bo stranka enako podpirala štiri kandidate, čeprav so realne možnosti, da so izvoljeni samo trije. Med temi je dolinski župan Dušan Lovriha. Kakor poročamo na drugem mestu, je tržaška KPI spremenila svoje stališče in se formalno obvezala, da bo Dušan Lovriha izvoljen v deželnem svetu. Komunisti zgornje okolice podpirajo tudi zgoniškega podžupana dr. Jana Godniča. Prav je, da se slovenski volivci KPI aktivno angažirajo, da dobijo slovenski kandidati čimveč preferenc, kar bi tudi izrazilo številčno težo volivcev slovenske narodnosti. Na listi tržaške PSU so trije slovenski kandidati, in sicer Lucijan Volk, Nadja Pahor-Grabro-vec in Marino Bandi. Nihče od teh nima možnosti izvolitve, velja pa tudi zanje glede preferenčnih glasov, isto kakor za ostale. PSIUP prav tako kandidira na Tržaškem dva Slovenca za deželo. Kdor je videl predstavo «Ja.jca» v uprizoritvi Slovenskega gledališča, je bil prav gotovo navdušen. Gledališče bo predstavo ponovilo danes ob 17. uri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiimin SPORAZUM 0 POSTOPKU V PARIZU Jutri začetek uradnih razgovorov med delegacijama Hanoja in IVasbingtona V vsaki delegaciji bo največ dvajset članov * Angleščina in vietnamščina uradna jezika, francoščina pa pomožen - Komentar «Izvestij» - Nadaljujejo se boji v Sajgonu PARIZ, 11. — Danes je bil v Parizu drugi tehnični sestanek med ameriško in severno vietnamsko delegacijo. Trajal je od 10.20 do 12.45. Predsednik Johnson je sporočil, da bo odslej veljal za sopredsednika ameriške delegacije tudi Cyrus Vanče, kar pomeni, da bosta ameriški delegaciji lahko predsedovala Harriman ali pa Vanče. Po sestanku je Cyrus Vanče izjavil, da je bilo ozračje sestanka dobro ter da so se sporazumeli o postopku med u-radnimi razgovori, ki se bodo začeli v ponedeljek zjutraj ob 10.30« Tudi severnovietnamski predstavnik je izjavil, da so se sporazumeli o postopku med uradnimi razgovori ter da so govorili o dnevnem redu. Predstavnik ameriške delegacije William Jorden je prebral časnikarjem naslednje poročilo: «De-legaciji sta se sestali davi in sestanek je trajal dve uri. Sporazumeli sta se o postopku, ki bo veljal med uradnimi pogovori. Plenarni sestanek bo v ponedeljek zjutraj ob 10.30.» Voditelj ameriške delegacije Harriman je kmalu zatem izrazil zadovoljstvo nad sporazumom. Dejal je: «Res je dobro, da se razgovori lahko začnejo v po- ten, , °-10 ’ da naj bi njeni glasovi po- zaradi surovega nastopa policije v parizu Po hudih nočnih spopadih v ponedeljek splošna stavka st^Riz, n, .........„............. _ ----- ’ . .H-ier je prišlo tudi po zori do ‘ bilo incidentov,^ povorka pa se je Latinska četrt me-120 do 30 tisoč. Vse do 22. ure ni toeUtji ?ravi la krvi, je danes podobna g9sj|Catemu bojnemu polju. Policija, vej . in osebje mestne čistoče so Moč C^s na delu in spravljajo na ri(, n|ap ogromne kupe lesa, želez-pQn°P.raje in avtomobile, ki so jih 0e l?1 študentje uporabljali za cest-°ke in jih nato zažgali. Bari-Hli’ za Katere so sf študentje za-ejjJ. Pred surovim nastopom poli-1” sil, počasi zginjajo s cest. hhrt?0,®? ni nihče predvideval tako lire ..kitke, ki je trajala od 2. do 6. Se ; v prvih popoldanskih urah nih • na tisoče in tisoče univerzitetni nln Simnazijskih študentov zbra-leVpna Trgu Denfert-Rochereau na 5tv, ..bregu Seine. kjer so priso-ft"n,Va * shodu nacionalne zveze C>k,h študentov (UNEF). Po stwU Se je približno 10.000 manife brof °v> med katerim1 je bilo tisoč Čebp °rjev, < dpravilo proti latinski t)r(..| v »povorki miru» Že pol ure io S Začetkom manifestacije je bita;*?,e11'1 mesto Francije praktično liejjM.ieno na dva dela. Močne po-Mott e sile so zastražile vseh 19 Mta* na Seini in so imele strog jo £ da z vsemi sredstvi preoreči- vila po ulican četrti Saint Germain-des-Pres in po latinskem delu mesta. Ob 22. uri je rektor pariške univerze Roche javi: po radiu, da je pripravljen sprejet' predstavnike študentov, s katerimi bi razpravljal o pogojih za obnovitev pouka. Istočasno pa so vodtelji revolucionarnih študentov« dali ukaz za okupacijo latinske četrti brez napada na policijo. Deset minut po rektorjevem proglasu so se začela po radiu s pomočjo zasebne družbe radio Luksemburg pogajanja med namestnikom rektorja pror Chalinom in generalnim tajnikom profesorskega sindikata prof. Geismarjem, ki je bil na čelu povorke. Kmalu zatem je rektor sprejel tudi delegacijo študentov in profesorjev. Ponoči se je 500 policijskih agentov odpravilo proti Boulevardu Saint Michel, da bi preprečili študentovsko manifestacijo. Agenti so študente, ki so se zatekli za barikade, obmetaval' s solzilnimi bombami in z rdečimi raketami. Nočna bitka v latinski četrti je pustila za seboi verjetno tako pre- t| ikaitifpstintom prc.hod z leve na j senetljivo število ranjenih, da ni *■ nn *'......... Medtem se je nihče hotel do sedaj javiti vsaj od I približnega števila. V zvezi s tem štera sl'ran reče. 10 mamtestrntov povečalo pa so vse politične struje, ki nasprotujejo režimu generala de Gaul-la, začele široko akcijo. Komunisti, zveza levičarjev, stranke centra in tudi stranke skrajne desnice so že v prvih jutranjih urah obsodile ravnanje oblasti. Tudi vse tri pariške radijske postaje so bile prisiljene objaviti izjave političnih elementov opozicije, ki so ožigosale grozno brutalnost policijskih sil. General de Gualle je ves čas sledil dogodkom in je ob 6.30 poklical k sebi tri ministre: Joxeja, Foucheta in Messnerja. Z raznih strani opozicije so že zahtevali izredno sejo poslanske zbornice. Zato se je potegoval tudi v imenu poslanske skupine federacije demokratične in socialistične levice Franpois Mitterrand, ki je zahteval takojšnjo parlamentarno razpravo o položaju in vprašanjih univerze. Tudi komunistična partija Francije je zahtevala izredno sejo. Predsednik komunistične parlamentarne skupine Robert Ballanger je danes odšel v spremstvu nekaterih poslancev svoje stranke k ministru za notranje zadeve, kjer je ostro protestiral proti surovemu napadu policije in je zahteval takoišnjo izpustitev areti (N.tdalj-rtcnji no 2. strani) nedeljen.» Predstavnik severnovietnamske delegacije je izjavil, da so se na tehničnem sestanku sporazumeli, da bo na uradnih razgovorih se-vernovietnamska delegacija sestavljena izključno iz predstavnikov Severnega Vietnama, ameriška delegacija pa samo iz predstavnikov ZDA. Izjavil je nato, da bo vsako delegacijo sestavljalo največ dvajset oseb. Dalje je sporočil, da je voditelj severnovietnamske delegacije Xuan Tuy obiskal danes sovjetskega poslanika v Franciji in odpravnika poslov LR Kitajske v Parizu. Na vprašanje, ali bo morda generalni delegat hanojske vlade v Parizu Mai Van Bo svetovalec severnovietnamske delegacije pri uradnih razgovorih, je odgovoril, da je to mogoče. Sporazumeli so se tudi, da bosta uradna jezdlka na konferenci angleščina in vietnamščina. Vse dokumente bodo prevedli na en ali na drugi jezik. Toda med neposredno izmenjavo bodo lahko rabili tudi francoščino. Jutri bo le kratek stik, na katerem si bosta obe strani izmenjali popoln seznam oseb, ki bodo udeležene od ponedeljka dalje na pogajanjih. Med drugim so se sporazumeli tudi, da bodo začeli plenarno konferenco z izjavami ene in dinge strani, Ni pa še bilo sklenjeno, kdo bo prvi podal izjavo. Glede tega je predstavnik ameriške delegacije izjavil, da ni mnenja, da bodo s tem v zvezi nastale težave, ker da je za ameriško delegacijo to postranskega pomena. Za sedaj ni znano, ali se bodo delegati sproti sporazumevali o vsaki prihodnji seji, ali pa bodo določili že v ponedeljek razpored za seje. Prav tako ni bilo še govora o predsedovanju seji. Ce bo potrebno, bosta voditelja obeh delegacij vršila funkcije predsednika. Na današnji seji niso govorili o dnevnem redu, prav tako niso še nič sklenili, kako bodo obveščali tisk o pogajanjih. Moskovska «Izvestija» pišejo v svojem današnjem komentarju, da vse kaže, da je ozračje v Parizu ugodno za plodna pogajanja. List pravi, da so se pogajanja začela ne zaradi diplomatske igre, pač pa kot logična posledica neuspeha ameriške napadalne politike v jugovzhodni Aziji. List meni, da je odločilne važnosti za izid pogajanj stališče obeh strani. Pri tem dodaja, da je stališče severnih Vietnamcev jasno in utemeljeno medtem ko je ameriško stališče nejasno. Če- prav so bile ZDA prisiljene sprejeti pogajanja, se niso odpovedale svojim napadalnim namenom v Aziji in nobenega dvoma ni, da nekatere sile sanjajo, da bodo dosegle te smotre, če ne na bojišču, vsaj pri konferenčni mizi. List poudarja, da so ti upi zaman, toda ne smejo se podcenjevati. Ni slučaj, da zahtevajo A-meričani, naj bi Hanoj v zameno /.a ustavitev bombardiranja kaj popustil, in ni slučaj, da je zagnal ameriški tisk velik hrup, trdeč da se je «povečala infiltracija iz Severnega v Južni Vietnam*. Na koncu ugotavlja list, da je za popoln uspeh pogajanj potrebno, da se ZDA odpovedo misli, da bodo pri pogajanjih lahko dosegle to, kar jim ni uspelo in kar jim nikoli ne bo uspelo doseči na bojišču. V Sajgonu in drugih krajih Južnega Vietnama so se tudi včeraj in danes nadaljevali spopadi. Glavno žarišče vojaške dejavnosti v Sajgonu je most «Y», na drugih področjih pa so manjši spopadi. Včeraj so osvobodilne sile streljale na ameriško trgovsko ladjo «Fair)and», ki je plula po kanalu, ki veže prestolnico z morjem. Ladja je bila poškodovana. Včeraj je skupini osvobodilnih sil uspelo vdreti v utrjeno vas blizu pristanišča Na Be 9 km ju gozahodno od Sajgona. Popoldne so ameriške sile prešle v napad in partizani so se umaknili. Spopadi so bili tudi na drugih področjih okoli Sajgona Ameriški bombnik' so tretji dan zaporedoma bombardirali skladišča goriva blizu Truong Hoa v Severnem Vietnamu Skupno so izvedli 113 bombnih napadov.. V Južnem Vietnamu so strateški bombniki "B 52» bombardirali v zadnjih štiriindvajsetih urah nekatere položaje južno od Danan-ga. liiiiiiiiiiiMiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiitiiiiiiitimiiiiitmiiiiiiiii Velike demonstracije v nemški prestolnici BONN, 11. — Ogromno število ljudi se je danes udeležilo masovne protestne demonstracije proti zakonskemu predlogu, ki bi ga moral zvezni parlament odobriti v prihodnjih dneh in s katerim bi podelili vladi izredna pooblastila v slučaju emergenčnega stanja. Velika množica po mnenju poliči-je se je demonstracije udeležilo dvaindvajset tisoč ljudi, po mnenju organizatorjev pa šestdeset tisoč — se je v popoldanskih urah zbrala na Hofgartenu pred bonnsko univerzo, kjer so nastopili številni govorniki, med njimi liberalni poslanec Dom, pisatelj Heinrloh BOU, predsednik združenja nemških študentov Ehmam in predsednik SDS Karl Dietrich Wolff. Okrog trideset tisoč policistov je bilo v pričakovanju incidentov nastanjenih v raznih predelih mesta. Zastražene so bile v prvi vrsti vladne palače in uradi; mestni predel, v katerem se nahaja večina vladnih poslopij, so že v jutranjih urah ogradili z bodečo žico. Demonstracija se je zaključila o-krog 19. ure, ne da bd prišlo do pričakovanih incidentov. Podobna manifestacija, katere se je udeležilo prek deset tisoč ljudi, je bila danes v Dortmundu. Tudi tu ni prišlo do incidentov. BEOGRAD, 11. — Veliko število beograjskih študentov je od polnoči do jutra demonstriralo pred zahodno nemškim veleposlaništvom v središču mesta, študentje so protestirali proti zakonskemu načrtu o emergenčnem stanju. RIM, 11. — Okrog tri tisoč rimskih visokošolcev se je danes udeležilo demonstracije ob priliki «dneva proti nasilju«, študentje so se zjutraj zbrali pred univerzo, nato pa priredili povorko po mest nih ulioah. Avtomobilski promet je bil ponekod ustavljen, ni pa prišlo do incidentov. Kmetijski sejem v Novem Sadu BEOGRAD, 11. - Predsednik republike maršal Tito je odprl danes v Novem Sadu 35. mednarodni kmetijski sejem, na katerem razstavlja okrog tisoč domačih in več sto tujih razstavljavcev iz dvajsetih držav. V otvoritvenem govoru je član zveznega izvršnega sveta in predsednik jugoslovanskega odbora za agrarno politiko Franjo Nadj omenil dosedanji razvoj kmetijstva in pri tem poudaril posebno občutno povečanje proizvodnje v zadnjih dveh letih, kar je omogočilo povečanje izvoza in zmanjša nje uvoza kmetijsko prehrambenih pridelkov. Nadj se je ozrl tudi na vzroke otežkočenega izvoza kmetijskih pridelkov v zadnjih mesecih zaradi protekcionističnih ukrepov nekaterih zahodnih držav, posebno držav skupnega evropskega trga. Omenil je ukrepe, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel za povečanje plasmana kmetijsko - prehrambenih izdelkov in pridelkov. Leto XXIV. - Št. 113 (7006) Ob stodvajsetletnici Slavjanskiga bravniga družtva» v Gorici Leto 1848 je hkrati z ostalimi evropskimi narodi prvič politično prebudilo tudi slovenski narod. Dunajska marčna revolucija je s svojimi revolucionarnimi zahtevami in programom odmevala po Slovenskem Milejša politična klima je u-stvarila pogoje za razvoj političnega in hkrati tudi kulturnega življenja pripadnikov naroda, ki se je tedaj brez vsake prave politične tradicije prvič pojavil na prizorišču evropskega političnega življenja in zgodovine. Valovala je vsa Slovenija; valovala je v vzdušju, ki je pomenilo pomembno no-vino za narod, ki je vse dotlej kazal svojo bit v kulturnem snovanju redkih posameznikov ali pa določenega stanovskega kroga. To koledarsko in politično pomlad je bilo kajpak čutiti tudi na Primorskem, v Trstu in Gorici ter v drugih večjih krajih. Tako v Gorici kot v Trstu se je revolucijsko vzdušje zrcalilo pri vsem prebivalstvu, ne glede na narodnostno pripadnost. Iz razumljivih vzrokov je bilo gibanje Italijanov še posebno zapazno, ne samo zaradi osvobodilnih vojn, ki so se odvijale na Apeninskem polotoku, marveč tudi zaradi infiltracije idej italijanskega zedinjenja. Skromnejša je bila ob tem udeležba Slovencev; a kljub svoji skromnosti nadvsem pomemben dokument slovenskega narodnostnega obstoja in hotenja. Prav iz teh vidikov gre ocenjevati pomen nastanka ((Slavjanskiga bravniga družtva« v Goriči, katerega pravila so bila podpisana 10. maja 1848. leta, skoraj natanko pred 120 leti. Le malo nam je znanega o vzgibih in pobudah, ki so narodnostno že dokaj prebujenim goriškim Slovencem dali organizacijo; gotovo le-ti tičijo v tistem, kar je vzbujalo Slovence v ostalih slovenskih središčih. Ni nam niti znan podrobnejši datum ustanovitve društva, dasiravno so bila natiskana dvojezična pravila (J Blaznik v Ljubljani) podpisana maja meseca, pa iz literature izvemo, da se je društvo osnovalo v juniju. Slovensko časopisje pa je prvič posredno spregovorilo o društvu ob koncu julija (((Slovenija«, 28. 7, 1848, štev. 8) Kljub temu dokaj nepopolnim podatkom pa lahko sodimo, da je bilo to eno prvih ustanovljenih na Slovenskem in je bilo najbrže le ((Ljubljansko slovstveno družt-vo» po datumu svojega nastanka starejše (25. april 1848). V istem letu so imeli na Slovenskem poleg naj starejših političnih društev v Gradcu in na Dunaju ter ljubljanskega, še v Celovcu (ustanovljeno najbrže prav takrat kot v Gorici) in Trstu, ki se je pripravljalo v jeseni in pričelo delovati novembra ter ga je vodil pesnik Jovan Vesel Koseski. O nalogah ((Slavjanskiga bravniga družtva« v Gorici nam govore pravila, ki v svojem 2 členu pravijo: «Namen tega družtva je: se po branju slavljanskih časopisov in razpošiljanji listov v vedni znanosti vsiga tega, kar v prid slavjanstva v vsaki dobi seže, obderžati, se v slav-janskim jeziku brez izključlji-vega obzira na to ali uno narečje vaditi, po ti poti k orga-niški razsnovi in povzdigi slav-janske narodnosti pripomagati, vsaki očitni ali skriti napad na njeno samostalnost o pravim času zaslediti, z besedo in pismom ga odvračati, k zavezi pripomoči, ktera nora pred ali potlej vse avstrijansko-slavjan-ske rodove objeti, mladosti in vsim, ki bi se radi s stranjem slavjanstva, slavjanskim jezi-Kam, slavjanskim prizadetjem soznanili, priložnost podati, se v tem podučiti, z eno besedo — namen družtva je — slav janski živlej (element) povzdigniti po organiški poti samo- imfltlllUIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIItlHIIIHIIIIIIIMmilllHfll Težki časi za Wilsona LONDON, 11. — Po težkem porazu laburistične stranke na upravnih volitvah zahtevajo danes angleški časopisi odstavko ministrskega predsednika Harolda Wilso-na. »Times« piše med drugim, da je Wilson izgubil celo zaupanje svojih starejših kolegov v vladi, ter da ljudsko mnenje zahteva zamenjavo «leadershipa», ki bi vrnila vladi oblast in zaupanje Wilsona čaka sedaj brez dvoma zelo težko delo, ko bo šlo za njegov politični obstoj. Jeseni bo let ni kongres laburistične stranke, na katerem se bodo morali odločiti, če mora Wilson še vedno ostati na čelu vlade. izobraževanja in podučen ja s slavjanskim jezikam in slov-stvam.« V nadaljevanju zasledimo, da društvo spoštuje vsako narodnost, da so mu nasprotne vsake anarhične ali pa republikanske pobude in «zvesta na-premagljiva vdanost cesarju in domovini, so poglavitni členi njegoviga politižkega pomena«. Člani društva so bili lahko vsi nad 16 let stari Slovani, lahko pa tudi neslovani. člani so lahko bili iz Gorice ali Okolice, vendar je bilo število slednjih glede na določene okoliščine omejeno (oddaljenost od Gorice)- Društvo je imelo svoj odbor in svojega ravnatelja (predsednika), odbor je bil širši in ožji. Ob tem nas bodo gotovo zanimali podatki o u-stanoviteljih in voditeljih društva. Prvi načelnik je dr. Dolenc, sledil mu je Josip Doljak, goriški državni poslanec. Odborniki pa so bili: znani dr. Peter Kozler, Vasič, Premrl, Rechfeld, Kavčič, Toman, Raj-sky, Jerovžek, Košar, Gnezda, Komel, Kopecky in Andrej Winkler. Kot rečeno, nam Je o delovanju društva ohranjenih bore malo podatkov. Ob koncu leta je takratni državni uradnik Andrej Winkler objavil v listu ((Slovenija« (22. 12. 1848, štev. 50) prvo večjo informacijo o društvu in tu spregovoril predvsem o dvojnem njegovem namenu: «Siavjanski živelj povzdigniti je njena prednja namemba, ktero udje nekaj s sa-moobraženjem In podučenjem v slavljanskem jeziku nekaj z gorkim deležam na srečo ali nesrečo, ki Slavjanstvo zadene, podpirati morejo,« Drugi namen društva pa je »zvedeti prigodbe omikanega sveta, in sploh politiško se izobražiti.« Dalje je Winkler zapisal da, «ob najskranejži meji pioti laškim deželam nismo rok križem držali in ustanovili društvo, ki ga v tem mestu ponaj-več z nevošljivostjo gledajo. Udje so večidel častivredni u-čeni možje, zraven teh pa tudi mladeniči gorižkih učilišč, čvrsti in vneti spoznavavci Slovanstva.