Poštarina plačena u gotovom God. XI. Broj 33. U Zagreba, 18. augusta 1939. Pojedini broj Din 1,— Uredništvo j uprava ZAGREB, MASAR YKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA. Erjavčeva 4a SKUPLJAJMO NARODNO BLAGO IZ ISTRE! ONO NAJRJEClTIJE GO¬ VORI, DA JE ONO ZEMLJA NAŠA. DA JE ONO KRV NAŠA! J CIASHO SAVEZA JUGOSLOVENSKIM EM1GRANATA M JULIJSKE KRAJINE Čemu organizacija ? IRudno bogastvo Primorske Tako odgovarjajo mnogi, ko pride pogo¬ vor na naše organizacije, na naša društva in njihov pomen za nas in za našo zemljo. »Vpisan sem že v vsa mogoča društva, in verjemite rrv. da me vsakega prvega čla¬ narine občutno težijo. Za našo stvar pa se bom potegoval v društvih, kjer sem sedaj. Mnogi pa so tudi taki, ki niso sploh nikjer vpisani in seveda najmanj v naših društvih. S tem hočemo povdariti, da je naše dru štveno življenje in tudi zanimanje za naše probleme prišlo do stacioniranja, če že ni pokazalo poti navzdol. Vzroki so mnogi in poskušati hočemo pometati najprej pred lastnim t. j. našim pragom. Naše emigrant¬ sko življenje je kot življenje sploh: pozna začetek, višek in opadanje. S tem pa no čemo reči, da opadanje pomeni že bližajoči se konec. Nasprotno, treba je dovesti no" vega življenja! Ne bomo se hvalili, če rečemo, da so naši ljudje zelo agilni. Znano je, da so de¬ lavni in požrtovalni, da se znajo povsod prilagoditi. Ta aktivnost se je jasno poka¬ zala v javnem in kulturnem življenju. Vseka¬ kor stoji, da se po agilnosti odlikujejo in zavzemajo prvo mesto. Zaradi tega bi tudi pričakovali, da bi v našem emigrantskem življenju bila bolj vidna ta naša delavnost. Treba je priznati, da je mnogo takih, ki so res z dušo in telesom pri delu za našo stvar, ki se žrtvujejo, kjer le morejo. Ve liko je pa tudi takih, ki so se že skoro zgu¬ bili od nas. Nekateri niso krivi. Krivo je življenje m borba za vsakdanjo skorjico kruha, ki jim preprečuje vsako drugo de¬ lovanje. Je pa tudi precej takih, ki so že opešali v svoji veri, ki so postali apatični, ki jim ničesa* več. To odtujitev poznamo že skoro na vsakem koraku in proti njej se moramo boriti. Drugim pa je le toliko do društva, dokler imajo od njega kake koristi. Ko pa to prestane, mu pokažejo hrbet. Društvo iti organizacija pa zahteva od vsakega posameznika, da aktivno deluje in doprinaša skupnosti, ki daje koristi vsem. Ne bomo še posebej razlagali kaj je društvo in kakšen je njegov pomen. Pribiti moramo dejstvo, da nas je vedno manj. Okolica v kateri živimo je zaradi ve¬ likih sorodnosti (jezik, kultura i t. d.) nam je tako blizu, da bo po daljšem času absor¬ birala veliko takih, ki zaradi enega ali dru¬ gega vzroka postanejo »nezavedni«. Torej upoštevati moramo asimilacijo hote ali ne hote. K temu pripomorejo vsakdanje živ¬ ljenjske prilike in skupnost z domačini. Na¬ raščaj bo gotovo manj »emigrantsko« zave¬ den, kakor njihovi očetje in matere. V tem se nihče ne vara. Tudi za nas veljajo isti okoliščine, kakor za vse emigracije in iz¬ seljence. Emigracija, naj bo kjer koli, vedno mora računati na zmanjšanje števila svojih ljudi, pa čeprav bi bile prilike za njen ob¬ stoj idealne. Nemci za svoje izseljence go" tovo napravijo največ od vseh narodov. Pa kjub temu je opaziti padec njihovega šte¬ vila skoro povsod, čeprav se prizadevajo na vse načine, da bi povezali vsakega po¬ sameznika. Prav tako je n. pr. s Slovenci v Ameriki. Daši je prav velika razlika med slovenskim in angleškim življem in bi bilo pričakovati večjega odpora proti asimila¬ ciji, je vendar vpliv te znaten. Vsi tisti, ki so rojeni v Ameriki, lahko rečemo, da so že bližji Američanom nego Slovencem, a mnogi nit: ne razumejo več materinega je¬ zika. Prostor v katerem živijo in borba za kruh, pri kateri je treba vsekakor znati an¬ gleški jezik, jih bo kmalu odtrgala od do¬ movine. Pri tem pa moramo povdariti, da je njih društveno življenje zelo razvito, da imajo več dnevnikov kot Slovenci v domo¬ vini in da se njihovo kulturno življenje po¬ polnoma svobodno razvija. Mogočni narod¬ ni domevi pričajo o velikem „eIovanju in organizaciji. S tem smo hoteli podati para¬ lelo. ki je važna tudi za nas. V Jugoslaviji nas je, kakor pravijo, oko¬ li 70.000. Razpršeni smo po vsej državi. — Največ pa nas je po večjih in manjših me¬ stih na zapadnem delu države, kjer je tudi društveno življenje organizirano in so po¬ goji najpovoljnejši. Udaljenosti od rodnega kraja so manjše in vezi se od časa do časa poživijo. Nekatera naša društva so res nad vse agilna iri za vzor vsem. Da je nastala stagnacija, o tem ie bilo že govora v našem M listu. Povdariti Da moramo, da je baš in¬ teligenca tista, ki. skoraj bi rekli, bojkotira naša društva, medtem ko ie, naš delavec redni član in na njega pade skoraj^ vse delo, Inteligenca se je mnogokje že vživela med domačine in se je celo marsikje ze odpovedala emigrantstvu in ga zatajila ter ji ni mar za emigrantska društva. Mislimo, da bi moralo biti vsakemu tia šemu človeku najprej in predvsem naše društvo in organizacija, da bi moral ost at ' navezan nanj svojo prisotnostjo in delo¬ vanjem. Le tako bi si zagotovili kontinui¬ teto našega dela in smotra: da bi ostala | Gospodarska aviarhija odkriva nova rudna ležišča v Julijski Krajini — Po rudnem bogastvu je Primorska na prvem mestu izmed vseh italijanskih pokrajin — Železno rudo so odkrili pri Komnu in Ka čji vasi, premog in šoto v okolici Postojne Vso Italijo preveva mrzlica iskanja rud. Posebno pa si prizadevajo, da bi našli izdatna ležišča železne rude. Železa danes Italiji zelo primanj¬ kuje in ji je potrebno bolj kot kdaj prej zaradi rastoče industrije in obo¬ roževanja. Isto je tudi glede premoga. Prav tako raziskujejo v Julijski Krajini posebno v zadnjem času zelo intenzivno in pridno stikajo za ru¬ dami. Pred nedavnim se jim je posrečilo odkriti ležišča premoga, šote in železne rude v naših krajih in sedaj se pripravljajo, da bodo ta bogastva naše zemlje čimprej eksploatirali. Zanimanje za Julijsko Krajino se je zneje dolga stoletja bila smatrana kot v zadnjem času povečalo, ko so ponovno uboga in le toliko vredna, kolikor velja odkrili rude, ki bodo v okviru avtarhič- njeno poljedjelstvo in morje. Tržaški ne politike pripomogle Italiji pri doba- zgodovinar Kandler vi premoga, ostalih goriv, železa, alumi¬ nija i t. d. Pri nas je bila Primorska smatrana kot uboga. To je tudi v neki meri opra¬ vičljivo, če pogledamo na rudna boga¬ stva, ki jih ima ostala slovenska zemlja. Cenili smo naše kraje bolj zaradi zem¬ ljepisnega položaja, kot prehodno ozem¬ lje prve vrste na meji treh- nasprotujo¬ čih si ras, vedno izpostavljeno stoterim obmejnim nevarnostim. Pod novim gospodarjem je dobila Julijska Krajina velik pomen. Italija je uboga in nima veliko rud. Primanj¬ kujeta ji dva življensko važna produk¬ ta: železo in premog, da ne omenjamo še ostalih (baker, cink, svinec), le alu mija ima sedaj že popolnoma dovolj in celo za izvoz. Toda tudi aluminija (bok¬ sita) je v Julijski Krajini vse polno. V sedanjem gospodarskem položaju Italija f or sira izkoriščanje rud, tudi kjer so večji investicijski stroški, samo da pride do želenih kovin in premoga. Že nekaj dni posebna komisija ru¬ darskih izvedencev preiskuje teren pri Postojni in proučuje njegov geološki se¬ stav. Vsa ta iskanja in proučevanja imajo rfamen točne določitve in obsega razsežnosti šotnih ležišč. Dosedaj so bila iskanja pozitivna in domnevajo, da bodo dobili tudi premog v široki postojnski jamski depresiji. Ta premog naj bi bil Iste kakovosti kakor labinski. šotna le¬ žišča pa bi se po geološko-mineraloškem razmotrivanju morala nahajati precej globoko, kar bi zahtevalo posebnih kon¬ strukcij in tudi jamskih del ter jaškov in rovov. Skupno s temi iskanji napre¬ dujejo z veliko vnemo tudi iskanja že¬ lezne rude (siderita) v bližine Kačje vasi. Eksperti so tudi podvzeli vse, da bi ne bila pri teh delih na kakšen način poškodovana svetovno znana postojnska jama. Poleg teh vesti so prinesli italijanski listi iz Trsta vest, da so odkrili znatna ležišča rude tudi na goriškem Krasu. To ležišče sta odkrila dva Tržlčana na ozemlju komenske občine. Omenjena sta dne 20. pret. meseca vložila prošnjo na ministrstvo korporacij s pomočjo trža¬ škega rudarskega urada, da bi dobila dovoljenje