10 prsinlko». U«* a^lly exc.pt s**»* Sundâj» »ö*1 HolMSPfc PROSVETA ^¡TyÍXrXXXIII. Cana lista j« 98.00 GLASILO SLOVENSKE NAflODNE PODPORNE JEDNOTE UradatAki la apravnlikl pros torti MIT South Lawndala Ato. * Offlos of Publtootkwi t«ftî South Lawndalo Am Tslophono, RoekwoU 4Mt ». un. CHICAGO. ILL.. PETEK. t. MAJA (MAY t). 1MI Subscription 16.00 Yesrly ŠTEV.—NUMBER M Accopunco foe »oiling at spoeial rato of postago provldod for la ssction 1103, Art of Oct I. l»lt, authorised oa Juno 14. WW. remier Winston Churchill remešal svoj kabinet Lord Beaverbrook postal podpredsednik vla de in načelnik vojnih industrij. Angleška armada, ki se je borila na grških frontah, dospela v Egipt. Ameriški parniki za Anglijo. Nemške čete se izkrcale v finski luki ,ondon. 2. maja.—Lord Bea-brook je bil danes imenovan podpredsednika vlade in dr-,nega ministra, ko je premier iirchill reorganiziral svoj ka-iet, obenem pa je bil razrešen inosti kot minister za pro-kcijo letal. S tem je Beaver-pok postal v bistvu diktator nih industrij, ki producirajo jije, tanke, municijo in drugi ni material. Churchill se je udal pritisku kavskega preliva. Bombe so padale na Boulogno, Calais, Dunkirk in Cape Gris Nez. Oblasti so odredile evakuacijo otrok iz Plymoutha, pomorske baze, v podeželske kraje. To mesto je že več dni tarča nemških bombnih napadov. Plymouth je imel v normalnem času 208*000 prebivalcev. Avtoritete so priznale, da so bombe, katere so vrgli Nemci, povzročile velikb škodo. Glavni del lamenta in časopisja, ki je mesta je v razvalinah. Koliko itevalo centralizacijo produk-e bojne opreme. V Beaver-jokovo področje spada sedaj stvo ekonomske faze v vojni )ti sovražnikom Velike Brita- •iro, Egipt. 1. maja.—Večina Reških vojakov, ki se je bona grških frontah, se je iz-itala iz pasti. Na teh frontah je borila armada okrog 60,000 i in od teh je 48,000 dospelo Egipt. Tu priznavajo, da je leska armada izgubila okrog 10 tankov in motornih vozil grških frontah, toda nemške ybe so bile večje. Vaihington.'^). C.. 1. maja.— rniki s tonažo dva milijona bodo kmalu na razpolago liki Britaniji, ki je utrpela v Injih mesecih velike Izgube morju. Predsednik Roosevelt dal zadevne instrukcije pod-liralu E. S. Landu, načelniku •ralne pomorske komisije. Ao«kva, 30. apr. — Pravda, silo komunistične stranke, po-a.dii so nemški transporti pri- jali 12,000 vojakov, opremi j e> tanki m topovi, v Turku, koluko. Nemški krogi v Mo-' trdijo, da je prihod vojaš-<"rob»rdira- 1 mesta, od- Istočasno ' ni-rnike pozi- Rudarji se vračajo nadelo Nov zastoj v pogajanjih Waahington. D. C., 30. apr. — Večina rudarjev se je danes vrnila nac delo, toda pogajanja med unijo in operatorji z juga so spet prišla v zastoj. Konferenca, ki je trajala devet ur, ni prinesla nobenega rezultata. Kdaj bodo premogovniki na jugu obnovili obrat, ni znano. Sporna kost je še vedno mezdna razlika. John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA, in L. T. Putman, predstavnik operatorjev, sta izjavila, da obžalujeta zavlačevanje obnove obrata, obenem pa sta izrekla u-panje, da bo spor kmalu izravnan. Lewis je prej sklenil sporazum z operatorji s severa glede obnove obrata. Springfield, 111« 30. apr—Pričakuje se, da bo obrst v premogovnikih v Illinoisu obnovljen v petek in da se bo 24 000 rudarjev, članov unije UMWA, vrnilo na delo. George F. Campbell, predsednik Illinois Coal Operators' Assn., je dejal, da bo obrat obnovljen, kakor hitro bo unija pozvala rudarje, naj se vrnejo na delo. New York. 30. apr. — Predstavniki kompanlj, ki obratujejo premogovnike na antracitu v Pennsylvanlji, in ur.ije UMWA so naznanili, da bodo premogovniki obratovali naprej do 10 maja, ko se bodo vršila pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Ta bo nadomestila sedanjo, katere veljavnost je pravkar potekla '►m Mornarska unija grozi b štavko Jersey City, N. J . 30. apr Unija Marine Engineers Beneficial Assn. (CIO) je zapreti la z oklicem stavke, če no bo družba American Export Line pristala na njene zahteve. Te uključuje-jo priznanje in zvišanje plače Mornarji na perniku Sibonev ki ga poaeduje ta diu>ba, so >e Rusija ustavila prevoz materiali Moskva vidi možnost napada London. 30. apr.—Poročilo časopisne agenture Reuter iz Moskve pravi, da je sovjetske vlada prepovedala transported j o bojnega materiala preko svojega ozemlja. Prepoved vsebuje dekret, ki ga je objavil Anastss I. Mikojan, komisar za zunanjo trgovino. Material uključuje strelivo, letala in letalske pri-tikline, orodje za. izdelovanje municije, eksplozivne snovi in strupene pline. Prevoz drugega blaga je dovoljen le pod gotovimi pogoji in v smislu trgovinskih dogovorov. (Prej je bilo poročeno, da je Nem&ja dobivala bojni material iz japonskih krajev preko trans-sibirske železnice. Tc je uklju-čevalo tudi surovine iz dežel za-padne hemisfere.) Moskva. 30. apr.—Glasilo sovjetske bojne mornarice piše, da je raztegni te v ameriške patrole na Atlantiku velika pomoč Veliki Britaniji. Rooseveltova akcija je že pokazala svojo učinkovitost na Atlantiku. Ameriška patrola bo pospešila izvedbo načrtov glede poostritve angleške pomorske blokade evropskih in afriških luk. New York. 30. apr. — Londonska radiopostaja je ponovila radijsko poročilo iz Moskve, vsebujoče svarilo, naslovljeno prebivalcem sovjetske Rusije, da morajo biti pripravljeni, ker se je pokazala možnost vojaškega napada. "Rusko ljudstvo se bo spomnilo Stalinovega svarila, da ne sme obstati pri doseženi točki," se je glasilo poročilo. "Potrebna je stalna pripravljenost kakor tudi mobilizacija." Kanada zgradi verigo letališč Zveza med Kanado in Alasko Ottawa, Kanada. 30. apr.— Konstrukcijo verige letališč, ki bodo zvezala Edmonton, Alberta, z Alasko, je naznanil letalski minister C. G. Power. Ta letališča bodo na razpolago tudi Ameriki. Stroške gradnje, ki bodo znaftali več milijonov dolarjev, bo krila Kanada. Letališča bodo okrog 200 milj narazen. Vsa bodo zgrajena vzhodno od Skalnatega gorovja, kjer megle ne ovirajo letalskega prometa v takem obsegu kot ob obrežju. Zadnje letališče bo v Yukonu, s katerega bodo letala letela naravnost v Alasko. Powers je izjavil. da vežbanje pilotov uspešno napreduje in da bo Kanada kmalu imela veliko Število izurjenih letalcev. tram Ro /astavkali Rooneveltov *in pri generalu Kaiieku Čungking. Kitajska. 30 apr — Stotnik James Rreporterjev, ki je potovala iz Berlina v Grčijo, je ugotovila, da so nemški bombniki povzročili veliko škodo v Belgradu, glavnem mestu Jugoslavije, a se ta vseeno ne more prlmerjsti razdejanju v Varšavi in Rotterdamu, ki sts bils tarča nemškega bombardiranja iz zraka. Bombe so porušile četrtino Belgrada. Železniška postaja, poslopje armadnege štaba, vladna in druga javna poslopja, med temi kraljeva palača, so bombe razdejale. Niš, glavno železniiko središče v Jugoslaviji, je tudi v razvalinah. Budimpešta. Ogrske. 30. spr. — Arthur Bliss Lane, ameriški poslanik za Jugoslavijo, ki je dospel sem po naporni vožnji z avtomobilom iz podjarmljene dežele, je dejal, da je uverjen, da so vsi Američani v Jugoslaviji na varnem London, 30. apr—Angleška vlada je apelirala na ameriški državni department, naj poizve v Berlinu in Rimu, kje se nahaja Ronaid lan Campbell, britski poslanik za Jugoslavijo. Italija zasegla mehiške ladje Faiistični krogi se maičevali Mexico City. 10. apr,—Zunanji minister Exe<{ulel Paditls je naznanil, da je Italija zasegla tri ladje, zgrajene za Mehiko v Genovi, da se maščuje nad mehiško vlado, ki je pred nekaj tedni odredila zasego desetih italijanskih pe rnik< »v v Vera Cru-zu in Tampicu. Italijanski poslsnik Alberto Marchett! je obvestil mehiški zu-nenji urad o italijanski akciji. On je prej vložil protest pri mehiškem predsedniku zaradi zasege italijanskih parnikov. Italija je /gradila ladje za Mehiko v Ge | mrvi v zameno /a mehiško olje, ¡ki ga Je dobi Is To Je predstav-lljalo vrednost »2*00,000 Konfliktne izjave o obsegu protekcije pomorskih ¿rt Washington, D. C., 30. spr. — Predsednik Roosevelt ln admiral Harold R. Stark, načelnik navs-lističnih operacij, sta podsls konfliktne izjave o obsegu protekcije pomorskih črt, po katerih gre ameriško orožje in bojni material v sngleške luke. Roosevelt je zadnji teden dejsl, ds bojne ladje strsžljo vodovje tisoč milj dsleČ od ameriškega o-brežja, dočlm je admiral Stsrk na konvenciji Ameriške trgovske zbornice rekel, da je blls patrola raztegnjena na vodovje dva tisoč milj od obrežje. Kon-fliktni izjsvi sts povečali konfu-zijo v jsvnosti o obsegu operscij ameriških bojnih lsdij. Premier Churchill zahteva zaupnico Razprava o misiji zunanjega ministra Edena London, 30. spr.