« Malo zatem beremo v istem časniku (30. 1. 1849, štev 9) znova o društvu, v katerem «od vsih strani stiskano Slovenstvo... prijazno zavetje najde.« Takrat je imelo društvo 160 članov. Društvo je imelo naročenih več listov. Prosilo je cesarja, da bi odpoklical jugoslovanske poslance iz nemškega parlamenta v P’rankfurtu. Prosilo je, da bi se nastavljali u-radniki, ki so vešči slovenskega jezika in naj bi se razglas v zvezi z zemljiškimi knjigami objavil tudi v slovenskem jeziku. Društvo si je prizadevalo: «vsaki omitni ali skrivni napad na slovensko narodnost odver-niti, le žalostno je, da ga duhovščina, ktera vsa iz ljudstva zvira, v njegovem prizadevanju clo nič ne podpira«. Bolj krepko so društvo podpirali državni uradniki. Kasneje nimamo več vesti o delovanju društva, prenehalo je delovati takrat kot vsa slovenska društva tistega časa, njegovo delovanje je uničil absolutizem; ki je za eno desetletje prekinil z demokratičnimi napravami revolucijskega leta 1848. Počakati je bilo treba deset let, da je ponovna uvedba ustavnega življenja znova po-budila politično misel pri Slovencih. V šestdesetih letih je pričela doba čitalnic, ki niso bile nadaljevanje nekdanjih društev, porajale so se nanovo v novih pogojih in tud: novi so bil: njih čiani in osnovateiji 26. septembra 1862 Je oblast potrdila pravila čitalnice v Gorici, le še eden izmed članov nekdanjega «bravn:ga družtva« je deloval v novem gorlškem slovenskem društvu Bil je to Andrej Winkler, takratni de/ l-m poslanec. Postal je prvi predsednik goriške čitalnice in bi] med vidnimi udeleženci slovenskega preporoda na Goriškem. Po sto dvajsetih letih mnra-mo pojav prve politične m Kulturne organizacije Slovencev na .Goriškem oceniti kot prvi mejnik rasti »n« sjovc.sk« narodnosti. Skromen začetek je v kasnejših desetletjih pohodil razgibano življenje it’ je vodilo k osamosvajen.iu in neodvisnosti Slovenstva Goriško «Slavjansko bravno družtvo« je bilo pričetek, pričetek na katerega smo v okrilju naših slovenskih razmer ponosni in prav bi zato bilo, da bi mu dali še posebno obeležje in f»ko poudarili ves njegov smisel. NA GOSPODARSKEM RAZSTA VIŠČU V LJUBLJANI Včeraj so slovesno odprli sejem «Alpe-Adria» Sejem bo odprt do 19. maja Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so zastave včeraj sedmič zaplapolale v pozdrav tsejmu dobrega sosedstva*, sejmu obmejne blagovne menjave «Alpe-Adria». Slovesnega odprtja so so med drugimi udeležili podpredsednik zvezne skupščine dr. M. Brecelj, član zveznega izvršnega sveta M. Mejak, jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. M. Tepina, odbornik dr. Vatta za predsednika tržaške trgovinske zbornice, predstavnik' goriške in videm ske zbornice, zastonniki insbruške-ga, celovškega in graškega sejma, predseonik Slovenskega gospodarskega združenja S. Bole, ravnatelj Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine dr. E. Geppi in druge osebnosti. Številni so bil', tudi prisotni poslovni ljudje iz Slovenije, Avstrije in Italije. Pozdravni nagovor je imel predsednik mestnega sveta Ljubljana dr. Miha Košak, ki je zaželel dobrodošlico razstavljavcem in poslovnim ljudem, nate pa prešel na pomen vsakoletnega sejma «Alpe-Adria* ter naglasil, da kaže letošnja prireditev znatno večjo izbiro blaga za široko potrošnjo kakor v prejšnjih letih, tako da je jasno opažen odločen premik celotnega prikaza v to smer. Poleg specializiranih sejmov, ki jih vsako leto pripravlja Gospodarsko razstavišče, se namreč čedalje bolj čuti potreba po sejmu splošnega značaja, ki bi prav gotovo v veliki meri ustregel interesom poslovnih ljudi in samih potrošnikov, in temu se Alpe-Adria polagoma prilagaja. V ta namen naj bi na naslednjih sejmih organizirali tudi posebne obrtniške razstave, ki bi bile zelo koristne in bi hkrati .v znatni meri popestrile izbiro blaga na domačem trgu. Recipročno nastopanje italijanskih. avstrijskih in jugoslovanskih razstavljavcem na gospodarskih prireditvah v Sloveniji, Avstriji in Italiji, kaže nadalje vse večjo odpr tost poslovnega sodelovanja -med prizadetimi deželami. S' tem se čedalje močneje krepi povezanost dežel, ki se nahajajo med Alpami in Jadranom, s tem pa se tu ustvar-; jajo krepkejši enakopravni in prijateljski mednarodni odnosi. Predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese je še naglasil pomen sejma za primerjanje do-' sežkov; v gospodarstvu treh sosednih dežel. Na Alpe Adria pridejo v stik različne strukture in moč posameznih gospodarstev, predvsem pa industrijski potencial obmejnih dežel. Na tem sejmu se ustvarjajo tudi nove možnosti za skupen nastop treh gospodarstev na tretjih tržiščih, s temi prireditvami povezani sejemski sporazumi pa ustvarjajo možnosti za čvrsto sodelovanje in za premostitev ovir, ki izhajajo iz raznih zaprtih gospodarskih grupacij. Tudi L. Krese je naglasil potrebo po tem, da se Alpe Adria v prihodnje razširi na splošnejšo sejemsko prireditev, ki naj se raztegne tudi na področja izven obmejnega pasu. «Mislim, da sejem Alpe - Adria navzlic skoro celotne sprostitve zunanje trgovinske menjave med Italijo Jugoslavijo iri Avstrijo ne bo v ničemer izgubil na svojem pomenu — je zaključil govornik — če bomo uspeh tudi njegovo finančno konstrukcijo skladno s položajem razvijati v naprej«. Gostje so si po uradnem odprtju sejma ogledali razstavne prostore, v katerih so zbrani eksponati 141 razstavljavcev, ki nastopajo samostojno, in nadaljnjih 45, ki so prisotni na sejmu po svojih zastopnikih. Iz Jugoslavije sodeluje na letošnjem Alpe Adria 95 podjetij; 34 jih je iz Avstrije, iz Italije pa kar 56. Poleg teh podjetij sta prisotni tudi dve firmi iz Zah. Nemčije številna so podjetja iz Trsta, Gorice in Vidma: za slednja je videmska zbornica pripravila manjši kolektivni prikaz. 7. «Alpe . Adria« bo odprt do vključno 19. maja; kar se tiče po; slov .naj navedemo, da znaša sejemski kontingent za Italijo 1,187.500.000 lir, za Avstrijo pa 9,000.000 šilingov. E. F. Italijanski trgovec ubil Zagrebčanko ZAGREB, 11. — Sinoči okrog polnoči je na Medveščaku št. 160 v Zagrebu prišlo do tragedije. Italijanski trgovec in lastnik bara iz Rima, 30 letni Gianbattista Consoli je z revolverskim strelom ubil 23-letno študentko Lilijano Huljev'in hudo ranil njeno mater Marijo, ki je verjetno hotela zaščititi svojo hčer, ter napravil samomor s strelom v sence. Consoli se je seznanil z Lilijano v Italiji, kjer je nastopala kot manekenka. V Zagreb je prišel, da bi se zaročil z Lilijano, ki je 9. maja, to je na dan tragične smrti, praznovala rojstni dan. Po spopadih v Parizu (Nadaljevanje s 1. strani) ranih manifestantov. Še prej pa je komunistična partija izdala proglas, v katerem pravi, da je golistični režim sprožil ponoči silovit pritisk in je pognal nasilne policijske sile proti pariškim študentom in profesorjem. Komunistična partija je zahtevala takojšnji konec nasilja umik policijskih sil z latinske četr ti, amnestijo za že obsojene štu dente, takojšnjo osvoboditev/ areti ranih in prekinitev sodnih postop kov ter (idprtje fakultet. Protestne proglase so izdali tudi sindikat CGT, profesorji, ki so zahtevali v imenu Nobelovih nagrajencev Kastlerja in Monoda ter velikega števila kolegov z drugih u-niverz, da vlada takoj prepreči borbe, da razoroži policijo in da policijski kordoni pustijo mimo rešilna vozila z ranjenimi študenti. Splošna zveza dela CGT, socialistični sindikat «Force Ouvrier« in Nacionalna zveza za šolstvo so proglasili za ponedeljek splošno stavko.. Stavki se je pridružil tudi sindikat funkcionarjev in voditeljev podjetij «Confederation des ca-dres», medtem ko je katoliško u-smerjen sindikat. CTFC povabil svoje člane naj se gibanja ne udeleže. Ni nobenega dvoma, da bi pone-deljska stavka popolnoma paralizirala Francijo in bo spravila vlado v zagato. Po francoskem zakonu morajo stavke napovedati najmanj pet dni prej, medtem ko so ponedeljkovo napovedali le 40 ur prej. Bo vlada prepovedala «ilegalno» stavko? V tem primeru bo prav gotovo prišlo do novih spopadov. Policijski prefekt Grimaud je danes javil, da so v bolnišnicah nudili pom,'!. 367 ranjenim. Od teh sta bila 102 študenta, 12 neštuden-tov in 251 policijskih agentov. V bolnišnico so sprejeli 54 oseb. Med ranjenimi študenti so štirje v zelo resnem stanju, medtem ko je 18 policijskih agentov hudo ranjenih, neki častnik pa ima celo prebito lobanjo. Ministrski predsednik Pompidou, ki se je danes vrnil z uradnega obiska na Vzhodu, je imel razgovor z de Gaullom. Kasneje je javil, da bodo v ponedeljek ponovno odprli Sorbonno iiiiilllii MM EVROPSKI POKAL NARODOV Z zmago nad madžarsko reprezentanco Sovjetska zveza četrti polfinalist Sovjeti, ki so prvo tekmo v Budimpešti zgubili z 0:2, so v Moskvi zmagali s 3:0 (1:0) SOVJETSKA ZVEZA: Pšeničnikov; Afonin, Sesternev; Kurtsila-va, Sničkin, Kaplinjhni; Cislenko, Voronin, Baniševski, Biševjec, Je-vruMkin. MADŽARSKA: Tarnaš; Novak, Solymosi; Ihasz, Meszoly, Szusc; Varga, Komora, Albert, Farks, Rakosi. SODNIK: Tschenscher (Z. Nemčija). GLEDALCEV: 106.000. STRELCI: v p.p. v 22’ Solymosi (avtogol), v d.p. v 14’ Kurtsila-va, v 28’ Biševjec. Četrti polfinalist tekmovanja za evropski pokal narodov je Sovjet ska zveza. Jakuši —• novi igralci so proti pričakovanjem nadoknadili v drugi tekmi razliko iz Budimpešte in so pred 106.000 gle- dalci na Leninovem stadionu odpravili Madžarsko s 3:0. Pravzaprav se je ponovila prva tekma, le z namenjanimi vlogami. Tokrat so se nespametno zaprli v obram- iiniiiiiiiiHiiimni" im m n mn iiiii mi iimiimminim n miMiim 11111111111111 iiinmiiiniiiHmiiii»nmiiiniiu bo Madžari in so tako ponovili napako, ki so jo bili napravili prej nasprotniki, sovjetski igralci pa so že od prve minute začeli oblegati nasprotnikova vrata. Prvih 15’ je bil ritem tekme res nevzdržen. Pred Tamasovimi vrati so se vrstile gneče, toda že v 22’ je Sovjet ska zveza dosegla prvi gol. Baniševski je prodrl skoraj do črte, izvedel podajo, ki jo je Solymosi VATERPOLO Poprečna igra v prvem dnevu mednarodnega turnirja v Trstu Triestina • Triglav (Kranj) 4:3 Fiat (Turin)-Primorje (Reka) 3:3 POMEMBNA SLOVESNOST V MILJAH Začetek gradnje dveh cistern v bivši ladjedelnici Felszegi V ladjedelnici je sedaj zaposlenih 130 delavcev, do jeseni pa jih bodo zaposlili še 220 - Govor predsednika «Navalgitiliano» kap. Segarieba , V bivši ladjedelnici Felszegi v Miljah, ki jo je prevzela družba »Navalgiuliano«, so včeraj ob 11. uri ob prisotnosti najvišjih krajevnih oblasti postavili gredelj za dve motorni cisterna (bruto, nosilnost 3100 ton), ki sta ju naročili podjetji Marisarda (Cagliari) in D’Alesio (Livorno). Skromne, a pomembne svečanosti, so se med drugim udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, deželni odbornik Masutto, vladni komisar dr. Cappellini, miljski župan Millo, tržaški podžupan prof. Lonza, pokrajinski odbornik Visentini, kve-stor dr. Guida, pokrajinski sotaj-nik PSU Fittoni, pokrajinski tajnik KD Coloni itd. Predsednik družbe «Navalgiulia-no» kap. Segarich je imel kratek nagovor, v katerem je poudaril, da postavitev gredlja za dve motorni cisterni pomeni poživitev življenja in dela v tej ladjedelnici. Z delom niso mogli začeti prej, ker je bilo treba urediti ladjedelnico, ki je bila zapuščena, in popraviti nekatere naprave. Zahvalil se je deželnim oblastem in miljskemu žu- • «-r-‘v '«*- panu, ki so se zavzeli za nadaljnji' obstoj in obratovanje ladjedelnice, deželni finančni družbi za soudeležbo, zlasti pa delavcem in njihovim sindikalnim predstavnikom, ki so v najbolj, kritičnih razmerah dokazali čut odgovornosti in navezanost na ladjedelnico. Pri tem je izrazil prepričanje, da bodo problemi, ki se tičejo delavcev bivšo' ga podjetja Felszegi, v kratkem času ugodno rešeni. Zagotovil je, da se bo vodstvo podjetja «Navalgiu-liano« zavzemalo za pridobitev novih naročil in da je že izdelalo načrt investicij za to ladjedelnico s finansiranjem zavoda IMI. V ta okvir spada tudi načrt za izgradnjo cestnega nadvoza, oziroma preusmeritve ceste, ki zdaj seka ladjedelnico na dva dela. Ta dela pa bodo lahko napravili, ko se bo končala najemniška doba in bo družba «Navalgiuliano» lahko odkupila miljsko ladjedelnico. V miljski ladjedelnici je sedaj zaposlenih 130 delavcev, v naslednjih mesecih bodo sprejeli na delo še 120 delavcev, v jeseni pa še 100 delavcev. SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZDRUZEN1I1 BOLNIŠNIC Od 7. junija vsak dan obiskovanje bolnikov Uprava bolnišnic priporoča, naj sc pri holfiiliili ■ » • - i . i • • ha ja jo otroci pod K), leloni starosti Na svoji predvčerajšnji seji je upravni svet združenih bolnišnic obravnaval vprašanje urnika obiskov sorodnikov pri bolnikih. Upravni svet je upošteval pozitivno mnenja kolegija primarijev in druge ugotovitve ter je sklenil, da poskusno spremeni sedanji umik obiskov. V veljavo bo stopil nov urnik, ki bo omogočil pogostejše stike sorodnikov z bolniki. Začenši s 1. junijem bodo dovoljeni obiski od 15. do 16. ure popoldne vsak ponedeljek, sredo, petek in nedeljo, a od 19,30 do 20,30 vsak torek, četrtek in soboto. Uprava združenih bolnišnic upa, da bo občinstvo odgovorno sodelo valo pri naporih za uspeh pobude. Priporoča pa, naj se pri bolniku zadržuje ena sama oseba in naj se ne prinaša hrane, ali pijače, ki bi škodovale zdravljenju. Nadalje naj ne prihajajo na obisk otroci izpod 10 let starosti, naj se skrbi za D......................I....timu............milimi".i.im."mm.mi TRAGIČNA PROMETNA NESREČA NA FURLANSKI CESTI Dva mrtva pri silovitem trčenju fiata 500 v tovornjak fiat 643 57-lctni vozač Bruno Bisiacchi je bil takoj mrtev, njegov sopotnik 67-letni Josip Gregorič pa je izdihnil v bolnišnici Na Furlanski cesti je prišlo včeraj popoldne do tragičnega trče-lja med avtamobdlom in tovornjakom, pri katerem sta dve osebi igubdli življenje. Policija ni še ugo-.ovila vzrokov nesreče. Okrog 16.30 sta se dva moška jeljala v fiatu 500 po Furlanski jesti proti mestu: za volanom je >edel 57-letm Bruno Bisiacchi iz tliramarskega drevoreda 5, poleg ijega pa je bil 67-letni Josip Gregorič iz Zgornje Grete 469. Do nesreče je prišlo v bližini stavbe it. 527. Voznik je nenadoma zavozil na levo stran ceste, v tistem trenutku pa Je v nasprotno smer privozil tovornjak fiat 643, ki ga je šofiral 56-letni Santo Pečenko iz Drevoreda Raffaello Sanzio 24. Ta je sicer v zadnjem hipu zavrl vozilo, toda bilo je zaman. Mali Bvtomobil se je z neverjetno silo zaril v prednji del tovornjaka, pri tem pa je bil Bisiacchi na mestu mrtev, Gregorič pa hudo ranjen. Na kraj nesreče so prihiteli a-genti prometne policije in bolničarji Rdečega križa, ki so iz razbitin avtomobila povlekli nesrečna moška. Truplo Bislacchija, ki si Je zlomil lobanjsko dno, so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Ranjenca pa bo z rešilnim avtomobilom pospremili v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili možganski pretres, rane na čelu, po obrazu in na glavi ter zlom reber na levi strani prsnega koša. Pridržali so ga na nevrokiruškem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu, kmalu pa se je njegovo stanje poslabšalo, in ob 19.10 Je nesrečnež podlegel poškodbam. Kot smo že omenili, so vzroki nesreče še nepojasnjeni. Policija domneva, da je Bisiacchi z avtom zavozil na levo zaradi nenadne sla. ■ bosti, ali pa ker je zaradi številnih ovinkov izgubil oblast nad vozilom. Umestitev pokrajinske paritetne komisije za sindikalna vprašanja Predvčerajšnjim je bila na sedežu tržaške pokrajine na Trgu Vit-torio Veneto umestitev nove paritetne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki pourajin.ske uprave in sindikalnih organizacij prizadete stroke. Komisija se je sestala pod predsedstvom pokrajinskega predsednika dr. Alberta Savone. Kot je znano, je bila komisija ustanovljena po sindikalnem sporu med upravo in nameščenci v mesecu marcu Njena naloga pa je, da uredi, v skladu s finančnimi možnostmi ustanove, razna pereča vprašanja sindikalnega značaja, ki zadevajo ostbje. mir v bolniških sobah, naj se govori potiho in naj se ne kadi. Slovenski izvedenec na kmet. nadzorništvu Pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu je bil nameščen dr. agronomije Vladimir Vremec, doma z Opčin. Sporazumno drugimi sodelavci nadzorništva bo skrbel za izvajanje ((zelenega načrta« v tržaški pokrajini, zlasti Kolikor zadeva slovenske kmete. Odkar so bili nekateri nameščenci kmetijskega nadzorništva premeščeni iz Trsta, je bilo med kmetijskim nadzorništvom in kme. tovalci premalo stikov, zaradi česar ni bilo tudi pravega sodelovanja. Dr. Vremec je študiral agronomijo na dunajski univerzi ter je nostrificiral študije na podlagi sporazuma De Gasperi-Gruber pri pa-dovski univerzi. Po štiriletnem delovanju v inštitutu za oblikovanje zelenega prostora na dunajski agronomiji, je bil približno pol leta in to do nedavnega nameščen na urbanističnem oddelku dunajske občine v referatu za načrtovanje zelenih površin. Pri kmetijskem nadzorništvu je že dolgo let poldnevno nameščen dr. Baša. Sinoči se je pričel v občinskem pokritem bazenu mednarodni vaterpolski četveroboj, v katerem nastopajo Primorje z Reke, Triglav iz Kranja, Fiat iz Turina in Triestina. V prvi tekmi sta se pomerila Primorje in Fiat. Končni rezultat 3:3 je v večji meri zadovoljil Italijane, ki so vse tri zadetke dosegli iz kazenskega strela, medtem ko so Rečani prikazali lepšo kombinirano igro in so z nekaterimi prodori navdušili maloštevilno občinstvo. * # * V drugi tekmi je Triestina, bolj s pomočjo sodnika kele. hiše na gri^" 'n mu uka' • naj pospravi svoje stvari ter odseli s farme. Stric Abe je bil c oliko gluh in ni takoj razumel, r mu je naročil gospodar. Uther Bolick je mrko pogledal toorca, ki je vstal ter stopil proti a«>m, da bi bolje slišal. dselim naj se?» jo vprašal stric . e in pogledal v obraz gospo-ria 1 kot da ne more verjeti. * ospod Luther, kajne, da ne s ite resno?* je vprašal obupan. * rav dobro ste me slišali, če-Sluh' Se.detote, kot bi bili na pol i,» je jezno odgovoril gospo- «Hočem, da zapustite farmo dar, c konca tega tedna. Ko boste po-„e 3vili svoje stvari, pazite, da si t pr|sv°jite kaj mojega, sicer vas 51 izročil oblasti.* „avr‘c At)e je zdrsnil ob vratih zd°i ter se sesedel na prag. sem nad šestdeset let,» je dru^* p°časi- <'io tbd nal<)g za ‘zgon’ za S.iii ‘ zaPorno povelje, ker *k°db() g0sP°darju vas ste s telesno po-,VJl| Papirje je izročil stricu , ie kola moža gledal brez tKa'Vanja’ ‘n končno vprašal: Punicni to: izgon?