za iskanje rude v kraju Gre- golišče imenovanem, ki obsega 229 ha površine, v terenskem mnogokotniku katerega krajne meje so vidne z vrha zvonika cerkve v Volčjem gradu. Meja tega ozemlja gre od križišča cest na vi¬ šini 229 na severo-zapadu Velikega do¬ la, ob cesti na višini 201 na jugu Tubelj do odcepa ceste na višini 288 severo¬ vzhodno od Nadrožice. Oba odkritelja sta našla na omenjenem terenu sledove železne rude. Nekaj koščkov rude sta dala analizirati in pokazalo se je, da ruda vsebuje 60 odstotkov železa. Na po¬ dlagi prvih raziskanj na terenu predvi¬ devajo, da mora obstojati večja žila že¬ lezne rude, ki naj bi se raztezala od Nadrožice do Velikega dola. Oba čakata sedaj samo ministrskega dovoljenja, da bosta čimprej začela s temeljitimi raz¬ iskovanji in kopanjem. V zvezi z novimi odkritji rud je pri¬ nesel »Piccolo« daljši članek z zanimivi¬ mi podatki katere v naslednjem prina¬ šamo morje je na zemljevidu Primorske, ki ga je izdal, predočil -rud¬ no bogastvo naše zemlje ter zabeležil med drugim ležišča premega, kremena, aluminija, produkcijo soh, olja, konje¬ rejo in ovčjerejo. Odkritje labinskega rudnika je bil prvi znak skritega pod¬ zemskega bogastva. Takrat je bil v ko¬ maj ujedinjeni Italiji na čelu vlade znani Cavour, ki je vzpodbujal italijan¬ ske gospodarske kroge, da bi se zainte¬ resirali za rudnike v Labinu. Tržaški list pravi, da je veliki državnik že takrat uvidel važnost tega premogovnika. Nje¬ gova vzpodbujanja so sicer imela go¬ spodarski značaj, bila pa so tudi v okvi¬ ru nacionalnega interesa. Italijanski minister pa naj bi že takrat mislil na Istro kot bodočo ital. provinco. Avstrija ni izkoristila labinskega rudnika. To je na¬ pravila še le Italija, ki danes iz njega črpa pomembne količine premoga in še več jih bo v bližnji bodočnosti, ker so razisklvanja potrdila, da se ležišča pre¬ moga v Labinu raztezajo od juga proti severu skozi ves istrski polotok. Ležišča premoga iste kakovosti so že našli v Si- čijolah, Bazovici, Vremskem Britofu, v Postojni in drugih istrskih krajih. Dru¬ go bogastvo, ki ga Istra daje Italiji, je aluminij. Boksit so odkrili šele za časa svetovne vojne in ga pričeli tudi indu¬ strijsko izkoriščati. Nemške tovarne alu¬ minija so poslale v Istro svoje izveden¬ ce, ki so odkrivali ležišča boksita, jih odkupovali od kmetov in jih odnašali. žati. Istrski boksit izvažajo največ v Marghero (beneška luka). — če bi pa zgradili tovarno za aluminij v Trstu, bi jim bila ruda še bolj pri rokah. Julijska Krajina ima tudi mnogo kremena, ki je potreben za izdelavo ste¬ kla, potem živega srebra, ki skupno z rudnikom v Toskani (Monte Amiata) daje Italiji prvo mesto. Idrijsko živo srebro je najboljše in najbolj čisto na svetu. Letno ga izkop¬ ljejo za 9000 železnih posod. Sedaj je zaposlenih 600 rudarjev in drugega oso- bja. če pa bi Italija imela pogodbo s Španijo, bi lahko monopolizirala proda¬ jo živega srebra na treh kontinentih. — Toda to ni vse, kar ima primorska zem¬ lja. Kandler je citiral ležišča bakrene rude, cinka, svinca v Alpah. Raziskova¬ nja so se vršila v raznih dobah. — Po vojni je bila podeljena koncesija za iz¬ koriščanje-bakrene rude, ki pa je pro¬ padla zaradi pomanjkanja potrebnih kapitalov. Tržaški list pravi, da bi bilo potreb¬ no organizirati in financirati raziskova¬ nja, ki jih vodi sedaj nacionalni insti¬ tut, tudi v večjo globino. Primorska zemlja je dala mnogo dokazov, da ni neizkoristna masa peščenca in apnen¬ ca. Nadalje piše list, da so že stari Rim¬ ljani mislili, da ima ta zemlja tudi zla¬ to. Pisec pravi, da to »zlato« tiči zaradi tega tudi v sledečih sedanjih italijan¬ skih nazivih za naše kraje: Aurania, Monte d’oro, Auremiano, Aurisina. Ta imena naj bi bili ostanki toponomastl- ke, ki j e imela podlago v ustni tradicij i in prehajala iz generacije v generacijo do¬ kazujoč, da je podzemlje takratne de¬ sete province za časa Avgusta imelo tu¬ di »nekaj zlata«..... Omenjene vesti o odkritih rudnih le¬ žiščih nam zopet potrjujejo, da naša zemlja ni tako revna, kot si nekateri mislijo in prav tako, da ni pasivna. — Mrzlica, ki se je polastila italijanskih gospodarskih krogov, in skrajna izraba Takrat se je med istrskimi kmeti raznesla rud v Julijski Krajini, sta odkrili boga- legenda, da Nemci kupujejo Istro po ko- stva, ki jih bo Italija znala izkoristiti, ščkih in grižljajih. Istra je bila takrat Od nas smatrana za ubogo, predstavlja vsa preluknjana in ljudje so se prito- danes Julijska Krajina za Italijo de¬ ževali zaradi obubožanja zemlje, kar pa želo. ki ima izmed vseh največ živega ni bilo res. Ko je Italija zavzela Istro, srebra, premoga, aluminija, mnogo je znašala italijanska produkcija alumi- | marmorja, kamna, železa, svinca, cinka, nija komaj 2000 ton letno, a danes je' lesa, ladjedelske industrije, tujsko-pro- petnajst krat večja in se bo še poveča- metnih središčih, pomorskega prometa la. S tem so pokrite vse italijanske po- | mnogovrstne industrija, podzemnih ir trebe in pričeli so aluminij celo izva-1 nadzemnih lepot. St. SKUPLJANJE P0DATAKA 0 NAŠEM NARODU U ISTRI Trst, augusta 1939. Nakon nagodbe Italije i Njemačke o iseljavanju Nije- maca iz južnog Tirola, talijanska vlada započela je sprovadjanjem u život jed- nog dosad neobjavljenog plana o pri- silnom iseljavanju hrvatskog i slovenač- kog narodnog elementa iz Julijske Kra¬ jine. Kako smo saznall iseljavanje na- šeg naroda iz Julijske Krajine vršiti če se u pred jele južne Italije i italijanske kolonije. Početkom mjeseca jula o. g. več su u tom pravcu započeli pripremni radovi. Kod svih kvestura i opčina na čitavom području Julijske Krajine osnovani su več zasebni otsjeci za statistiku, koji imaju dužnost da prikupe tačne podatke o broju hrvatskog i slovenačkog stanov - ništva ko j e se ni j e prilagodilo (t. j. asi¬ miliralo) novim prilikama, več je i po- slije dvadeset godina života u Italiji sa- čuvalo svoje nacionalno obilježje. Zaključak ove statistike ima da islea- že tačno brojčano stanje hrvatskog i slo venačkog stanovništva za iseljavanje, mješovitih brakova i našeg stanovniscva koje se je prilagodilo fašističkom poret- Omenjeni list piše, da je Primorska ku. To bi ujedno bio onaj broj našeg m a 4 4 4 Vi f 4" /-! 1 aJ 1 i Vi TrQ 1 "f 1 n Imi 1 n07hlci cto VI mm 1 a nVttn *• w n _ v prejšnjih stoletjih veljala kot dežela stanovništva, koji je stvarno postao žr- bogata z rudami. Kjub temu pa je po- tvom talijanske asimilacije. živa in nepretrgana veza med nami in našo zemljo. Ni dovolj, če si samo vpisan v dru¬ štvu, od tebe se zahteva tudi delovanja in žrtev. Ni na mestu, da so med nami taki. ki imajo nad vse dobre pozicije in ki jim je no ali pa naročnino. — Ti naj. bodo vsem ostalim za vzgled. Po statistiki, ki so jo napravili pred ne¬ kaj leti, je razvidno, da je v naših društvih včlanjen približno niti ne vsak deseti eml- mala naročnina (n. pr. za naš list), ali pa grant. Ce so se pa razmere količkoj po- članarina emigrantskega društva tako te- slabšale, moramo računati, da je včlanjen žka. da io brezobzirno odklanjajo, rekoč: komaj vsak enajsti. Kje so ostali? Zgo- ne zmorem! To ni samo neumestno ampak raj smo navedb, kje so in kaj delajo, zelo žalostno in takih ie precej. Toliko lep- Zaradi tega m prav nič čudnega, če še pa je žrtovanje navadnega človeka, na- nas je tako malo tam, ker bi nas mo- š?ga delavca, ki si z vso težavo priborjuje ralo biti največ. Ob dvajsetletnici, ko se je vsakdanji kruh in ki brez jamranja in brez pričela naša emigracija, nai bodo te besede opominjanja plača z vso točnostjo članart- v razmišljanje in opomin. St. OVOS8DIŠNJA ŽETVA U ITALIJI I PROBLEM HIJENA Na posljednjoj sjednici Korporacije za žito ministar poljoprivrede Rossom podnio je izvještaj o ovogodišnjem že- tvenoni prinosu. Ukupan prlnos pšenice cijeni se na 80,9 mil. kvintala. U toku idučih godina Italija če nastojati da poveča svoju godišnju proizvodnju na 85 mil. kvintala pšenice. U pogledu pro¬ izvodnje brašna odlučeno je da se po- čevši od augusta mjeseca ima proizvo- diti samo jedna vrsta brašna. Ujedno če se uskoro objaviti i nove cijene kruha. U pogledu proizvodnje kukuruza rije- šeno je da se kultura kukuruza pod- vrgne totalitarnoj planskoj obradi. Do- sadašnja naj viša utvrdena