—Premier VVinston Churchill, ko je nszns-nil, da bo debata v parlamentu o poteku vojnih operscij, je tudi izjsvil, ds bo zshteval zaupniro, zaeno pa je zavrnil predlog glede formiranja novega vojnega kabineta, v katerem naj bi Imeli I pozicije premierji dominionov britskega imperija. Debata o vojnih operacijah se bo pričela prihodnji teden. Churchill je dejel, da želi, ds parlament odobri vladno pollti-I ko, vojaško pomoč Grčiji ln angleške vojne operacije na. sred-¡njem vzhodu ter vseh drugih frontah ln izreče zaupnico vladi. La borit Kdgar Granvtlle je po tem predlagal («Kalno mobilizacijo vseh sredstev za nadaljevanje vojne proti osišču. I ¿a borit Ernest Hhinwell Je nsto vprašal, ali bo parlament ' dobil izjavo od zunanjega mini" strs Edena o rezultatu njegovih razgovorov z grškimi voditelji. Nekateri časopisi ao namignili, da je Churchill poslal vojaške če*e v Grčijo na Edenov nasvet Premier je odgovoril laborltu. da zunanji ministet se lahko (udeleži debate v parlamentu Švica si nakopala jezo nacijev Tisk naglasa, da je konac potrpežljivosti blizu Berlin, 30. apr.—Žgoče kritike stališča švicarske vlade so se sli-šele v nemškem zunanjem uradu, katere je ponovil tudi na-cijaki tisk. Politični krogi so naglasih, da ne morejo razumeti, zakaj je Švica zavzela "neprija-teljsko" stališče napram tretjemu rajhu. Berlinski list Bocrscn Zeitung je objavil uvodnik, vsebujoč ostro kritiko krogov zadnje demo-krsclje v Evropi, ker se ne stri-njs z načrti "novega reda", ki ga snuje Nemčija v Evropi. Ce ne bo Švica zavsela prijateljskega stališča napram Nemčiji, tedaj bo spoznala, da ims nemške potrpežljivost svoje meje. Švica bo morale notflti odgovornost za posledice. Rim« 30. apr.—E zlo Mario Grav, fašistični žurnslist, je orisal ovico kot leglo angleške špio-naže proti osišču. On je zastsvil tudi vprašanje, ali naj ta nevtralna država sploh še eksistirs v sedenji obliki v Evropi, ki je Že pod dominacijo Italije in Nemčije. Japonska vidi vstop Amerike v vojno bojna mornarica HM pomorsko črto Tokio, 30. apr.—List Kokumin pravi, ds ameriška odločitev glede rsztegnltve patrole Atlantskega morja ob zapadnl heml-sferi pomeni, da so Združene države samo za korak oddaljene od vstopa v vojno. "Ameriška bojna mornarica ščiti to pomorsko črto zs Anglijo in nihče ne more tegs zanikati," pravi ta list. "To pomeni tudi, da je konflikt med Ameriko In Nemčijo neizbežen." List Times Advertlser, kontroliran po japonskem zunsnjem ursdu, je objevil poročilo pod naslovom "Bojszen pred vojno Je odgovorne za padanje cen." V tem poročilu Je med drugim rečeno, "da se Amerika pripravlja na katastrofalni skok v evropsko vojno in posledice tefts se očituje v splošnem pedcu vrednosti delnic. Možnost mirovnih pogojev zavisi od Amerike, od njene odločitve in odgovornosti predsednika Roosevelta v tej kritični url. Velika Britanija ve, da ne bo mogla sama voditi borbe na- prtj" Asahi, drugi tokijski list, tudi trdi, da Amerika drvi v vojno. RocNMrveltova odločitev, ds mors Amerika začeti ofenzivo proti osišču, pomeni reztegnitev patrole ns vse očesne In zaščito parnikov, ki vozijo orožje in bojno opremo v angleške luke. Odnoiaji med Nemčijo in Ameriko kritični Berlin, 30 apr -Odnošajl med Nemčijo in Ameriko so dosegli kritično točko, pravijo nacijski krogi Deklaraciji državnega taj-nika Hulla in mornaričnega tajnika Kriosa, podani po uspešnih o|M»raciJah nemške oborožene sile na grških frontah, da mora Amerika v večjem obaegu po» mageti Veliki Britaniji, sta po mnenju teh kn»gov dokaz, da ameriika vlada še vedno upe, da bo Nemčija poražena. Padec Grčije in Jugtsilavije Je ne samo udarec Angliji, temveč tudi Ameriki l.lst Deutsehe Zeiturig je objavil uvodnik z grožnjo, da bfido nemške podmornice in letala brezobzirno napaflalajn potapljala parnike, ki vozl]o ameriško orožje v ungleike luke HITLERJEV NAČRT ZA "MR" Z VELIKO BRITANIJO "Mirovna ofenziva99 v Angliji in Ameriki WASHINGTON MO-TRI SITUACIJO Chicago, 30. apr.—Hitler ima načrt, ki naj bi prisilil Veliko Britanijo v sprejetje "nemškega miru" v sedenji vojni, v soglasju k željami angleških in ameriških "apizarjev" ki so še vedno uverjeni, da bo napadel sovjetsko Rusijo, Hitler sam hoče ustvariti vtis, ds namerava udariti po Rusiji. Meglen obris tega zvitega načrta se očituje sa ln med censu-riraniml vrsticsml poročil, ki prihajajo is Vichyja in Madrida. Angleški premier Churchill je že namignil, da mu je načrt znen, v svojem govoru, v katerem je omenil možnost nacljske invazije sovjetske Ukrajine. Ta Je prav tako znan krogom v Waahingtonu, ki skrbno študirajo diplomatična poročila, da izvedo nadaljnje podrobnosti. Medtem pa Je "mirovna ofenziva" že v teku v Združenih državah ln Angliji. V tej ofenzivi zainteresirane stranke sdaj iščejo podporo v Vatikanu. V bistvu je "mir" v soglasju a glsvno Hitlerjevo ambicijo, da mors biti vojna končana, preden Amerika stopi v akcijo. Dikta-tqr se boji izida končne borba med {Hjnemčeno Evropo in an-glefiko-smerlško pomorsko In letalsko sl^o. Da se Ifogne taki tekmi, v kateri so lahko naeiji poraženi, mora on onemogočiti ameriško obrambo in oboroševa-nje in uničiti angleško bojno razpoloženje. Iz konfliktnih poročil ni jaa-no, ns kskšen način boče Hitler uresničiti svoje težnje, vendar informscije kažejo glavne linije ofensive. Naciji morajo predvsem uničiti postojanke britskega Imperije v Evropi in potisniti Indijo v nevarnost. To pomeni, ds Kgipt, Sueški prekop in Gibraltar ne smejo predstav-IJstl nobene vrednosti v vojaškem ali ¡Himorskem oslru za Anglijo. Nemška armada mora vkorakati v Turčijo in osvojiti cesto, ki vodi od srednjegs vzhoda v Indijo. Informacije kažejo razvoj v glavnih obrialh. *V načrtu je mirna okupacija ftpanl-je, nasilna okupacija Portugalske preko ftpanije, popolna blokada Gibraltarja, uničenje Sue- 1 škega prekopa ali blokada s kopnega In lx zraka, pakt s Turčijo, ki naj bi dal nacljem pravico poluxia proti vzhodu in koncentracija več nemških divizij ob ruski meji, Če Imi šel razvoj naprej v smislu llitlerjevegs načrta, Je možnost, da Petain, španski diktator Franco ali pa Vetlken prevzamejo vlogo posredovelca med Berlinom in Londonom. Zahteva, da mora Velika Britanija izročiti svojo bojno mornarico Nemčiji, najbrž* ne bo stavljena, ker je Umdon ne bi sprejel In naletela bi na odpor tudi v Ameriki, Ali bodo šli angleški in ameriški voditelji v past, katero jim Hitler nastavlja, Je hi-potetično |Mjlitično vprašanje, na kiiteio odgovor v ter* momentu ni mogoč.—-------- Stavka razpečevalcev meša v Londonu končana UrtuUm, 30. apr. — Delavski minister Ernest Bevin je naznanil konei »tavke, ki je nastala v I pondeljek m je ustavila razpeče-I vanje mesa. Okrog 2500 dela v-[cev, zavojevanfh v stsvkl, se Jp 'vrnilo na delo. Zborovanje slovenskih podpornih organizacij DNE 19. APRILA 1941 v gl. stanu SNPJ, Chicago, ¡11. Zborovanje odpre br. Janko N. Rogelj, gl. predsednik Ameriške bralake zveze ob 9:30 zjutraj s pojaanilom, da je upravni odmM ABZ pozval na skupno zborovanje vse slovenske centralizirane (»odporne organizacije v Zdr. državah z edinim namenom za skupno pomožno akcijo rojakom v Jugoslaviji, katere j« zadela katastrofa kot je že vsem znano; dolžnost nas vseh je, priskočiti ns pomoč, kolikor je pač največ mogoče. In taka skupna akcija je mogoča, ako se združijo v to svrho vse jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki, ker te predstavljajo do malega Svseh Jugoslovanov, bivajočih v Ameriki. To zborovanje iHf) položi temelj tej skupni pomožni akciji in izvoli skupen odbof iz vseh slovenskih podpornih organizacij za smotreno pomožno akcijo Br. Anton Zbašnik, gl. tajnik ABZ pojasni, da je sklicanje tega zborovanja odziv apela, katerega je izdal jugoslovanski poslanik Fotié v Washingtons za organiziranje vseh jugoslovanskih podpornih organizacij za skupno pomožno akcijo prizadetim rojakom v Jugoslaviji, ki se nedvomno nahajajo v brezupnem stanju. Na-ia dolžnost je, da se združimo za skupno pomožno akcijo, delati moramo skupno ne oziraje se na mišljenje ali prepričanje posameznika, ker le na U način bo naše delo uspešno. Vsa akcija naj se vrši v soglasju z zakoni Zdr. držav in pod okriljem ameriškega Rdečega križa, ker le tedaj bo potrebnim v Jugoslaviji v resnici pomagano tako, kot mi vsi želimo._ Udeležba dokazuje, da je poziv ABZ dosegel prvi namen, t. j. skupno zborovanje, In preprl čan je, da bomo dosegli tudi končni cilj, t. j. da bomo vsi skupno pomagali, kolikor nam bo mogoča. Izjavlja, da smo y si enega mišljenja, pomagati našim bratom v stari domovini, ki so sedaj brez moči in potrebni podpore kot še nikdar preje ne.. Nadvse razveseljiv je ta pojav, ki dokazuje, da v času resne pottebe smo vsi edini. Br. Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ, izjavi, da je U sestanek sedaj prvi v zgodovini Slovencev v Ameriki, na katerem so zastopane do malega vse slovenske podporne organizacije za skupno akcijo, kar Je neprecenljive vrednosti; to dokazuje, kadar gre za skupno dobrobit nas vseh, naših rojakov in bratov, bodisi tukaj v naši novi ali Um stari domovini, smo vsi enega mišljenja, enega prepričanja. In dokler bo nas vodila U misel, Je naš uspeh zagotovljen; upa trdno, da bomo v tej akciji ostali složni, delali skupno In Imeli pred nami samo eden cilj, dokazati svetu, da smo mi za edinstvo Jugoslavije in odločno zavračamo vsako cepljenje, vsako separatistično gibanje brez ozira, kje in od koga. Br. Vincent » Cainkar, gl. predsednik SNPJ, pozdravi vse navzoče in se pridružuje govornikom, da Je naša sveta dolžnost nastopiti skupno in tudi on misli, da je U sestanek zgodovinske važnosti za vse Jugoslovane v Ameriki, ker ta sestanek bo gotovo pričetek tako potrebnega skupnega dela vseh Jugoslovanov, da nam bo mogoče nuditi res pravo pomoč našim zasužnjenim bratom v stari domovini. — Predloži naslednji dnevni rad: 1) Otvoritev zborovanja. 