* PbhištS a Sva> da odpeljeva vaše ‘tva „Vto Vas pa, Abe Lathan, moki (ktoviti v okraini zapor. Zdaj Sadita.* Si, ^ke je prišel ven in začel o ' "Peli ljudje, ne delajte te-ton toliko počakajte, da po-S°spoda Bolicka On bo vse Vtem so se bližali glavnemu mestu okraja. Stric Abe pa je nadaljeval: «štirideset let sem delal za gospoda Bolicka, a nikdar nisem izrekel žal besede niti njemu v obraz niti za njegovim hrbtom... štirideset let samo za hrano in obleko in nikdar besede pritožbe.* ” čft!fcintl$ ""služabnik je "poslini, kar mu je pripovedoval stric Abe, in ni rekel ničesar Smilila sta se mu stari zamorec in njegova žena, toda ničesar ni moge' storiti zanju: Bolick je bil na sodišču in zahteval izgon in aretacijo. Njegova naloga je bila le, da izvrši povelje sodišča. Toda kljub dolžnosti je imel sočutje z zamorcema. Ni mogel razumeti, da bi ju Bolick smel vreči na cesto samo zato, ker sta se postarala. Ko so privozili de predmestja, kjer je stalo nekaj zamorskih koč, se je tovornjak ustavil in spremljevalca sta začela razkladati pohištvo ter ga postavljati ob cesti. Nato sta ukazala Abejevi ženi, naj tudi ona zapusti voz. Ko pa je hotel izstopiti tudi starec, sta ga potisnila nazaj in odpeljala proti mestu. Abejeva žena pa je kot brez uma stala ob pohištvu. «Kaj pa boste storili z menoj?* je vprašal zamorec. «Vtaknili vas bomo v okrajni zapor,* je odgovoril služabnik. «Kaj bo pa z mojo ženo?* »Ljudje iz teh hiš jo bodo že vzeli pod streho.* «Kako dolgo bom ostal v zaporu?* je zaskrbelo strica Abeja. «Dokler ne pride vaš primer pred obravnavo.* Drveli so po prašnih ulicah in se ustavili pred poslopjem z zamreženimi okni. Na sodišču ga je prevzel ječar V soboto je prišel Abejev starejši sin Henry v pisarno Ramseya Clarka. Odvetnik je pogledal zamorca in nagubal čelo. Nekaj časa je grizel svinčnik, nato pa se je obrnil k Abejevemu sinu: «Ne sprejmem vašega primera, nočem se ga dotakniti.* Deček je žalostno gledal vanj. To je bil že tretji pravnik, pri katerem je iskal pomoči za očeta, toda vsi so odklonili. «Ta razprava ne b: prinesla nobenega denarja,* je rekel Ramsey Clark. »Od vas, zamorcev, ne bom nikdar dobil niti pol centa, če bom prevzel zadevo. In poleg tega ne morem zagovarjati nobenega zamorca več. Boljši pravniki kot sem jaz so se s tem uničili. Nočem uživati slovesa, da sem zamorski zagovornik.* Henry se je prestopal z ene noge na drugo in ni vedel, kaj bi odgovoril, samo ustnice so se mu tresle. Stal je sredi sobe in premišljeval, kako bi pomagal očetu. «Moj oče :ii nikdar rekel, da bo umoril gospoda Bolicka,* je začel ponovno zatrjevati. »Vedno je bil z njim v dobrih odnosih. Nihče od nas mu ni delal nikoli nobenih sitnosti. Vsi najemnik vam lahko potrdijo, da moj oče ni nikdar iz- javil, da bi mu storil kaj zlega.* Advokat je zamahnil z roko. Vedel je, kar je hotel vedeti. »Pove dal sem vam že, da se stvari ne bom dotaknil,* je rekel razdraženo, zmečkal papirje in jih vrgel na mizo. «Nečem izgubljati časa s stvarjo, ki je že vnaprej izgubljena. Saj ni važno, ali je Abe Lathan grozil gospodu Bolicku ali ne. Važno je, da je Abe rekel Bolicku, da ne more zapustiti farme, ali ni tako? To pa sodišču zadostuje kot dokaz krivde. Ko bo prišla zadeva pred obravnavo, bo to glavna stvar, ki jo sodniki hočejo vedeti — in ga bodo obsodili... Noben zagovornik ne bo izgubljal časa z zadevo, o kateri ve, kako se bo končala. Nekaj drugega bi bilo, ko bi bil tu denar Toda vi, zamorci, nimate prebitega centa, da bi me plačali. Ne, ne bom prevzel zadeve.* Nato je odšel Henry na sodišče. Dobil je dovoljenje, da sme videti očeta za pet minut. Stric Abe je gledal skozi rešetke, ko je prišel Henry. Oče ga je takoj vprašal: »Ali si bil pri zagovorniku in mu povedal, da nisem nikdar nič takega govoril, česar me dolžijo?* Deček je žalostno pogledal očeta, pokimal in pogledal v tla. «Toda če si povedal, da nisem nikdar nič slabega rekel o gospodu Luthru, ali ti niso rekli, da mi bodo pomagali iz zapora?* Henry je zmajal z glavo. «Kaj so rekli pravniki, Henry? Ko si jim povedal, s kakšnim spoštovanjem sem govoril o Bolicku in kako vestno sem delal zanj vse svoje življeme — ali niso rekli, da mi hočejo pomagati?* Le ko je s težavo požrl slino, je Henry lahko spregovoril: «Bil sem že pri treh advokatih, a vsi trije so rekli, da glede vaše zadeve ne morejo ničesar storiti, da mora stvar priti pred sodišče in da vas bo sodnik na vsak način obsodil.* Za trenutek je prenehal in gledal skozi rešetke očetove noge, nato pa je rekel: «če želite, oče, bom prosil še kakega zagovornika, naj prevzame vašo zadevo. Toda ne bo pomagato, nihče noče ničesar storiti.* Stric Abe je gletfflf^Ula. Ni mogel razumeti, zakaj mu noben advokat noče pomagat' Naenkrat pa je dvignil oci in pogledal svojega sina, čigar oči so bile polne solz, ki jih ni mogel premagati. Zakaj pravijo pravniki, da bom tako ali tako obsojen, Henry?» Henry se je prijel za rešetke in se zazrl v preteklost svojega očeta, ki je vse življenje trdo delal za svojega gospodarja in dobival za to samo malo hrane in obleke in nič drugega. Zakaj je tako, Henry?» je vztrajal oče. «Misiim, da zaradi barve... ker smo temnopolti. Ne vem, zakaj bi nam sicer dajali takšne odgovore.* V tistem trenutku se je za dečkovim hrbtom premaknil paznik in ga sunil s palico. Henry je odšel po hodniku med celicami in stopil na cesto. Ni se mogel ozreti nazaj na poslopje, kjer je tako po krivici trpel njegov oče. Fred bližnjo stoletnico šole v Trebčah Slovenska osnovna šola^v Trebčah praznuje letos svojo stoletnico. Proslava bo prihodnji mesec. Danes objavljamo sliko iz leta 1907, na kateri vidimo kar 66 učencev, dva učitelja, učiteljico in kateheta, domačega župnika PRECIZNOST TOSCANINIJA IN FANTAZIJA FURTVVflENGLERJfl Koncerti in velike Wagnerjeve opere pod vodstvom Herbertu vonKarajana (Velikonočni festival v Salzburgu) Herbert von Karajan, današnji največji svetovni dirigent in gotovo izredna pojava našega stoletja, je tudi glasbeni sociolog, ki že vsa leta stremi za tem, da bi muziko približal in jo posredoval čim večjemu krogu človeške družbe. Prav zaradi te svoje želje močno podpira kon-servirano muziko — plošče — in pri njej vneto sodeluje. Najbolj je povezan z nemško gramofonsko družbo (Deutsche Grammo-phon Gesellschaft), ki mu je finančno omogočila organizacijo njegovega festivala, imenovanega «Osterfestspiele» (Velikonočni festival). Tudi ta festival naj bi služil uresničitvi njegove ideje z najboljšimi poustvarjalci posredovati obsežna dela velikih komponistov. Imela sem srečo, da sem mogla letos prisostvovati temu festivalu, ki stopa v svoje drugo leto in ki je trajal od 7. do 15. aprila. Za sedaj si je Karajan zastavil nalogo prirediti vsako leto dva koncerta in postopoma izvesti celotno Wagnerjevo delo, tetralogijo «Nibelungenring». Tako je lani dirigiral in režiral Walkuro .letos Walkiiro in Rhein-golda, naslednje leto pa je na programu Rheingold in Siegfried. Vsak konoert in vsaka omenjenih oper se daje dvakrat. Uspeh novega festivala je tako velik, da so bile vstopnice razprodane že pred meseci. Samo za Beethovnov koncert jih je zmanjkalo približno dva tisoč. Računajo, da bo festival 1969 razprodan v juniju tega leta. Za ta prodorni uspeh ima zasluge predvsem Karajan, v katerem je združena preciznost Toscaninija, fantazija Furtwan-glerja in brezkompromisno prizadevanje po perfektnih izvedbah, dalje odlična Berlinska fil- Sccna v Wagnerjevi «Walkuri» na salzburškem velikonočnem festivalu. Na sliki je Thomas Stewart v vlogi Wotana Herbert von Karajan (desno) in baritonist Dietrich Fischer Dieskau pri skušnji za Wagnerjevo opero «Rensko zlato* harmonija in izbrani pevci svetovnega slovesa: Dietrich Fi- scher — Dieskau, Jon Wickers, Donald Grobe, Gerhard Stolze, Zoltan Kelemen, Martti Talvsla, Thomas Stewart, Gundula Jano-vitz, Christa Ludwig, Josephine Veasey, Oralia Dominguez idr. Na letošnjem festivalu so izvajali poleg že omenjenih dveh VVagnerjevih oper še dva koncerta, Brahmsov Rekvijem in koncert Beethovnovih del: Šeste in Sedme simfonije ter njegove tragične uverture Coriolan. Oba večera sta bila izredna užitka zlasti za občinstvo in poslušalce, katerim pomeni «čista» muzika več kakor s sceno in igranjem poudarjena muzikalna vsebina glasbenih del. Brahmsov Nemški rekvijem, kakor ga imenuje avtor sam, je s svojo moralno resnostjo, z bogato invenoioznostjo in z mojstrsko formalno enotnostjo eno najpriljubljenejših zborovsko . orkestralnih del iz klasično-roman-tičnega opusa. Brahms je sam za to delo izbral besedilo iz Svetega pisma. Približno uro trajajoče delo zapusti v človeku globok vtis ne v depresivnem, ampak v pozitivnem smislu. Rekvijem so izvajali Berlinska filharmonija in Pevsko združenje prijateljev glasbe iz Dunaja — 250 po številu — ter odlična solista: že znani baritonist Dietrich Fischer-Dies-kau in simpatična Gundula Jano-vitz, ki se vse bolj uveljavlja s svojim zvonkim, čistim glasom in s svojim izredno občutenim petjem. Kljub močnemu vtisu, ki ga je pustilo izvajano delo, se je publika tiho razšla brez vsakega aplavza. Za svoj Beethovnov koncert si je Karajan izbral tri pomembna dela. Uverturo Coriolan, ki je e-dina Beethovnova uvertura, ki se tragično konča s smrtjo izdajalca domevine Coriolana. Šesto Simfonijo, nazvano »Pastoralna simfonija«, ki je po besedah Beethovna samega karakteristična simfonija, ki spominja na življenje na deželi, Katero more poslušalec, ki ima le malo predstave o podeželskem življenju, doživeti tako, kakor si jo želi avtor, ne da bi mu bilo potreba prebrati opis o partituri. S temi svojimi besedami je Beethoven hotel poudariti, da mu ne gre za tonsko orisovanje dogodkov in pojav v naravi, ampak bolj za občutja, ki jih izzovejo ti pojavi. V pastoralni simfoniji se srečamo s ptičjim žgolenjem, šumenjem potočka, z nevihto, s slovansko — predvsem hrvaško kmečko muziko in petjem pastirjev. Karajan je izvedel to simfonijo s takim prefinjsnim občutkom za izražena Beethovnova navodila, da si bolj idealne izvedbe ne morem predstavljati. Po pavzi je dirigiral še S?dmo simfonijo, ki jo je avtor končal 13. maja 1812 in ki je najbolj pomemben umetniški prispevek patriota Beethovna k tedanji ljudski vstaji in osvobodil-, ni vojni evropskih narodov, ki je prav takrat prišla v odločilno fazo z napadom Napoleona na Rusijo. Visoka interpretacij ska raven pod mojstrsko taktirko Herberta von Karajana je izzvala na koncu koncerta burne aplavze. Razvneta publika ni jenjala z o-dobravanjem in je priklicala dirigenta na oder najmanj desetkrat. Supsrlativno oceno o koncertu, so izrazili tudi tisti kritiki, ki so v svoji naklonjenosti do dirigenta napisali nekaj ostrih kritičnih pripomb po prvič na tem festivalu izvajanem koncertu. Največje zanimanje na festivalu gre na vsak način izvedbi Wagnerjevega najobsežnejšega dela «Der Ring des Nibelungenii. V tej tetralogiji prihaja najbolj do izraza Wagnerjev svetovni nazor. V stremljenju po moči in denarju je videl Wagner osnovno zlo za vse človeštvo. Bernard Shaw je imenoval to delo »Zvočno apostrofacijo Marxove-ga Kapitala«. Pri ustvarjanju Ringa je bil Wagner pod vplivom revolucionarja Mihajla Bakuni-na in je bil po njem seznanjen s filozofskimi tezami Duhovnega sveta filozofa Hegela. Iz več razlogov ni mogoče Ka-rajanu izvesti celotne tetralogije naenkrat in se mora zadovoljiti le z dvema operama na vsakem festivalu. Letošnji operi Walkuro in Rheingold ni samo muzikalno vodil, bil je tudi obenem režiser, ki se ne zadovolji samo z običajnim režiserskim delom, ampak skrbi za vsak detajl, celo pri razsvetljavi, sam vadi ne samo z orkestrom, ampak tudi s solisti in z zborom tako, da so vsem izvajalcem do potankosti poznani njegovi di-■ rigentski gibi in interpretacij-ski prijemi. Tako nastane v resnici trdna enovitost izvajanja, pa naj se razlikuje od tradicionalnih izvedb VVagnerjevih oper. Podajanje jasnosti in razločnosti muzikalne vsebine v partituri, ki je Karajanova domena, se mu je tudi tokrat posrečilo. Marsikaj novega je odkril v VVagnerjevih delih, kar ni bilo do sedaj poznano. Kulise, delo Gtin-therja Schneider Siemsseria, na cinemaskopskem odru velike fe- stivalne dvorane v Salzburgu so bile izrazite in so močno podčrtavale muzikalno vsebino. Izvedbi obeh sta bili na višku in zlasti za VValktiro, ki sem jo zaradi nujne službene zadržanosti v Ljubljani zamudila, je veljalo, da je bilo podajanje mnogo boljše od lanskega, da ni sličilo več na reprodukcijo, ampak je bilo pravcato spontano ustvarjanje. Berlinska filharmonija, ki doslej ni še nikoli igrala v operah, je tokrat ponovno dokazala, da mojstrsko obvlada tudi ta žahr igranja. Znala se je popolnoma podrediti pevcem na odru, kadar ja bila za to potreba. Herbert von Karajan, kateremu dolgujemo vse spoštovanja in čast, je v začetku aprila letošnjega leta (5. april) dopolnil šestdeset let. Rodil se je v Salzburgu kot sin zdravnika — kirurga. Njegova rodbina pa izvira iz grške Makedonije, odkoder se je njegov prapraded preselil v Chemitz v Nemčijo, kjer je ustanovil tovarne za turški sukanec. in tkiva iz katuna. Povzdignil jih je na tako višino, da mu je saški vojvoda podelil plemiški naslov. Do tedaj se je rodbina imenovala . Karaj annis («kara» pomeni čm, Jan pa je Ivan)., od tedaj dalje pa je Ka-rajanov prapraded opustil eksotični zadnji zlog pri svojem priimku in rodbinsko ime se je glasilo Karajan. Že njegov sin, praded Karajana, se je predal znanosti, kakor tudi njegov sin in pozneje vnuk, oče na ega dirigenta. Vsi so v glavnem dalo vali na Dunaju, le Herbertov o-če je bil službeno postavljen v Salzburg. Herbert von Karajan je izredna osebnost ne samo kot muzik, je tudi atomski strokovnjak in ljubitelj vsega tehničnega napredka, ki zmaguje vse svoje velike dolžnosti in dalekosežne načrte samo s perfektno samo disciplino in z do potankosti organiziranim življenjem. Na sprejemu, ki ga je dal pred otvoritvijo svojega festivala, je napovedal osnovanje Ustanove, ki bo imela po njem ime, ki jo bo sam financiral in v njej sodeloval tudi kot pedagog. Služila naj bi popularizaciji glasbe, se bavi-la s problemi glasbe in podpirala rast mladih dirigentov. Za svojo šesdesetletnico je prejel Karajan po premieri Renskega zlata v dar zlat gramofon, izdelan po vzorcu prvega obstoječega gramofona iz leta 1889. Dobil ga je od Nemške gramofonske družbe v zahvalo in počastitev. Zorka Bradač Sto zvezkov (in že čez) Kondorja Res je sicer, da je prva knjiga v zbirki Kondor, Bevkov Kaplan Martin Čedrmac. izšla že leta 1956 in da je od takrat minilo skoraj dvanajst let. Kljub temu pa predstavlja sto knjig zbirke Kondor, zbirke izbranih del iz domače in svetovne književnosti, pomemben založniški podvig založbe Mladinska knjiga. ; Pa tudi tehtno kulturno deja-; nje, saj so te knjige zapolnile ■ veliko vrzel med tistimi deli, ki • naj predvsem mladi rod sezna-; njajo z največjimi dosežki doma-; čega in tujega slovstva. Mladin-: ska knjiga je takrat kot prva 1 slovenska založba prišla na knjiž I ni trg s temi izdajami, ki naj bi l v preprosti obliki, v ceneni knji-J gi posredovale mladim bralcem < ne samo tisto literaturo, ki jo je ! treba poznati in prebrati za šo-; lo, temveč širši izbor domačih avtorjev in velikih stvaritev svetovnega slovstva. Založba je opr& vila gotovo pomembno poslanstvo in ko je sedaj pred nami stoti zvezek, lahko samo založbi in njenemu uredniku Urošu Kraigherju, ki je od začetka vodil to zbirko skozi čeri, samo čestitamo. Kot stoti zvezek zbirke Kondor je izšel prav primeren izbor iz Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Pravzaprav gre za izbor iz Valvasorjevega berila, ki ga je pripravil in prevedel pokojni Mirko Rupel, za to izdajo pa pripravil Branko Reisp. Ta je o Valvasorju in njegovem delu napisal tudi krajši uvod, v katerem je prikazal Valvasorjevo življenje, njegovo drlo in očrtal njegov pomen za našo kulturo. Valvasor namreč i svojem, poglavitnem delu Slava vojvodine Kranjske naše domovine ni samo predstavil tujemu svetu temveč je koristil tudi slovenskemu narodu, potem ko se je ta izoblikoval v zavestno narodno skupnost. Založba Mladinska knjiga obeta izdati ponatis Valvasorjevega berila Mirka Rupla, zato predstavlja izdaja v zbirki Kondor samo manjši izbor, namenjen predvsem dijaški mladini, da se seznani s primerki Valvasorjevega pisanja in z Valvasorjevim delom ter pomenom za nas. Kot 99. zvezek zbirke Kondor so izšle Pesmi in prepesnitve Mileta Klopčiča Ta izbor Klopčičeve poezije v zbirki Kondor pa presega pomen pretežne večine izdaj v tej zbirki. Klopčič je v svojem življenju izdal dve pesniški zbirki: leta 1924 zbirko Plamteči okovi, posvečeno spominu Lenina, m leta 1934 zbirko Preproste pesmi, ki jih je Klopčič objavil bodtainpo revijah, bodisi po zbornikih. (Knjiga drugova, ki je bila leta 1929 zaplenjena m je izšla šele po osvoboditvi, Slovenski zbornik 1945, Ljubljanski zvon). Gre torej za izdajo, ki naj prikaže v izboru najpomembnejše in najznačilnejše Klopčičeve stvaritve, v tehtnem uvodu izpod peresa Janka Liške pa Klopčičevo delo in njegov pomen za slovensko literaturo. Kot kaže že naslov zbirke pa prinaša izbor Klopčičevih stvaritev tudi izbor Klopčičevih prepesnitev tujih pesnikov. Klopčič vse svoje življenje veliko prevaja. Rezultat tega dela je tudi več samostojnih knjig s prevodi tujih pesnikov. Naj omenimo šest knjig Puškinovega izbranega dela, s prevodom Evgenija Onjegi-na, izbor Lermontova poezije, knjigo basni Krilova ter izbor prepesnitev v knjigi Divji grm. V tej Kondorjevi izdaji so predstavljeni prevodi vseh avtorjev, ki jih Klopčič prevaja, predvsem Puškin in Lermontov, ki sta mu še posebno pri srcu. Knjiga Pesmi in prepesnitve ima torej dva dela. V prvem so pesmi iz zbirke Plamteči okovi. Sledi primer recitacije, nato pa pesmi iz zbirke Preproste pesmi. Slede pesmi, ki še niso bile objavljene v nobeni zbirki, med njimi pesmi iz cikla Indija Koromandija in pesmi s skupnim naslovom Viharni čas, ki predstavljajo odmev našega osvobodilnega boja. Med prepesnitvami so s prevodi zastopani Shakespeare, Puškin, Schiller, Krilov, Lermont, Heine, Rilke, Jesenin, IVolker m jugoslovanski pesniki Racin, Krleža, Nazor in Desanka Maksi-movičeva. Ker še nimamo knjige, ki bi prinesla izbor najboljših pesnikovih stvaritev, predvsem pa glede na pomen in značaj Klopčičeve socialna in revolucionarne lirike, glede na njegov pomen proletarskega pesnika in umetniško kvaliteto pesmi ter prevodov, predstavlja izdaja v Kondorju tehten in dostojen prikaz Klopčičeve ustvarjalnosti. Zvezek Kondorja, ki nosi številko 102, pa prinaša znano odrsko stvaritev Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi z obširnim uvodom urednika Franca Zadravca o dramatiku Slavku Grumu in njegovi poglavitni stvaritvi Dogodek v mestu Gogi. Pri tem u-gotavlja, da je Dogodek v mestu Gogi umetniško in etično pomembno besedilo slovenskega ekspresionizma v dramatiki in bržkone tudi antologijski tekst evropske dramatike po prvi svetovni vojni. S to odrsko stvaritvijo Slavka Gruma smo se v zadnjem času dodobra seznanili ob uprizoritvah na odru in televiziji. Izdaja v Kondorju naj približa tekst še študirajoči mladini. Kajti če sodi Dogodek v mestu Gogi med vrhunske dramske storitve našega naroda, pisatelj Slavko Grum pa že med klasike slovenskega pisanja, je to nujno in e-dino prav. Sl. RU. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23.9, najnižja 13,9, ob 19. uri 21,2 stopinje, zračim tlak 1010,6 pada, brez vetra, nebo 9/10 pooblačeno, morje sko raj mirno, temperatura morja 18 stop". Tržaški dnevatk Danes, NEDELJA. 12. maja PANKRACIJ Sonce vzide ob 4.37 in zatone 19.25 — Dolžina dneva 14.48 — Lij' na vzide ob 19.51 in zatone ob 4.1* Jutri, PONEDELJEK, 13. maja SERVAC1J TISKOVNA KONFERENCA NA SEDEŽU K P! KPI je formalno zagotovila izvolitev dolinskega župana tovrihe v deželni svet Poziv strankarsko neopredeljene skupine Slovencevr naj Slovenci volijo za kandidata KPI v parlament Albina Škerka Včeraj je priredila tržaška federacija KPI tiskovino koferenco o temi «Stališče KPI v zvezi s slovenskim vprašanjema. Uvodno poročilo je imela poslanka Marija Bcr-netič, nakar so sledila vprašanja časnikarjev in predstavnikov nekaterih slovenskih političnih skupin. Pri tem je bila zelo važna izjava, ki .(o je dala poslanka Marija Ber-netič na vprašanje našega lista, ali je zagotovljena izvolitev kandidata Dušana Lovrihe, dolinskega župana v deželni svet, ker Je stranka priporočila, da se oddajajo preferenčni glasovi štirim kandidatom, vštev-ši Lovriho. Bernetičeva je dejal^, da se je stranka formalno obvezala, da bo Dušan Lovriha izvoljen ter pozvala volivce, naj mu dajo preferenčni glas. To je vsekakor zelo pozitivno dejstvo. V začetku je tiskovno konferenco odprl tajnik federacije prof. Šema, nakar je spregovorila poslanka Marija Bernetlč. Najprej je poudarila, da so skoraj vsa vprašanja slovenske manjšine, kar zadeva njene pravice, nerešena, čeprav je republiška ustava že dvajset let v veljavi. Na podlagi ustave bi morali biti Slovenci enakopravni v vsem, bi morali imeti pravico do uporabe materinščine v vseh javnih uradih, na sodiščih, biti pravično in sorazmerno zastopani v raznih javnih službah itd. Toda vla da ni rešila teh vprašanj in niti ni dovolila deželi, da bi jih reševala z izgovorom, da spada to samo v pristojnost države. Deželn' odbor pa se ni postavil proti tej razlagi, kar pomeni da z njo soglaša, čeprav Je znano, da je dobila dežela svoj posebni statut samo zato, ker žive v'njenem okviru Slovenci. Zatem je dejala, da KD sploh nima nobene načelne po litike do slovenskega vprašanja, ket pač teži k temu, da bi se Slovenci asimilirali. KD nosi tudi glavno jn odgovornost, da se zanika obs! >J Slovencev v Beneški Sloveniji. Zaradi tega prevzamejo nase močni: odgovornost tudi tiste stranke, ki sodelujejo s KD. Pri tem je omt nila poslanka izrecno tudi socialiste. Raznim strankam je Bp.metičs va očitala, da so vnesle razdor med Slovence. Poslanka je tudi omenila nekatere izjave ministra Tol-Ioya glede Slovencev, iz katerih se po mnenju Bernetičeve sklepa, da zagovarja tudi on tiho asimilacijo. Obširno je govorila tudi o stališčih ter politiki Slovenske skupnosti in rekla da se njeni voditelji hočejo z lažnimi gesli prikazovati kot edini zaščitniki Slovencev Pri tem je navedla, kako podpira SZD v Gorici Krščaosko demokracijo in kako Katoliški glas agitira za to, da bi oddali Slovenci na Goriškem glas demokristjanskim kandidatom za poslansko zbornico im za senat. Dejala je. da Slovenska skupnost s tem ne združuje Slovencev, marveč da razbije nl*-hovo enotnost. Po drusri štreni na je za KPI vpzešppte pravic S'o- ypnnoiv y-crf>b d^TTlO^TB-tCV v državi in tudi osnovo vora^a ctemo-VrraHie. za knt°~e je odnos do vt)r^9rH Slovencev Drari ps-o^ini^ni Vsrnen. N° rrre torei /a, vrv^ifi^nja. ki se prtih Slo- ypxnrw>v iri^rvp^ vse dvi,#^>e. te ts K"0! oravie siovon- jrVa ?o vsi dokixmenv.. K”! je ’r^Wr>o nasprotna vsaki Vdr go fVo 7fl HO- 7,}>n»T'1‘r’n (Jsip moč- ro-t, Cn e,g (zvoli slovtfsM ks"di-clzt Glede tB^a so vri šMr*e kan-d'dat' ens-kopTavr'. Ce hodo dali V*d Sl0V°m"i -v-if pr:'- "--e glaSOVS p'-tere*-c ^'ovencev in vsega pr-^ivri-rivn sploh'. Po uvodn’’b besedeb noslanke so s’“dda vnrešania. Na drugo vprašanje na5©"'! lista, z-’-ai ni videti za rarifko s preibiiimi volitvami v m^stu in v predrnestjib lepakov KPI v slovenščini, ie Gabrijela Gerbec odgovorila, da gre, le za tehnično zadevo 'n za «ko lobPrwiie» lepakov in da to ni bilo storjeno namerno Na koncu je poslanka Marija B^metič prebrala pismo skupine S’ovencev, ki niso včlanjeni v nobeno stranko in ki nimajo zato možnosti, da bi po lastnem poetičnem in svetovno nazorskem prepričanju izbrali ustreznega poslanca v rimski parlament. V pismu pa ugotavljajo, da lahko izvoli slovenskega poslanca edino le KPI in pozivajo zato slovenske volivce, naj ne glede na svojo politično opredeljenost podprejo kandidaturo Albina Skerka na listi KPI za slovenskega poslanca. Pismo so med drugimi podpisali slikar ja Jože Cesar in Klavdij Palčič, Srečko Orel, Riko Pertot, Pierina Pečar, Manj Danjel Grbec, glasbenik prof. Sveto Grgič in inž. Sergij Cesar. 32 fBacicchi), Ul. Vida (Gombač), 11.45 naselje S. Eufemia (Šema), 12. Lonjerska cesta (J. Burlo). LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI: ob 9.45 v Nabrežini (Savina Remec, Drago Stoka m Saša Rudolf). Ob 12. uri na Opčinah pred kinom (Drago Štoka in Ema Ker-ševan). Ob 9.45 pri Sv. Jakobu pred cerkvijo (Boris Pahor in Jože škerk). Ob 10.45 pri Sv. Ivanu pred cerkvijo (Boris Pahor in Jože škerk). Ob 17. uri v Borštu, ob 18 uri v Boljuncu, ob 19. uri v Dolini in ob 20. uri v Ricmanjih (Vekoslav Špamger, Boris Pahor in Stanko Pertoit). Ob 17. uri v Gropadi, ob 18. uri v Bazovici in ob 19. uri na Padričah ter ob 20. uri v Trebčah (Rafko Dolhar, Ema Kerše-van in Alojz Tul). Tri dekleta ranjena pri trčenju avtov Pri trčenju med avtomobilom na križišču Ulice Pindemonte in ceste, ki pelje na Lovec, so bile včeraj tri mlade žene ranjene. Najhuje se je poškodovala šoferka enega od avtomovilov, 26-letna bolničarka Maria Grazia Micheli z Lo-njerske ceste 45, ki so jo pridržali na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice s prognozo o-krevanja v desetih dneh zaradi udarcev po zatilju in levi roki ter rane na zgornji ustnici. 28-letni Lillani Zacchi iz Ul. Gatteri 40 in 21-letni Wilmi Carli iz Trebč 37 so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Okrevali bosta v nekaj dneh. MOČNO SINDIKALNO VRENJE Delavci tovarne Atlas so včeraj zasedli obrate Jutri enotna stavka vseh kovinarjev zaradi resnega položaja v kovinarski stroki Včeraj nekaj predpoldne so delavci in uradniki ATLAS (tržaškega podjetja za valjano železo), ki ima svojo tovarno v Industrijskem pristanišču, zasedli obrate, da bi preprečili njihovo zaporo za nedoločen čas Delavcem in uradnikom so namreč že sporočili, da jih bodo suspendirali, kar bi dejansko pomenilo odpustitev z dela. V podjetju so že svoj čas suspendirali dvajset delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, jutri pa bi morali suspendirati se preostale. Že predvčerajšnjim ob 15. uri so delavci napovedali enotno stavko, kas neje pa so se sestali na skupščini. Odposlanstvo delavcev je skupno s člani notranje komisije bilo tudi na prefekturi, kjer ga je sprejel član min m nun iiiiiiiiiiiiinimtiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiimiiimMiiriiitiiiimiiiiiiMiiHiiiiiiimimiiiHmimimmiiiimiiiMiiiintiminiiHiiiiiimiimmiiimmmmmi VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA Socialisti zagotavljajo svoje nadaljnje zavzemanje za Slovence Številna zborovanja liste Slovenske skupnosti v mestu in okolici V Nabrežini je včeraj govoril so- žavno in deželno načrtovanje. V tajnik PSU in kandidat za deželni okviru napredka v državi in v med- Slovenska skupnost je imela včeraj dopoldne shode po mestu. Na trgih Ponterošu, Goldoni, Stare mitnice, pri železniški postaji in na Oberdanovem trgu je govoril dr. Drago Štoka, ki se je zavzel za večje sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področ- narodnem mirilu ime Trst mnogo perspektiv. Omenil je nujno zgra ditev protosinhrotrona in rekel, da Trst lahko mnogo prispeva k razvoju demokracije v Italiji. Občinski svetovalec Giorgio Cesare je. govoril o možnosti izvolitve četrte Ju Jugoslavijo in la poslanca v Trstu, ki naj bi ‘d to^moralanavez^ti^etrtoe^sU socialist. Kandidat odv Silvano £ ^t^mld* na£ d^elf med Miam je govoril o vlogi Trsta v sl’ L Knrnikn ,p deželnem in vsedržavnem gospodar- f0V0T^ govofu 0 vse večjih viškem razvoju. Prof Lonza pa je zej1> naj zamejske Slovence govoril v Lo.ijer/u o sedanjem med- družijo s svojim matičnim narodom. narodnem položaju. j Zvečer so predstavniki Slovenske ekipo Slovenske skupnosti. Današnja volilna zborovanja PSIUP: ob 18.30 bo na Trgu Marconi v Miljah enotno zborovanje KPI in PSIUP. Govoril bodo neodvisni kandidat levice za senat v prvem tržaškem okrožju inž. Roberto Costa, član tajništva federacije KPI An temino Cuffaro, in tajnik federacije PSIUP Ezio Marto-ne. Ob 10.30 bodo predvajali v kinu «Alabardai> antifašistični film ((Vojna je končana«. Vstop prost. Ob 17. uri bo govoril na Kontovelu Monfalcon, ob 18. v Križu France-sčo Franco in ob 19. v Nabrežini Silvio Laurenti. KPI: Ob 15. uri bosta v Prosvetnem domu na Opčinah govorila kandidat za senat Paolo Šema in kandidat za poslansko zbornico Albin Škerk. Predsedovala bo Slava Cebulec ■ Katra. Ob 10. uri Repen-tabor (Bacicchi), 10.30 naselje S. Sergio (Bacicchi). Ul. S. Pasqua!e (Šema), Ul. Koštalunga 34 (Zec-chima), 11. Oreh (Millo), Ul, Kremo Za PSIUP je govoril včeraj na skupnosti govorili v Devinu, Ce-Trgu Goldoni Ezio Martone, ki je rovljah, Zgoniku, Barkovljah, pri rekel, da je osrednje vprašanje se-. Rumeni hiši in pri Piščancih. Pihanjih volite« gospodarski zastoj v1 satelj Boris Pahor je orisal vpra-Trstu. Edina rešitev je v protestu Sanja, ki tarejo slovenskega kme-delavstva, pri čener je omenil vče-j ta, delavca in intelektualca. Prof. rajšnjo zasedbo podjetja Atlas. I Janko Jež Je poudaril pomen ob- Na zborovaniih ki iih ie Driredi- rambe sl°venske zemlje, Stanko la KPI vče™i v Repniču m Briše Pertot * Sovor11 0 vprašanju na-kih je kandidat Albm škerk orisal n1f položaj slovenskega ljudstva v Ita-|£ °D™£™SšLk TSafiE £ liji. Rekel je, da st za časa leve 0 izvojevanju pravic, ki nam sredine ta položaj m bistveno spre- j pripadajo po naravnem pravu, menil. Redke in postranske prido- ustavi in londonskem sporazumu, bitve, ki so jih dosegli Slovenci za , Vsi govorniki so odločno protesti-časa leve sredine, so sad trde bor-1 rali proti predvčerajšnjemu fa;i-be in prizadevanja komunistov v stičnemu napadu na propagandno upravnih svetih in ustanovah v parlamentu, v deželi ter vsakodnevnega delovanja KPI Zatem je Škerk polemiziral s strankami leve sredine, zlasti z listo Slovenske skupnosti, ki se ni predstavila na volitvah v senat, da bi svoje glasove osredotočila na KD. Na Trgu Garibaldi je govoril za KPI kandidat Arturo Calabria, ki je orisal resni gospodarski položaj v mestu zaradi zgrešene politike leve sredine. Rekel je da niso bile izpolnjene številne obljube vlade o «Velikem Trstu« ter da se število zaposlenih krči. Zatem je orisal gospodarski program KPI za Trst Krščanska demokracija je imela včeraj zborovanja na Trgu Goldoni, na Trgu Venezia. pri Sv. Alojziju, na Opčinah in v naselju S. Mauro. Govorili so poslanca Cor-rado Belci in Giacomo Bologna, prof. Medi, dr. Zanetti, Piero Ago-stini, prof. Fausto Faraguna in prof Nicolo Rarrani. vladnega komisariata, kateremu so obrazložili resni položaj. Sindikati so zahtevali sklicanje obeh strank na uradu za delo, kar je urad tudi storil, in sklical sestanek za včeraj ob 10. uri. Toda na sestanek so prisl' samo predstavniki sindikatov Zato je urad za delo pozval člane ravnateljstva še enkrat brzojavno, a vse je bilo zaman. Spričo tega so se delavci odločili, da zasedejo tovarno, ker niso imeli druge možnosti za obrambo svojih pravic in delovnih mest. Ravnateljstvo podjetja trdi, da je prisiljeno k svojemu ukrepu, ker nima novih narečil Položaj se je začel slabšati že takrat, ko so zaprli Sueški prekop. Doslej tudi ni nobenih dobrih obetov, da bi se kaj izboljšalo. Delavci in sindikati vsekakor zahtevajo, naj posežejo vmes oblasti. Za jutri pa so vse tri sindikalne organizacije napovedale stavko vseh delavcev kovinarske stroke, ki se bo pričela jutri ob 9.30 in bo trajala do torka ob 6. uri. Prvi sta napovedali riavko FIOM CGIL in sindikat kovinarjev CCdL, nato pa se jima je pndružn še sindikat kovinarjev CISL. Prva dva sindikata sta v preteklih dnel. podrobno in izčrpno proučila sedanji kritični gospodarski položaj kovinarske stroke. Iz te proučitve je jasno razvidno, da ta položaj slabo vpliva na vse gospodarstvo, tako da niso prizadeti le kovinarji marveč tudi delavci drugih strok Zaradi tega zapirajo ali krčijo dejavnost v raznih podjetjih, odpuščajo ali suspendirajo delavce in podobno. Sindikata sta zato napoveda a stavko, da se pritegne pezarnost vse javnosti na ta Doloža j. Na Jan stavke bo ob 10.30 javna tiskovna Konferenca v kinu «Ala barda«, kjer bosta tajnika kovinarjev Burlo in Fabrice1 orisala položaj v podrobnostih Mariji in Edvinu Sancin se ie rodila hčerkica MARINA Športno druMvo Zarja v Ba zovici iskreno čestita ter čeli novorojenki mnogo srečnih let. Ob lepem jubileju FRANCA GLA2ARJA mu iskreno čestitajo kolegi. svet Arnaldo Pittoni. Ko je omenil vprašanja slovenske narodne manjšine, je polemiziraj «s tako imenovano Slovensko levico« in z njenim sklepom, da se pridruži s klerikalci Slovenske skupnosti. Rekel le, da je ta sklep protisloven lasti škodljiv za Slovence. To dokazuje ideološko zmedo, v katero je zabredla ozka skupina Slovencev, ki sedaj dejansko podpira samo položaje slovenskih klerikalcev. Pittoni je rekel, da ta skupina nima pravice, da sama sebe opredeljuje za levo in še manj za socialistično silo. Pravi socialisti se potegujejo za interese delavskega razreda ter za demokratični in družbeni razvoj v državi. V to borbo za demokracijo in socializem se pravilno vključuje obveza PSU za priznanje pravic narodnih manjšin. Nihče ne more dvomiti o internacionalistični obvezi PSU, kar dokazuje delovanje tržaških socialistov v teh letih. Vprav oni so leta 1965 razbili nacionalistično tradicijo, po kateri so se Slovenci izključevali iz uprave mesta. V takratnem hudem položaju so se samo socialisti odločno uprli vsem konservativnim in nazadnjaškim silam, ki so napadale. Po ustvaritvi ozračja leve sredine so bili doseženi novi uspehi v korist slovenski manjšini v občinskem in deželnem obsegu. Na tej ravni so socialisti nadaljevali dosledno politiko zaščite interesov Slovencev v kulturi, gospodarstvu in športu. Tej svoji obveznosti bodo socialisti zvesti tudi v bodočnosti. Ta politika bo dosegla temveč uspehov, čimvečja bo podpora Slovencev PSU. Zatem je spregovoril kandidat za poslansko zbornico Dušan Košuta, ki je orisal napore socialistov v vladi leve sredine, da bi se izmotali iz neeibnosti, ki je vedno bol' v nasprotiu s potrebami sodobne demokratične družbe. Zatem je govoril o delovanju stranke v korist slovenski manjšini ter navedel, kaj je bilo storjenega doslej in kaj bo treba še storiti. Na Trgu Goldoni je sinoči govoril kandidat za senat prof. Elio Apih, pokrajinski podpredsednik, ki je poudaril zahtevo po bolj sodobnih sredstvih, da se uresniči dr- ............................................................................itn................im...nnnnnnnnnininnnnnmii.........ninin.... ROJSTVA SMHTI IN FOKOKE UNE('o'dAi3SLdoZBifi ure^^ um. v rodilo ni,ok, n« je 9 oseb. ‘f J.l X> 1 R | r* 1 I T Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo. 60-let ni Marcrllo Dor- ITd 8 ‘ I ML ' H * I I kTŽr UL Bernini 4. Benussl, Ul. Cavana 11 dei, 62-1 etni Carlo Quazzolo, 63-letna Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). Marija Fortuna, 88-letna Anna Penso NOČNA SLUŽBA LEKARN DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PONOVIJO ples pod mlajem Danes, 12. 5. od 15. do 18. ure koncert godbe na pihala od 18. do 24. ure ples Za ples igrajo: THE ROBLES in SINKOPI V ponedeljek, 13. 