cijena kuku¬ ruza glasila je na 90 lit., medutim cije¬ na novog kukuruza bit če fiksirana na 98 lit. po kvintalu i važit če do okto¬ bra god. 1940. Predstavnici poljoprivre¬ de tražili su medutim da se nova cijena utvrdi na 100 lit. Italija se postarala ujedno da se snabdije pšenicom i sa Strane, pa je za I. polugodište o. g. ot- kupila samo iz Madžarske za 50 mil. lit. U Albaniji je pak Italija osnovala u svim večim mjestima otkupne centrale za pšenicu, koje če primati pšenicu po 14 albanskih franaka za kvintal. Ove če cijene važiti samo za albansku robu do žetve iz 1940. godine. MOGUČNOST IZVOZA JUGOSLAVEN SKE CIKORIJE U ITALIJU. Saznaje se da Italija želi da kupi ve- ču količinu sušene cikorije. Vrijednost ove osušene cikorije, koju je sada Ita¬ lija tražila iznosi mili jun lira. Prema dobivenim informacijama, potrebe Itali¬ je u cikoriji znatno su veče, te se oče- kuje da če u buduče tražiti više sušene cikorije na jugoslavenskim tržištima. Italija je do sada uzimala sušenu ci- koriju u bivšoj čehoslovačkoj. STRANA 2 . »ISTRA« BROj ZAKON ZA SUZBIJANJE | ILEGALNOG PROMETA VALUTOM Prekršaje ilegalnog prometa valutama kažnjavalo je dosada samo novčanim globama Ministarstvo za mijenjanje i za valutu. Buduči da su se u zadnjim godi- nama desili česti slučaj evi večeg zama- šaja u kršenju odredaba glede promjene novca tako da bi mogli imati utjecaja na nacionalnu ekonomiju i autarhijsku po¬ litiku Italije vlada je podnesla korpora- tivnoj fašističkoj skupštini načrt zako¬ na, prema kojemu če se vrlo strogo kaž- njavati ilegalni promet valutama. Zakon se zove: »Kaznene odredbe u pogledu mijenjanja valute i trgovine zlatom, čl. 1. tog zakona glasi: — Tko prevarnim sredstvima trguje, povuče ili sakrije sredstva plačan j a u inozemstvu na štetu nacionalne ekono¬ mije, ili radi tako da snizi kurs nacio¬ nalne valute, kažnjava se robijom do 12 godina i globom u višini peterostruke vrijednosti svote ko j a tvori prekršaj. Osim globe kažnjava se robijom do 24 godine: 1. ako krivac redovno ili samo djelomično živi od koristi prednjeg pre- kršaja; 2. ako prekršaj počine tri ili više osoba udruženih u svrhu da počine pre¬ kršaj spomenut u prijašniem stavku; 3. ako obzirom na socijalno i osobno svojstvo okrivljenika, ili obzirom na služ- bu ko ju vrši, ili obzirom na veliku štetu, koja bi mogla nastati za nacionalnu eko¬ nomiju prekršaj poprimi karakter znat¬ ne važnosti. Kad nastupe dvije ili više okolnosti predvidjene u prijašnjem stav¬ ku, robija ne može biti ispod 15 godina. Ako proizadje da je okrivljenik ka- kogod radio u suglasnosti sa Strancem u svrhu da prouzroči tešku štetu nacional¬ no j ekonomiji, aplicira se smrtna kazna. Osuda predvidjena ovim stavkom po vlači uvijek za sobom zapij enu dobara. Čl. 2. Prekršaji predvidjeni prednjim člankom smatraj u se po svim zakonskim efektima kao prekršaji proti sigurnosti države i spadaj u pod nadležnost poseb- nog tribunala za zaštitu države (Tribu¬ nale speciale per la difesa dello stato). U čl. 3. se odredjuje da se ne aplici¬ raj u odredbe čl. prvog ovog zakona i da spadaj u u nadležnost Ministarstva za mijenjanje i za valute koji kažnjava po dosadašnjim odredbama, ako svota ne prekoračuje 10.000 lira i ne nastupa koja otežujuča okolnost. Isto tako i slučaj eve, koji nisu navedeni u čl. 1. novog zakona kažnjava Ministarstvo za mijenjanje i za valute. Strašna suša na Goriškem Gorica. — Kakor nam je pred meseci nagajal velik dež in so nam poplave pri¬ zadejale mnogo škode na travnikih in po¬ ljih, tako nam je sedaj drugi ekstrem že postal neznosen. Po vsej Primorski vlada velika suša, ki je take že dolgo ne pomnijo. Starejši ljudje pravijo, da ni bilo take suše že 30 let. Posledice so se takoj pokazale. Zelenjavo je bilo v mestu zelo malo, ki je bila seveda zelo draga. Na račun so prišli torej vrtnarji. Radič je bil n. pr. po 4 lire kg. Suša je prizadejela tudi sadju, ki pa ga je letos precej. Cena mu je nizka, ker ga, sedaj iz Italije malo izvažajo. Po neka terih krajih so morali ljudje kar pokositi koruzo, ker je suša grozila, da jo popolno tna uniči in so jo tako rešili vsaj za krmo živini. • NEPRIČAKOVANA SMRT Št. Vid pri Vipavi. Dne 12 julija ob 5 popoldne je kmeta Jeroma Žvanuta iz Lozic zadela kap v izrednih okoliščinah. Mož je bil ta dan v sejmu v Sežani, kjer je prodajal znane nanoške sajenice za ze lje. Bavil se je s to kupčijo že dolga leta in je bil znan kot prodajalec zlasti po Zgornjem Krasu. Kljub visoki starosti 81 let ni hotel opustiti svojega posla, ker je bil še čvrst in zdrav, in je tudi letos zopet krenil na kupčijo. Ko se je pa omenjenega dne že vrnil domov in je hotel na dvoršču pred svojo hišo stopiti z voza, da ga zadelo Omahnil je in telebnil na tla, ter kmalu nato izdihnil. Naj počiva v miru!-Tega dne se je vračal s sežanskega trga domov kmet Jožef Fabčič iz Orehovice. Bil je dobre volje, ker je napravil s sajenkami lep iz¬ kupiček. V Štorjah se je hotel pa okrep¬ čati s kozarcem vina in je stopil v gostil¬ no. Ko je pozneje nadaljeval svojo pot, je ves preplašen opazil, da mu je spreten že par izmaknil 180 lir, da je brez iskupljene ga denarja. S kako težkim srcem je ubogi mož prišel domov, si lahko mislite. Zločin¬ ski rokomavh se je pa smejal v pest in si lahko postregel z dobrim kosilom. Bo smrti se pobila Črni vrh, avgusta 1939. — Ko je 60- letna Marija Bogataj iz Godoviča, stanujo¬ ča v Črnem vrhu. delala na travniku, je ne¬ nadoma zgubila ravnotežje in zadela z gla¬ vo ob velik kamen. Sosedje so ji takoj po¬ magali toda, ker ji je počila lobanja, je bila vsaka pomoč zaman in nesrečnica je takoj umrla. V KADI UTONILA Opčine, avgusta 1939. — 3-letna Ma¬ rija Malalanova je. po nesreči padla v kad, ki je bila napolnjena z vodo in se ni mogla rešiti iz nje. Čez nekaj trenutkov je prihi¬ tela mati in je ubogo deklico izvlekla iz vo¬ de. a je vsa obupana ugotovila, da je hčer¬ ka že mrtva. Deklica je namreč padla v vodo z glavo navzdol in takoj utopila. I Min. predsednik g. Dragiša Cvetkovič v Trstu Dne 9. t. m. je priletel z letalom direkt¬ no iz Niša ministrski predsednik g. Dra¬ giša Cvetkovič in pristal na letališču v Renkih, odkoder se je podal z avtomobilom v Trst. Namen obiska je bil proučevanje mladinskih in dopolavorističnih organizacij fašistične stranke. Vsi italijanski listi so povdarili velik pomen tega obiska. V spre¬ mstvu odličnikov je ministrski predsednik obiskal najprej delavske in sindikalne usta¬ nove velikih tržaških ladjedelnic. Po konča¬ nem obisku je bilo v hotelu »Savoja« inti¬ mno kosilo. Ob tej priliki je ministrski predsednik odlikoval Tulija Gianettija, dr¬ žavnega podtajnika za korporacije, z od¬ likovanjem sv. Save I. reda. Takoj po ko šilu je odlični gost v spremstvu italijanskih oblasti obiskal ladjedelniške naprave v Tr¬ žiču ter delavske ustanove in športne or¬ ganizacije. Od tu se je podal v Sredpolje (Redipuglia) in položil venec na pokopa¬ lišče, kjer je pokopanih 120.000 italijanskih vojakov. V Zagradu si je prav tako ogledal dopolavoro in telovadne prireditve ter se nato vrnil v Trst, kjer mu je bila prirejena večerja, ter telovadne in pevske prireditve, Naslednjega dne je min. predsednik g. D Cvetkovič zapustil Trst in se podal z av¬ tomobilom preko meje pri Postojni v Ju¬ goslavijo. STOLETNICA ŠKEDENJSKE CERKVE Preteklo nedeljo je ves Skedenj lepo praznoval stoletnico cerkve, ki je posveče¬ na farnemu patronu sv. Lovrencu. — Kjer stoji sedaj cerkev, je bila v preteklosti majhna cerkvica in okoli nje pokopališče, kakor je bilo to v navadi v prejšnjih časih. Ker'je cerkev s časom postala premajhna in ker je bil Škedenju priključen velik del Sv. Marije Magdalene Sp., so cerkvico po¬ drli in pričeli zidati večjo na občinske stro¬ ške. Dne 11. avgusta 1839., po enoletnem delu je bila cerkev zgrajena in 1. 