2f Volitev predsednika zborovanja. 3) Vplsavanje organizacij in zastopnikov. 4) Razprava o pomožni akciji. 5) Izjava in apel na ameriške Slovence. «y Izjava in zahvala predsedniku Franklinu D. Rooseveltu in vladi Zdr. držav. 7) Volitev centralnega odbora. 8) Razno. 9) Zaključek zborovanja. . Predloženi dnevni red soglasno odobren. Za predsednika zborovanja je soglasno izvoljen br. Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ. *> ^ Br. Anton Zbašnik predlaga, naj se potrdi zapisnikar zborovanja Peter Bernik; predlog soglasno sprejet. Zastopane so naalednje organizacije: Ameriška bratska zveza—Janko N. Rogelj, Anton Zbainik. Jugoslovanska podporna zveza Sloga—John Ermenc, Anton Ganonl. Kransko-slovenska katoliška j ednota—Joseph Zalar, Frank Gospodarit. Slovenska narodna podporna jednota—-Vincent Cainkar, Ivan Molek. Slovenaka svobodomiselna podporna zveza—William Rus, Frank Pucelj. Zapadna slovsnska zveza—Leo Jurjovec, Mike Popovič. Slovenaka ženska zveza—Joaephine Erjavec, Mary Tomažin. Zastopnikov nista poalali organizaciji Slovenska dobrodelna zveza in Družba sv. Družine. Br. Anton Zbašnik prečita naslednje pismo.br. Johna Gornika, tajnika Slovenske dobrodelne zveze: - ------------------Cleveland, IT. apeli« 1941. Committee for Jugoslav Relief 26&7-S9 S. Lawndale Avenue Chicago, Illinois. Cenjeni: S tem potrjujem prejem brzojavk z dne 16. in 17. aprila. Na omenjena vabila Vam sporočam v toliko, da se strinjam s tem, da se organizira Centralni odbor vseh Jugoslovanov, kateri bi zbiral doneske za pomoč prizadetim v stari domovini. Kakor razumem brzojav, da se za enkrat sklicujejo samo zastopniki slovenskih organizacij, kar je dobra ideja le, ako smo mi Slovenci priprsvljeni pokazati svetovni in posebno ameriški jav nosti, ds ne držimo več skupaj s ostalimi Jugoslovani. Moje skromno mnenje, da se ameriški Jugoslovani ne obrnemo (zlasti Slovenci ne) proč od Jugoslovanske država. Moj akromni nasvet je, ds držimo skupaj, pazimo, da ne napravimo napake kot so to storili Hrvstje in to v najbolj kritičnih časih. Glede zastopstva SDZ nismo na prvi sestanek poalali nikogar, prepričan pa aem, da bo naš gl. odbor pripravljen aodelovati Imenu organizacije za pomoč prizadetim Slovencem In Jugoslovanom. Ako bo zasnovan program in napravljeni zaključki, proeim, sporočite Zadevo predložim na seji gl. odbora dne 27. aprila. fceleč Vam zdravih zaključkov in veliko uapeha, sem, z bratskim pozdravom JOHN GORNIK, gl. tajnik. Soglasno »prejet predlog, da se pismo vzame na znanje in sa nese v zapisnik Br Joseph Zalar pojaani, da je prepričan, da bo tudi organisa cija Družba sv. Družine sodelovsls v tej skupni akciji, akoravno ni poslala zastopnikov; pojasnilo se vzame na znanje Br Cainkar predlaga, da so navzoči zastopniki pravomočni stopati prijavljene organizacije na temu zborovanju; predlog soglasno sprejet. Br Vincent Cainkar predstavi Johna Gottlieba. ki poroča, da se je prejšnji večer vršil sestanek Srbov, ki so izvolili Jugoslo- vanaki pomožni odbor; podrobnosti mu niso znane. Se vzame na znanje Br Leo Jurjovec poroča, da je bil navzoč na prvem shodu, katerega je «klical jugoslovanski konzul v Chfcagu, na katerem je bilo pojasnjeno, da bo izvoljen začasni pomožni odbor, nakar bo pozneje sklican velik javni shod v svrho izvolitve centralnega odbora, v katerem naj bi bili zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi. kot Njemu ni bilo nikdar sporočeno, kdaj se bo U shod vršil in je bilo sedaj poročano, se je vršil nekak sestanek, na katerega on ni b U povabljen; on sam je pa sklical shod v svoji okolici, toda udeležba ni bila tolika, kot bi bilo pričakovati. Na tem shodu ni bilo ničesar definitivnega sklenjenega. — Poročilo se vzame na znanje. ____t_ Br. Anton Zbašnik poroča, da se je na Blyju že vršil shod vseh slovenskih društev In izvoljen je bil krajevni odbor, ki bo vršil pomožno akcijo v svojem okrožju po navodilu centralnega odbora, ki naj bo Izvoljen na tej konferenci. Poudarja ponovno, da bo popolen uspeh mogoč le, ako se vse organizacije organizirajo za skupno delo in ravno tako tudi društva po slovenskih naselbinah naj se organizirajo na isti način; prepričan je, da se bo to Izvršilo, ker dogodki v stari domovini so jasen dokaz, kaj v resni uri nesloga povzroči. Ti dogodki naj bodo šola za nas. Naše podporne organizacije v Ameriki so pravi reprezentant našega življa v Zdr. državah. Br. Joseph Zalar poroča, da so slovenska društva v Jolietu tudi že na delu za to pomožno akcijo; bil je sestanek vseh slovenskih društev, izvoljen poseben odbor in U odbor bo vršil svoje delo po navodilu centralnega odbora. Na vidiku moramo imeti eno dejstvo, to je vršiti to pomožno akcijo za vse ljudstvo v Jugoslaviji, ne smemo nikogar prezreti, kdor je v potrebi, za nas naj bo Jugoslavija kot celota in ne samo eden narod ali ena dežela. Br. Mike Popovič poroča, da se je, kot je bil obveščen, v So. Chicagu vršil sestanek alt konferenca 16 srbskih društev; podrobnosti tega zborovanja mu niso znane, dvomi pa, da bi bil izvršen kak deflnitiven sklep aH da bi se organiziral kak poseben odbor. Br. Ermenc poroča, da se je v Milwaukeeju že vršil shod, sklican na pobudo Slovencev, katerega so se udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih društev, t. j. da so bile zastopane vse tri narodnosti. Zastopniki so se strinjali z idejo, da naj podporne organizacije prevzamejo vodstvo te pomožne akcije. Edino zastopnici dveh hrvatskih društev sta Izjavili, da glede tega morata počakati navodil svojih društev. Gl odbor JPZ Sloge je neoporečno za skupno akcijo In v teh smernicah bo sodeloval po svojih najboljših močeh. " Br. Janko Rogelj poroča, da Je tudi Hrvatsk^ bratska zajedni-ca za skupno akcijo kot je razvidno Iz poziva na skupno konfe-fenco, ki je bil poslan iz gl. urada HBZ. Ta poziv ostro obsoja vsako separatistično gibanje, ki je dobilo nekoliko opore med Hrvati v Ameriki. Br. Vincent Cainkar Izjavlja, da je že današnji sestanek zadosten dokaz, da smo za skupno akcijo za združeno Jugoslavijo In da smo odločno proti vsakemu separatističnemu gibanju, pa naj se pojavi kjerkoli ali od kogarkoli; zbrani smo tukaj zastopniki vseh slovenskih podpornih organizacij z enim samim namenom, skupno sodelovati v pomoči našim bratom v stari domovini. Organizacije, tukaj' zastopane, predstavljajo neoporečno 90% vseh Slovencev v Ameriki; separatistično gibanje, kolikor ga je, je delo nekaterih prodanih posameznikov, ki v resnici ne predstavljajo nikogar razun sebe in ki so vedno pripravljeni prodati ne samo sebe, ampak cele narode. Sestra Joaephine Erjavec želi pojasnila, ali bo mogoče poslati pomoč v Jugoslavijo, t. j. ali ne bosta Amerika in Anglija oporekali, ker je dežela zasedena po oslšču. j Br. Joseph Zalar pojasni, da bo vsa pomoč v Jugoslavijo poslana po ameriškem Rdečem križuj kajti po obstoječih zakonih vsaka skupina ali organizacija, ki zbira prispevke ali vodi kakršnokoli že pomožno akcijo za inozemstvo, se mora prijaviti državnemu departmentu za zunanje zadeve in dobiti zadevno dovoljenje. Iz Amerike se vodijo v inozemstvu pomožne akcije edinole s posredovanjem ameriškega Rdečega križa. Ameriški Rdeči križ je del mednarodne organizacije Rdečega križa in za to organizacijo veljajo mednarodni zakoni, po katerih ta organizacija vrši svoje pomožne akcije po vsem svetu ne oziraje se, ali je dotični kraj ali ljudstvo, ki potrebuje pomoči, v miru ali v vojni; v vojnem čaau vrši svojo pomožno akcijo v deželah vseh zavojevanih držav. tir. Molek pojasni, da se organizacije Rdečega križa sedaj poslužujejo tudi Nemci In pošiljajo zavitke ujetnikom v Angliji in Kanadi in ameriški Rdeči križ vrši svojo pomožno akcijo že precej časa na Poljakem in deli tam podporo Sestra Joaephine Erjavec želi pojasnilo, ali bodo pomoč dobili Jugoslovani, ne pa Nemci ali Italijani, ki so momentalno deželo zasadil in jo bodo morda tudi obdržali kot svojo vazalko. Br. Zalar pojasni, da vsepovsod ameriški Rdeči križ deli podporo po svojih uradnikih in ima popolno nadzorstvo nad razdelitvijo, t. j. da strogo pazi, da podporo v resnici dobijo oni, ki so je potrebni in za katere je bila določena, kajti take So določbe mednarodnega Rdečega križa. Dosedaj so tudi Nemci in Italijani upoštevali te določbe; ako bi jih ne, bi bili končno tudi oni prizadeti. Br. Frank Gospodarich izvaja, da je zelo razveseljivo dejstvo, da artnrečemo za skupno akcijo. Sedaj bo naj prvo potrebno, da takoj stopimo v stik z ameriškim Rdečim križem in sporočimo naš zaključek. Za uspešno naše delo bo treba ves ustroj te pomožne akcije dobro organizirati: v vsaki naselbini, kjer je več društev, bo potreben odbor vseh teh društev, ki bo vodil zbiranje priapev kov v svojem kraju, določiti bo treba za vsak tak okraj posebno kvoto; ta odbor se ne bo smel zadovoljiti