5. ob 18. uri podiranje mlaja ob spremljavi domače godbe OBČINA PRIREJA 12. RAZSTAVO DOMAČIH V I N DOMAČI VINOGRADNIKI PA SO ZA TO PRIL02NOST PRIPRAVILI VEC OSMIČ. vd. Bossi, 68-letna Albina Catalani vd! Venuttii, 58-1 et ni Giuseppe Volčič, 73-letni Alfredo Lantscher. OKLICI: uradnik Domenico Mora-bito in uradnica Maria Arlcb, publicist Aldo Cornacchln in Šivilja Pierina Martini, cevar Umberto D’Ora-zio in tr. pomočnica Fulvia Pila-to. mehanik Giorgio Poli in uradnica Laura Bellemo, trg. pomočnik Francesco Fontana in bolničarka Miranda Kresevic, uradnik Vito Farou-laro in trg. pomočnica Adriana Zen-naro. trgovec Sergio Godina in ma-nehenka Arduina Pahor, pomorščak Za vašo poroko, oglasite se pravočasno «F0T0GRAFIA» EGON SLIKE TUDI V KODACOLOR TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 Rinaldo Pregarz in pomorSčakinja Ro-salia Macorig, karoserist Srečko Stepančič in frizerka Adriana Cossutta, strugar Giannl Galuppo in trg. pomočnica Anna Maria Vasco-Fanelli, delavec Glauco Rigo In delavka Clau_ da Flego, ravnatelj podjetja Francesco Francese in ravnateljica podjetja SUvana Grego, univ. Študent Gil-berto German in uradnica Franca Cannata, skiadisčnik Livio Schreiber in uradnica Maria Lucia Burra, inženir Argeo Ladurini in frizerka Mari., Teresa Colucci, zastopnik Giorgio Fornasaro in frizerka Maria Luisa Salanitri, prodajalec bencina Antonio Fortezza in delavka Norma Frat-ta, cevar Albino Sgarra in frizerka Luciana Pizzamus, stražnik Giuseppe Demanins in gospodinja Giorgina Nafti, trgovec Silvano Zerial in uradnica Flavia Gherbassi, Inšpektor carine Alfredo Volterrani in sanitarna Orazl, pek Romeo Umer in trg. pomočnica Paola Grassi, elektrovarilec Giorgio Pitacco in natakarica Bruna Bordon, dimnikar Albino Gorian in j trg. pomočnica Anna Smotlak, radio- ‘ tehnik Gheriani In trg. pomočnica Lucia Serli, mehanik Gualtiero Pilar in gospodinja GiuJiana Dl Benedetto, profesor Giorgio Grassi in učiteljica Laura Burian-Llssoi, mehanik Auslllo Cattunar In baristka Irlde Drluli, trgovec Ezio Mosca in gospodinja Lu-crezia Fazlo, mesar Joca Todorovich In trgovka Diba Kamerasevlc, univ. profesor Roberto Odorico in Študentka Anna Maria Zoliia, elektromeha-nik Giancarlo Bastico in gospodinja Nedda Bachi, uradnik Luelo Marzetti In gospodinja Maria Saln, uradnik Stelllo Sossl In gospodinja Stella Te-desco, radiotelegrafist Fulvlo Serbot-tlnl in gospodinja Sun-Yei Yl, zobozdravnik Renzo Sossi in gospodinja Maria Guglielmo, delavec Jaroslav Fertr In uradnica Daniela ErcigoJ, uradnik Giuseppe Mobelli m uradnica Rita FerrantelU, uradnik Gaeta-no Pagano in uradnica Luciana Tof-foletto, uradnik Egtlberto Rani In uradnica Maria Strl, podjetnik Gio-vanni: Corti In gospodinja Leda Severi. URARNA ■ ZLATARNA LAURENTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra izbira najboljših ur Švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priloi-nosti — Poseben popust (od 19.36 do 1.36) Vlelmettl, Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Erta dl S. Anna 10. LOTERIJA BARI 51 38 52 10 47 CAGLIARI 12 74 2 23 68 FIRENCE 47 6 39 62 90 GENOVA 51 77 86 49 18 MILAN 30 36 42 44 1 NEAPELJ 88 41 26 60 59 PALERMO 90 56 68 3 73 RIM 24 7 23 68 57 TURIN 17 82 57 20 64 BENETKE 50 49 25 42 36 ENALOTTO X 1 X X 12 2 1 1 X X 1 Kvote: 12 točk — - 5.359.000 lir, BALET OPERE Z REKE ALESSANDRO CASAGRANDE 0STRŽK0VE FANTAZIJE KREŠIMIR BARANOVIČ LECT0V0 SRCE Koreografija: V KALAN Z RELJIČ Scenografi )a: A. AGUSTINCIC D. SOKOLIC Kostumografija- L VVAGNER R. NENADOVIC SOKOLIC V glavnih vlogah: VERA VASIJEVIC VERA BOGDANOVIČ SAVVAKO YO-SHIDA ŠTEFAN FURJAN MILJENKO VIKIC PETAR PUSTIŠEK NORIO YOSHIDA Dirigent: VLADIMIR BENIC KULTURNI DOM V četrtek, 16. maja ob 21. uri Abonma: PREMIERSKI red A-Al ŠPORTNI red II (Vstopnice so še na razpolago) v petek, 17. maja ob 21. uri Abonma: 1. PONOVITEV red B SINDIKALNI red G DIJAŠKI red F (Vstopnice so še na razpolago) v nedeljo, 19. maja ob 17. uri Abonma: NEDELJSKI POP,- red D INVALIDSKI red C OKOLIŠKI red E (Vstopnice so še na razpolago) Prodaja vstopnic od torka, 14. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265 Gledališča Verdi V okviru spomladanske simfonib1* sezone bo v sredo gostoval v VerdU zbor Sikstinske kapele iz Rima vodstvom Domennca Bartoluccija, " bo izvajal skladbe Palestrine, Peresi)* in Bartoluccija. Koncert bo ob 21. ur' prodaja vstopnic pa se začenja jute- Teatro Stabile V četrtek v Avditoriju uKomedil* mačk« (Daisy, daiisy, želja) Roma''’ VVeintga-rtnerja, v kateri nastopajo deklica, mladenič in dve mački (Mapo* Mercatali. Mario Mearelli, Antonio«^ lines in Franco Sabani). Režija Gu' do Mazzella. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Kčlicien Marceau JAJCE (L' OEUF) Komedija v dveh dejanjih Zadnjič v Kulturnem domu. Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: A n f 1 .1 A N RUSTJA DANES, 12. maja ob 17. uri Ahnmna oanllskl red E Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob ne-d"!'ah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav RezPrvacUB na tel 734265 Vozni red avtobusov za okoliški abonma Avtobus št. 1: Prečnik 15.45, Sesljan 16., Sv. Križ 16.10, Prosek 16.15, Kontovel 16.20. Avtobus št. 2: Col 15.40, Veliki Repen 15.45, Briščiki 15.50, Salež 16., Trnovca 16.05, Praprot 16.05, Šempolaj 16.10, Nabrežina 16.15 Prednost na sedeže v avtobusu imajo abonenti. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK■KONTOVEL v sredo, 15. maja ob 21 uri v prosvetnem domu na Proseku uprizori kriminalno komedijo OSEM ŽENSK Vljudno vabljeni Ljudska prosveta Slovenska ljudska veselica na Opčinah Danes, 12. tm. ob 15. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah ((Slovenska ljudska veselicaa s sodelovanjem godbe na pihala rudarjev Iz Idrije, pevskega zbora iz Trebč in pevsko-godbene skupine iz Podlonjerja. Sledil bo ples. Danes se poročita v Dolini MARIJA BANDI in DANILO BANDI Mlademu paru čeli prosvetno društvo Valentin Vodnik mnogo sreče v skupnem življenju. V Slovenskem klubu bosta v torek, 14. maia ob 20.30 dr. RAFKO DOLHAR in dr. DANILO SEDMAK obravnavala temo PSIHOLOŠKA PROBLEMATIKA 7AMF IŠKEGA ČLOVEKA Na izredno zanimivo predavanje vljudno vabljeni člani kluba in zlasti mladina. taaSDBBHH Prošnje prlvatistov, ki želijo delati vstopne izpite ali sprejemni izpit v klasični licej, se sprejemajo na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu do vključno 30. ma ja 1968. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v sredo. 15. tm. redni sestanek od 19. do 20. ure v prostorih klu. ba, Ul. dei Montecch-I 6 (Sv. Jakob). NATURA V1VA - TRŽAŠKI EXOTa] RIUM _ Drev. XX. septembra 31/* ' Najnovejše pošiljke, udav-velikan, ", živi na skalah; varanus bengalensi*’ deset piranas; nove tropske mori" ribe: ribe in živali iz Sredozerno*-Odprto tudi oo praznikih od JO. 13 ure tn od 16. do 22. ure. Nazionale 14.00 «1 Nibelunghi». BarV ni zgodovinski nIm Excelsior 14.00 «Muchette». Fllfl1 Bernanojevega romana. Technico Fenice 14.00 «Hondo». K. Taylor. *e' chmcolor. Eden 14.00 «Helga». R. Gassmann, Mondry Grattaclelo 14.00 (dndovtna chl vi«"* a ceria» S. Rotier leihnicolor. It!) Hitz (Ulica San h aneesco Štev . 14.30 «La scuola della violenza»- ‘ Poitier Suzv Ketidall. lechtilcO’ Alabarda 14.00 «Escalation». R-toni. c . Augei Prepovedano ml* ni pod 18. letom. Filodrammatico 14.30 «5 ragazze Pjf 10U maunes». U. Tognazzi, V. Colorscope Moderno 14.30 «Nick, mano Paul Nevvman Prepovedano m1* rn pod 18. letom Cristallo 14.30 «11 sesso degli arl8’e^lJ' Sexy*techmcolor Prepovedano ® dim pod 18. letom Garibaldi 14 30 «Gentlernen John, u c i d i» vVestern lechmcolor Capitol 15.00 «Costretto ad uccid<’re* (J Heston. u Plarit lechnicolm^ Aurora 14.30 «Vivere per vivere>,.an0 Monland, A. Glrardot. Prepoved mladini pod 14 letom Impero 14.30 «Blow up». Mojstroj'^ M Anton ion i ja V Readgrave-povedano mladim pod 14 letom Vittorio Veneto 14.00 «11 marito 6 ^ e I ammazzo guarido mi pare»-therine Spaak Astra 14.30 «4 bassotti per un d*n se». Barvni Disneyev film. , Abbazia 14.00 «Due assl nella ea» '1. Curtis, v. Lisi. Techni^ , Ideale 16.00 «Lo spletato bandito Su d/> VVestern 1'echnicolor. Kino Skedenj 14.30 «Papži, ma ^ cosa hai fatto in guerra». Jame* houin S. Fontaine G Ral 1 i. Darovi in prispevki V počastitev spomina dragih, nepozabnih bratrancev Vladika, Cirila in Vojčka Martelanc, daruje ob obletnici njihove smrti sestrična Vesna Kovačič 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Kapuna darujeta družini Biščak in Manzin 2000 tir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ide Bol-čič darujeta Meri In Pino Rojc 5000 lir za Dijaško matico. Ob 43. obletnic! smrti dragega očeta Ivana Kapuna daruje družina M. Kapun 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Pepilta Černigoja daruje Pepca rožarca s Pon. terossa 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Zofke Furian-Zega darujejo sorodniki 11.750 lir za Dijaško matico V zahvalo vsem, ki so sočustvovali in sodelovali pri pogrebu Ide Bolčič daruje družina Bolčič 20.000 lir za prosv, društvo Prešeren v Boljuncu V počastitev spornima pok. Ide Bol-člč-Porcorato daruje Benjamin Žerjal 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ide Bol-čič daruje Rudi Žerjal 1000 lir za prosvetno društvo Prešeren. MANCINELLl PARCHETTI POPRAVILA STRUŽENJE SINTETIČNI LAKI TRST UL. P. R. GAMBINI 55 TELEFON 76-52-55 Najlepši podi!! Brezplačna cenitev de’ ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vseh*’^ so z nami sočustvovali ob lZ" naše drage mame in none Marije Chiurman Posebna zahvala darovanji cvetja ter vsem, ki so na **%/ koli način počastili spomin P^t. niče in jo spremili na zadnjo Žalujoči mož, hčerka: ,jt vnuki, snaha, sestra,.®r in drugi sorodnik* Trst,. 12 maja 1968 . 11 točk - 151.600 lir, 10 točk — 13.000 lir. SPDT priredi v nedeljo. 26. maja izlet z avtobusom v Tamar, ob priliki smučarskih tekem za VTK Memorial. Vpisovanje v lil. Geppa 9/11. Mali oglasi PRODAM TEREN 3.000 kv. m v Izoli, blizu morja. Informacije dobite pri Zotti Via Economo l, Trst. ftUITHOENn — mehanična delavnica Samaritani in Mlceo In prodaja na- i domestnih delov ul. Hittmayer 4-a 1 GARANTIRANO 18-karatno zlato. — Stalne cene. urama Hollesch, Trst, Plazza S Giovannl, l. PRODAM 130 kv. metrov skoraj nove strehe s korci in tramovi. Telefonirati na št. 225-218 ŽA HVALA Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami s<> čustvovali in spremili na zadnji poti našo Dredrago IDO BOLČIČ - P0RC0RAT0 Posebna zahvala zdrav mku dr. Lasperanza za njegov® veliko požrtvovalnost, pevskemu zboru, g župniku, prosvetnemu društvu Prešeren, nosilcem krste in cvetja, po/rtvoval nim ženam in prijateljicam, vsem darovalcem cvetja >n vsem, ki so kakor koli sočustvovali z nami in počastili sp0-min drage pokojnice. Žalujoči: oče, mama, brat, sestra. n*0? in drugi sorodniki . Boljunec. Trst. Koper, Saraievo, 7,'iHch 19 ^„<5, I9"' št 175 * (Cuffaro) ~ zasilne hiše C. j asistentka iolanda Vuch. urad-ik E Acqua (Tonel), 11.30 Ul. Forti št '.gidio Guagnmi in uradnica Laur: Lep, prijeten dom po vaši ZERIAL TRST UL. SETTEF0NTANE, 62 K0RZ0 IT ALI A UL. MAD0NNINA, 18 DANES RAZSTAVA POHIŠTVA V UL SETTEFONTANE, 62 OD 9. DO 13. URE /. A M V A L A Vsem, ki so z nami sočustvovali in poti našega dragega spremili na zad JOŽEFA KAPUNA se iskreno zahvaljujemo. Enaka zahvala g župniku darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin Žalujoče družine: KAPUN. PETARO®’ in drugo sorodstvo Pesek. 12 mata 1968 Kruta usoda nam je iztrgala našega ALOJZA ŠKERLAVAJA - GiGIJA Pogreb dragega pokojnika t>o v ponedeljek, 13. t. *»• ob 15.45 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice k cerkvi na Opri nah in od tam na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena in hčerka, sestre in Dr**1 ter drugo sorodstvo. Opčine, 12, maja 1968, e->ocosK> &><>oooo<>oo<><>ooo3o&ytto<>Q&io<><>o<><>o<>o<><>o&>e<><><>ooo<> V TEJ ŠTEVILKI: g • Sodelovanje prosvetnih društev pomeni plemenito tekmovanje Začel sem peti kot mladinec Pomen gledališča za vzgojo otrok Tudi malenkosti lahko napravijo prireditev lepšo V Skednju pripravljajo «V kraljestvu palčkov« 0<:<>c<<>Cl<:^c<><>0^>0<><>5<>o<>x>o<><>sooo<><>c>oooooooocococ><>oooocooocc>c«o MED PREDSTAVNIKI KULTURNIH USTANOV IZ NOVE GORICE IN SKGZ Razgovor o izvajanju enotnega slovenskega kulturnega prostora Kot smo že porofiali na kratko v Primorskem dnevniku v četrtek 9. tjn., je bilo v sredo 8. tjn. na sedežu SKGZ srečanje med predstavniki kulturnih organizacij in ustanov iz Nove Gorice in predstavniki naših osrednjih kulturnih ustanov, ki so včlanjene v SKGZ. Namen srečanja je bil, da se poglobijo, že obstoječi stiki z organizacijami in ustanovami na obeh straneh meje in izmenjajo misM o nadaljnem kul-turno-prosvetnem sodelovanju Med razgovori so prišla na vrsto vsa področja kulturno - prosvetnega in narodnega delovanja čeprav ne toliko v podrobnostih kot v okvirnem prikazu, vendar s sklepom, da bo podrobnejša razprava za vsak sektor posebej še sledila. Toda že ob takem panoramskem pregledu je prišlo do iz ra za trdno prepričanje, da nam praktično uveljavljanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, na ozemlju, na katerem živimo, nudi najzanesljivejšo oporo v naših prizadevanjih v zamejstvu in da se bomo obdržali in razvijali kot narod le, če bomo trdno po vezani z živimi sokovi matičnega naroda ter na to povezanost naslonili vitalnost naše manjšine Seveda pa nam samo govorjenje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru še ne bo prineslo zaželenih rezultatov, če ne bomo na obeh straneh državne meje pritegnili v praktično izvajanje enot nega kulturnega prostora vse moči, ki jih premoremo, vse ustanove in organizacije, ki vsaka za se na svojem delovnem področju, a vse skupaj v celovitosti tega, kar predstavlja našo kulturo, delujejo tako v matični domovini kot v našem zamejstvu. Seveda je bilo na tem srečanju mogoče ugotoviti tudi, da so stiki in razne oblike sodelovanja obstajale že doslej, da pa še zdaleč niso bile izkoriščene vse možnosti, ki se nudijo že sedaj, in seveda še toliko bolj tiste, ki jih bo šele treba ustvariti ob večji načrtnosti in tudi na zanesljivejši in čvrstejši materialni podlagi Take možnosti so zlasti velike na področju ljudsko - prosvetne ga udejstvovanja, v katerem ima mo pri nas določene težave, ki se kažejo v pomanjkanju strokovnih delavcev zlasti v dram skem delovanju, kar velja še po sebej za goriško področje, kamor zaradi razdalj in časovne stiske ne morejo posegati s svojo pomočjo poklicni gledališčniki iz Trsta. Mnogo si lahko naša podeželska društva pomagajo s predavatelji iz matične domovine. T: sicer že prihajajo med nas, toda ne ravno najbolj smotrno organizirano. Koristna bi bila poveza va z »delavskimi univerzami«, kar se delno že dogaja s koprsko delavsko univerzo, ne pa še z ostalimi v obmejnih področjih Zelo dobra zamisel so tradicional na obmejna srečanja, kjer se pro-svetarji med seboj spoznavajo. Prav tako važno je nastopanje naših pevskih zborov in dramskih družin onstran meje, ker jim taka gostovanja vlivajo samozavest in dvigajo moralo V uveljavljanu enotnega kulturnega prostora imata pomembno vlogo naše Slovensko gledališč« in Glasbena matica. Gostovanja SG v primorskih središčih morajo dobiti značaj repertoarne stalnosti, kar seveda pomeni, da morajo zanje biti zagotovljena sredstva. Predstavniki iz Nove Gorice so med drugim poudarili, da uživa SG velike simpatije na Goriškem in da si ljudje gostovanj želijo, saj so skoraj vse predstave nenavadno dobro obiskane. Glasbena matica je sicer že navezala stike s sorodnimi šolami v obmejnem pasu v matični domovini, toda možnosti sodelovanja so še znatno večje. Sodelovanje med študijskimi knjižnicami je prineslo že doslej marsikatero korist, zlasti med našo tržaško Narodno in študijsko knjižnico ter koprsko in ljubljansko. Poglobiti pa bo treba stike tudi z novogoriško knjižnico. Izredno velike možnosti se odpirajo na etnografsko - zgodovinskem področju in na področju zgodovine narodnoosvobodilne borbe. To je pri nas še mlada in pre slabo razvita veja, v mnogočem tudi neraziskano področje, kar ugotavljamo zlasti v letošnjem pomembnem letu, ko proslavljamo 100-letnico nastajanja naših čitalnic kot prvih zibelk našega narodnega prebujanja na teh tleh. Arhivski in etnografski odsek pri nas mora biti zato deležen največje pomoči in anga žiranosti tudi mladih ljudi, toda tako delo potrebuje bolj kot katero koli strokovno izobražene delavce in medsebojno sodelovanje, saj se tovrstne raziskave ne morejo ustaviti ob efektivni meji ampak morajo zajeti vse naše etnično ozemlje, ki je tako s stališča duhovne kot materialne kulture povsem enotno. Tudi sredstva obveščanja dopuščajo in zahtevajo večje sodelovanje. Pri tem prihaja v poštev tako dnevni in tedenski tisk kot revije. Na srečanju je prišlo do izraza mnenja, da je publicistično sodelovanje šele v zadnjem času oživelo na obeh straneh zlasti v okviru obstoječih revij, da pa bo moral tudi dnevni in periodični tisk izboljšati svojo vlogo v tem pogledu. Te in še mnogo drugih misli in informacij je bilo izrečenih med razgovori. Omenjeno je bilo, da je v pripravi obsežen almanah o naši preteklosti in potrebe v tej zvezi, da je treba posvečati zanimanje za Beneško Slovenijo, da bo letos pri nas Dan slovenske kulture v Doberdobu 23. junija s prikazom naših kulturno - prosvetnih zmogljivosti, da se ostro postavlja vprašanja narodne vzgoje in obvez do narodne skupnosti pri mla dih materah z onstran meje, ki se z zakonsko zvezo preselijo na naše področje itd. "Predstavniki kulturnih ustanov iz Nove Gorice so pokazali veliko pripravljenost na vsestransko pomoč našim prizadevanjem, seveda v okviru svojih moči in možnosti. [ aše prireditve so sorazmerno dobro obiskane Večkrat smo že poudarjali, da je prireditev za otroke m mladino premalo. Prireditelji imajo ob vsakokratnem dobrem obisku prireditve veliko zadoščenje, vendar pri bežnem pogledu občinstva ugotavljamo, da je povprečna starost občinstva nekje med tridesetim in štiridesetim letom, če ne še višja. To dejstvo je obravnavalo tudi vodstvo SPZ, ki je mnenja, da je potrebno poleg tradicionalnih prireditev, prirejati take nastope, ki bodo pritegnili zanimanje občinstva različne starosti. Prva taka prireditev, ki bi morala pritegniti veliko število mladega občinstva v dvorano Kulturnega doma, bo v soboto, 1. junija ob 21. pod naslovom V RITMU MLADOSTI V dveumem sporedu petja, plesa in satirično komičnih točk bomo poslušali naslednje izvajalce: 5 FANS, ki bodo za to priložnost pomnožili ansambel z dvema saksofonoma in štirimi violinami; MLADI LEVI iz Ljubljane; CARAVELLE z Jesenic; pevci Lado Leskovar, Irena Kohout in Lidija Kodrič; komik Tone Fornezzi; baletna skupina modemih plesov. Celotno prireditev bo vodil nam že poznani plesni mojster Ivan Podgorelec. Potrebna je koordinacija kulturno-prosvetnih prireditev Letos poteka že četrta sezona, odkar so se nam odprla vrata Kulturnega doma. Ugotavljamo, da je razpoložljivost dostojne dvorane in ostalih prostorov doma, vplivala na prireditveno politiko. Manjše dvorane na podeželju, ki so bile pred tem večkrat in enakomerno izkoriščane skozi vso sezono, začno sprejemati občinstvo šele po mesecu marcu, ko nastopajo razna prosvetna društva s svojimi sporedi, ki so jih naštudirala med zimo. Gledališče ne gostuje več tako pogosto, ker ima pač svojo dvorano v mestu. Glede tega ali je prav, da Slovensko gledališče igra skoraj izključno v Kulturnem domu in ne gostuje po okoliških dvoranah, so mnenja našega občinstva deljena. Običajno si ob vsakem takem razgovoru prizadevam dokazati svoje mnenje, da je bolje, če Slovensko gledališče igra v Kulturnem domu. Razlogov je več. ‘ Tf V P-IM M?t MM Mn-: Mi ; ¥ f U 'V _______ ms& Mešani pevski zbor «Jacobus Gallus« je pod vodstvom prof. Ubal-da Vrabca priredil koncerte v kinodvorani v Skednju, sinoči pa je gostoval v Narodnem gledališču »Avgust Cesarec« v Varaždinu v okviru kulturnih stikov s hrvaško republiko Ambient Kulturnega doma daje izredno svečano in spoštljivo vzdušje. Gledalec lahko vidi tehnično dobro predstavo, za katero bi bil na majhnem odru prav