Jutro
Ko cerkvenik dan odzTOnf in peteliai z glasnim petjem nov dan napo-vedujejo, užš se prikaže na sinjem nebu rumena zarija, ki nam oznanja solnčni vzbčd. Neb6 postaja vedno lepše in svitlejše. Zdajci se pripelje solnce izza g6r in razlije svoje svitle žarke po vseui netm, da se nara vidi kabor goreče morje. Jn zlato solnce, podobno Telikej žarečej kroglji, se pomika bolj \a bolj na sinje nebo, da objanie vse stvari s svojo življonje razlivajočo gorkoto. Jutro je, in to j« najiepši deJ dueva. Vsa narava se izbudi iz pouočuega spanja. Ljudje in živali se začn6 gibati id hvaliti Boga za prolepi novi dan. Vse jo na-polneuo z novimi močmi, z novioi življeDJem. Itrasue cvetlieiee, ki so malo poprej še svoje glavce imele poveSene, kakor bi bile mrtve, dvigajo se adaj k višku ter ae stezajo k nebu, kakor bi hotele tudi one po svoje čestiti vse-mogocega stvarnika, dobrega Boga v nebesiiL Po travi leži rdsa, zbirajou se v svitle kdpljice, ki se v niiuciah soluCiiih žarkili hlestt, kakor najlcpii ia najdniži biseri. Na polji se vzdigue skorjanSek ter pevajoč plafa dalef; tja gori v sinje ueb6, da s svojim glasiiim in prijetnim žvrgoljenjem zapojc jutranjo pesen neskoiiiSno modreinu Straniiku, ki tudi njega, ubogo živaleo, vamje in krani. A kaj storiš ti, človek, ki si uajimeuitnejže bitje iu naj-imenitnejža stvar božja na zemiji! Ali se spoiuiiijaš tudi ti dobrot božjih iu daruješ STOJeniu Htvaruiku prviuo vseli svojih misli, ko se izbudiš iz slad-kega spanja ? lu kako ri, otroci ? AJi hvalite Boga za toliko lepote in to-liko dobrot, ki je užirate tak6j z vsacim uovini dnevom f Vsako mlado jutro je prelepa slika nežne mladine. Kakor je zjutraj vse nekako bolj Teselo in gibično, tako je tudi srcč nežne mladme veselejSe iu občutljivejše uego li srce ubo/.ne starosti.
Pazi torej ljubo dete, Da sq zgoduj izbudiš,
I)» u^jlepše ddbe dneva, Z&rije ne z&mudiš.
CiBto kakor solnčni žarki V praih bodi ti Brce.
A iz ercii naj zalivabio Jtami Striu-niku puhbi. Eliza Steinmelz