a prispevki samo med našimi ljudmi, ampak od splošnega preblvalatva v dotlčnem okraju, na sličen način, kot to delajo druge pomožne akcije kot n. pr Britskl pomožni odbor, Grški pomožni odbor In kot je vršil Finski pomožni odbor itd. Br. Ivan Molek izvaja, da je za to konferenco pripravil poaeben proglas na vae ameriške Jugoslovane sa skupno pomožno akcijo in ta proglas predloži tej konferenci v razpravo in osvojitev; prečita proglas ali Izjavo. Is jav* Jugoslovanskega pomožnega odbora, organiziranega v Chkagu 19. aprila 1941 mm katoliška Jednoto. llajoét 1474*4 »letena» v čllnl omenjenih organizacij, ta »•41 ae globoko sa vodarno velike dovlnl Juqoalovanov, katera ta našo etaro hajajo tamkaj Krat totalltarald sovražnik. Id le sovražnik demokracije po la a gorootseno silo jekla te ognja vdrl v naše rojstne kraje. «Atate tamkajšnjih siest la dolftalk ljudi te raahll države naife bratov Srbov, Hrvatov te Slovencev. Id aleo kotali nikomur nič slabega la Id ako ničesar tako teleti kot mira s svojimi soaedL Ml bi bUl nevredni svobode ln saščtte. Id jo «šivamo v tičal Ameriki, nevredni bi bUl naslva ctvUUtreaik lludl te le manj bi bili v rodni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali apiok. da | je kaj sa kakšno aatefte pravičnosti te če ne bi» sgrošeal nad velehudodelsivom. Izvršenim s nepopisnim cinizmom nad JageaUvilo. najogorfcenejše obsodili tega barbarstva nacijake Nemčije te aka ne bi na dragi strani privrele Is dna naših are aalgorkejše simpatije do naše poteptane in ponižane stara domovine. ^__ Toda mi se savedamo, da samo ogorčenje In same simpatije ne zadostujejo. Naše stara domovina potrebuje v tem momenta te bližnji bodočnosti veliko več—In ameriški Slovenci H moramo dati kolikor ft*™ Je mogoče dati po naših skromnih močeh te v razmerah« v katerih živimo. Ne glede aa to« kaj mislimo In delamo v svojih oaJik krogih, kaj so naši žtvljeajski cilji In dolžnosti v svozl s našimi vsakdanjimi aktlrnoetmi—mL zastopniki imenovanih oeganlsacij. smo dai edini te nesporni glade oneoa smotra In U smoter Je MORALNA IN MATERIALNA POMOČ našim krstom v start domovteh smo v tem edini te nesporni, kakor so naši bratje tamkaj danes edini In nesporni v—trpljenju te ponižanju. 1 Naša vera v demokracijo Je živa te neomajana. Ta naša vera nam podžiga neomajano upanje, da bo današnja svetovna ki končana s smago demokracije. Ml trdno upamo, da bo Velika Britanija s svojimi savesnlld vred stala na braniku demokracije do konca In da bodo s njo vred stale In Ji pomagala naše Združene države do konca, dokler ne bo demokracija slavila svoje smago. Ml trdno upamo, da bodo štiri avobode, Id Jih Je postavil naš pred aednik Franklin D. Roosevelt, podlaga bodočemu mira te socialnemu veda sveta In da v okvira tega miru ln reda najdejo pravo svobodo In demokracijo tudi Slovenci. Hrvatje In Srbi v starem kraju, kjer koli danes JočUo pod Jarmom totalltarakoga tiranetva. V tem smisla la aa direktivo isvršaih odborov naših podpornih orgsnlsadj1 smo se tega dne sbralL da polotimo čvrst temelj pomožni akciji aa najbednejše v Jugoslsvlji v trdnem upanju, da te naša akcija doseže svoj namen, da doseže naše najpotrebnejše rojake v starem kraju bres rasllke. kaj so in kdo so, da Jih doa bree ovir te diskriminacij takoj ali čim prej bo to i laično mogoče. Namen našega današnjega enotnega nastopa Jat Da ustanovimo osrednji odbor. Id naj v Imenu in pod kontrolo naših podpornik organissclj vodi pomožno akcijo med smsrišklml Slovenci sa našo staro domovino; ta odbor naj bo vat med našimi organiaacUaml In ameriškim Rdečim križem ali katero koli oblaat Jo Združenih držav, s katero bodo naša svese potrebne; ta odbor fchirfr sodeluje tudi s enakima odboroma bratov Hrvatov In Srbov, teko da bodo vae Jugoelovanake narodnosti solidarne v tem osiru; Da bo ta odbor prejemal denarne prispevke, nabrane pod kontrolo naših organizacij in Jih točno Izkazal v glaalllh Imenovanih organisacij ter vestno upravljal pomožni sklad v mejah sakonitih stroškov ter odpošiljal vsote za rellf na določeno maslo» Da bo ta odbor dajal račune svojim organizacijam te vodil pabli-citate v glaalllh organizacij te oatallk slovenskih listih, Id naj bodo obenem glasila Jugoelovanake pomoftae akcije; Da aa bo ta odbor strogo kretal v mejah svoja humanitarne naloga ln paalL da ga nihče aa Ukorlatl v kakšne politična ali druge namene; sploh, da stori vsa, kar mu nalože naše podporne organisacij e. katerim bo odgovoren. Apeliramo na Slovence po vsej Ameriki, naj podprejo Jugoslovanski pomožni odbor In priapevajo vsak po svoji moči v naš skupni pomožni sklad sa nesrečnike v naši stari domevinil Apeliramo aa vas slovenski tisk v Ameriki, naj agitira sa našo pomožno akcijo, da bo čim bolj uapešaal Apeliramo na naš tlak, naj vžiga našim rojakom v Ameriki vero v demokracijo ln naj bres pardona pobija barbarski fašiaem, naci-sem In dlklatorlsem vsake vrste, ki Je največji sovražnik demokracijo, socialno pravičnosti, človeškega napredka ln človeškega do-stojanatval - Naš tlak v atari domovini mora sdaj molčati—sato na* bo naš tisk v svobodni Ameriki sdaj toliko bolj glaaanl Živela edinost ameriških Jugoalovanovl Živela bodočnost svobodnih Jagoslovanakih ljudstev! JANKO N. ROGELJ ln ANTON ZBAŠNIK sa Ameriško bratako sveso. JOHN ERMENC ln ANTON E. GANONI sa Jugoslovansko podporno sveso Slogo. JOSEPH ZALAR in FRANK GOSPODARIC sa Kranjako-slovensko katoliško Jednoto. VINCENT CAINKAR ln IVAN MOLEK sa Sloveneko narodno podporno Jednoto. WILLIAM RUS te FRANK PUCELJ aa Sloveneko svobodomiselno podporno sveso. LEO JURJEVEC In MIKE POPOVIČ sa Zapadno alovanako sveso. JOSEPHINE ERJAVEC In MARY TOMAŽIN sa Slovensko žensko sveso. Po prečltanju br. Janko Rogelj predlaga, da se te proglas sprejme kot prečitan; vsestransko podpiranje in pri glasovanju je predlog soglasno sprejet, nakar navzoči zastopniki proglas podpišejo. — Br. Janko N. Rogelj izjavi, da je U proglas sprejemljiv tudi za SDZ in br. Joseph Zalar izjavi, da je U proglas sprejemljiv tudi za Družbo Sv. Družine. Br. Joseph Zalar izvaja, naj bo ta proglas prirejen tudi v angleškem Jeziku za priobčitev v angleških časopisih; soglasno odobreno. Soglasno zaključeno, da se takoj pošlje ta proglas vsem glasilom slovenskih podpornih organizacij za priobčitev v prvi izdaji in da ae apelira na vse ostale slovenske liste v Ameriki, da te proglas ponatisnejo. Br. Janko N. Rogelj predlaga, naj predsednik imenuje izmed navzočih tri v odbor, ki naj sestavi zahvalno brzojavko predsedniku Rooseveltu in vladi Zdr. držav. Predlog soglasno sprejet. V ta odbor so imenovani br. Ivan Molek, br. Janko N. Rogelj in br. Leo Jurjovec. Besedilo telegrama se glasi: Honorable Franklin D. Roosevelt The White House Washington, D. C. The Jugoelav War Relief Committee, Slovene Section, organized by the Slovene fraternal societies in the United States, on April IS, 1941, ln Chicago, Illinois, (or administering and expediting means for the speedy humanitarian aid to the sufferers of Invasion and brutal destruction» In Jugoslavia, in conjunction with and under control of the American Red Cross, extends hearty thanka for the sympathies snd help given by you and your administrstion to martyred Jugoslavia. The Committee, representing 15ft,t)00 American Slovenes organized In fraternal socle-tied In the United States, looks hopefully for a continuation of these expressed sympathies and sld given by this great American democracy to our unfortunate countrymen ln Jugoslavia. We join In the faith that the victory of the four freedoma, so gallantly expressed by you, will ultimately liberate not only the Jugoslav peoples but all conquered and wantonly-suppressed peoples throughout the world. To achieve this, your aim, we pledge .our undaunted support. *v^The Jugoslav War Relief Committee. Vincent Cainkar, Chairman, Joseph Zalar, Secretary Leo Jurjovec, Treasurer. (Dalje aa 7. strani) Miniaturne knfc niče bodočnosti Napisal Marvin Low3 V svoji listnici, kjerZL manj prostora kakor jenje za vožnjo z avw£ imam knjigo z 200 na eni sami poh ^ -vsakii .tram te pole KL* Ta miniatuiia^ 100 strani, tako drobi, 7* a prostim očesom ni mj razbrati. Ta miniaturnaZ3 ni kakšna obrtna redko* 2 ne mikrofilm, temveč f<*J2 ski posnetek. To je nov Z pek, ki ga je iznašel newv2 založnik Albert Boni. p^Z postopku je mogoče vsebino? lih knjižic stisniti v kniii» povprečnega bralca. Nekdo knjižnico imenoval "najvtfi napredek tista po Gutenburg?. Bonijev "mikrotisk" je revok cionaren korak naprej. Prv*. pomanjšani faksimili tiskani i navadnem papirju, zato jih 14 ko vržejo na trg v velikih žinah po izredno nizkih Prav tako je Boni Znašel čevalni projekt "Readez" tro in udobno branje nih faksimilov. Na poli mikrotiska so n ve vrste razporejene v kotniku, tri četrt palca (fp£ 3.54 cm) dolg in pol palci iu^ Vsak tak pravokotnik prefea lja eno stran knjige naravne* likosti. Eno knjigo je mopj pomanjšati na štiri lističe suh» tiska. Sveženj teh lističev, 1 debelejši kakor je reman, ki J spravite v žep, bo vseboval v a krotisku za veliko knjižno aa ro branja. Vsebino dobro zale žene javne knjižice je pa mog» Če stisniti v majhno knjižnsi «aro. Readex, stroj za povi mikrotiska, je na zunaj veliki škatli pisalnega Najprej izvlečeš na nj dnu majhen predalček, vanj polo mikrotiska in luo ob strani stroja. Potlej 4 skozi prozoren zaslon prikaa svetel pravokotnik. Pritisnda gumb in v žarišču zagledal itnfl mikrotiska, povečanega do m ravne velikosti v knjigi. S m m i konjem sem in tja lahko J bračaš stran za stranjo ali a preskočič po deset strani napj ali nazaj. Readex stane danes 150 jev in je najdražja pripravi lastnika mikroknjižnice. N' va cena bo pa s povečanje« dukcije seveda znatno Lastniki Readexa bodo ku[ knjižice v mikrotisku po 5 tov. Enciklopedija, I šna je "Britanica" s svojimi knjigami in 27,000 stranani pomanjšana v dva palca e morajo pa. da pridejo do veljave namo v skrbno izbrani, duhoviti obleki, I. Eksotične lanska V to skupino spadajo ftenske, podobne Marleni Dietriehovi. 