1850 jo je posvetil tedanji tržaški škof mons. Legat. Nad glavnim oltarjem je bila slika, ki je predstavljala mučeniško smrt sv. Lovrenca. Sliko je naredil znani slikar Avgust To¬ minc, stari oče pokojnega ravnatelja mu¬ zeja Revoltella. L. 1889. je velik požar po- polnom uničil župno cerkev in 10. avgusta 1891. so občani zopet postavili novo. Pri tem delu je veliko pripomogel pok. župnik Ivan Kavalič. Žalostna obletnica v Koroški Beli Pred 22. leti je bila Koroška Bela dne 14. avgusta zažgana od italijanskih bomb v sredi največje poletne vročine. Italijanska letala so takrat nameravala bombardirati Jesenice in pa tovarne na Javorniku. Ome¬ njenega dne so se italijanski bombarderj dvakrat pokazali na obzorju in ko so se drugič pojavili, to je bilo ob 2. popoldne, so nameravali stresti tovor bomb na javornl- ško tovarno. To pa se jim ni posrečilo, temveč so bombe padle na Koroško Belo in zažgale nekaj hiš. Ker je takrat vladala velika suša in je bil močan veter, se je ogenj hitro razširil na ostale hiše. Vladalo pa je tudi pomankanje vode in tako so mo¬ rali ljudje le gledati požar. Takrat je po gorelo 45 hiš z vsem imetjem vred. SMRTNA NESREČA PRI ČRNEM VRHU »Piccolo« je prinesel kratko vest, da se je v bližini črnega vrha in državne meje dogodila smrtna nesreča. Avtomo¬ bil, v katerem so sedeli častniki, je po pomoti zašel na vojaško cesto, kjer je prepovedan vsak promet. Straža jih je hotela takoj ustaviti, ker pa oficirji te ga niso slišali in nadaljevali pot, je straža pričela streljati nanje. Pri tem je bil eden izmed častnikov smrtno ranjen. Tri miljone lir kazni in kcnfinacije S posebnim dekretom je italijanska vla¬ da odredila denarno kazen Boernerju Al¬ fredu iz Dunaja, Oskarju Brunnerju, De Ri- naldinju Adolfu, stanujočim v Trstu ter dve¬ ma veletrgovcema iz Genove, ki so tiho tapili valute in zagrešili še druge denar¬ ne prestopke. Kaznovani so bili na piačilo 3,096.000 lir. Nekatere čaka tudi konfina- cijska komisija. Nezgoda na radu Trst — Stanislav čebulec iz Sežane (kbr. 132)- koji je namješten u tvornici Strojeva S. Andrea teško je stradao pri radu. Remen transmisije zahvatio je njegovo odijelo i povukao ga medju ko¬ tače. Na grozan krik dotrčali su njegovi drugovi, zaustavili stroj i izvukli ga. Njegovo je stanje bilo strašno. Desna ruka i desna noga su mu zdrobljene, a osim toga je dobio mnogo unutrašnjih c.zlijeda, pa ima malo nade da če ostati živ. Z MOTORNIM KOLESOM V TRAMVAJ — Trst. — Z motornim kolesom sta priletela v tramvaj zakonca Jogan Jo¬ sip in Ljudmila stara 42 ond, 29 let, Jo¬ sip, ki je šofiral, je nenadoma zapazil, da mu je cesta zaprta, ker je tramvaj baš v tistem trenutku zavozil izza ogla. Ker ni imel časa povleči za zavore, se je vozilo z zakoncema vred zadelo z vso silo v tramvaj. Posledice so bile, da sta oba obležala nezavestna na tleh z veli¬ kimi ranami na sencih. Ugotovili so, da imata pretresene možgane. Ne ve se ali ima kdo tudi počeno lobanjo. ŽIVA PLAMENICA Gorica, avgusta 1939. — V Morskem se je pretekle dni zgodila težka nesreča, so avtomobilisti pretakali bencin, je letni Josip Blažič z zanimanjem opazoval to delo. Nesreča je hotela, da je po nerod¬ nosti prevrnil posodo z bencinom in se ves polil. Ker je kadil, se je kmalu vnela ben¬ cinska para ter nato še obleka. Na mah je bil ves v ognju. Prisotni so takoj pogasili ogenj in avtomobilisti so ga odpeljali v bo- nišnico, kjer so ugotovili težke opekline po trebuhu in udih. Naslednjega dne je ne¬ srečni deček v strašnih bolečinah umrl. Zadarski župan napaden Tržaški listi poročajo, da je bil te dni napaden zadarski podesta Giovanni Sal ghetti. Napadalec je znan ter mu je, kakor pišejo listi, župan mnogo dobrega storil. — Napad se je izvršil pri gostilni »Alla Taver¬ na«. Napadalec, o katerem listi ne poročajo imena, je napadel svojo žrtev z velikim kamnom ter prizadejal županu večjo rano na glavi. Tihotapci ranili finančnega stražnika Ledine, avgusta 1939. — Blizu držav¬ ne meje pri Ledinah je fin. stražnik M. Fi- va, ponoči zaslišal sumljivo gibanje in go¬ vorjenje v gozdu. Ko se je približal, je po¬ čil strel in krogla mu je šla tik čela. Začelo se je streljanje vsevprek, dokler niso prišli drugi stražniki iz bližnje vojašnice na po¬ moč. Medtem časom pa so tihotapci že iz¬ ginili. Ko so preiskali gozd, so našli nekaj praznih revolverskih nabojev in več posod z živim srebrom ter lopato. Po vsem se zdi, da je moralo biti kakih pet oseb, ki so hotele prekoračiti državno mejo z drago¬ cenim blagom. Milijuni lira za komvikt »Tcmmaseo« u Zadru Zadar. — Godine 1928 podignut je u Zadru konvikt za muške d jake »Tomma- seo«. Da bi konvikt imao što ljepše i što udobnije prostorij e, te da bi mogao ispu- niti zahtjeve, koii se obzirom na delikat¬ nost njegovog položaja na granici od njega zahtjeva, odredio je ministar javnih rado- va Cobol Gigli, da se konviktu doznači 1 mil. lira. Roparski napad pri Slavini Postojna, avgusta 1939. — V ponede¬ ljek pret. tedna je bila napadena Ivana Bi¬ zjakova, stanujoča v Grobiščah pri Slavini. Ko je hotela leči, je nekdo potrkal na vrata in zaprosil malo kave. Med obema je na¬ stal pogovor, ker se je Ivana bala odpreti in ni vedela, kdo je in ker je bila sama v hiši. Končno pa se je odločila in odprla vrata. Neznanec je pripovedal da je prehodil dol go pot in spil ponujeno pijačo. Ko se je med tem časom Bizjakova obrnila, jo je nezna¬ nec udaril z pestjo, da je padla na tla, vsa oblita s krvjo. Na obupne krike so prihiteli sosedje, in ko je ropar videl, da mu preti op^snost, jo je odkuril, ne da bi kaj odne¬ sel. Zadeva je bila javljena oblastem in ka- rabinerji so čez nekaj dni že našli storilca v osebi 20-letnega Zalarja Rudolfa iz Po¬ stojne. ki je dejanje priznal. Trst. — Z zida je padel 42 letni Al¬ fred Smerdelj. Zlomil si je hrbtenico in je bil prepeljan v bolnišnico v težkem stanju. * — Trst — Josip Dodič iz Obrova kod Podgrada dovezao je u Trst voz drva. Dok ih je nosio sa ceste u kuču pribli- žio se je neki čovjek, koji mu se ponudio da če mu pomoči nositi. Iza kako su drva iznesli, Dodič je Stranca pozvao na čašu vina. Pijuckali su do večeri. Dodiča je uhvatio san, ali mu se neznanac po¬ nudio da če ga pratiti sve do Bazovice. Naš je čovjek odmah zaspao na vozu, a čim su izašli izvan grada, nad Sv. Iva¬ nom, njegov pomagač je htio da mu ras- tereti lisnicu. To su opazile dvije ženske, podigle viku i neznanac je skočio iz vo- za_ i pobjegao, ali Dodič, iako pripit po- trčao je za njim te ga je dao aretirati po najbližem stražaru. Priznao je da je htio okrasti Dodiča, pa je otpremljen u zatvor u Coroneo. DROBIŽ Boljun. — Prošle srijede prevrn u na cesti nedaleko Boliuna vojnički Se njak, koji je prevozio vojnike. Jedan'^ nik ostao je na mjestu mrtav, dok iu V °^' oko dvadeset ranjeno. 11 ie * Brtonigla — U Brtonigli j e n --. nekoliko dana počeo raditi jedan 6 najmodernijih mlinova u zapadnoi i t °? Vlasništvo je brače Katunar. J X5tri - ♦ — Gorenje pri Saloni. — Ogenj je t - senik posestniku Ivanu Gabrijelčiču, v 1 "^ niku je bilo 20 stotov sena in gospodah' orodje. Škoda znaša okoli 2500 lir ; n . pokrita z zavarovalnino. ie * Gorica. — Upravni svet fašistične^ instituta za ljudska stanovanja goriš' pokrajine je določil za 4 nove stavbe^ Gorici sledeče najemnine za stanovania- 100 lir za trisobno stanovanje, 90 lir družine z najmanj 4 otroci, ostala manjša stanovanja so za 15 lir cenejša — Gorica. — Z drevesa je padel 8-Ietni Pepček Kumar in se nevarno ranil na nogi Gorica. — Zelo težko se je ponesrečil na cesti z Gorice proti Furlaniji Stani, slav Klančič, star 27 let, ki se je zalete) v neko motorno vozilo, ki je stalo sredi ceste. Ponesrečenec je bil pridržan v bolnici. * Gorica. — Neurje preteklega tedna je prizadejalo precej škode in povzročilo več požarov. Tako je treščilo v hlev Ma¬ tije Bernika in Mihe Pirca iz bližine Cerknega, škoda znaša nad 40.000 lir Treščilo je tudi v hišo Mihe Poropata iz Ločnika, kjer pa je bilo le 1000 lir škode. ♦ Gorica. — S Korzike je prišel Bogo¬ mil Hvala, star 33 let, rojen v Trnovem na Trnovski planoti. Na Korziko je od¬ šel leta 1931. S seboj je pripeljal vse družino. * Prosek. — Karabinjeri so našli v jar¬ ku kraj ceste 28-letnega Puntarja Franca pijanega in težko ranjenega na roki. Ugo- tovili so, da je v pijanosti udaril po šipi. * — Pula — U ponedjeljak u noči bilo je na Puljštini veliko nevrijeme. Uz gr¬ mi j avinu i jaki vjetar padala je obilna kiša, koja je doduše osvježila zrak, ali pol jima ni j e mnogo koristila. ♦ Rijeka. — Mala 6-godišnja Predel Fanlca teško je stradala. Pregazio ju auto, koji je jurio ulicama ludom brzi- nom. Prevezena je u bolnicu. Škrbina. — Preteklo