gotovo prikrajšan. Razdalja do Kulturnega doma ni tako velika in nepremostljiva, da bi bil to glavni razlog za odsotnost. Navsezadnje pa premikanje celotnega gledališkega osebja tudi podraži predstavo, ki ne more biti nikdar enaka predstavi na odru doma. Pravijo nekateri: iz mojega kraja ne bomo nikdar spravili starejših ljudi v mesto na predstavo. Vem pa, da isti starejši ljudje zelo radi hodijo na društvene izlete, ko prevozijo tudi po 300, 400 km v enem dnevu. Cene so previsoke, obiskovalec s podeželja plača vedno sorazmerno več kot mestni. V Domu se večkrat vr stijo prireditve prepogosto, pa spet daljši premor, ko vlada v njem tišina in molk. Zakaj na isti dan prirejate po več prireditev na raznih krajih! Nobenega pregleda nimate! Kdaj je dom prost za nas itd. itd. Skratka, naš Kulturni dom je povzročil nujno potrebo po koordinaciji prireditev skozi vso sezono. V prvih letih njegovega obstoja je marsikdaj zaškripalo tako glede dneva prireditev kot kvalitete. Ustanove oz. organizacije, ki dom uporabljajo so si v teh štirih letih nabrale dovolj izkušenj, ki so lahko stvarna podlaga za dobro izkoriščanje naših kulturnih zmogljivosti. Zastopniki Slovenskega gledališča, Glasbene matice in Slovenske prosvetne zveze so se letos prvič že večkrat sestali z namenom, da smotrno razvrstijo in koordinirajo prireditve v naslednji sezoni. Pri tem je potrebno upoštevati celotno ozemlje, kjer živimo Slovenci, različnost okusa in nagnjenja našega naj-mlajšega, mladega, zrelega in sta- rejšega občinstva. Nadejamo si, da bo naslednja kulturna sezona vsaj v glavnih obrisih zastavljena pred njenim začetkom ter da bo zadovoljila tako prireditelje kot občinstvo. Pričakujemo tudi, da bodo koordinacija in v naprej predvidene prireditve pripomogle vsemu naiemu kulturnemu delu ter odpravilo kdaj sicer nenamerno križanje dveh važnih prireditev. Pregled predvidenih prireditev na Tržaškem, na Goriškem in v 3enečiji, bo na vplogled vsem pri Slovenskem gledališču in pri Slovenski prosvetni zvezi. Nastop gojencev šole Glasbene Matice v Gorici Sola glasbene matice v Gorici je priredila v soboto 6. aprila prijeten glasbeni večer svojih gojencev v Slovenskem dijaškem domu. Poleg solistov je nastopil tudi otroški pevski zbor Dijaškega doma, ki je ob spremljavi Lucijana Černiča in Jussa Hijacinta, ki sta spremljala na harmoniki in kitari, zapel dve pesmi. Izmed solistov so pokazali svoje znanje pianisti: Savina Cotič, Marko Čubej, Mauro Dornik. Jadranka Mozetič, Anamarija Pelicon in harmonikarja Niko Brešan ter Marko Rojec. Glasbeni večer mladih godbenikov je potekel v prijetnem vzdušju, ki je tako lastno prireditvam, pri katerih nastopa mladina. Profesorja Silvan Križmančič in A-leksander Vodopivec, ki marljivo vzgajata v glasbi naše mladinec, sta tudi pri tem nastopu pokazala sadove svojega truda, ki ga vlagata v glasbeno vzgojo. Prisotni poslušalci niso štedili s priznanjem tako posameznim solistom a še prav posebno pevskemu zborčku. ">000 vendar ju imajo doma-krai, za svoja, saj živita v tem tej . že dolgo let. Prišla sta nam-bližnje Istre. Francka Kolu poročena Oio, se je rodi- SuL,, Bertokih 4. decembra 1889. V kilari * kmečki družini. 2e kot 6oii 0 dekle je takoj po končani 4t,d Prišla služit v Trst. Njen mož 1q urei se je rodil v Črnem kalu Sovi- *a tŠM. Tudi on, ki je po j^denijkmet’ 16 prlSel še kot Jv^rjih. v mestu je spoznal zalo ko .ko in maja meseca leta 1918., sta Andrej dobil tri dni dopusta' ker je pač bil pri vojakih, Poročila v Lazaretu pri je‘tokih. Po treh dneh dopusta se kje^ddrej moral vrniti k vojakom, Da f je ostal do konca vojne, nato Se srečno vrnil k svoji ženi. živifko in mučno je bilo njuno iti Jetlje. Mnogo sta morala delati flw.p°trpeti. Oba sta namreč oblast V^la zemljo, ki ni bila njuna ja 5 Dolgo let sta kot spolovinar-v ,?6*ala na kmetiji v Ankaranu in senatoma pri Kopru, vse dokler HaG^a leta 1938. preselila končno bi P°lonkovec, kjer sta si ne-Vrf Prej kupila malo hišico in kr,;, ki sta ga pridno obdelovala. Uti ej Pa je še delal kot delavec raznih tvrdkah v mestu. tw dolgih petdesetih letih skup-kjirt. življenja sta sl Francka in iu ,?j delila z velikim umevanjem ve vdanostjo vse dobrote in teža-zakons'kega 'življenja. Čestitkam sorodnikov ter vseh prijateljev posebno s Kolonkovca, kjer sta slavljenca zelo spoštovana in priljubljena, se pridružuje tudi Primorski dnevnik, z željo, da bi preživela še mnogo srečnih in zdravih let. M. M. Počasen in žalosten glas so v petek popoldne dajali zvonovi bo-ljunske cerkve, ko so zadnjič v slovo zvonili svoji vaščanki Idi Bolčič por. Porcorato. Domača zemlja je sprejela v svoje naročje zvesto, pošteno, delovno mlado ženo, ki je vse svoje življenje skromno živela ter bila po svojih močeh vedno pripravljena pomagati vsakemu ki se je k njej zatekel. Vedno nam je hudo pri srcu, ko spremljamo prijatelja ali znanca k zadnjemu počitku. Se huje pa nam je, ko nas prezgodaj zapusti še mlada žena, kot je bila naša Ida, ki je do zadnjega verovala in upala v življenje. Vsi, ki so jo poznali, se kar ne morajo sprijazniti z mislijo, da Ide ni več med nami. Kratka, a zelo huda bolezen, ki ne pozna zdravila, jo je iztrgala njenim dragim še mlado in polno nad, saj je prejšnji mesec izpolnila komaj štirideseto leto. Pokojna Ida je bila zelo znana in priljubljena zaradi svojega lepega, prijaznega, mirnega značaja ne samo v Boljuncu ampak tudi v drugih bližnjih vaseh in v Trstu, kjer se je uveljavila kot pridna šivilja ,saj je dolgo let šivala prijateljicam in znankam tudi zunaj svoje rojstne vasi. Med osvobodilno borbo Je komaj šestnajstletno dekle delovala kot aktivistka in kurirka in mnogi so jo še sedaj poznali edinole pod partizanskim Imenom Modrica. Kako je bila pok. Ida priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število domačinov, prijateljev in znancev iz vseh vasi Brega ter tudi iz Trsta, ki so ji poklonili v zadnji pozdrav mnogo cvetja. Pred hišo žalosti, kot tudi na pokopališču je vaški pevski zbor prosvetnega društva ((Prešeren« zapel pokojni Idi v slovo nekaj žalo-stink. Po cerkvenem obredu v župni cerkvi je žalni sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so njen grob vaščani zasuli s cvetjem. Lahka naj ji bo domača gruda, zdravje. Dolgo je bolehala in trpela Sedaj je dotrpela in našla poslednji pokoj v zemlji, za katero se je žrtvoval njen sin Stanko. Naj počiva v miru, možu in sorodnikom pa naše iskreno sožalje. REPEN KINO «JK1S» PROSEK predvaja danes, 12. t. m. ki ga boste težko pozabili: ob 16. uri Cinemascope barvni film, KHART0UM Igrajo: CHARLTON HESTON, LAURENCE OLIVER in CHARD JOHNSON Tutte na unem Wk Predvaja danes, 12. t. m. s pričetkom ob 15. uri technicolor zabavni film: KISS KISS BANG BANG Igrajo: GIULIANO GEMMA, LORELLA DE LUCA In drugi hudo prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. M. M. Umrla je Marija Kjurinan mati padlega partizana 8. t. m. je v glavni bolnišnici v Trstu umrla Marija Kjurman, roj. Rodela, mati padlega partizanskega borca. Pokojnica se je skupno z možem že pred vojno preselila iz Dekanov kjer se je rodila, v Trst. Bivala je pri Sv. Jakobu v Istrski uhoi 81, njen mož pa je bil do upokojitve zaposlen pri Sv. Marku, kjer se je udejstvoval tudi v sindikatih. Svoja dva sinova je vzgojila v naprednem in narodnem duhu, v kakršnem sta živela tudi z možem, saj sta bila predana proti-fašista, aktivno vključena v narodnoosvobodilno gibanje. Ko je bil sin Stanko poklican v italijansko vojsko, se je raje odločil za pot, v partizane. Ob kapitulaciji Italije se je pridružil borcem za svobodo in naključje ga je zaneslo v XV. brigado XV. divizije, ki se je borila na Dolenjskem. Ob neki ofenzivi je bil hudo ranjen in je 11. novembra 1944 umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, kjer so ga tudi pokapali, vendar so njegovo truplo 111*8 'T’" po osvoboditvi prepeljali v Dekane, kjer počiva v grobnici de-kanskih borcev. V partizanih je bil tudi drugi sin pokojne Marije, ki je po vojni tragično izgubil življenje pri prometni nesreči. Marija Kjurman je bila dobra mati in vzorna žena. Življenje ji ni prizanašalo in hudi udarci ob izgubi obeh sinov *o ji zrahljali Zadnja pot Ivane Zajčeve V četrtek je veliko število svojcev, sorodnikov in vaščanov spremilo na zadnji poti pokojno Ivanko Barič vd. Škabar iz Repna štev. I. Lep pogreb, venci in cvetje so pričali, kako so domačini in vsi, ki so jo poznali, cenili in spoštovali Ivanino Zajčevo. Dotrpela je in zdaj počiva na repentabrski večni njivi, poleg svojega moža Ivana, ki je umrl pred 13 leti. Po rodu iz Vogelj, kjer se je rodila 29. 4. 1900, je Ivanka kot nevesta prišla k Zajčevim v Repen. Mož Ivan je obdeloval kmetijo In garal na svojo roko v kamnolomu, Ivana pa je skrbela za družino, pomagala na kmetiji in nosila mleko v Trst. Imela sta štiri otroke, tri sinove in hčer, ki so še vsi živi. Ko je prišla ura upora in boja proti repentabrskega patronata, zlasti še zato ne, ker je večina odbornikov slovenske narodnosti. Ko sem to bral, so se mi naježili lasje. Kam to pelje? Za našo manjšino je uvedba takega pouka pravi nož v hrbet in če se ne bomo odločno uprli takim nakanam, bomo grobokopi naše šole. Ker pa je meni in še marsikateremu Slovencu slovenska šola nadvse pri srcu in ker vsa zadeva ni dovolj jasna, vljudno prosim, da bi meni in javnosti pojasnili naslednje: 1. da objavite imena odbornikov repentabrskega šolskega patronata in njihovo narodno pripadnost; 2. ali je med odborniki kak slovenski šolnik; 3. ali je res, da so se slovenski odborniki strinjali z uvedbo utra-kvističnega pošolskega pouka; 4. ali je slovenski ravnatelj, ki je pristojen za to šolo, kaj u-krenil; 5. ali je slovenski nadzornik kaj ukrenil; 6. ali so slovenske prosvetne organizacije konkretno kaj storile; 7. ali je kaj ukrenil občinski odbor na Repentabru o tej zadevi; 8. kaj misli še napraviti slovenski šolski sindikat; 9. in nazadnje, kaj so storile politične stranke, ki imajo v svoji sredi slovenske izvoljene predstavnike, da se tak pouk v kali zatre. V upanju, da boste moji želji ugodili, se Vam prisrčno zahvaljujem ter vas toplo pozdravljam.« Sledi podpis Trst, 10. maja 1968 Op. ur. O uvedbi utr aktivistične ga pošolskega pouka na repentabrski šoli. ki škoduje samemu pouku. ni v duhu slovenske šole in nima, po našem mnenju, niti zakonske podlage, smo že pisali v našem listu. Na postavljena vprašanja bomo čimprej odgovorili, kakor hitro bomo dobili potrebne podatke, rade volje pa bomo objavili tudi pisma in odgovore oseb in u-stanov, ki so navedene v gornjem pismu. naoifašizmu Je vsa Zajčeva družina aktivno sodelovala in pomagala borcem za svobodo. Vsi trije sinovi so bili v partizanih., moža so odpeljali v nemško taborišče, sin Emil pa je stoodstotni invalid NOB, Hude ure je mati sama s hčerko preživela, ko so Nemci šarili in strašili po hiši. Ni klonila, potem pa je občutila posledice. Naj ji bo lahka domača kraška zemlja. Sinovom, hčerki in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Občni zbor upravljavcev javnih lokalov FIFE Na izrednem občnem zboru tukajšnjega Združenja upravljalcev javnih lokalov FIPE so predstavniki kategorije načeli vrsto perečih vprašanj, ki se tičejo razvoja tukajšnjega gospodarskega življenja in poslovanja javnih lokalov na sploh. Med razpravo o teh vprašanjih je prišla do izraza resna bojazen, da bo avtooestna povezava Villesse - Gorica . Ljubljana močno prizadela ne le turistične in trgovske interese našega mesta in njegove neposredne okolice, temveč tudi poslovanje javnih lokalov. Med zahtevami, ki jih bo FIPE predložila deželnim ln osrednjim pristojnim organom, je zato poleg zahteve o primerni povezavi našega področja z evropskim cestnim omrežjem, tudi priznanje ugodnosti proste cone — kakršne veljajo za Goriško — tudi Tržaškemu ozemlju. si:bofi,i;x VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL lTSt. Ul Mazzini 53 lel 733-381 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo prostorih gimnazijske telovadnice v KOPRU program za opremljanje TURISTIČNIH SOB IN WEEKENDOV v dneh od 11. do 25. maja Široka izbira ugodni prodajni pogoji! URARNA IN ZLATARNA BRATINA TRŽI C - MONFALCONE CORSO 28 — Telefon 72-674 VELIKA IZBIRA ZLATIH PREDMETOV IN UR KVALITETA ZLATA ZAJAMČENA Zastopstvo OMEGA in TISSOT ur AVTOMOBILISTI! Nekaj prelepih in koristnih predmetov za darila: naprava proti kraji BLOSTER varnostni pasovi KLIPPAN vlečne vrvi prekrivala za avto blazine NOVOLAN gasilne naprave poletna prekrivala za sedeže in naslonjala prevleke NOVOLAN SKAJ in sukno nasanjalo za glavo NOVOLAN zaščitniki proti brizganju škatle žarnic pnevmatične trobente fiaMM preproge JUMBO in VULCANO pri AUT0F0RNITURE / J N CM TRST — ULICA CORONEO 4 — Tele»on 29-68 Vsa pojasnila v slovenščini in srbohrvaščini! JhteUu/tcfvos kjGfWu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA; KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: 21-830 TELEX: 34-117 • carinjenje blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga SPECIALIZACIJA redni zbirni promet iz eviopskih centrov čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom agent organizacije IATA blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških sred'ščih, v vseh jugoslovanskih p-istaniščih in na vseh obmejnih prehodih. ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER PnmonITdne" mk - 8 - 12. maja 1968 NEDELJA, 12. MAJA Radio Trst A 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska od daja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za kitaro - 10.00 Acquavivov orkester 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 »Ivanhoe*, IV. del - 11.45 Ringaraja - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Odmevi tedna v deželi 14 45 Glasba iz vsega sveta - 15.30 »Pravica duše*, enodejanka - 16.15 Azzola in njegov ansambel 16.30 Revija orkestrov - 17.30 Prijatelji zborovskega petja - 18.00 Koncert - 18.30 Iz pesniških gajev • 18.40 Zabavali vas bodo - 19.15 Sedem dni v svetu - 19.30 Lahka glasba - 20.00 šport 20.30 Iz slov. folklore - 21.00 Moderni ritmi - 21.30 Vaški ansambli - 21.45 Sodobna glasba - 22.00 Šport 22.10 Zabavna glasba. Trst 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Na božna oddaja - 1115 Tamburaški ansambel - 11.30 Za prijatelje cvetja 12.15 Športni pregled - 14.00 El Campanon. Koper 7.30, 12.30 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Mladina in samoupravljanje - 9.45 Orkester - 10.00 Prenos RL - 10.30 Nove plošče 11.00 Dogodki in odmevi 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30, 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16 00 Prenos RL - 18.30 šport 19.00 Orkester - 19.30 Prenos RL 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila 8.30 Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja - 10.45 Perma la mušica - 11.40 Roditeljski krožek -12-00 Kontrapunkt - 13.15 «Tiso-čak» - 14.30 Program z A. Sordi-jem 15.10 Plošča za poletje - 15.40 Popoldne z Mino - 17.00 Nogomet - 18.00 Simf. koncert - 20.25 Glasbeni variete - 21.20 Športna nedelja - 21.35 Kvartet Brahms. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila 8.45 Oddaja za ženske 9.35 Veliki variete 11.00 Plošča za poletje - 11.35 Juke box 13.00 Kvizi 14.30 Aktualnosti • 15.00 Zabavna glasba - 16.00 Šport 17.00 Preizkušajo se diletanti 17.40 Plošča za poletje - 18.00 Šport 18.45 in 20.06 Program za koru c nedelje - 21.40 Kavbojske pesmi. III. program 10.00 Mozart - 10.25 Orgle - 10.55 Ravelove ciganske skladbe - 12.05 Operna glasba - 13 00 Kara jan dirigira Čajkovskega 14.30 Kodaly in Beethoven - 15 30 T. Stoppard: R»sencrantz e Guildenstern sono morti - 17.30 Sličice iz Francije - 13.30 Lahka glasba 18.45 Kultur- ni pregled 20.30 Znanost v letu 2000 21.00 P. Metastasio: Achille e Sciro. Slovenija 6.00, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila 6 30 in 7.50 Informativna oddaja 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 W. Ecke: «Moj črni vnuček*, igra za otroke - 10.00 Še pomnite, tovariši...: M. Hace- Žaga ob vodi - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 12.00 Na današnji dan - 13.15 Iz operet - 13.40 Reportaža - 14.00 Lahka glasba - 14.30 «Dve neverjetni zgodbi*, humoreska - 15.05 Sla\ni operni pevci - 16.00 P. Voran- - M. Mejak: «Judenburg», rad. igra 16.48 Iz solistične glasbe - 17.05 Šport - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 Serenade - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 11.00 Maša - 12.00 Prvo srečanje s Kristusom - 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 Šport 16.30 Oddaja za mladino 17.30 Nedeljski program 18.30 Dnevnik - 19.00 Nogomet - 19.50 Šport in kronike stran!; 20.30 Dnevnik - 21.00 C. Fruttero F. Lucentini: «Ia tra-gedia di HonpevveL 22.30 Športna nedelja 23.25 Dnevnik. PONEDELJEK, 13. MAJA Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Trobentač Nicoli -12.10 Pomenek s poslušalkami -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Izbor motivov - 17.00 Orkester Ca-samassima 17.20 Ne vse, toda o vsem 17.30 Ansambel «The Sha-dows» - 18.00 Zbor «Montasio» - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Iz Sammartmijevega in Hartman-novega opusa - 19.30 Moj prosti čas - 19.40 Glasovi in slogi - 20.00 Šport - 20.35 Trii in kvarteti - 20.50 Franc Jeza: »Morilec* - 21.15 Popevke - 21.45 Sopranistka N. Zrimšek 22.05 Zabavna glasba. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Tržaške rapsodije 13.45 Etnografski drobci -13.55 Viozzijev koncert za godala - 14.25 Trio. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester - 10.45 Popevke - 11.00 Otroški kotiček 11.15 Polke in valčki 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 10.10 Za oddih in razvedrilo - 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Šport - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.40 Trio Ars nova 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Hause - 22.10 Današnji motivi. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Ital. popevke - 16 00 Oddaja za bolnike 16.30 Melodije - 17.05 Radijska drama 18.20 Glasba za mladino - 19.15 Roman - 21.00 Volilna tribuna - 22.15 Monteverdi-jeve skladbe. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.40 Plošča za poletje - 13.00 Športni pregleo - 14.05 Juke box 15.15 Znanstvena oddaja -15.35 Turizem 68 - 17.35 Enotni razred 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisan; glasba 20.06 O opernih programih - 21.10 Neapeljske pesmi - 22.0° Nove pesmi. III. program 10.45 Brahmsova sonata opus 34 - 11.20 Balakirev, Tamara; Respi-ghi, Feste romane - 12.20 Tri Co-rellijeve sonate - 12.50 Antologija interpretov - 14,30 , .Na sporedu Boulez - 15.30 Casella, La favola di Orfeo - 16.05 Schubertov kvin: tet opus 163 - 17.20 Francoščina - 18.15 Gospodarstvo - 18.45 Kulturni' pregled - 19 15 Koncert - 20.45 Milton: Šansone agonista. Slovenija 6.00, 7.00. 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.45 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8 55 Za mlade radovedneže 9.10 Iz jug. studiov - 9.45 Mladinske pesmi - 10.15 Pri vas doma - 11.09 Turistični napotki -11.20 Melodije - 12 0C Na današnji dan - 12.10 Chopinove mazurke - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Veliki orkestri - 15.40 Zbor «France Prešeren* - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Iz Donizettijeve opere «Don Pasqua-le» - i8.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 18.35 Mladinska oddaja - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Marjana Deržaj - 20.00 Simf. koncert - v odmoru: »Kulturne diagonale* - 22.10 Radi ste jih poslušali - 23.05 M Štancer: Pesmi. Ital. televizija 12.30 Kitajska civilizacija - 13.00 Dom - 13.30 Dnevnik - 17.00 Gio-cagid - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knjižne novosti - 19.15 O našem zdravju - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Film «La ragazza di cam-pagna* - 23.45 Dnevnik. II. kanal 16.30 Šport - 18 00 Periklejeva Grčija 18.45 Glasbeni program iz Assisija - 21.00 Dnevnik - 21.15 Settevoci - 22.25 Znanost in tehnika. II. kanal 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Recital Marcelle Pobbe -21.50 šport 22.45 Zaključni večer prireditve Anfiteatro d’oro. JU,. TELEVIZIJA OD 12. DO 18.-V. 1968 NEDELJA, 12. maja 20.00 in 22.20 Poročila - 9.30 Do-jro nedeljo voščimo - 10.00 Kme-ijska oddaja - 11.0o Proslava 13. irolet. divizije - 12.01, Nosorog pripoveduje, film 14.30 Poje G. 8e-:aud ’ 15.20 Glasbena medigra -15.30 Moto kros v Zaboku - 18.05 IV Kažipot 18.25 Osa — humor, iddaju - 13.55 Vijavuja - 19.15 Do-« Gabe-rje. uredili so- že ;all bodo v kratkem uredili skoro vse vaške poti v občini, zgradili bodo dvorano, ki bo služila športnemu udejstvovanju sovodenjske mladine in tudi prosvetnemu delu. Pravkar je občina, tako je dejal župan Ceščut, dobila od dežele 10 milijonov za ureditev razsvetljave v občini. Tudi ta bo modernizirana. Skratka v sovodenjsko občino je prišlo v nekaj letih levega centra nekaj stotin milijonov lir. Po sestanku se je razvila široka debata, na kateri so občani stavljali razna vprašanja, ki so jih zanimala. Ker zaradi zavrnitve socialistične liste v Vidmu obstajajo realne možnosti za izvolitev slovenskega kandidata na deželni listi PSU v Gorici, so prisotni sklenili, da bodo oddali preferenco za kandidata V altritscha in da bodo tudi ostale tovariše napotili k takšni izbiri. . Danes šolska prireditev v Gorici Danes v nedeljo 1L maja z začetkom ob 17. uri bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici skupna prireditev slivenskih osnovnih šol in enotne srednje slovenske šole. Sodelovale bodo enotna srednja slovenska šola iz Lil. Randaccio v Gorici ter naslednje osnovne šole: Iz Gorice v Ul< Croce in Randaccio; Standrež, Podgora, Pevma, Štever-jan, Jazbine, Sovodnje, Rupa-Peč in Dol. Pri skupni pesmi bodo nastopili tudi otroci iz Plešivega in Jamelj. , Vstop -je- -prost. - Priredit«!, prijatelje mladine k številni ležbi. ude- Izpiti za privatiste na nižji srednji šoli Vodstvo slovenske nižje srednje šole v Goricj, Ul. Randaccio, sporoča, da zapade rok.za vlaganje prošenj tištih zasebnih dijakov, ki nameravajo napraviti nižji tečajni izpit, dne 15. maja..Podrobnosti so na vpogled :ia šolski oglasni deski. Do 15. maja razdeljevanje bencinskih bonov Avtomobilski klub iz. Gorice spo-roča, da se bo — v skladu z odločitvijo trgovinske zbornice — razdeljevanje bencinskih bonov za razdobje april . junij zaključilo v sredo, 15. maja. Občani Gorice, Sovodenj in Steverjana naj se zavoljo tega do 15. aprila zglasijo na distribucijskem uradu avtomobilskega kluba v Ul. Roma (dvoriščna zgradba), kjer jim bodo dali bencinske bone. Renato Bobich, star 36 let, doma iz štivana se je ranil v levo roko ter si poškodoval kite. Pridržali so ga na zdravljenju v tržiški civilni bolnišnica za osem dni. Težave v Gorici s pisanjem strešic Če v Sovodnjah urediti, zakaj ga m Spoštovani urednik, prejšnji dan ste v vašem listu objavili pismo nekega sovodenjskega občana, ki se je pritožil, da mu ne pišejo strešic v priimku, in župan te občine je nekaj dni nato uradno sporočil, da bodo vse priimke pisali tako kot so v anagrafskein uradu. Vrhu tega sem izvedel, da bodo vse tri občine poskrbele,, kolikor bi tega še ne imele, za nabavo slovenskih črk za vse pisalne stroje, na županstvih. Matični urad goriške občine doslej te prakse še ni -uvedel. Za izstavljanje dokumentov se , poslužujejo že pripravljenih tiskanih ploščic z vsemi potrebnimi podatki. Ker aparat za tiskanje nima slovenskih črk, so izstavljeni dokumenti pomanjkljivi ter pišejo v matičnem uradu — seveda vedno na zahtevo, ki jo je potrebno vedno znova ponavljati — strešice na roko, tako da so lastniki teh dokumentov vedno izpostavljeni nevarnostim, da bi jim kdo lahko očital, da so strešice napisali sami in se s tem pregrešili. Ce je že po drugih občinah stvar s slovenskim črkopisom urejena, zakaj je ne bi uredili tudi v Gorici, kjer je Slovencev prav gotovo najvčč?« (podpis) sklenili vprašanje hi tudi v Gorici? Opomba uredništva: Ugotovitve podpisnika pisma so pravilne ter znova potrjujejo našo večkrat izraženo željo, ki so jo podprle tudi nekatere stranke, naj se začnejo priimki pisati tako kot so zapisani v matičnih knjigah. Goriški anagrafski urad naj pisalne in druge stroje usposobi za pisanje slovenskih priimkov in imen, predvsem pa n'aj v ta urad namesti slovensko delovno moč, ki bo znala pravilno pisati zlasti imena no- iiMiirmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiii PREJŠNJO N0C PRI ŠL0VRENCU Zavozil je v jarek jij »■ ,'i i *;i>i'K.*rnu in podlegel poškodbam Hudo ranjena skuterista, ki sta trčila v ustavljen avto Včeraj nekaj po polnoči so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 60-letiiega Maria Oleotta, ki' Stanuje v -Ločniku, Ul. Campagna bas. ša 13. Pridržali so ga za 25 dni na zdravljenju zaradi močnega u-darca v - glavo-, in prsni koš, z zlomom več reber. in pretresom mož-gan. Včeraj ob 16.15 pa je podlegel poškodbam. Kot so ugotovili karabinjerji iz Slovrenca, se je Oleotto okrog polnoči peljal z avtom fiat 1100 od Krmina proti Ločniku. Verjetno zaradi nenadne Slabosti pa je pri šlovrencu izgu- Maketa razširjene splošne bolnišnice v Gorici Splošna bolnišnica v Gorici — kakor nam jo kaže maketa — bo po izvršitvi načrta, ki sta ga izdelala arhitekt Baresi in inženir Graziato, ustrezala dokajšnjim zdravstvenim potrebam našega mesta in tudi njegove širše okolice. Poleg osrednje zgradbe, ki jo bodo primerno uredili ter bo služila izključno samo zdravstvenim potrebam, bodo nastale v njeni okolici nova poslopja, v katera bodo premestili vse ostale službe, urade in podobno, tako da bo moč zvišati število postelj od sedanjih 450 na skoraj 800. Vrhu tega bodo nekje v bližini zgradili bolniški oddelek za bolnike, za katere bo potrebno daljše zdravljenje. Medtem ko je za prvo fazo del postopek za odobritev šele v teku, so za drugo fazo sredstva že odobrili ter bo v kratkem dražba za oddajo del. V prvi fazi je predvidena izgradnja poslopja, v katerega bi se preselili uradi, ki sedaj zavzemajo pritlični del osrednje zgradbe, nadalje lekarna, am-bulatoriji in drugi oddelki; strošek bo znašal 286 milijonov. V drugi fazi bodo zgradili štiri poslopja z obokanimi strehami, kjer bodo uredili vse službe kot so kuhinja, električna centrala, vodovod, plinovod, aparature za kisik, pralnica, skladišča itd.; dela bodo stala okoli 250 milijonov. Sodijo, da bosta prvi dve etapi opravljeni do leta 1969, ostala dela pa naj bi dokončali do leta 1970; skupni strošek za modernizacijo bolnišnice predvideva 1,7 milijarde lir. V tem znesku je vštet strošek blizu 100 milijonov lir za aparature novega radiološkega oddelka, ki ga bodo odprli 15. maja in bo v primerjavi s sedanjim izredno moderen, pri nekaterih, delih docela avtomatičen, kar bo dokaj1 povečalo njegovo storilnost. , Kakor je razvidno iz makete bo zrasla poleg osrednje še vrsta manjših zgradb, ki bodo’ v glavnem locirane severno od osrednje zgradbe, v smeri proti meji. Na površini bodo uredili parke, med posameznimi zgradbami pa bodo speljali podzemeljske hodnike, ki bodo zelo koristni v primeru slabega vremena in pozimi. bil kontrolo nad vozilom ter zavozil v obcestni jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Prejšnji večer okrog 19. ure je na državni cesti pri Farri trčil s skuterjem morini ob avto, ki je bil pravilno ustavljen ob kraju ceste 21-letni Aldo Montini iz Zdrav-ščine. Na zadnjem sedežu je sedel 23-letni Mario Odorico, prav tako iz Zdravščine. Po trčenju sta oba padla in dobila precej hude poškodbe. V civilni bolnišnici so ugotovili Montiniju zlom desne no. ge, udarec v glavo in druge poškodbe ter so ga pridržali za 50 dni na zdravljenju. Odorico ima zlomljeno levo nogo, udarec na levi rami in rano na lobanji ter se bo prav tako zdravil 50 dni. Avto, v katerega sta trčila je bil giulietta last E. Grudine iz Gorice, Ul. Sassari 49. Ko se je peljal s kolesom, je padel zaradi grušča na cesti, 20-letni Marij Medvešček iz Jazbin št. 4. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pri-držali za 10 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na levi roki in levem kolenu. Z avtom Zelenega križa so včeraj nekaj po 17. uri, pripeljali v Goriško civilno bolnišnico 34-letno Romano Mačehi iz Gorice, Ul. Mazzini 8. Ko se je peljala s kolesom proti Podgori, je na križišču pri Madonnini zaradi oljnih madežev na cestišču kolo spodrsnilo. Zena je padla ter se pri tem udarila v glavo in dobila še druge poškodbe. Pridržali so jo za tri dni. hočejo pisma so bile vorojenčkov, ki jih starši slovensko poimenovati. V podkrepitev zgornjega naj navedemo tudi to, da strešice pisane na roko tudi v dveh imenih zadnjega tedenskega biltena matičnega urada (rojstva, smrti in poroke). Vsekakor hvalevreden napredek, ki pa nas ne more zadovoljiti prav zavoljo trditev podpisnika pisma uredništvu. Zato s' dovoljujemo na pomanjkljivosti v poslovanju matičnega urada opozoriti župana, ki je po postavi neposredno odgovpren zanj. iuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiini|,,l> Gorica VERDI. 15.15: «A1 di la della leg-ge», L. V. Cleet in A. Sabato. ' Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 15.00: «Gli occhi della not-te», Audie Hepburn in Alan Ar-kin, ameriški barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO. 15.15—22: «Col cuore in gola», J. L. Trintignant in E. Aulin. Francoski kineraa-skope v barvah; mladini pod Izletom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Mal d’Africa». Dokumentarni kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 15.00: «La donh« del West», Doris Day in P. Gra-ves. Ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 14.00: «Le grandl va-canze», L. De Funes. Kinerna' skopski film v barvah. ENCELSIOR. 14.00: «A1 di la della legge», L. V. Cleef in A. Sabata. Kinemascope v barvah. PRINCIPE. 14.00: «11 sergente ker», L. Marvin in V. Mile®-Barvni film. S. MICHELE. 14.00: «Zorro 11 ribelle«, H. Ross. Kinemaskope v barvah. Sledi barvna slikanica. /i ouke EXCELSIOR. 15.00: «ViolenZa per una monaca», R. Schiaffih0 in J. Richmond. RIO. 15.00: «11 padre di fand' glia», N. Manfredi, Tognazzi L. Carol. Kinemaskope v barvah. danes cvetličarne odprt1' Danes, 12. maja, za dan matere bodo v Gorici odprte vse čarne od 8. do 13. ure. cvetli' DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna ALESANI — Ul. Car-duccd 38 — tel. 22-68 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alla salute» dr. Fab-bris - Ul. Cosulich 117 . tel. 72480. RONKE Danes ves dan in jutri je odprta lekarna «Alla stazione« dr. Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3 — tel. 77-446. lina, smel ROJSTVA. SMRTI, POROKE V razdobju rried 5. in 11. maje111 je bilo v občini Gorica 23 rojsten 4 smrti, 10 oklicev in 8 porok. ROJSTVA: Laura Zoff, Rudi P-"1' tar. Paola Zampieri, Claudio C31-tonar, Lucio Bene, Barbara BroW*J' Massimiliano Riccioni, Michela Rf,tl Elena Decolle, Alberto Scarel, ris Frandolic, Elisabetta Cadih’ Giorgio Rumiel, Fabiano Princip Paola Proderutti, Michela BonaS sin, Luca Baucer, Marco Marones^ Roberta Fontanin, Roberta notti, Laura Sergo, Alessandro drian, Cinzia Lorenzon. . SMRTI:’ 80-letna Silvia Raza, ''T Stacul, 71-letni Carlo Piciulin. • , letna Giovanna Devetak, 76-1®1 Mario Cazzanigo. OKLICI: študent Giorgio Bre- šan in Maria Antonietta Ton11^ delavec Ambrogio Malabarba Paola Pintar, karabinjerski po*11], cir Mario Tarantino in Maria L** radijski tehnik Virgilio in farmacistka Silvana Sh baldi, uradnik Luciano Toscano^ ^ univerzitetna študentka Rosy selli, mehanik Luciano Visintih -tekstilna delavka Adriana Maria A zelin, tekstilni delavec Giorgio C* 11 in Giovanna Spazapan, orado ^ Giovanni Huala in bolničarka 1 reta Bulfon, železostrugar R0^,. to Bitežnik in tiskarka Emilia melli, zasebni uradnik Dario Sta in tekstilna delavka Afra Ohlas®’. POROKE: ploščičar Roberto »v la in tekstilna delavka Aliče Sih1^ netti, reprezentant Franco Rul^0, in prodajalka Maria Gomisci, 8 stilničar Boris Scokaj in frizer Lidia Perissutti, mehanik Giusepi Devinar in tekstilna delavka Ah ‘ Maria Valentinčič, kmetovalec P tro Furlanut in gospodinja Nic * na Zotti, karabinjer Enrico Ca ij, Vinci in Renata Pinausi, meha*1’ Giancarlo Paulin in blagajničar Mirella Stacul, delavec Luciano P vio in prodajalka Anna Znidarj"^ (Imena in priimke pišemo tako 8^ nam jih je poslal napisane g°ri matični urad; s strešicami, od0°" no brez njih.) ZA.HVA.L a Vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam pomagali ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke in sestre IVE DEVETAK (ZANUT0VE) se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, dekletom in fantom, pevce m, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Mama Zalka, brat Danilo in sestra Jelka Sovodnje, 12. maja 1968 ZANIMIVOSTI iz odročnih jugoslovanskih krajev Lepote divje planote Sinjajevine kjer proslavljajo pastirji svoj praznik Jadranska obala, slovenske ®°re' izredne krajine v Make-a°diji in razne druge jugoslo-^®nske dežele, ki so tako slikovite v svoji raznolikosti, izvabljajo vsako leto števil-ne turiste iz vseh držav na syetu. Toda so še drugi šte-Vl‘hi kraji, ki so prav tako Zanimivi in privlačni, ki pa so 2aradi pomanjkanja prometni1 zvez skoraj nedostopni in ako rekoč neznani. Zaradi te-je uredništvo časopisa «La kevue Yougoslave», po kate-rem povzemamo ta članek, Jezero na Sinjajevini je svetlo kot solza, ker ga ponoči čistijo vile Tekme v jahanju, lučanju kamenja in prenašanju težkih tovorov sklenilo, da bo tu pa tam objavljalo reportaže o teh krajih, ki gotovo zanimajo čita-telje revije. Ta članek vsebuje zanimivo zgodbo o pastirjih na planoti Sinjajevina. Vsaka gora ima svojo zgodovino, svoje posebnosti, skrivnosti in zakone. Tako vpliva Sinjajevina, gorata planota, ki se dviga kakor trd- fr r~~ 2T ir ŽT r~ 2 3 u 3 b 7 iJ 0 9 10 11 12“ U ir 17 18 ir n „ j — U 24 25 ■ 27 r 28 j i—; 51 32 M) 1 """ 33 34 ■ ŠT 5T 37 r IH ir 39 40 41 ir 45 r 5T sr ■ 47 > 48 ■ M 51 53 n 5T a . ______ 5T VODORAVNO: 1. knjižni for- at> oktav, 8. ime sodobnega slojnega pesnika Konjara, 14. Zna življenjska doba, 15. Bee-1 ovnova 3. simfonija, 16. ime k^ke književnice Michaelis, 17. 'oinjska posoda, 19. kratica za eslaški klub*,, 20. ime sloven- jegd pesnika Župančiča, 21. e-k n °d prstov, 22. generalni sera1- OZN po drugi svetovni im (Trygve), 23. gorovje v Ma-k 24. zaključek, 25. del sklad-fii’ 26. učenje, 27. italijanski j/Oski producent (Carlo), 28. ev-f ®ska otočna država, 29. pene-„ brezalkoholna pijača, 31. dra-t Peo° lepotičje, 33. spričevalo, Vir*0, 35. železu podobna ko-ii J®- država v Indijski Uni-mesto v južni Španiji, 42. ?«ka Nna samoglasnika, 43. sladko-jufna r*ba, 44. kraj in rečica na enJskem, 45. nizko ležeč svet, Vjj,,rtle hrvatskega pesnika Uje-cevd’ 47. eden od zdravilnih vrel-eo , ,v Rogaški Slatini, 48. fran-kon astronom, ki je odkril 37 ^‘betov (Jean-Louis, 1761-1831), pr‘tok Kame v Rusiji, 50. takš-2namka, 51. glina za izdelova-n°a Oazgorljive opeke, 52. sloves-skgf- ^biča, 54. ime jugoslovan-č) ‘Jenske igralke in pevke Vu-57’ . • najvišja gora v Turčiji, v..c,asnikar. CvVPlčN0: ^ vrsta sadja, ki slav-Ya v planinskih krajih Jugo-v /JCi 2. nauk o ravnotežju sil vicj za konjsko silo, 7. zemlje-a knjiga, 8. splet cvetja in ravnotežju pristava, 4. ime za Irsko, 5. ime av-ga atleta Clarka, 6. kra- zelenja, 9. pripadnik evropskega naroda, 10. kosmata odeja, 11. o-sebni zaimek, 12. sodobni slovenski književnik (Anton), 13. svetlobni izstrelek, 18. oljevina, sestavina mastnih olj, 21. zavest lastne vrednosti, 22. sarajevska tovarna koles, 24. snežinka, 25. močvirska ptica, 27. sodobni slovenski satirik in publicist (Žarko), 28. pravoslavna verska podoba, 30. živalska zgodba, 32. sredozemska okrasna rastlina, ki je stilizirana na korintskih stebrih, 34. francoski pozitivistični estet "in umetnostni zgodovinar (Hippalyte), 36, glavna ženska vloga v Verdijevem «Trubadur-ju», 37. ameriški telekomunikacijski satelit, 38. čisto premoženje, gotovina, 39. upodabljajoči umetnik, 41. strogi atenski zakonodajalec, 44. jadranski otok jugovzhodno od Ista, 45. Jurčičeva povest, 47. imetje, ki ga nevesta prinese v zakon, 48. dolgoreje okrasne ptice, 50. podredni veznik, 51. element šivanja, 53. kemični znak za lantan, 55. kratica za »ljudski odbor*, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Novotny, 7. taktik, 13. ataman, 14. makrela, 15. polir, 16 kljun, 17. jr., 18. Aleš, 19. Grant, 20. kup, 21. kot, 22. sraka, 23. noša, 24 agencija, 26. Petit, 27. jopa, 28. Romani, 29. Galata, 32. soli, 33. Orest, 34. Kopernik, 38. rasa, 39. Rabat, 40. Ada, 41. iva, 42. Dakar, 43. strn, 44. CA, 45. Donar, 46. lirik, 47. Alberto. 