80 vitke, prožne postave, bledega obraza, veselih oči in noaijo skoraj brez izjeme košate pričeske. Njihov tip je nekoliko vzhodnjaški. Takšne ženske obožujejo nočno Življenje in imajo v svoji garderobi gotovo kakšno arahako ogrinjalo, indijski paj-čolan ali kitajsko domačo obleko. Zelo se jim podajp obleke kozaškega kroja. Te ženske naj se ogibajo športnim oblekam, nosijo naj pa rdeče in rumene obleke, sploh vse tiste barve, ki se podajo 'fatalnim* ženskam. Ali ste se torej spoznale v kakšnem izmed teh tipov? Najbrže ne, kajti to so predvsem čisti tipi, na svetu je pa nsJveČ žensk, pri katerih so črte teh tipov zabrisane ali se pa križajo med seboj. Džibuti še vedno v francoskih rokah Posadka 3000 vojakov v mestu Vichy, Francije, 30. apr. — A v-toraUvni krogi ao izjavili, da je piibuti, prlstaniščno in glavno mesto francoske Homalije, še vedno (Nid kontrolo Potainove vlači«, aaeho pa so priznali, da Je situacija kritična. Somalija se ne ho mogla upirati skupnemu napadu angleške oborožene aile in "svobodnih Francozov", pristašev generala Charlaaa de CJaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu. V Džibutiju je francoska vojaška posadka U000 mož. ki ima deset bojnih letal. Somalija je odvisna od zunanjih zalog In Angleži kontrolirajo komunikacijske zveze, kar pomeni, da lahko izstradajo prebivalce te franco-slu* kolonije v Afriki. Francoska garnlzija Je dobila uka/ iz Vichyja, da se mora bojevati, dočim Je znano, da general De (iaulle Je proti prelivanju francoske krvi. V Vichy Ju le vedno dvomijo, da Velika Britanija namerava okupirati Somalijo, ker hI s tem riaklrala vojno s Francijo. Domneva je, da 10 De («aullove čete zasedle pozicije v Somaliji, da preprečijo i-talijanskirn vojakom v Abeainiji umik v to kolonijo V čaeu hripe Dva zdravnika ae posvetujeta ob bolnikovi postelji: "Po mojem je pljučnica," trdi prvi "Rekel bi, da je navaden prehlad," ugovarja drugi. "Veste kaj, gospod kolega, da ne bo ne po vašem, ne po mojem, reciva, da je hripe." Profesor filozofije «topi v trgovino ln ae uetavi pred gfobrwm "Kako majhen je ta "svet." pravi tiho Mm pri sebi nmMIje-ni učenjak ■ "Prtuasi večjega," veii trgovec vajencu. * PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM UmiNA SLOVKMSU NARODNI rOOrOHNK JRIlKUTI ■ af mmé paHhfc»« hr NiMiIm aa taru«*m itteva (>««•• CWm«( la tas» na teto. P 00 sa pol Ma. |l J« «a ¿»trt l*U; aa Chlc« svojih spi-(IfeOa v sadajl ktkrtil.l Glasovi iz naselbin Zvon se sakvsljujo St. Louis. Mo.—Zopet je minila zimi in prišla je pomlad. Da se priitoeroo poslovimo od zime, je pevsko društvo Zvon priredilo veselico 19. febr. z igro "Kupljeni ženin," katero je spisala Theresa Speck. Igralci so svoje vloge dobro izvršili in priredba je izpadla dobro finančno ln moralno. Pevsko društvo Zvon se zahvaljuje vsem, ki so nas posetili. Udeležbe je bila zelo povoljna. Zvon se zahvaljuje vsem društvom kot tudi posameznikom, ki so se odzvali našemu vabilu. Zbor vam je hvaležen in vam ob prilikrpovrne. Hvala lepa nečlanom, ki so pomagali na veselici, prav tako lepa hvala mrs. Furlan, ki je darovala "wedding cake" za igro. * o Dne 20. julija bodo imala vsa tukajšnja slovenska društva skupni piknik v Hoffmanovem grovu. Upamo, da bo uspeh dober. Rezervirajte si torej ta dan za našo skupno priredbo, Theresa Speck. O kampanji sa člane ln naročnike Cleveland.—Kot znano, se nahajamo v kampanji za nove člane v oba oddelka jednote. V ta lamen se je 30. marca pri nas v Clevelandu vršil tudi sestanek vseh društvenih odbornikov. Sicer je bil ta sestanek sklican malo prepozno, toda smo mislili* da je bolje pozno kot pa nič. Samo udeležba je bila bolj majhna. Po vsestranski razpravi je bilo sklenjeno, naj pri vsakem društvu dodenejo k dnevnemu redu tudi točko "Kampanja". Naj o tem razpravljajo in izvolijo kampanjski odbor, ako ga društvo še nima, potem pa na delo/ da se porabi še ta ostali čas kolikor mogoče koristno v tej kampanji. (Pri društvu Vodnikov venec 147 imamo tak odbor že od začetka kampanje.) Iz izkušenj vemo, da je dandanes bolj težko dobiti nove člane, in to posebno v odrasli oddelek, to se pravi spodobnih, zdravih, novih članov, ne pa bolehnih ali takih, ki so že pri drugih organizacijah izkoriščali blagajno. Taki bi nam nič ne koristili. Poznam podporno organizacijo, pri kateri so v teku kampanje z velikimi nagradami pobirali vse od kraja. Vsakdo je gledal, da je v kampanji dobil čimveč kandidatov ln razume se, da tudi čim več dolarjev v obliki nagrad. Zdravniki pa tudi ne morejo vsega dognati, posebno zvitim si-mulantom je bolj težko priti na sled. Nekateri zdravniki pa v krizi menda tudi radi kaj zaml-žljo radi copakov. In tako se je posledica tiste kampanje že pokazala. Tukaj v naši metropoli imamo najmanj pet glasil naših podpornih organizacij ln vsa grozno tekmujejo med seboj, tako da se pametnemu človeku že kar neumno vidi. Pred par tedni je bilo eno teh glasil tako grozno nstrpano z reklamo, kot bi imeli "fire sale". Toliko o tem Kaj pa kampanja za nove naročnike na dnevnik Prosveto? Kot je bilo že naznanjeno, je letos 25-letnica našega napredne- ga lista Prosvete. Čitali smo že tudi sklep vodstva jednote, da bo za 25-letnico izdana jubilejna številka Prosvete na boljšem papirju. S tem se strinjam. In kot najstarejši oziroma najdaljši zastopnik tega lista se čutim tudi ponosnega na to 25-letnico. Samo nekaj bi želel, in sicer to, da bi glavni odbor ali izvršni odsek ob tej priliki podvzel akcijo za veliko kampanjo za nove naročnike in vem, da bi bila od vseh skupaj uspešna. - Obenem bi želel, da bi Prosveta pričela izhajati tudi ob sobotah, ako je le mogoče. To želi tudi velika večina naročnikov. Anion Jankovich. zastopnik. 8 pota Vojske, kuge, lakote reši nas --je v litanijah. Teh nesreč so ubogi zemljani deležni kar na debelo, zlasti občutno pa Slovani, katere je Tevtonec obsodil na pogin. In ta kužna bolezen, zasejana po vojni, se je začela oglašati tudi v Ameriki. O tem sva se pogovarjala s starim članom SNPJ br. Gim-peljnom, ki se kar veselo počuti v Millerjevi bolnifnlci v Dulu-thu, Minn., čepratf kašlja in včasih težko diha. V bolnišnici St. Mary je pa zopet začasno rojak Švigelj iz Elyja in prav tako tudi rojakinja mrs. F. Centa iz Chisholma. Čas hiti in kmalu se bo pričela konvencija SNPJ v Pitts-burghu, Pa. To mesto mi je znano že od leta 1893. Takrat sem iskal dela v Ohiu in drugih krajih in nazadnje prišel v Pittsburgh. Od tam sem šel v Imperial, kjer sem dobil delo v pre-mogorovu, toda je trajalo le j&r mesecev. Tam se nas je kakih osem Slovencev polastilo par postelj, ki so bile z listjem nabasane. Sami smo si prall, pekli in kuhali kakor smo vedeli in znar 11. To je trajalo do jeseni, dinkier nisem šel zopet nazaj na Ely, Minn. -ftaiija Pogotfk™ Pri Mllwaučanih Hi ■O t ¡¿t' Chlcago.—Zadnjo soboto zvečer sem se udeležil drugega koncerta mladinskega zbora Juftior AU Starš Chorusa SNPJ v Mil-waukeeju ln bil prijetno Izpenv den nad lepim napredkomi,,^» mlade skupina. Zbor obstoji nekaj mesecev nad leto dni in smo ga lani slišali prvič v Chicagu na majskem festivalu slovenskih pevskih zborov tega okrožja. Bil je atrakcija sam zase ker je izven Clevelanda in okolice menda to edini slovenski mladinski pevski zbor. Že lani, po nekaj mesecih učenja, nas so mladi pevci in pevke iznenadill. \ Zbor je v enem letu lepo napredoval tehnično in tudi po številu. Šteje blizu 60 mladih deklic in fantov, samih šolarjev od prvega do zadnjega razreda in je to skupino kar lepo videti na odru. V dveh nastopih so podali Šopek slovenskih narodnih ln eno angleško—"Carrv Mfe Back to Old Vlrglny." Ze pri prvi pesmici me je presenetila dobra tehnika, ki pred enim letom še ni bila vidna, to je prili#-no lepa interpretacija pesmi s fortisimom ln planislmom, kar se pri amaterskih zborih, pa bili Poslopje Colony Club v Detroiiu, Mich., katerega so kupile unijo Ameriško delavske federacijo sa vsoto $600,000. mladi ali stari, čestokrat pogreša. Zbor ima tudi dobre glasovne moči in je še prilično dobro ba-lanciran med dekliško in deško sekcijo. Videlo pa se je, da tukaj rojeni mladini slovenska pesem ne gre tako gladko iz ust kot angleška radi jezikovnih