soboto je zajel požar gozd na hribu Sv. Martina blizu škrbine pri Komnu. — Ker je kmalu in pravočasno prispela pomoč, je bil požar omejen in završen. škoda ni prav ve- leka, ker je zgorelo le manjše borovo drevesje. Števerjan. — 25-letnico duhovniš¬ kega službovanja je praznoval župnik Ciril Sedej. Čestitamo! * Trst. — Ker se je pojavil v tržaškem prostanišču morski pes, so oblasti pre¬ povedale vsako kopanje na odprtem morju. * Trst. — Po novi odredbi vlade, bo znašala letošnja cena kuruze 98 lir. Ta cena naj bi veljala do 1. oktobra 1940. let.a. Vsekakor je ta doba malo prc- dolga. * Trst. — Vsak dan prihaja v mesto preko 200 stotov paradižnikov, ki jih vse porabijo Tržačani. Največ tega sadeža pri' baja iz Kopra. ♦ Trst. — Umrli so: Bikič por. Bobau Ivana 70 let. Medved Anton 74, Sulič Emi¬ lija 26. Skilan Matija 92. Nešič Katarina 49, Vida! por. Vrč Ada 31, Malalan Marija 3. Sancin vd. Ivančič Mariia 82, Leban Justina 55. * — Trst — u Trstu su dva činovnika anagrafskog ureda osudjena na dvije i pol godine zatvora i na globu od 3.000 lira, j er su izdali uz nagradu od 3000 lira neispravnu potvrdu o boravku jednom Mi n ije imao pravo da ostane u Italiji po faktički provedenom vremenu boravka. Osudjen je takodjer na istu kaznu i dotični Židov . * Trst— u četvrtak se je jedan ju- goslavenski autobus krcat putnicima sudario u Trstu, na obali kod kazališta Verdi sa tramvajom. Ljudskih žrtava nije bilo, osim malo straha medju put¬ nicima tramvaja i autobusa te štetom n a , ugoslavenskom autobusu, koji je ipak mogao da nastavi put. * , Tržič. — Pod avtomobil ie prišel 26- letni kolesar Josip Okretič iz"Sesljana i" zadosil smrtne nevarne rane. Revež je umri med potjo kc so ga peljali v bolnišnico. Videm. — Velike vremenske nesreče, ki so zajele videmsko okolico, so priza- aejale kmetom ogromno škodo. Državne oblasti so nudile prvo pomoč, med ka¬ tero je naj večji prispevek vlade, ki J e prispevala 100.000 lir BROJ 33. »1 S I K A STRANA 3. Južni Tirol i Julijska Krajina MALE VIJESTI Vlada češko-moravskega protektorata bo izdala poseben zakon, s katerim bo re¬ šeno vprašanje odškodnine za vso škodo Nemcem, ki so jo pretrpeli od Čehov in za škodo ki jim je bila prizadejana z mo¬ bilizacijo češke vojske. Vso to škodo bo moral plačati protektorat. * 180.000 vojakov bo Italija imela koncen¬ triranih v drugi polovici avgusta v Albaniji. ♦ Italijanska vlada demantira, da bi bila odkrila špijonažo v letalskem centru Guido- •nija v korist Nemčije. ♦ Chamberlaina je znani zgodovinar H. G. VVells v svoji novi knjigi »The Fate of Ho- mo Sapiens« takole opisal: »To je človek zelo ozkega intelektualnega obzorja, neza¬ vestno boječ m obenem premeten in niče- muren. Velika večina Chamberlainovih del po septembru 1939 je prav tako neodgo¬ vorna, kakor tista kateregakoli diktatorja še tako ciničnega in nesramnega. * V juliju so padli v Abesiniji pri policij¬ skih operacijah dva častnika in štirje črno¬ srajčniki. Zaradi bolezni in ran pa je umrlo 23 vojakov in častnikov. * V Italiji so noklicali pod orožje zopet nove rezerviste. S 21. avgustom bodo mo¬ rali na manevre rezervisti letnika 1902 in 1910. Poklicani so tudi podčastniki in čast¬ niki letnikov 1902, 1903, 1904, 1905. 1906 in 1510. Poklicani so tudi podšastniki in čast- * Rim. — Agencija Stefani donosi iz Tunisa ovu vijesl: »U vezi sa bjesomuč- nom protutalijanskom kampanjom, koja se provodi u Tunisu i uz to i pod pri¬ tiskom mjesnih oblasti jedna grupa tr- govaca odlučila je da bojkotira uvoz i prodaju talijanskih proizvoda i indu¬ strijskih artikla pa je povela propagan- du, da se talijanski proizvodi zamijene proizvodima francuske proveniencije. Odlukom ministra prosvjete g. Gen- tilea 1923 god. ukinuta je u Italiji na- stava na stranim jezicima (srpsko- hrvatskom, slovenskom i njemačkom) i u osnovnim školama; ukinut je takodjer vjeronauk na jeziku manjina, a sveče¬ nici su ga po mogučnosti prenijeli u crkve. Ova m j era i sve slične m j ere opčeg kulturnog karaktera obavljene su istovremeno za sve nove pokrajine, što je sasvim odgovaralo centralističkom uredjenju Italije, ali se ipak u njihovom provodjenju primječuje razlika taktike, kao da bi vlastodršci htjeli da vode ra¬ čuna o velikoj osjetljivosti javnog mi¬ šljenja, sa kojim je Rim održavao naj¬ bolje odnose. Na taj način je Nijemcima Južnog Tirola uspjelo da očuvaju izvjesna pra¬ va u pogledu upotrebe i učenja njema- čkog jezika, koja su Slavenima u Julijskoj Krajini ustegnuta. Da napomenemo na pr. pitanje štam- pe. Još danas izlazi u Južnom Tirolu 11 listova i časopisa na njemačkom je¬ ziku. (Izlaženje naših listova u Ju¬ lijskoj Krajini obustavljeno je 1930 godine; od prošle godine izlazi na slo¬ venskom jeziku u Gorici vjerski časo¬ pis »Svetogorska Kraljica«, Siji urednik je talijanski svečenik). Od tih su dva u talijanskim rukama (dnevnik »Alpen- zeitung« u Bozenu i »Landwirtschaftli- che Zeitung«), Devet listova izdaju Nijemci i to: »Die Dolomiten« (tri puta nedjeljno sa tiražom 17.000), »Das Volksblatt« (jedanput nedjeljno), »Die katholische Kirchenzeitung« (nedjeljni list u Brixenu sa tiražom od 20.000), »Die Jugendwacht« (mjesečnik za ka- toličku omladinu), »Franciskus-Blatter« »Der Schlein« (časopis za ispitivanje domače historije, 6 puta godišnje), »Der Kleine Postillon« (mjesečnik), »Die Frau« (mjesečnik) i »Die Priesterkon- ferenz« (mjesečnik za katoliško svečen- stvo). Mjesečni časopis za porodicu »Die Stadt Gottes« štampa se djelomično u Steylu, a djelomično u Trentu. Sa štam- pom krščanskog duha snabdjeva Nijem- ce katoličko izdavačkc- preduzeče »Athe- sia«. * U Julijskoj Krajini postoje dva bi- skupska internata (gimnazije) za školo- vanje budučih svečenika, jedan u Go¬ rici, a drugi u Korpu. Nastava se u nji¬ ma oba vi j a na talij anskom jeziku i oni su pod nadzorom svečenika i biskupa Talijana. U Južnom Tirolu postoje dvije interne biskupske gimnazije, jedna za biskupiju Trento (u Burgu Tirolu) i jedna za biskupiju Brixen (u Brixenu). Nastavni jezik je njemački, a talijanski jezik se poučava 6 sati nedjeljno. U crkvenom pogledu Nijemci nemaju šta da se Žale. Biskupijom Brixen upra¬ vlja biskup Geissler — Nijemac, a bi¬ skupijom Trento biskup Endrizzi — Ta¬ lij an ; obojica nastoje da se dušobrižni- stvo obavlja na materin jem jeziku sta- novništva. To važi i za vjeronauk. Nje- mačko svečenstvo je nesmetano sprove- lo svoj program u pogledu nastave vje- ronauka i dovelo u pomoč i njemačke školske sestre. U tu svrhu upotreblja- vaju se naročiti crkveni domovi. Računa se na pr. da u Bozenu najmanje 95 pošto njemačke djece posječuje vjeronauk na njemačkom jeziku. U Južnom Tirolu je na radu oko 720 njemačkih svečenika. Nijemci imaju takodjer vlastite dobrotvorne ustanove i skloništa za siromahe. ♦ Bojkot njemačkih filmova u Poljskoj. Savez vlasnika kinokazališta i filmske industrije u Poljskoj, zaključio je pro- vesti bojkot njemačkih filmova, nje¬ mačkih filmskih vrpci i fotopapira. ♦ Rim. — Italija je v letošnjem prvem polletju nakupila v Rusiji 12,100.000 sod¬ čkov nafte, kar je večina uvožene nafte. Lani v istem času je kupila le 6,000.000 sodčkov. * »Le Croix« vodilno glasilo francoskih katoličanov se, po posebni prepovedi italijanskih oblasti, v Italiji ne sme raz¬ širjati in prodajati. Kot vzrok prepo¬ vedi navajajo oblasti pisanje tega lista o položaju katoliške cerkve v Nemčiji in je v zvezi z italijansko-nemškim prija¬ teljstvom. * Izvoz letal je postal važna postavka svetovnega prometa, če ne upoštevamo tajnih dobav, se je izvoz letal lani v pri¬ meru z letom 1937 podvojil. Največ le¬ tal je izvozila lani Amerika in sicer za 45.4%, nato sledi Nemčija, Anglija, če¬ škoslovaška, Italija s 4.9%, Francija itd. — Največ letal je uvozila Japonska iz Združenih držav in iz Nemčije, ter Ki¬ tajska in Južna Amerika. Letošnji pro¬ met letal bo gotovo trikrat večji od lan¬ skega, ker so pristopile kot uvoznice še neke druge države, ki so do sedaj letala izvažale (Anglija, Francija, Rusija). * Dobiček družbe Ford Italiana je zna¬ šal predlanskem še 541.000 lir, lani pa je imela družba že 128.000 lir zgube. * Italijanska vlada je zaključila uporabiti 1,2 miljarde lir za pospešitev gospodarske eksploatacije Albanije. Ta znesek bodo razdelili na 8 budžetskih let. Najprej bodo pričeli z deli za osušitev 200.000 ha moč¬ virnatega ozemlja. * Bismarck je 1. 