49. Galija, 50. niansa, 51. Karajan. njava med visokimi gorovji Durmitorja in Komovija v Črni gori s svojimi naravnimi zakoni na življenje tisočev prebivalcev ter jim narekuje s svojimi širokimi obzorji in s svojim ozračjem opravila in način življenja. Sinjajevina je zelo bogata s pašniki. Med skalnatimi črnogorskimi gorami in planotami, ki jih obrobljajo divji, nazobčani grebeni po katerih večno brije burja ter jih moči deževje, je ta gora pravo bogastvo. In vsakdo ve, da ni prave paše brez moče. Legenda o Sinjajevinskem jezeru, katerega voda je vedno sinja in vedra, je zelo popularna. Ko začenja mrak ovijati gore, se vile sestanejo na bregovih jezera. Primejo se za roke v krogu plešejo divje kolo okrog jezera. Nato gredo na delo in vso noč čistijo jezersko vodo. Kadar začnejo ob zori prvi sončni žarki božati krajino, je jezero čisto kakor solza. Pastirji, ki se zbirajo poleti na bregovih jezera, radi pripovedujejo to legendo. In prav na bregovih tega jezera proslavljajo poleti svoj pastirski praznik. Na teh pašnikih se pase nad 120 tisoč glav goveje živine in drobnice. Pozimi je tod vse zapuščeno in tiho, toda kakor hitro se začne prebujati pomlad, gonijo sem svoje črede pastirji z vsega področja. To ni preprosta združitev pastirjev in njihovih čred, to je kakor nekake vrste živinski sejem, kjer je vsakdo ponosen na to, da lahko pokaže svoje bogastvo in svojo sposobnost. Po navadi prihajajo pastirji na konjih, na najboljših konjih. Za te kmečke ljudi je lep, močan, dobro rejen konj, ki tudi dobro dirja, v velik ponos. Zaradi tega postanejo pašniki na Sinjajevini prizorišče prayjh konjskih dirkx resničnimi turnirjev. Zma- govalci uživajo veliko spoštovanje drugih pastirjev, ki globoko v svojem srcu goje upanje, da bodo naslednje leto oni najboljši. Tako minevajo poletni dnevi na Sinjajevini. Pastirji si pripovedujejo zimske dogodke in uspehe mrzlega letnega časa Konji razkazujejo svoje spretnosti in dirjajo in pastirji prirejajo tudi druge tekme. Nekateri lučajo težke kamne, dvigajo skale in tekmujejo tu v prenašanju težkih tovorov, pri čemer se jim krivijo hrbti, a ng popustijo. Povprečen človek, ki ni vajen take robote, si še predstavljati ne more, kakšno težo nosijo. Ko se bliža jesen, se pastirji pripravljajo na povratek v vasi, kjer si v dolgih zimskih večerih pripovedujejo, kaj vse so delali na Sinjajevini. Pri tem sanjajo o drugih podvigih in tekmah, v katerih upajo, da bodo zmagali naslednje leto. Zato se tudi pozimi pripravljajo, da uresničijo to, kar jim je preteklo leto spodletelo. Na sliki vidimo cerkev sv. Ružiče na gorski planoti in planini Sinjajevina, kjer se zberejo pastirji vsako leto s svojimi čredami in prirejajo razne igre in tekme liliIlilililUliliIIl||||l•llllll•llllllllllllllltllltllllfllllllllllllllll||||| HUDA NADLOGA, KI JO POZNA VES SVET Nekaj zanimivosti o podganah prenašalkah raznih kužnih bolezni Te ostudne živalice širijo tifus, kugo in številne druge bolezni - Plodijo se vse leto in se silno hitro množijo Preko kurnika sta tekli podgani proti gnezdu, kjer kokoši gnezdijo. V gnezdu je bilo Jajce. Prva podgana se zlekne na hrbet in drži s prednjimi nogami močno objeto jajce, druga jo prime z gobčkom za rep in obe izgineta v luknjo v starem zidu, kjer se posladkata s svežim jajcem, ki sta ga ukradli v kurjem gnezdu. Ta dogodek se pripoveduje že leta in leta in hoče povedati o inteligenci in prebrisanosti podgan. Od mrzlega severa do vročega ekvatorja in čez se je naselila ta človeku tako nevarna golazen, ki je povzročila med človeštvom več žrtev kakor vse vojne od naj- Pastir se vadi za konjske dirk* na Sinjajevini M A L I M U K ★ šaša Obrila starejših časov do danes. V spisih starega veka se podgane nikjer ne omenjajo. Zato so prl-rodopisci mnenja, da so te ostudne živali prišle k nam šele v srednjem veku iz Azije, natančnejše iz Perzije. Od 550 podganjih vrst, jih večina živi na polju in v gozdovih, daleč od obljudenih krajev, žal, nekaterim se je zahotelo prebivati v človekovi neposredni bližini in se hraniti s človeško hrano ter se prilagoditi istim življenjskim razmeram kot človek. Podgane so hotele postati skoraj domače živali, kakor pes, mačka, kanarček itd. Tako so domače v človeški hiši da napadajo celo perutnino, »pitanega prašiča in bolno živino. Nič ni- varno pred njimi. Poseb-v. no veliko podgan je po velikih mestih kakor so London, Pariz, Tokio in podobno in jih ne morejo zatreti, čeprav napravi sanitarna služba večkrat v letu deratizacijo (zastrupljevanje). Črno podgano (Epimys rattus, ima več latinskih imen) smo dobili iz Orienta leta 1727. Potem ko je preplavila Volgo, se je naselila po vsej Evropi. Hujša od te je leta 1775 prišla iz Anglije in ji pravimo siva podgana (Epi-mys norveglcus). Obe sta potovali na velikih prekooceanskih ladjah in se razmnožili po vsem svetu. Rjavkasto siva podgana je kratkega močnega telesa, malih ušesc, močnega golega kratkega repa, doseže 25 cm dolgosti. Črna podgana je manjša, tanjšega dolgega repa in tehta do 30 dkg. Kadar so glodavci veveričjega plemena prijetni ln priljubljeni, tako so ostudne, celo grozne živali podganjega plemena skoraj vsem ljudem. Se posebno velja to za ti dve imenovani podgani, ker sta si obe podobni v vseh slabih lastnostih. Trpe jo samo na Kitajskem, ker jo Jedo kot slaščico. Obe živita po naših domovih a med njima dvema se bije neusmiljen boj na življenje in smrt in v tem boju zmaguje močnejša siva podgana. Črna, preganjana in zalezovana, se je umaknila, ker plava zelo dobro, p>o morju, v pristanišča v kraje z milim podnebjem in tam gospodari po skladiščih in v trupih velikih ladij. Siva podgana je ostala po hišah in se po odtočnih kanalih sprehaja do naših domov. V naši bližini je nešteto podgan na trebenski gmajni, kjer je mestno smetišče. Na teh o-gromnih kupih smeti Se radi veliko teh živali ob ostankih hrane in raznih odpadkih (da ne govorimo o drugih «odpadkih*). Kljub raznim Intervencijam, oblast trpi nedostatek, ki se trenutno ne da odpraviti. Da se uravnovesi število podgan, pa skrbi narava sama. Sme-tlščne podgane pa so priklicale v bližino večje število podlasic, dihurjev kanj in nočnih roparic, ki redčijo to podganjo nadlego. Ko je človek brez moči, mu narava pomaga. Upamo pa, da bo tudi mestna občina rešila to tako važno vprašanje človeškega zdravja. Podgane se med seboj ne trpe. Podgane ene vrste močno sovražijo podgane druge vrste. Med seboj se tudi napadajo. Zaprte v kletki živijo le do treh let, v prostosti pa samo do 10 mesecev. Nikoli ne dosežejo 2 let starosti. Plodijo pa se vse leto. Samice izležejo do 10 mladičev. Zgodilo pa se Je, da je samica povrgla tudi 17 mladičev, od katerih jih je več kot polovica dora- sla. Zelo se množijo tako, da nekaj podgan da na leto nad 1000 potomcev. Danes imamo na razpolago mnogo podganjih strupov. Ce pa jih zatro v nekem določenem kraju 95 odst., podgane uravnovesijo v enem letu poginule, tako, da zopet narastejo do piejš-njega števila. Podgana je glodalec. Mladičem pričnejo rasti glodačl v desetem dnevu starosti. Glodači rastejo neprestano tudi do 12 cm na leto. Zaradi tega podgane neprestano glodajo, da si brusijo glo-dače, ki so vedno ostri in na-brušeni kot dletev. Ce se ti škodljivci ne bi brusili zob, bi jim ti tako zrasli, da ne bi mogli Več odpirati gobčka in bi pogrnili. V človeški bližini so te živali najnevarnejše, ker prenašajo do 35 različnih bolezni. Podganje uši prenašajo čmo kugo, ki je v preteklosti tako strašno morila po Evropi in ki je še danes endemična bolezen v Orientu in v Afriki. Tudi v Vietnamu v času ameriškega napada so našteli nad 4000 primerov kuge. Ušem se pripisuje širjenje tifusa, ki je v zadnjih 300 letih pomoril skoraj 200 milijonov ljudi. Pa ne samo kugo in tifus, ampak tudi druge bolezni prenaša ta žival med nami. Podgane prihajajo iz umazanih greznic, zato imajo na sebi polno strupenih bakterij, jih trosijo vsepovsod po stanovanjih. Mnogo pomažejo in uničijo z odpadki in scanino, ki so tudi nevarni in strupeni. Računajo, da podgane uničijo na leto eno petino vsega svetovnega pridelka. Podgane se privadijo hrani, počasi tudi novim hranilom in dobro poznajo tudi zastrupljeno hrano. Te se drugič ne dotaknejo,- celo pomažejo jo s sečjo in odpadki: da tako opozorijo ostale ■vrstnice na nevarnost, da se je ne dotaknejo. Angleški,, zoolog. Hamilton piše: Podgana je najhujša šiba za človeštvo, ker je ne moreš z nobeno besedo zagovarjati. In vendar... če pomislimo, koliko človeških življenj so podgane rešile v zdravniških laboratorijih, potem ko so zdravniki • na njih iskali pota rešitve iz zagonetnih bolezni. p. |y|. Kratke zanimivosti Eduardo De Filippo je odplul na svoj otok v zalivu Posi-tano, ki je njegova last in kjer namerava napisati novo komedijo. V njej bo nastopil v glavni vlogi v prihodnjem oktobru. * * ♦ Jane Fonda je zavrnila vlogo Myre Breckinridge v filmu, posnetem iz znanega romana Goreja Vidala. Gre za vlogo Myre, katera ni ne ženska ne moški in ki zaradi tega živi tragično življenje v iskanju svojega pravega jaza v Holly-woodu, med samimi lepimi mladimi moškimi. Parbara Parkins je bila za model za neko ameriško revijo skoraj popolnoma naga. Le prsi je zakrila s tančico. Revija je sedaj ponudila sklenitev pogodbe za drugo serijo fotografij, toda s pokritimi prsi. Igralka je temu ugovarjala, vendar ji je uredništvo revije poslalo na stotine pisem čitateljev, ki so jo zahtevali tudi v «oblečeni» izdaji. * * * V Angliji prodajo sedaj največ plošč s pesmijo «Wonder-ful world» (Čudoviti svet) Louisa Armstronga. To se še ni nikoli zgodilo, odkar so popolnoma pridobili zase tržišče s ploščami Beatlesov. * * * Pierre Balmain, slavni francoski krojač, je prikazai v Parizu svoje nove kolekcije. Modeli in modele so nosili naramnice in podvezice, za katere je sam izdelal vzorce v rdeči, modri in beli barvi, to je v barvah francoske zastave. • * * Sandra Milo je kupila avto znamke «ansaldo» iz leta 1922 Je to edini avtomobil te vrste, ki ga je bilo moč najti. Tovarna Ansaldo je namreč nehala izdelovati avtomobile leta 1927. Vozilo je v črni, rjavkasti in sivi barvi. Sandra Milo je vsa nevdušena nad avtom in je rekla, da je zelo dinamičnih oblik. • * • Tony Curtis se je cel teden trudil, da bi lahko dosegel razporoko m našel županstvo, ki bi mu izdalo tretje poročno dovoljenje. Končno se je vtretjič poročil z zelo mlado Leslie Allen, s katero je šel na poročno potovanje v Las Vegas. * * * Zelo znani angleški model Jean Schrimpton je sklenila, da se bo umaknila na otok Mabe na Indijskem otočju, kjer je kupila bungalovi. Na ta otok vozi samo mala motorna ladja, ki pristaja tam vsaka dva tedna enkrat. * * • Raf Vallone je zagotovil, da se bo prihodnje leto zopet lotil igranja v gledališču. Sedaj so mu v Ameriki ponudili nastop v več filmih in kaže, da bo enega v kratkem izbral. Zatem bo režiral zadnjo komedijo, ki jo je napisal Arthur Miller. Komedija se imenuje «Cena» in je dosegla v Ameriki velik uspeh. • • * Na svetu je mnogo skopih ljudi, toda le malokdaj se zgodi, da kdo izmed njih umre ob svojem bogastvu naravnost od lakote. To se je zgodilo 80-letnemu Leopoldu Stembocku v Fort Worthu v Texasu. Našli so ga mrtvega. V banki je imel naloženih kar 23 milijonov dolarjev, kar je okrog 15 milijard lir. HORO SKOP Veljaven od J2. do 18. maja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V čustvenih f A zadevah boste mora- lj u zelo pohiteti, si-\_ J oer vam bo vaš tek-^^ mec prevzel ljubljeno osebo. Od vas je torej odvisno, ali boste uresničili svoje namene. Delo se bo za nekaj časa ustavilo, potem pa se bo zopet redno začelo. Pazite na jetra. ^N BIK (od 21. 4. do /T 20. 5.) Nastale bodo f komplikacije zaradi Vr nekega pisma. Reši- \w/ tev spora bo odvisna od dobrega nasveta. Vsekakor pa vam priporočamo zmernost. Na delu boste imeli mnogo opravka in se boste zelo utrudili. V zvezi s posli pa vas čaka neko vabilo. Zdravje je dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V ljubezenskih zadevah bo prišlo do pomiritve, spor se bo pojasnil in nastalo bo popolno skladje. Sploh bo zaključek spora zelo nagel. Na delu bodite zelo previdni in bodite vljudni z vsemi ter ne menjavajte svojega razpoloženja kot vreme. Zdravje ne bo slabo. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V ljubezenskih zadevah bo prišlo do ostrega spora. Zaradi nepremišljenih besed obstaja nevarnost popolnega razbitja odnosov. Skušajte se brzdati in opazujte. Na delu se boste močno utrudili, ker vam bodo dajali številne naloge. Imeli boste utrujene živce. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezenskih zadevah bo vse jasno kot kristal. Razumeli boste namene osebe, ki jo imate radi, ter jo boste tako bolje navezali nase. Na delu bo prišlo do nejasne rešitve, zato odložite vsak dokončen sklep. Z zdravjem boste zelo zadovoljni. DEVICA (od 23 8 do 22. 9.) Po nekaterih lažeh v ljubezenskih zadevah se bo zvedela resnica brez vsakih težkoč. Prejeli boste neko brzojavko, ki vam bo povzročila žalost. Na delu preživljate zelo kočljive trenutke in bi bilo dobro, da bi vas kdo podprl. Zdravje bo na splošno dobro. TEHTNICA (od 23 do 23. 10.) V čustvenih zadevah se vam bodo vrnili v spomin lepi trenutki in zaradi tega boste sprejeli neke nagle, a nepremišljene sklepe. Svetujemo vam previdnost. Na delu boste lah ko izboljšali položaj, seveda če boste znali pravilno ravnati. Zdravje se ne bo spremenilo. ŠKORPIJON (od 24 10. do 21. U.) V ljubezenskih zadevah bo prišlo do nenad nih sprememb, ime- boste neki obisk in prejeli boste telefonski poklic. Možnost darov. Na delu bodo trenutne težkoče, ker boste zaradi nepremišljenosti zabredli v težak položaj. Zdravite se s kalcijem STRELEC (od 22 11. do 12. 12.) V čustvenih zadevah pojde vse gladko in ne bo nobenih nesporazumov. Oseba drugega spola vas ne bo le ljubila, marveč bo gojila do vas prisrčna prijateljska čustva Ce hočete zmagati, morate na delu kovati železo, dokler je vroče. Pazite na jetra. KOZOROG (od 22 12. do 20. 1.) Kar se tiče ljubezni, ste lahko zadovoljni s čustvi osebe, ki vas zanima Človek ne sme nikoli zahtevati preveč od drugega človeka. Na delu ne bo nobenih novic, zato pa boste mirni in bo nehala vaša živčnost. Zdravite se proti revmatizmu. VODNAR (od 21. do 19. 2.) Kar tiče čustev, znali pokazati ras mevanje, tako da bo imela oseba di„ gega spola rada. Brez slehernega napora boste odstranili neki dvom. Na delu se osebno prepričajte glede nekih natolcevanj. Imeli boste slab krvni obtok. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Doživeli boste neko romantično pustolovščino. Zvedeli boste tudi novice o neki osebi, ki je zelo čustvena, toda lojalna Na delu se bodo pojasnili vsi nesporazumi in boste dobro napredovali. Vaša dieta je nepopolna, zato dodajte ji vitamine. m umuzmu. (D PFImorsfPinpvnile 12. maja K A A ni/CT Turisti, izletniki - največjo |^| AVPv IVEZ I 'z^ro btoga *a vaše izlete KOPRU «m*o P-MARKETI v SEŽANI • NOVI GORICI s* ?*»**?*«* r X C P f X PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10% POPUST PRI NAKUPU NEPREHRAM-BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO • ODPRTO NEPRETRGANO OD 7. DO 20. URE OB NEDELJAH PA OD 7. DO 11. URE REHRANA SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojim) tovorno potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lad jami ud 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOSNA PLOVBA* Piran, Žuuaneičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 34123; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-47(1 do 73-477 Kadar obiščete Slovensko Primorje in Istro se poslužujte storitev, ki vam jih nudijo poslovalnice /g> KOMPAS KOPER - IZOLA — PORTOROŽ - POREČ - ROVINJ — VRSAR — PULA — RABAC in na mednarodnih prehodih ŠKOFIJE In LAZARET pri Ankaranu V poslovalnicah lahko najugodnejše menjate valuto, kupite bencinske bone, dobite vse turistične Informacije, povsod pa vas bo zadovoljila velika izbira turističnih spominkov in raznih daril ter cigaret in alkoholnih pijač tuje proizvodnje. KOMPAS VAS VABI V SVOJE POSLOVALNICE PORTOROŽ PORTOROSE ROHLETTE CIIEMIN DE EER HA ECA RA ter priljubljena ipra TRENTE El (JIJAR AN TE NIGHT CLUB • CABARET - STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU «PALAČE* PORTOROŽ ODPRTO VSE LETO Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. ŠKOCJANSKE JAME odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri ARETTA ULTRA T HiN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4*1. nadstropje IMRORT 1’,'oda'ia ‘la ve*iko In drobno Velika itiiira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija — štetfe RESTAVRACIJA (S 01.114 A LR E R 6 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) ^ HOTEL SLON LJUBLJANA I1TO V A UL. IO CEL. 20611-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI — Restavracija MARINELLA —■ TRST, Viale Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366 Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom f Hilli i ■ v < * *, •»•*< * HOTEL GALEB tel. 2l6»5 RESTAVRACIJA RISA -v 21.$ RESTAVRACIJA TAVERNA - 21$ KAVARNA LOŽA — 2H$ BIFE-RESTAVRAC.IJA SEMEDFI' V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA, DNEVNO PLES |E L Ie y.J- 1 d dvojimi čepcUuni Ahu vaU PARK HOTEL na bledu Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši In WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA HEEK-END V NAS HOTEL KVALITETNO SVE2E MESU, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI PREKO SVOJIH TRGOVIN na ŠKOFIJAH IN V KOPRU RESTAVRACIJA Lipa Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Hotel «S0ČA» MOST na soc/ tel. 7 Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru - goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna GOSTIŠČI PRI ODDIHU SoljCAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.) Konkurenčne cene CASINO OPATIJA ■ ABBAZIA ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA AVTOMATI PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna ■■ZrtKda razen torka in barski program tele/ah 21-239 ,c€[MTRALRIVIERAportopož Modeme sobe, mednarodna kuhinja, »GIRL BAR» z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah. AVTOPROMET GORICA «« priporoča umovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj o oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišč) in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pljačamj - Tel. 21-314 Turistično društvo Ima na razpolago tudi privatne sobe LEV LEV Ljubija*11 VOŠNJAKOV^ TELEF. 310-35 Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJA ‘n Menjalnica - Taksi sit®0 Lasten parkirni prosto! Pristajališče za helikoPjl je Boksi za pse • ® dilnlca za divjačino. HOTEL