Nekaj o demokratizmu
(Konec).
Kako naj si" drugače tudi razfožinro dfejstvo, tfa so (iudje cfanes v istini fca-tegorizirani v  družabno polno  vrecFne na eni st.ani in na cfružibno manjvred-na  v va/.nifi  stopnjah  fn  odtenkifi   r.a diugi sfrani. O prvif; b\ morali" vsi' i';nL-ti naziranje, cfa inorejo Ie njifi predstav-.niki   biti Vares  pravi  mteligenti" i'n  cf;^ je samopo-ebi limevno, da  pripada  fe njih precfstavnikom v vsaki zadcvi' ko necna odfočifna bcseda. fn \'se to se cfo-gaja povsocf bkrog v dobf, ko jc beseda icfemokratiVnost  postafa  takorekoč  naj-bolj populami šfager. Zato ni čuda, a-fco postajajo fjudje vslccf takega stanja spfoJnega diiN.vnega zivljenja drug dru-gemu vedno bolj — tuji. Zive fahko istc jiarodnosti. i-tega stanu in istega poklf-ca. V rnedscbojnem obcevanju govore vecfnoma  cfrug \nimo  cfrugegi,  kafcor hodijo drug mimo drugega. Vedno ma-ttje duševne zveze med ljudmi in vedno težavnej^i' postaa ftiecf njfmi vsafc spo-razum.   Vtmo, daje   bil vsled   tega   Cz-stokrat vsak sporazuin tudi v najvažnej-ših narodnih in dr/.avnih zadevah ne-mogoč.
Odkocf pa se jV pnvlekfa med nas taka  nesfovansfca  misefnost?
Znano je menda, kako sffno ogor-fenost je svojčas med" Slovani' vzhudHa drzkost nemških poslancev, ki so govo-rili.v avstrijskem parlamentu javno o Slovanih, da so manjvreden narod. Do temelja se je takrat stresla itak že tr-hla stara 'A.vstrija in usocfa te cfržave je bila se *,fgurnejse zapečatena.
Menda se Jc od tistffi cfob pri nas udbmauf krasen pojem ,,manjvrecfno-sti" za opredeljenje poedincev pa tudi stanov po sociafni pomembnosti.
Neenotnost 111 razdrapanost duscv-nega nas-^ga žiVIjenja vsfecf teh najraz-jirnejsifi dusevnih prepadov je t.udi' v najvecjf meri kriva, cfa so nase socialne zahteve do cfržave kot predstavnice so-dalnega reda mdividuafistfčne ni dj se premalo bzirajo na eksistenčne potre-be vsega naroda.' —
. Smefo pa ^e fahko trdi" da spfosnj; cfanasn;! egoistični ilitefektualizem, ki j« tako nagnjen k temu: da ustvarja, kjei koli mogoče tfusevne prepade v živ-Ijenju naroda, hikjer in nikdar ne morc biti v lstini socialno ustvarjajoč.
Za naš narod pa postaja potreba vedno nujnejša, da vsakdo brzo in lah-ko najde notranjo duše\rno zvezo dc vsakega sodržavljana, posebno pa dc tistih, ki žive v drugi socialni skupno-sti, v tirugem polpžaju, v drugih raz-raerah. Nekdaj seveda je bilo to kaj lah-ko mogoče! Clovek, posebno Slovan je živel v najtesnejšem cluhovno-duševrieiT sožitju z vsakim driigim človekom h na osnovi jakih in globokih socialnil: instinktov. Ali ti instinkti so deloma iz-umrli, deloma pa umirajo v isti meri, \ kateri prevladuje v duhovno-duševneir življenju vsakega poedinca današnji iz razit individualizem, ki je plod današnjt najstrožje intelektualistične mladostn« vzgoje in liaobrazbe.
In tako jc danes dejstvo, da vsak-do silno tcržko najde pot od jako raz-vitega ruta pomcmbnosti in važnosti svoje oscbe do socialnega reda in pod-rejevanja inter-esorn skupnosti. ]e to tu-di eden izmed glavn.ih vzrokov raznih socialnili nadlog, ki  nas tarejo.
Omcnjeni duševni prepadi in zido-vi, ki ovirajo duševno življenjc druž-bc, imajo pa še tudi sledeeo kvarno po-sledico. Baš zaradi njih se menda člo-veštvo kulturnoše nemore povzpeti do take stopnjc, da bi bilo vsako človes-ko delo na pravičen način uvrščeno v socailni red. Vsled tega imajo še vedno človeške sposobnosti in njegovo de-lo-nc samo v gospodarskem procesu, nego tudi v družabnem življenju,samo vrednost mrtve, tržne robe in širše pla-sti produktivno ustvarjajočega naroda so šc vedno preveč deležne le neupo-števanja in  inalouvaževanja.
Ideja pa, tia se naj vsi odnosi in sovisnosti lned državljani, torej tudi v.sa-ko človtško delo v pravno-upravni or-ganizaciji naiiida ali v državi,urede v vedno vcčji tneri po načelih pravičnosti in enalfovrednosti 'državljanov, je ravno demokratizem.
Ta demokratizcm seveda nc more prej mirovati, nego da doseže svoj cilj. Tedaj bo tudi \" medsebojnem dnižab-nem občevanju- feamo posebi moralo izginiii vsako vrcdnotenje stanov, po-klicev pa tucii poedincev, raznih de-iavcev 111 njili dela, po stopnjah in od-tenkih, manjvrednosti 5td.
Sirše plasti produktivno-koristno u-ustvai-jajočega naroda pa za vresničenje teh svojih ciljev ne rabijo več obicajnih abstraktnih in okorelih formulacij soci-alnih idealov, na katerih tudi nikdar ni bilo pomanjkanja.
Ziva socialna polreba za vse pa je globlje pojmovanje človeka in sicer tak-šno, ki bi sc enako globoko dojmilo iz-obraženca, kakor preprostega človeka. /iva socialna potreba je pravo pojmo-vanje duhovnega v našem življenju kot nečesar, kar hoče v nas vsak čas biti živo in iičinkovito in sicer pri vsakem našem ukrcpu 511 dejanju.
Ako vsakega državljana v tem smi-slu prošinja pravi rtarodni duh, potem zadobi vnatrjc t^ed^fehje našega naro-da v laslno svofediio državo tudi svo-je notanje posvecenje.