1894. izjavil: »Ako se uresničijo sanje Poljakov o vzpostavitvi neodvisne Poljske, bo Gdansk v posebni nevarnosti. Poljska bo prisiljena pripojili Gdansk. Gdansk bo najprej postal objekt gorečih želja Varšave; on je življenska potreba poljske države.« SKOLA ZA FASISTICKIPOLITICKI ODGOJ Prema naredbi tajnika fašističke sstranke Staracea otvara se u Rimu na Mussolinijevu forumu škola za fašističko politički odgoj. Škola če imati četiri se¬ mestra, a obuka če početi 29. listopada, drugi dan iza 17. obljetnice »pohoda na Rim«. U školu če se primati fašisti, koji nemaju više od 28 godina, odslužili su vojnički rok i osposobili se u pokrajin¬ skim tečaj evima političkog odgoj a ili su se kvalificirali u fašističkim visokoškol- skim natjecanjima, dulje su vremena djelovali u fašističkim organizacijama ili su pak dobili diplomu na akademiji visokoškolske omladine. Oni, koji su su- djelovali u ratovima (Abesinija, špa- njolska) imaju prvenstvo. Godišnja ško- larina iznosit če 4.800 lira, ali če siro¬ mašnim studentima biti podijeljivane brojne štipendije. Nastavna gradja za obje godine obu- hvača: 1. doktrinu fašizma, Duceove go¬ vore i djela; 2. povijest fašističke revo¬ lucije; 3. sastav i funkcija fašističke stranke i od nje ovisnih organizacija; 4. uredjenje fašističke države; 5. korpo¬ rativno gospodarstvo i politiku; 6. raznu politiku; 7. politički, gospodarski i etni- čki zemljopis; 8. vojničku kulturu; 9. Strane jezike. Osim toga na školi če se predavati različiti drugi predmeti i to prve godine: 1. povijest revolucija političkih strana- ka; 2. povijest imperija i kolonizacije; 3. organizacija propagande i tehnika novinarstva. U drugo j godini: 1. impe- rijalna politika fašizma; 2. unutrašnja i vanjska politika savremenih država; 3. zakonodavstvo i socijalno uredjenje fa¬ šizma. Študenti škole za fašistički politički odgoj nosit če stranačku uniformu sa specijalnim znakom. Školom upravlja tajnik stranke, koji svake godine odlu- čuje o broju studenata. Kandidati se primaju na preporuku pokrajinskih taj¬ nika i na temelju strogih ispita. Italijanske so oblasti so izgnale dopis¬ nika ameriške agencije »United Press« Eckinsa ter zapečatile prostore omenjene ageuciie. Službeno izjavljajo, da so ga iz¬ gnali zaradi tega, ker ie javil, da je Mus¬ solini dobil srčni napad. Inozemski listi pa pišejo, da je bil pravi vzrok ta, ker je Eckins imel zelo dobre veze z najvisjimi krogi in je mogel s pomočjo teh priti do najboljših vesti. Tako je za časa okupacije Albanije javil v Ameriko že pet dni prej vse italijanske namere in koncentracije čet. Ker baje Italija tudi sedaj izvršuje vo¬ jaške priprave, je verjetno, da se je o - križala neželenega časnikarja bas zaradi tega. + Albansko časništvo bo obsegalo po re¬ organizaciji samo pet listov in sicer dnev¬ nik »Fashizmi« v Tirani, in štiri tedenske liste »Littorio Korica« v Korici, «7 april* (dan prihoda italijanskih čet) v Argi iro- kastru. »List črnih srajc« v Valoni m »ra¬ sistična mladina« v Skadru. Listi so organi fašistične organizacije in p ! sani v Italija skem in albanskem jeziku. KOSTURMCA ZA PALE TALI JANŠKE, VOJNIKE U DALMACIJI Komisija talijanskih oficira, koja je obišla grobove talijanskih vojnika, premi¬ nulih u Šibeniku, posjetila je i grobove^ u Kninu. Talijanska kopiisija je pronašla rnjesti, gdie bj se mogla da podigne spo- me.i crkva i kosturnica za zajednički grob talijanskih vojnika. preminulih u sjevernoj Dalmaciji. Jedno od tih mjesta nalazi se u Šibeniku. Pitanje izgradnje kosturnice u označene svrhe bilo je još pred devet go¬ dina potaknuto sa Strane .iedne slične ko¬ misije od naših vlasti. Onda je prevladalo mišljenje, da bi za to bilo naipodesnije mjesto u samem Zadru, gdje bi mogučnost uzdržavanja i sromen-crkve i kosturnice bila jednostavnija, a Zadar je i zbog svog geografskog položaja za to najpodesniji grad. PRIVREDNI PREGOVORI IZr MEDJU ITALIJE I JUGOSLA¬ VIJE ZAVRŽENI Pregovori izmedju Italije i Jugoslavije, koji su vodjeni na zasjedanju tahjansko- jugoslovenskog stalnog privrednog^odbora, zaključeni su povoljno jer je predvidjeno da se ukupna dosadašnja vrijednost kon- tigenata za robu jugoslovenskog porijekla u višini od 258 milijuna lira poveča na sko- ro 400 milijuna lira, što predstavlja pove¬ čanje za oko 60 pošto prema predjašnjem stanju. Ovo povečanje kontingenata obu- hvata uglavnom naše tipične izvozne artik¬ le za koje je talijansko tržište bilo oduvi- jek od velikog interesa. Kontingent za stočne proizvode povečan je na 85 miliju¬ na lira. za drvo na 152 milijuna, za žito na 90 milijuna itd. Predvidjeni nivo konr tingenata pretstavlja onaj maksimum izvo¬ za dotičnih artikala koji smo ranijih go¬ dina postizavali na talijanskom tržjštu. Češka regimenta u Alžiru Pariz. — Ovih je dana konačno organizirana u Sidi Bel Abbesu u Alžiru regimenta, koja je sastavljena isključivo od bivših čeških vojnika. 600 bivših če¬ ških vojnika pridružilo se francuskoj le¬ giji stranaca kao samostalna jedinica. Sada se vrše pogadjanja, da bi se i dalj- njih 4.000 bivših čeških vojnika, koji se nalaze u Poljskoj prebacilo u francuski Maroko. U francuskoj kolonij alno j armadi služi več 57 čeških vojnih avia- tičara. Smanjenje prometa u Trstu Trst — Privredni promatrači isti- ču, da je promet u dvije velike luke na Jadranu, Trstu i Rijeci u stalnem opa- danju sve od vremena »Anschlussa.« U godini 1938 bilo je u Trstu utovareno na brodove 867.000 tona robe prema 1,041.000 tona u 1937. U Rijeci je isto tako u 1938 bilo utovareno 332.000 pre¬ ma 401.000 tona u 1937. Ovo smanjenje prometa u talijanskim lukama još više se pojačalo otkako je anektirana češko¬ slovaška. Njemačke luke Hamburg i Bremen, koje več nekoliko desetaka go¬ dina prave konkurenciju Trstu i Rijeci, čak i za onu robu, koja se upučuje u Levant, Crveno more i Indiju, sada pot- puno tuku ove dvije luke u Italiji. Talijansko-bugarski i taIijan s ko-ru- munjski trgovinski Sporazum. Javljaju iz Rima: potpisano je više trgovinskih sporazuma izmedju Italije i Bugarske. Osim toga poslije zasjedanja mješovi- tog talijansko-rumunjskog privrednog komiteta, potpisan je protokol, koji sa- drži mjere za olakšanje razvoja razmje- ne izmedju Italije i Rumunije. RODENI — UMRLI — VJENČANI NA RIJECI Rofleni: Ana Matkovič, kči Marijana i Marije rod. Gorše. — Nirvana Malje- vac, kči Armina i Irme rod. Ostrouška. — Liber at Tek, sin Franje i Tereze rod. Štrasnig. Umrli: Hektor Radolovič — Josipa Marničič ud. Štiglic — Marija Godler. Vjenčani: August Humski sa Mari- jom Kučič. VIJESTI IZ ITALIJE UMRO JE TITO ALAČEVIČ Rim. — Nema torne dugo, što je ne- nadano umro u Rimu od kljenuti srca Nestor dalmatinskih iredentističkih no- vinara u Rimu Tito Alačevič, poznat još davno pri j e rata. Alačevič je kako mu i samo ime kaže naše gore list, Hvaranin. Prilike u Dal¬ maciji prlje 80 godina biie su takove da su mnogo naše dijete, mnogu krv naše krvi odrodile. Hrvatskih škola nije bilo, pa su naši ljudi, kact bi došli u talijan- ske škole, bili odgajani u protunarodnom duhu i postajali bi kasni j e janjičari i krvni neprijatelji svoga vlastitoga na¬ roda. I Tito Alačevič bio je jedan takav nesretnik. Rodio se 4 siječnja 1860, tali- jansku je gimnaziju svršio u Splitu, a filozofiju u Italiji, gdje je i ostao, po- svetivši se novinarstvu. Skoro sav svoj vij ek proboravio je u Rimu, u glavnom kao dopisnik stranih novina, osobito en- gleskih, Kao neprijatelj Hrvata pokazao se naročito godine 1901. u pitanju zavoda Sv. Jeronima. Kada se radilo o tom da taj zavod postane vlasništvom hrvatskih biskupija, Alačevič je skupio grupu dal¬ matinskih Talijanaša, iredentista, koji su tada bora vili u Rimu i šilom je s oružjem u ruci zaposjeo zavod Sv. Jero¬ nima. To je bilo 29 kolovoza 1901. — U Rim je tada došao pokojni Dr. Josip Pazman kao izaslanik Strossmayerov i njemu je konačno uz pomoč Lava XIII. i austrijske vlade uspjelo da zavod Sv. Jeronima sačuva za pitomce iz hrvatskih biskupija. Pok. Dr. Pazman počinio je tom pri- likom jednu pogrešku, ko ju su mu istar- ski Hrvati zamjeravali. Pravo na škola - nje u zavodu