težav, kar je razumljivo. Ampak če bo ta skupina vztrajala, bo vedno m ah j občutila te težkoče, ker za otroke ni boljšega sredstva in metode, da se priučijo jeziku, tako izgovarjavi kot razumevanju, kot je ravno petje. In želeti je, da Milwaučanje skušajo obdržati to mlado pevsko skupino na čim višji stopnji. Seveda je dosti dela in truda, da se jo drži skupaj, toda če človek vidi napredek, ima že v tem zadoščenje. Kot so mi nekateri pravili, se posebno br. Poklar trudi s par drugimi člani, da drže to skupino skupaj. Upam, da bodo s tem delom nadaljevali in dobili razumevanje in vso kooperacijo tudi od drugih članov. Z mladinskim zborom je sodeloval tudi soc. pevski zbor Naprej, ki je tako rekoč oče te skupine, vsaj pa ji gre na roko in brez njegove vsestranske naklonjenosti od vsega začetka bi naj-brže ne mogla obstajati. Petje Napreja se mi je to pot bolj do-padlo kot kdaj prej, ker se tudi pri njem pozna izdaten tehnični napredek v interpretaciji pesmi. Zbor po številu sicer ni tako močan kot smo-ga na primer videli na lanskem pevskem festivalu, toda ima dobre moči v obeh sekcijah, v ženski in moški. Zasluga za tehnični napredek obeh zborov je seveda njih še mladega pevovodje mr. Jurseka, po narodnosti Slovak. Vidi se, da se oh razvija v dobrega učitelja. Opazil pa sem en nedosta-tek pri obeh zborih: izredno za-verovanjre pevcev v note, kar zelo zmanjšuje vtis zbora na poslušalce v dvorani—bolj kot si pa morejo pevci misliti. Ni potrebno, da gre zbor na oder brez not, toda pevci naj jih rabijo čim manj, le kot pripomoček, ne pa kot čitanko. Posebno se to čudno vidi pri starih pevcih, o katerih človek skoraj ve, da znajo pesem tkko rekoč iz glive, vendar pa "buljijo" v note kot v sveto pismo. Mladinski krožek je podal tudi veselo šaljivko "V brivnicl"— mislim, da se tako imenuje. Ta igrica zahteva same moške igralce razen ene ženske. Težkoče z Delavci raskladajo dole v tovarni ladolane hiši t«. V takih gradnji ieaera Pkkwtck v dršavi Ti stiottjojo delavci. upoalent prt jezikom so bile tukaj precej vidne, posebno pri nekaterih, skoraj vsi pa so pokazali izredno dobre igralske talente, posebno pa dva ali trije in si je človek želel/ da bi jih slišal v angleščini. V "svojem" jeziku bi namreč lahko pokazali še več razigranosti, ker bi ne imeli jezi kovnih težav. Mislim, da smo se vsi, ki pohajamo na kulturne in druge naše priredbe, toliko priučili angleščine, da nam ni treba insisti-rati, da bi mučili mladino na o-dru z jezikom, katerega ne obvlada in katerega se tudi samo z igrami ne bo priučila. S tem mladina muči ne le samo sebe, marveč tudi poslušalce. Mislim, da ima vsak naš poslušalec raje dobro podano an gleško igro, kot pa nerazločno podano slovensko igro. In na an gleško igro bi bilo lažje dobiti tudi tukaj rojeno mladino. (Mislim, da to pravilo velja za vse naše naselbine razen Clevelanda, kjer mladina na splošno govori lepšo slovenščino kot pa starejša generacija, in to posebno še tista mladina, ki je pohajala tam v slovensko Šolo SND.) Poset na tej priredbi pa ni bil tak kot sem pričakoval ali kot bi bilo želeti. Ne vem kaj je z Mil-waucani, posebno pa s člani SNPJ, da se niso boli zavzeli in podprli svoj mladinski zbor z veliko in ne samo srednjo udeležbo. Vidi se mi, da bi se morala druš tva bolj zavzeti za koncert svojega zbora in delovati za veliko udeležbo, ne pa vso stvkr in vso agitacijo prepustiti le par članom. društva SNPJ ne bodo ponosna na svoj skupni mlsdin ski sbor in ga p<#lpirala s čim večjo udeležbo, kdo drugi pa naj bo ponosen nanj in kdo drugi naj ga podpira? V tako veliki naselbini kot je milwauška bi ob taki priliki morala biti dvorana kpt je Harmony nabito polna, ne pa zasedena kvečjemu z dvesto ljudmi. Rekli so, da je bila 'na lanskem koncertu mladinskega zbora veliko boljša udeležba. Želeti je, da bo tudi na prihodnjem. Drugi dan dopoldne, v nedeljo,' se je vršila konferenca okrožne Prosvetne matice v Šo-šfaričevi dvorani. Bila je številno obiskana in tudi razpoloženje izredno dobro. Po pravici povedano, sem se te konference več ali manj bal radi več ali manj "napetih" odnošajev med naprednim elementom v "Chicagi" In Milwaukeeju. Ampak to zborovanja je pokazalo, kadar se držimo "common sensa" in opustimo "ftplkanje" in netoleranco ter rabimo razum, vendar nismo tako napačni ljudje. In človek si želi prijateljskih odnošajev in tolerantnosti, ne pa napetosti in prepirov. Seveda imamo difercnce v mišljenju glede vojne in ludi*še marsikaj drugega, toda trebs je. da te diference izražamo ln sprejemamo stvsmo in tolerantno, pa bo vse "okey", kot je rekel Frank Alesh. In tsko je bilo po milwauški konferenci, zato pa je bil tudi ta sestanek naprednega elementa prijeten. Prihodnja konferenca Prosvetne matice se bo vršila bolj pozno v jeseni v Sheboyganu, če bo mogoče tamkajšnjemu društvu organizirati kakšno priredbo. ki naj bi bila deloma kulturnega In deloma družabnega značaja. Upamo, da se to zgodi, ker v Sheboyganu *e nismo bili dolgo časa. Anton Garden. 1. tedenskTZ^^ Anton Garden Glas "krivega preroka* Ti teden sem se nekoliko zakasnil l na vse načine "grunta!", kako b, da bi ga tako ne lomil po svoje kot gi po svoje, pa bili urednik,. članJL/, ^ mo dopisniki, ki se bavijo z dana^ u? * svetom. In ker je svet blazen ST ^ nas "kunštnih" ljudi ni mogofe šlo med nama do trenja, do "družinske «ier< kot on pravi. Toda jaz ne smatram teh difeni v mišljenju kot "družinsko" zadevo, to je oiebfl spor med menoj in br. Molkom, marveč kot & sto naraven pojav med mislečimi ljudmi. S^ vidimo iste diference absolutno pri vseh iki^ nah in v vseh plasteh. Ker je "br. Molek meni "bral levite" v omenji nih treh člankih kot velikemu "grešniku"» "krivemu preroku", naj bo tudi meni dovoljeno, da izrazim svoje mišljenje o nekaterih ^ govih izvajanjih. Ljudje smo res čudni "človeki", kot pni Barbič. Smo različnih tipov, večinoma vi | "snop čustev" in vsak po svoje reagiramo M ■ ali oni pojav ali pojave. Seveda tukaj igra »j liko vlogo tudi naše intelektualno ozadje, M na suma naše izobrazbe, kakor tudi prirojal inteligenca, ki je pri človeku sploh važnejkl trdnejša kot privzgojena. Seveda pri slehenl mu igrajo važno vlogo še druge osebne 1«» sti: osebne ambicije, samoljubje, pohlep itd. I tako se "človeki" tepemo in taremo med Naj omenim še to na podlagi lastnih opai in študij, da je težko najti človeka, ki bi bil i demokratičnih nazorov in toleranten -w slednjega ni, tudi prvo nima podlage, nazaj k stvari. Uverjen sem, da je tudi za gospodariko * Prosvete ne samo dobro, marveč tudi potre« da so njene kolone odprte svobodni diikuijl tako velikem in dalekosežnem vprašanju W vprašanje vojne, s katerim je tesno zveziMi samo zunanja politika dežele, marveč tudi« njena notranja politika. In ker pravimo, SW" .............. at. CWralaaA Okla SMT a. LawaSaU Ata.. Chica«*. DIM SMT a. U«>M« A*«., C Um« a. Illlaata SMT a. LawMala Ara.. OOeses, llllaai. Praam I Ara.. CUnMn Hüta. I M. TimMI Aw, CM«a#a. Ul IwliM Ara.. Swvra. 1R POBOTN1 ODSftfti ..................................«»« ....................IMII M > Vrat»/** TfWi ...» NADZORNI OOaXKi .....SIS Bay St. B»fWWI4. Itt. Ara.. CWraUaA OUa kt ST, Ama. Sum U Laaaraa. Pa MT, Btoakaaa. Pa- .SMI ft. LmsM Ara.. ..........SS Waatela* Ara* Pal a. .....lUn Af«MU Ara-, ClaralaaS. Okla >ndonpo4mesecih lalske vojne )a v tam čaau videl ia dognal nevtralen ¡vicsrski iurnaliat Londonu je nekdo zapisal, e postal Verdun sedanje voj-Ni naš namen razglabljati, U trditev drži ali ne; spričo tnjifciazmer nimamo niti mo-iti In to. Vrhu tega smo ča-»o preblizu dogajanju, da bi mogli soditi in ceniti iz pra-perspektive. no pa moremo: podati sliko dona in Londončanov po šti-mesecih totalitarne letalske ne, sliko, kakršno si je ustva-nevtralen časopisni poročeva podnje vrstice so povzete po h člankih londonskega dopis-ivicarskega lista Basler rhrichten. V Londonu, sredi februarja, «ondon je prvo mesto na sve-ki je moralo štiri mesece po-rvi in ponoči okušati vso silo trikih letalskih napadov, idar še danes stoji, diha, ži-dela in ustvarja. Glavno me-Anglije in britanskega im ija je postalo glavni cilj hem? i letal, ker je središče odpo-ingleški govorečih dežel, ker umbol vsega tistega, kar dru- 0 britanskih narodov skupaj 1 in ker je Krepko in redno ipajoče srce tistega bitja, ki na vse kriplje upira proti te-. da bi ga totalitarni osvajal-todjarmili. ■ondon se da danes primerja-irontnikom, ki ni ne podne- ne ponoči varen pred napad mora biti zmerom priprav- » nanje. 