Obratna sredstva, rezerve in zaloge v gospodarstvu
Dajanje sredstev za formiranje sklada obratnih sredstev prihaja do izraza na dva načma: kot nevrnljiva dodelitev teh sredstev za-raidd začetnega sklada abrsrtndh sredstev ali k»t posojilo iz investicij-Ekih sredstev.
Plan doloža, da se bo iz sMada obratnih sredstev, ki se bodo formirala letos, dodelil ustrezajoči znesek splošnemu investdcijske-mu skladu za odobravanje posojil, predvsem nanovo ustanovljenim gospodarskim organizacijam za formiranje sklada b-bratnih sredstev.
Drugd del sredstev sklada je določen s predpisi o dodeljevanju posebnih kreditov namesto začetnega sklada »bratnih sredstev.
Tretji del sredstev sluii za kratkoročne kredite. Plan pa v tej smari določa okvir. To je razvidno iz določb tistega poglavja plana, ki govori o kratkoročnih kreditih. Prvič določa plan, da se lahko kratkoročni krediti dodeljujejo samo na temelju vnaprej izdelane kreditne bilance, ki jp sestavi Narodna banka, odobri pa zvezni iz-vršni svet. To postaija za plansko gospodarstvo toliko pomembnejše, kolikor je tudi organizacija bančnega sistema čedalje bolj necentra-listiina. Za-četa decentralizacija našega bančnega sistema je že do-vedla do ustanovitve večjega številai komunalnih bank in hranilndc, začele pa so se formiraU tudi specializirane banke.
Rezeiva zveze
S foinniTanjein skupnih obratnih sredstev in obra^nih zalog v go-spcxlarstvu, kakor jih določa plan, je treba povezati tudi posebno izločitev gospodarske rczerve zveze. S samim tem, da je bila izloče-na kot posebna rezerva, predstavlja prav tako obratne zaloge v go-spodarstvu, ki morajo v letošnjem planskem letu nastarti, pa ne pnidejo v poštev za potrošnjo.
Rezerva ima letos poseben pomen. Vldimo ga po eni strani v višini, ki je določena na 60 milijard dinarjev. S tem v zvezi pa ga vidimo tudi v tem, ker ta rezerva ni ve^ na razpolago zveznemu izvršnemu svetu, temvefi razpolaga z njo izključno zvezna ljudska skupščina.
Rezerve morajo predvsem služiti za odpravljanje nepri^akovanih težav, ki normalno lahko nastanejo med letam in kl crtežkočajo ures-ničenje plana. Z njimi je zagotovljeno, da se bo6ta proizvodnja in potrošnja razvijali kakor je določeno.
Meje obiesti
Z zvezniin družbenim planom je letos določetna tudi gornja meja obresti za kratkoročne kredite v višini 9 odstotkov. Višina teh obresti doslej ni bila določena z zvernim družbenim planom, temve* je imel v tej smeri zvezni izvršnj svet, ki je objavljal predpise, splošna po-oblastala. Po novih predpisih določajo te obresti upravnd odbori bamik. Zato je bilo sedaj nujno določlti obrestno mejo. S tem so upravni odbori bank omejeni glede viSine obresti. Gospodarstvo je zaščiteno pred obremenitvdjo z obrestmi, ki bi bile večje, kakor so ocenjeni pogoji, ki jih lahko prenese. Zvezni državni finančni sekre-tariat je razen toga dobil pooblastilo, da lahko določi za posamezne vrste kreditov (potrošniškd kredit, odkupni kredit in podobno) tudi nižjo obrestno mejo. Pooblaščen je, da predpdše tudi zamudne obresti, kl jih je doslej predpisoval zvezru izvršni svet (zamudnS obresti plažajo podjetja, ki pravočasno ne izpolnijo svojih obvez-nostl do upnikov). Menijo, da je treba v prihodnje z višino zamud-nih obresbi operativneje v.plivati na ureditev finančnega poslovanja gospodarskib. organizacij in na redno izpolnjevanje njihovih obveznosti.
* * *
S tako ureditvijo obratndh sredatev in zaJog v gospodarstvu je danih vef možnosti za ohranitev planskih proporcev in je dana sigurnejša perspektiva za ekonomsko vplivanje na izvedbo določene ekonomske pol-itike, kd jo vsebuje plan v svojih nalogah, ne da bi bild v ta namen potrebni absežnejži admmistrativni ufcrepd.