imali su samo pitomci iz trojedne kraljevine. Hrvati iz istarskih biskupija bili su isključeni, iako je i Is¬ tra bila priznata kao čista hrvatska ze¬ mlja. Tito Alačevič se je borio svim silama protiv toga da zavod predje u hrvatske ruke tražeči ga da bude vlasništvom ta- ilijanske vlade, a za pitomce Talij ane iz Dalmacije. I kasni j e njegov rad bio je uvijek uperen protiv hrvatskih interesa, pa su dalmatinski Talijanaši imali u njemu uvijek dobrog zagovornika. Obistinila se. i ovdje stara narodna riječ da je poturica gori od Turčina. OP AD AN JE TRANZITNE TRGOVINE DRVOM PREKO TRSTA Trst. U vezi stalnog opadanja tran¬ zitne trgovine preko trščanske luke, na- ročito drveta, komora u Trstu odlučila je da se osnuje jedno društvo sa zadatkom da obuhvati prekomorski promet drve- tom za jugoistočne zemlje. Tranzit dr¬ veta preko spomenute luke u 1937 god. iznosio je 224.000 tona, a 1938. pao na 90.000 tona. Ovaj pad uglavnom je po- sljedica ispadanja Austrije kao izvoznika drveta. Cijene knkuruzu u Italiji Talijanska vlada je utvrdila cijenu ku- kuruzu iz nove berbe na 98 lira po kvin- talu. Ova cijena treba da se održi sve do oktobra 1940 godine. Javlja se da su velike količine argentinskog kukuruza na putu za I taliju. PRODAJA TALIJANSKIH KREDITNIH PISAMA Zadnji put smo javili, da je »Putnik« ot stavio prodaju talijanskih kreditnih pisarna. Medjutim sada ravnateljstvo »Putnika« ja¬ vlja: Na osnovu ovlaštenja Narodne banke društvo »Putnik« i sva njegova zastupni- štva u zemlji, kao i ovlaštene banke, na¬ stavlja od danas pa do daljnjega s proda- jom talijanskih kreditnih pisarna i hotelske bonove uz dosadašnje uvjete. MADJARSKO ŽITO U ITALIJI Rim. — Na sastanku mješovite talijan- sko-madžarske komisije za trgovačku iz- mjenu. koji je održan u Rimu, predsjednici obiju delegacija senator Giamini i madžar¬ ski ministar Nicki podpisali su jedan pro¬ tokol, kojim se odredjuju kontingenti 1 uvjeti plačanja za žito, koje če od ovogo- dišnje žetve Italija uvesti iz Madžarske. POVEČAN JE TRGOVINSKI PROMET IZMEDJU JUGOSLAVIJE I ITALIJE Prema statističkim podacima talijan- ske direkcije carina trgovački promet iz¬ medju Italije i Jugoslavije znatno je porastao. Vrijednost talijanskog izvoza u Jugoslaviju u prvih 5 mjeseci o. g. iz- nosila je 112.600.000 lira, a vrijednost uvoza iz Jugoslavije u Italiju 86,700.000 lira .Trgovačka izmjena je prema torne bila ove godine za 30 pošto veča. nego u istom razdoblju prošle godine. Iz Ita¬ lije se izvozila u Jugoslaviju razna pa- mučna roba, umjetna svila, riža, povrče. razni industrijski proizvodi, automobili, a u prvom redu dijelovi aeroplana itd., dok je iz Jugoslavije uvažano drvo, pše¬ nica, kukuruz, perad i živa stoka. PROMET TALIJANSKIH BRODOVA U JUGOSLAVENSKIM LUKAMA. S u š a k. — U toku mieseca iuna izno¬ sio ie ukupni promet iueoslavenske morna¬ rice u našim lukama 8890 brodova sa 1,6 milijuna tona nosivosti. Talijanskih brodova bilo le 477 sa 387.793 tona nosivosti. STRANA 4. B R0J 33, »ISTRA« RAZDELITEV ZEMLJE V ITALIJI Ljubljana, maja 1939. — Socialno ekonomski institut v Ljubljani je izdal drobno brošuro, ki vsebuje študijo) univ. prof. dr. Aleksandra Bilimoviča o »Agrarni strukturi Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel.« Razpravo ki je znanstvenega značaja, ponazorujeio številne razpredelnice in dia¬ grami. Zanimive so zlasti primerjave Slo¬ venije in Jugoslavije z drugimi državami. Za rias je posebno zanimiva primerjava razmer Jugoslavije z Italijo in posebno še Slovenije z Italijo. Iz tega dela posnemamo naslednje: Leta 1930. je v Italiji znašal povprečni obseg obrata 6.5 ha (Slovenija 8.3 ha), a razdelitev obratov in njihove površine v velikostne skupine je bila naslednja: VIJESTI IZ ORGANIZACIJA KONCERT MOŠKEGA ZBORA „NANOSA“ iiko več malih kmečkih obratov s površino do pol hektarja (= 50 arov = 5000 četv. met.) ter tudi več malih kmetij s površino do 1 ha. pač pa veliko manj obratov s po¬ sestnikov (skednji in dobri) je v Sloveniji relativno najmočnejša in obsega približno 55 odstotkov vseh kmečkih obratov. Isto posestno razmerje bo veljalo več ali manj tudi za Julijsko Krajino. Tem več ima Ita¬ lija velikih posestev in veleposestev. Zani¬ miva je zlasti primerjava obratov z nad 500 ha, na ketere odpade v Jugoslaviji ko- mai 3.7 odstotkov (v Sloveniji 7 odstotkov), v Italiji pa kar 21.4 odstotkov ali več kot '/» (ena petina) celokupne površine. Kot je razvidno iz tabele univ. prof. dr. Bilimoviča je v Italiji 3.500 veleposestev z več ko 500 ha ali z nad 5,000.000 m’, ki zavzemajo skupaj 5,620.900 ha, ali 21.4 od¬ stotkov odnosno 1/5 celokupne površine. Veleposestvom z nad 100 ha zemlje pri¬ pada v Italiji 34.7 odstotkov in obsegajo 9,127.000 ha, t. j. več kot J /s (ena tretjina) celokupne površine. Po vrstnem redu, ki ga je sestavil dr. Bilimovič, je Italija sicer šele peta država glede na število velepo¬ sestev (v Nemčiji odpade celo 37.9 odst. na obrate z nad 100 ha), vendar, če upo¬ števamo gostoto naseljenosti v Italiji, je to razmerje relativno večje kot drugod. Po podatkih iz knjige »O korporativni državi«, kjer navaja Mussolini, da živi v Italiji 3,943.000 ljudi, ki obdelujejo lastno zemljo (po dr. Bilimoviču pa je 1.1930 bilo v Italiji 4,196.300 posestev) ima skupno cca 42,000.000 ljudi ter je 26,251.700 ha zemlje v obdelavi, je po tej primerjavi povsem upravičeno vprašanje: čigava je zemlja v Italiji? * (Brošura se naroča pri Socijalno eko¬ nomskem inštitutu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, II, in stane 8.— Din). _ Jesam li poslao pretplata ? Maribor. — Pretekli teden nas je iz~ nenadil moški zbor »Nanosa« z lepo us¬ pelim »Večerom narodne pesmi« v mest¬ nem parku. Pod vodstvom odličnega pe¬ vovodje g. Maksa Plevanča je zbor po¬ trdil sloves, ki ga uživa ob severni meji in se uvrstil med vodilne zbore naše se¬ verne meje. Pevovodjo odlikuje globoko čutenje, katero je znal vliti tudi v zbor. Zbor je navezan s pevovodjem, tako, da je kontakt med njim in pevovodjem po¬ poln. Zbor se odlikuje po svežih, sočnih in lepo barvanih glasovih, ki izzvenijo tako v pianissimu kot v fortissimu kot harmonična celota. Program, je bil po¬ srečeno sestavljen. Obsegal je same na¬ rodne pesmi. Da je bil večer skrbno pri¬ pravljen, je priznalo številno občinstvo z velikim odobravanjem. Pri tej priliki smo opazili, da občinstvo visoko ceni našo narodno pesem in si želi še več ta- kvih lepih večerov. Kot solisti so se uve¬ ljavili: tenorist g. Resinovič ter barito¬ nista gg. Žnidarič in Gerbec. Večer je otvorila Tevžova: Domov bi rad; sledile so Pregeljeve: O košnji, šta¬ jerski fantič ter Ko lani sem tod mimo šev; dalje po M. Plevanču harmonizira- na: Tri leta bom kopal, Devova: Je Koncert »Jadrana« v Celju Pevski koncert bo priredilo pevsko dru¬ štvo »Jadran« iz Maribora v nedeljo 20. t. m. ob 10.30 v mestnem parku v Celju. Moški zbor, ki ga tvori 45 pevcev, bo zapel 17 narodnih in domoljubnih pesmi. Prire¬ ditev bo pod okriljem društva »Soče« v Ce¬ lju. Zvečer se odpeljejo pevci v Dobrno, kjer bodo imeli koncert v tamkajšnjem zdravilišču. Iz omladinske sekcije društva »Istra« u Zagrebu Omladinska sekcija održat če članski sa- stanak druge subote, 26. VIII u 8 sati na večer u društvenim prostorijama, Žerjavi- čeva 7. IJmoljavaju se članovi da shvate važ¬ nost toga sastanka i da prisustvuju u pu- nom broju, jer su na dnevnom redu vrlo važne stvari kao na pr. program rada za ovu radnu godinu i drugo. Naši rojaki na ljubljanskem kongresu Ob priliki kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani je prišlo preko meje okoli 1000 naših rojakov. Med njimi je bilo tudi mno¬ go duhovnikov. Celo grupo je predvodil ita¬ lijanski duhovnik Agostini, delegat goriške- ga nadškofa Margottija. Iz tržaške in reške škofije pa je prišlo le malo vernikov. Na ljubljanski postaji jih je pozdravil v imenu vodstva kongresa dr. Žitko, ki je med dru¬ gim izrazil zadovoljstvo, da so odnošaji med Italijo in Jugoslavijo tako dobri. S tem je hotel govornik povdariti, da je našim bra¬ tom iz Italije omogočeno prisostvovanje na kongresu zaradi dobrih odnosov, ki vladajo med Beogradom in Rimom. Za kongres se je prijavilo še mnogo več vernikov in du¬ hovnikov, katerim pa niso bile