0 tihem pogumu idončanov, ki so brez tožbe In "»J«nja toliko prestali in Še »tajajo, smo že večkrat pisa- Mnogo nevtralnih opazoval- » je izpraševalo in se čudi- "J je pravi vzrok te skora azumljive odpornosti. Pre- Jevanje lastne moči? Svobo- »bnost? Ali pa zgolj trmo-vost? jotovo so Si tudi napadalci, » * pač zanašali, da bo bom-«jsnje Londona naglo spra- »Veliko Britanijo na kolena P"» to vprašanje. Toda taki-«Prtševanje je zdaj jalovo, «"••ne samo kljubujejo l* cel° vračajo udarce in verujejo v zmago kakor i*01' * Angleže poaUlo «r «ms p„ whi umlj,vi L ovPfečnl Anglež se ču- « nevtralni opazovalci zme-^Pbčudujajo njegovo > Prenašanje Rorjs. London-v ^dnjih štirih mese- lišča in zbiraliiča čet in se pogovoriti z diplomati in nevtralnimi poročevalci, s člani britanskega letalstva, mornarice in kopenske vojske. In danes je trdneje prepričan kakor kdaj koli, da ne bodo letala ¿uma nikdar strla britanske odpornosti. Samo uspešna osvojitev otočja z velikansko kopensko armado bi danes mogla ta narod začasno podjarmiti. Angleška propaganda je slaba, to je znano; vsekako slabša od nasprotnikove. In vendar je podala zadnje tedne takšne popise londonskih razmer, da so se prebivalci britanske prestolnice, ki so poslušali te radijske oddaje, morali smehljati. Tako si lahko slišal, da v Londonu ni več električne luči ne vode ne plina ne toka; da pošta nič več ne deluje, da je telefonsko omrežje pretrgano, da je železniški promet docela brez glave. Zato je namen teh vrstic, podati nevtralnemu bralcu sliko vsakdanjega življe-lja v Londonu, kakor se odvija danes, po štirih mesecih letalske vojne — brez olepšavanja ali propagande, brez opuščanja ali dodajanja. Prehrana Kar se živežne preskrbe tiče jo je treba označiti kot dobro in redno. Cene skoraj vseh živil je določila vlada, tako da se n bati, da bi bil kdo prikrajšan. Odmerjeni so obroki presnega masla in maati, sladkorja, slanine, čaja in mesa (izvzemši slanino in klobase); to omogoča pravično in enakomerno razdelitev med vse sloje prebivalstva. Racionirani pa niso sočivje, kruh, krompir in sadje. Vsi obroki brez izjeme so tako odmerjeni, da vsakdo vsega dovolj dobi; le mesojedci se morajo nekoliko omejiti. Edino, česar že nekaj časa manjka in kar se je podražijo, so jajca. Prometne zveze so letalski napadi tu pa tam zavrli, ponekod tudi za nekaj časa prekinili, nikjer pa ne pretrgali. Vlaki so pripeljali z zamudami, če so bombe poškodovale katero postajo ali progo; toda ikodo so vselej izredno hitro popravili. Tudi pošta je v začetku letalske vojne zastajala, zdaj je pa tudi to že zdavnaj urejeno. Pri telefoniranju je bilo nekaj časa pravilo, da ne ame med napadi in med alarmom nihče telefonirati. Danes to pravilo že zdavnaj nič več ne velja; tele- H so i**»!«, da Anglij. ni dr- B Pomehlri.i^.tk. "»..... Pomehkuženih zlatožllni- L^wí niSprotn« propa-* »n tolikokrat wUiU sadoičalo RL? vrs„c- Je te štiri me-¿vtlT' VOJn* Preživel hSredn T"' dHn° V "i** ' Ogledal ai fe "klonil, se tu- |fcvv»h uV,nj' * videl rajih stolnice C4 rU i>r,'Potoval Je »ob.sk ' i 1 Ka naj- "«t ogledati si leU- ionska uprava se je prilagodila razmeram in pogovori teko dalje, ne glede na to, ali je alarm ali ne. Zgodilo se je seveda, da so bombe peékodovale katero izmed tridesetih londonskih telefonskih central, toda zvečine je bila škoda v enem ali dveh dneh že popravljena. Ulični promet Tudi znani rdeči avtobusi vozijo v nenavadno velikem števi-u po londonskih ulicah; pridružili so se jim še avtobusi z deže-e. Kjer je bomba cesto razdr-krene avtobus pač po drugi, najbližji vzporedni ulici. A-vtobusni promet ne samo nič ne trpi, ampak se je prav te dni ce-o še pomnožil z uvedbo ekspres-nih prog. Tudi podzemeljski vlaki vozijo nemoteno, a na Tem-so uvedli vodne avtobuse, ki prevažajo ljudi z brega na breg. Pri prometnem poglavju je treba še to pripomniti, da dobiva sleherni avtomobilist (vštev-ši tujezemce), ki ima dovoljenje za uporabo vozila, bencin popolnoma v redu. Ce kdo dokaže, da nujno potrebuje avtomobil, dobi celo še dodaten obrok bencina. Da si bodo bralci, ki majo avtomobil, mogli ustvariti sliko o položaju angleških avtomobili-stov, naj navedem, da dobi pisec teh vrstic za Morriaov avto za 12 k. s. (po celinskih računih okoli 9 k. s.) na mesec 25 galon ali okroglo 120 litrov goriva. Vsak avtomobilist gleda na to, da povabi pešce na cesti, naj pri-sedejo; tako pomaga razbremeniti avtobuse, vlake in podzemeljsko železnico ob urah najhujšega prometa. Da boš danes povabil vojaka v avto, je postalo že samoumevno. Mnogo voznikov je uvedlo v svojih avtih celo. nabiralne pušice, da potni ki lahko darujejo kakšen penny (1 din), ali novec za šest penny-jev; denar dobi potem Rdeči križ ali pa sklad za izdelovanje Spit firov (borbenih letal). Zabavišča Zaradi stroge zatemnitve gredo kino, gledališča in koncert najbolj v klasje popoldne. Lon-dončani so slej ko prej — naj že divja letalska vojna ali ne — vneti obiskovalci gledališč In ki nov. Najbolj "vlečejo" lahka zabavna dela, ker pozabiš ob njih za nekaj uric na vojno, ali pa pa triotski filmi; med le-temi jih je zadnje čase prišlo nekaj prav dobrih na spored. Tako na pri mer kaže film London can take it (London zna vzdržati) prestol lico med letalskim napadom in yo njem. V filmu vidiš gaailce in iruge civilne obrambne organi '.acije pri delu. Najpopularnejš je pa vsekako novi Chaplinov aim The Dictator. Posledica zatemnitve je, da orihajajo knjige, časopisi in ra iio spet bolj do veljave, ker mnogo ljudi zvečer ne more it zdoma. Skoraj docela je pa prenehalo nočno življenje. Ljudje ie vabijo več prijateljev na večerjo, ampak na kosilo. Trli« najpopularnejši radijski govorniki Britanska radijska družba i je začela truditi, da izpopolni svoje večerne poročilske oddaje s kratkimi predavanji znanih o-sebnosti, politikov, vojakov in u-čenjakov. Trije najpopularnejši radijski govorniki so predsednik vlade Winaton Churchill, letalski maršal sir Philip Joubert in znani piaatelj J. B. Priestley. Churchill seveda nima dostikrat časa za mikrofon. Kadar si ga pa le pritrga, šele vidiš kako je priljubljen. O njegovih govorih, njegovih izrazih njegovih ugotovitvah razpravljajo ljudje še več dni pozneje v vlaku, v av* tobusu in v tramvaju. - Letalski maršal sir Philip Joubert je zato tako priljubljen, ker pove svojim poslujevalcem brez olepševanja resnic« * o letalski vojni; ft Priestley, zadnje čsse precej v nemilosti pri konservativnem listu Yorkshire Post, i-ma velik uspeh pri' občinstvu, ker je sam vzrasel iz majhnih razmer in ker si zna s finim humorjem "privoščiti" nekatere staroverske običaje britanakega uredništva in birokracije. . Tiskovna avoboda Tisk si je v okviru tega, kar dovoljujejo vojne koristi, ohra^ nil izredno veliko svoboda Zato so angleški listi tudi danes ogledalo vseh mogočih nasorov n mnenja, enotnih samo v edinem velikem cilju, da mora Anglija prav vse xa8taviti, da dobi to vojno, Danef prav tako ka kor včeraj tisk ostro kritizira vsak vladni ukrep, ki se mu ne zdi primeren — kljub pooblastil-nim zakonom, ki so vlftdi dali ta ko rekoč diktatorsko moč. Da nes prav tako kakor pred vojno ima človak vtis, da časopis-e tako dolgo pritiska na vlado, naj to stori ali ono opuati, dokler se to res ne zgodi. Tako na primer je vredno o-meniti, da ima časopisje zaslugo, da so nekateri ukrepi proti tujcem, ukrepi, ki jih je po po-omu Nizozemske izdalo notranje ministrstvo malone v panični hlastnosti, skoraj v celoti spet preklicani. Tako zdaj internira ne tujezemce na tisoče in tiaoČe spet izpušcajo.ker so listi n«u-trudljivo razgaljali slabe atran; internacijskih taborišč in nap» dali odgovorne urade. Takratn notranji minister sir John Anderson je moral odstopiti, njegov naslednik, silno agilni delavski zastopnik Morrison se na vneto trudi, da popravi, kar je Anderson pokvaril. Sleherni Anglež je danes trden ko skala v prepričanju, da bo Anglija vojno dobila, da je ne more izgubiti, češ da jo lahko dalje vzdrži kakor totalitarne države. Temu neomajnemu prepričanju ni kriva propaganda; zakaj angleška propaganda je, kakor sem fže omenil, malo prepričljiva. Le'l!o je, da vaakdo ve, kdor razmišlja o poteku voj ne, da jo moreta državi oai dobiti le z uspešno zasedbo angleškega otočja; tako mislijo Angleži vzlic mnogoštevilnim razočaranjem, ki so jih že doživeli V tej vojni. Toda vse dotlej, dokler je britanska mornarica ne-premagana in dokler zračnega prostora nad Anglijo ne obvladuje sovražnik ostane invazija početje, ki postavlja meja tudi še tako drznemu in še tako zmagovitemu osvajalcu. Letalaka vojna proti Angliji je naredila — kakor amo se mogli prepričstl — mnogo nevojsške in sorszmerno malo vojaške škode; dosegla naj bi po nekfrn poroči lu naaprotniškega radia, da bi ae angleško civilno prebivalstvo uprlo proti Churchillu in njegovi vladi ter ustvarila razpoloženje za sklenitev miru. Dosegls je pa ravno nasprotno. Dulevna odpornost je vse prej ko zmrv-ljena, volja za vzdržanje še tria. Povprečni Anglež ni v začetku čutil nikakršnega sovraštva do nemškega ljudstva, danes ja drugače. Politično razmišljajoči Angleži se kajpada vesele vse tesnejšega političnega in diploma-tičnega sodelovanja z Združenimi državami. V Londonu se ne bi čudili, če bi Ameriks v dogle- Članl bataljona padalcev ae apuščajo na lla pri Fort Bennlngu. Qa. dnem čftau stopila na strani Angležev v vojno. A tudi če se to ne bi zgodilo, se tu kljub temu veaele dejstva, da so Združene države tako naklonjene Angliji, da bolj skoraj biti ne morejo, in da ji pošiljajo vsega, kar le morejo pogrešati. In Ruaija? Skoraj nihče ae več ne vdaja iluzijam. V Londonu bi hoteli le še to, da bi Kremelj ostal prijateljsko, ali vsaj strogo