izdane potne listine. Od škofov iz Julijske Krajine so prišli dr. Camozzo, reški škof in Santin, tr¬ žaški škof. Kongresu je prisostvoval tudi beneški patriarh Piazza. _ upihnila luč, koroška narodna: So še rožice v kartelnu žavovale, Venturinije- va: Srečno lubca moja; kot zaključek prvega dela je bila podana istrska na¬ rodna šaljivka: Je li sve to istina, ka¬ tero je priredil za moški zbor tov. Hvala Drugi del je bil otvorjen z Avsenakovo: Sem se rajtav ženiti; sledile so: Podča- venski: Moj nesrečni dom, Bučarjeva: Angelček varuh moj, slovaška nar.: Pasol Janko, češka narodna: Dievča, - dievča, co že to maš?, ruska sonata: ! Dvanajst razbojnikov, Devova: Soči, in 1 Juvančeva: Slovanska. Zbor je dodal h i koncu še Iz bratskog zagrljaja. Večer je zaključila Hej Slovani, katero je pelo vse prisotno občinstvo. Društvu »Nanos« smo hvaležni za lep večer in čestitamo zboru in pevovodji za lep uspeh. Ako bo šel zbor po poti, ki jo je pokazal, še tako naprej, smo prepri¬ čani, da ga čaka prav lepa bodočnost. S trdno voljo in elanom ter pevovo¬ djem g. Plevančem si bo zbor utrdil svo¬ jo pot. želimo in smo prepričani, da nam mladi zbor v najkrajšem času zo¬ pet pripravi malo presenečenje. Le tako naprej 1 UPOZCRENJE ISELJEMCIMA koli putuju preko Italije i Njetnačke u Jugoslaviji! Iseljenici, koji putuju preko Italije i Njemačke, dužni su na granici, kod ulaska u te zemlje da prijave točnu sumu novca (u moneti ili čeku), koji noše sa sohom, jer jedino toliku sumu mogu da iznesu, kod izlaska iz pomenutih zemalja. U protivnom slučaju izvrgavaju se opasnosti, da im no- vac bude zaplijenjen. NAŠA KULTURNA KRONIKA »ERO S ONOOA SVIJETA« U TAL. RADIU Hrvatski glazbenik Jakov Gotovac sa- stao se u Trstu s poznatim dirigentom Ed- mondom de Vecchi, koji de dirigirati pr- vom izvedbom Gotovčeve opere »Ero s onoga svijeta« na talijanskom jeziku. Ovu če operu prenosih talijanske radio-stanice dno 20 i 22 o. mr. 50-LETNICA ALOJZIJA MEDVEŠČKA Pred dnevi je praznoval v Splitu 50- letnico življenja Alojz Medvešček, višji že¬ lezniški .uradnik v pokoju. Jubilant se je ro¬ dil v Kanalu pri Gorici in je služboval kot železniški uradnik po raznih krajih na Pri¬ morskem. Rojaku želimo še mnogo srečnih let! Lične vijesti Dne 29. srpnja vjenčala se je u Ma¬ riboru gdjica Mileva Ančič, kčerka Ive Ančiča iz Pazina, sada nastanjena u Mariboru, s gosp. Jaroslavom D o- larom, urednikom »Edinosti«. Naše srdačne čestitke! t JOSIP SAVELLI V ponedeljek p. t je umrl v c y; ski bolnici po težkem trpljenju v 5 TCnnfanar — (kaput) i hlače (brnavreke) napravlje- srednoj bližini nalazi se Kanfanar raskršče želj. pruge za Rovinj. Susjedne su opčine Bale, Kanfanar, Barban i žminj, Stanovnici su zemljoradnici i stočari. Siju u glavnom sve vrste žita¬ rica, a mnogo se bave i vinogradar- stvom, pa je tamošnje vino »teran« — čuveno i poznato a nekada dezertno vi¬ no »refoško Sanvinčenti« bilo je u glav¬ nom vino iz Smoljanci i okolnih sela, koja noše naša lij epa narodna imena kao Kranjčiči, Salambati, štokovci, Ra- ponji, Pajkoviči, Režanci, Frimi, Krasa, Pustijanci, Foli, Radigoza, čabruniči i dr. Sva ta sela od par hiljada žitelja spadaju pod opčinu Svet Vinčenat, gdje se nalazi čuveni sredovječni kašteo. Gradič je u ravnici, pa ima malo ljep- ših u Istri. U njemu su osim malih izni- maka nastanjeni naši ljudi, što doka- zuju njihova prezimena. Narod je pod Austrijom bio zanemarivan, ali su ipak postojale narodne škole u Savičenti, Smoljanci, štokovci i čabruniči. škole su otvarane tek početkom dvadesetog stolječa, pa je narod odlično sačuvao svoju autohtonu kultura, svoje običaje i nošnje, pjesmu kao i svoju priprostost i nepokvarenost. Narod je bistar, podu- zetan i radišan. Nazivaju ga i Vlasima, kao i druge krajeve u zapadnoj i jugo- zapadnoj Istri. Do zadane se riječi u selirna moga Zavičaja mnogo držalo. Prijateljstvo i gostoljubivost uvelike se (kaput) ne iz domačeg sukr.a mnogo potsječaju na nošnju u Dalmatinskoj Zagori! Črni klobučič na glavi, a na nogama obojci i opanke susreču se i u mnogim kraje- vima Jugoslavije! Ženske haljine »modrne« ispredene od finije domače vune ukrašavane suna laktu rukava resama. Isto tako i dno modrna bijelim. žutim, crvenim, modrim »panom«. Bijele izvezene košulje od do¬ mačeg platna i tkanica pas oko modrna prava je narodna umjetnost, kao i je- čerme u žalosti. Šarene marame potsje¬ čaju na kičenost prirode (leptiral). u svoj oj priprostosti udaljen od tud j e invazije sačuvao je narod kroz stolječa svoje čiste hrvatske osobine! Po¬ znato je, kako je neki starac u kuretima i brnavrekama slušajučl propovijed istarskog preporoditelja te biskupa Do- brile u Savičenti rasplakao se od milja kad je na svoje uši čuo da taj veliki gospodin »govori jušto po našu i lipo se ga sve razumi«. Modrne i kureti i brnavreke čuvaju se u skrinjama, iz kojih se širio ugodan miriš po dunjama. Pojam higijene (či¬ stoče) nije bio tudj u našim selima. Kuče — zidane i obično na kat imaju od voj en u kuhinj u sa ognjištem, napon i komoštrama, kao i klupama sa naslo¬ nom. Sobe jednostavne i pobijeljene, a staje su bile u drugom kraju dvorišta, ili podal j e kuča. Ures kuča po prozo- rima bilo je cviječe bosiljak, mažurana, karanfili, žive rože, a po vrtovima mi- risna levanda, metvica i galoper! Cvije¬ če, koje se uostalom i u svim krajevima Istre goji, kao i drugdje u krajevima gdje naš narod živi! Svojim poljima, njivama, vinogradi ma i šumama davao je narod lij epa na ša imena n. pr. Ledina, Zatka, Repče- vica, Kranjčeviča, Dolina, Dolinka, Li- šišnjak, Bekvarič, Vrhi, Golaš, Njivine, Stare brajde, Rušinovica, Kršin, Njivica, Mrtijanka, Krčina i t. d„ i t. d. Isto su tako i za gospodarske sprave lijepa ime¬ na kao n. pr. kosir, lemeš, zakolič, črta lo, otka, glavina, palci, mršan i dr. U kraju se sačuvalo mnogo starih običaja svatovskih, vjerovanja u vile i vještice, uroke i vukodlake! Rijetko sam gdje sretao ljude gostoljubive kao u mom kraju. Naročito je kod mladjeg svijeta ukorenjen smisao za ljepotu i čistoču. Nošnja i obuča bila je uvijek kad se je u grad polazilo čista i uredna. Rijetko sam gdje vidio djevojke, čije bi se gi- zdave haljine mogle uporediti leptirima kao u mom kraju. Djevojke čedne i skromne, bez šminke, pomade i raža, ali zato lica kao zrele jagode sa nekoliko reda koralja oko vrata! Mladiči jedri i kršni. Uvijek spremni na šalu. Stariji ozbiljni i tri jezni sakupljali su se ne- djeljom na par m jesta u selu i tu na kamenim sjedalima prepričavali dogo- djaje, sječali se mladjih dana, prošlih vremena, govorili o ljetini, vinogradima, suši i drugome, dok bi mladji u pro¬ strano! kojoj kuči igrali »balun« do umorenosti pod roženice ili mih! Prikodražan SKUFLJA SE NARODNO BLAGO Gosp. Ante Mesulid is Premanture piš" nam: Dragi gosp. urcdniče! Namiga o iznesena u nedavno objeloda- njenom članku u »Istri« pod naslovom »Skupljajmo narodno blago — —« zatsta ) e livalevrijedan i ja sam uvjeren da čeie naiči na odaziv. kakvom se nadate. Mine je to pomikalo da Vam saopiim tekst jedne naricaljke. koju sam čuo prije 20 godina u mom rodilom selu Premanturi. Prisuslvovao sam pogrebu jednog našeg čovjeka, pokojnog Petra Iveše, i slušno sam potresnu naricaljku, koju je iduii za Uj e ~ som improvizirala žena njegovog btgla Tona ,udovica Mara. Par kitica, koje sam upamtio pobilježio sam odmah nakon spro- voda 16 lipnja 1920. — Cijelu naricaljku, koja je bila niz divnih pjesničkih stihdva nijesam, na žalost, zapamtio. Evo stihovg, koje sam uspio zabilježiti: »Pere, moj divere, dobri brajne Tonca druga moga■ Tebe danas, P ere, vedro nebo plače, Jer se i ono s nama u črno zavilo, Za mojim diverom, brajnom Tonca druga moga ■ • ■ Kada dodeš Pere, u tamne dvprove brajnu tvorne, Toncu drugu mome, izruči mu pozdrav oslavliene, ucviljene druge, Tonca druga moga -- Izruči mu jošte. moju toplu zelju: da iudim čim prije njemu u pohode u njegove ledne, crnom lamom pokrivene dvore, na počinak drugu, pomrklome suncu mome■ ■ ■ Prednik: ~petak^°—^Broj^cekovnog^rs*uM^ 36.789!° 1 -“ n, pretplata *za ^cljeli?"godinu 8 48*^1., »'pofa #7 'S godinu. ‘!i 3 Ogla se računaju po cjeniku. -Tisak: Jugoslovenska štampa d. br - 28a - ~ ^ tiskarn odgovara: Rudolf Polano«*. Zagreb " lica ir” ISL