nevtralen. Nasproti Japonski in Španiji prevladuje nezaupanje, nasproti Franciji m Franc../..in pa ob čutek obžalovanja. Maršal Pe-taln iriBfagova vlada v Londonu seveda nista posebno v čislih, najnižje pa stoji Pierre Lava I; o njem mislijo, ds bi hotel Francijo na milost in nemilost prepustiti Nemčiji in Italiji. Kaj bo po vojni Po vsem, kar smo mogli videti, se nam zdi zelo verjetno, da Anglija po tej vojni, naj se že konča kakor koli, v nekaterem pogledu ne bo več takšna, kakor je bila na dan, ko se je vojna začela. Pri tem ne mislimo samo na poslopja, ki so jih bombe poškodovale, poslopja, ki jih bo treba na novo sezidati ali vsaj iz boljšati, temveč predvsem na socialni ustroj dežele. Že samo dejstvo, da je danes več najvažnejših vladnih reso rov v rokah delavskih voditeljev, priča, da streme v Londonu v marsikaterem pogledu za dalj noaežnim socialnim izenačenjem, ki bo do neke mejt pometlo raz redne razlike. Nedvomno ne v škodo države! Mnogo govori tu di za to, da se bo obsežnejša obdelava zemlje, kakor se je med vojno zsčela, po vojni nadaljevala, tako da bo angleško otočje manj odvisno od uvoza živil. Črnoglede! napovedujejo tudi to, da se Angliju spričo nezaslišano viaokih vojnih izdatkov — 12 milijonov funtov ali 3 milijarde din na dan —. ne bo mogla ogni ti inflaciji. Ali finančna politi ka vlade upošteva to nevarnost in se na vse načine prizadeva, da Jo prepreči. Sklep Skušali smo v gornjih vrsticah orisati življenje v Londonu in splošne razmere na Angleškem, razne struje in nazore — orisati stvarno, brez kakršnih koli o-lepšav in tendenc. Ce amo to mogli storiti la bežno in samo v velikih obrisih, ni vzrok, morda v tem, da nevtralnemu oparoval-cu na Angleškem ne dovolijo lastnega opazovanja; vzrok Je pač v značaju takšnega čaeopianega poročila. Angleáka t« njen : ama na obrasu v it u v bltšlnl Tedenski žakomet (Nadaljevanje s V strani.) gove hčerke — aH v prid stranke sama. (Edini očitek, ki bi bil tukaj na mestu, je ta, da sem — slab "thomaaovec", slab stran-Kar, alab socialist). O predsedniških volitvah sem komentiral, šele po volitvah in med drugim rekel V tistem članku, da želim, da bo ameriško delavatvo čez štiri leta prav tako navdušeno za Rooaevelta kakor je bilo pri zadnjih volitvah, to je, da ne bo razočarano. Ta želja še vedno velja. • Se več, če bi hotel izrabljati Prosveto za strankarsko prerekanje, bi bil to že večkrat storil, • ker je bil v njej že večkrat povod —• ne od moje strani — za sektaško pričkanje, na primer sektaško tolmačenje razkola v socialistični stranki — zadnjič v komentarju k Barbičevemu dopisu, da navedem samo en pri-Toda kot "glavar strankar-jev" sam šel preko takih izvajanj, ker mi je pričkanje neljubo komurkoli, daai bi lahko podal iravo in najbrže zanimivo sli-to, ker so mi notranje razmere stranke dobro znane, kot tudi glavne osebnosti na obeh atra-neh. — (Konec prihodnjič.) Rasočsran Kako Je tvoja družina sprejela krušne karte?" "Najmlajši Je bil najbolj razočaran." "Saj ima vendar šele lest mesecev!" "Nič zato. Fantek ae namreč Že zaveda, k a kina krivica se mu godi. Cele noči Joka, ker so mu za ves mesec določili slabi dve kili enotne moke.H e v Bresupno Učitelj: "Zakaj pa prihajaš v šolo tako rarkuštran? Ali si ne moreš doma počesati las, kakor se spodobi'" Učsmec "Prosim, nimam glavnika." Učitelj: "frpoeodl ai pri oče-tu." Učrni-c. "Prosim, oče pa nima publikacije usmerjene le na eno stran, bodisi za intervencijo ali proti intervenciji Amerike v sedanji vojni. Ce bi bil tisk res svoboden in odmerjal prostor pribliíno enako obema strankama, intervencionistom in nasprotnikom vojne, bi bilo več inteligentnega razumevanja težkih svetovnih in tudi domačih problemov, predvsem pa tako uaodepolne poti, po kateri se po-miče Amerika, tAmpak v tem pogledu je naš amertikl sToveh-ski tisk, še slabši kot je ameriški, ker pri nas so vsi listi, sploh vse publikacije na eni strani, to je na intervenciónistični. Tako tudi br. Molek želi, da bi Prosveta bila le na eno plat zvona in da iz nje izgine vsaka kritika vojne politike vlade ter se zopet kot čreda pridružimo ■tistim, ki smatrajo Hitlerja za hudiča in ne kot iziodek bolna človeške družbe. In zato tisti, ki vidijo le velikega Hudiča in njegove male hudičke, tudi gr me le proti Hitlerju in hitleriz mu kot so v zadnji svetovni vojni grmeli proti kajzerju in kajzs-rizmu, ne pa proti razmeram, k so ga porodile. Pozneje so se pa mnogi izpovedovali, da jih Js sram. - In ker se zgodovina rada ponavlja, tako se bo skoraj gotovo tudi po tej vojni. - Za svojo osebo lahko rečem to, da moje sainoljubje ni popolnoma nič užaljeno, če ima kdo drugi drugačne nazore kot Jih i-mam Jaz. Tudi se nikdar užaljenega ne počutim, kadar kdo skuša pobijati moja Izvajanja. Ce je kritika absurdna, navadno pomllujem človeka; če Ja stvarna, si napenjam možganja, da pridem do argumentov, s katerimi ga lahko pobijem; če ml pa argumentov zmanjka oziroma ja kritik bolj temeljit in logičen kot sem Jaz, pa enostavno priznam, da sem v zmoti, Jn ker br. Molek ¿eli, da Prosveta tolče le na eno plat zvona, seveda na njegovo, zato tudi želi, da konvencija prepove — "strankarsko pričkanje" v listu. In ker tudi jaz želim svobodno besedo v Pros vet I, kot Jo je na primer imel br. Molek pod Jožetom Za-vertnikom, pravi, da sem kot — "razcarkljan otrok". Če to drži pri meni, drži tudi pri mojem "čifu", ker je ustvaril dober preceden! pod pokojnim Zavertni» kom, s katerim tudi niata bila vedno oba enakega mišljenja. E-nako je t njegovim argumentom, ko pravi, da hočem "svobodo tlaka zase — na račun članov in naročnikov Prosvete, ki so drugačnega mišljenja" kot sem Jas. Zanimiv je tudi "argument", da imam lahko vso "svobodo ti-kka — na svoje stroške." Na tem principu, sloni ves meščan» ski tisk, vsa kapltaliatična demokracija. vsi osebni unijski organi inbpHnt» publikacije unij» skih bi rok i «lov in večinoma vse prof>aga|kriistične publikacije političnih strank Ampak Jaz tai-alim, da članstvo 8NPJ ni preveč vn< to za tako — svobodo tiska, ki ae prodaja In kupuje po dolarjih. Proti taki "svobodi tiska" je bila ustanovljena tudi Prosveta. Kar se tiče mojega "izrabljanja Prosvete" za Thomaeovo r,ckto, rečem le to, da v zadnji prHsednlškl kampanji nlaem napisal niti eni* same vrstice v Pro-sveti v prilog Thomaaovl in Kru<*gc*r)evi kandidat uri — alé-dnjI je član Jednote, kot tudi nje- Nogavice iz nilona Ce bi hoteli govoriti v čistem gospodarskem Jeslku, bi lahko rekli, da je vaaka moderna vojna v biatvu samo borba za rasdeli-tev surovin, ki ao neobhodno potrebna za nemoteno gospodarsko življenje vsake držav«. V tem pogledu Je značilno prizadevanje vojujočih se in nevtralnih držav, da bi si umetno, s pomočjo resnih kemičnih in fizikslnih procesov zagotovila sadoetno količino rasnih nadomestkov sa industrijski material, ki jim ga primanjkuje doma, zaradi vojne' in a njo Idružene blokade pa ga ne morejo uvažati od drugod. Eno prvi)i mest zaviema v tam pogledu Amerika, domovina vseh mogočih gospodarskih pre-obrstov. Zadnji čas se v ameriškem strokovnem tisku živahno ras-pravlja o vprašanju tako svane-gs "nilona", is katerega ja tvrd-ka Dupond Corporation v okolici Siforda v državi Delaware ta-čela izdelovati ženska nogavice in o katerem pravijo, da je "čvrst ko jeklo in rahel ko psj-čevina". Doslej ja podjetje is-vršilo prve uspešne poskuse, in ko so prve pošiljke prille na trg, so žene slsvile pršznlk osvoboje-njs od rsztrgsnlh nogavic in spuščenih niti. Nllon izdelujejo is sraka, oglja in vode, glavni delež pri tem pa ima bencin, ki ga podvržejo raznim kemičnim reakcijam. Nilon ja sintetična vlsknasta materija, ki se odlikuje po nenavadni čvrtosti in tr-pežnosti, Is njega isdelujejo dlake in Ščetke, tkanine za ženske obleke, motvoze, vrviee za ribiče, razno tkano in pleteno perilo in mnoge druge stvari. Najbolj pa se Ja obneael za pripravljanje aukanca, ls katerega izdelujejo nogavice, ker Je čvrst, elsstičen, svetel in lep. Posebne njegovs laatnost je, da vpija selo male vlage in ae pri pranju ne uskoči. Ce ga primerjamo s svilo, ugotovimo naslednje razmerje: vzdržljivost pri iztezanju znaša sa svilo I, za nllon 1 J, ras-tegljivoet svile 12.0, nilona 2ft.7, elastičnost svile M, nilona 77. Resnice ps ja, ds so nogavica iz nilona mnogo bolj trpežne kakor is svile. Ae preden Je nllon priAel v promet, je konkurenca Iznašla celo vrsto drugih nadomestnih materialov, ki ga akušajo prehiteti na trgu. Neka ameriška tvrdka je iznašla "vinion", o katerem trdi, da Je boji! od nilona, ker ni vnetljiv. Največje nade pa Amerika vendar stav! v nilon. za katerega imajo v načrtu 20 do 30 tovarn, (lospodarskl teoretiki pričakujejo, da bo proizvodnja nilona In. podobnih umetnih materialov v znatni meri znižala potrošnjo svile In bo napravila celo revolucijo v Industriji nogavic. Upravičena je bojazen, da bo nllon povzroči! v tej panogi nov val nezaposlenost I, na drugi strani pa priča-kuj«j"' da bo vzbudil v ženskem svetu večjo potrebo po boljših vrstah nogavic, tako da povprečni kontum ne bo upadel. Naročile Mladinski I let. naj* boljši meeečnlk ia mladine! » Obešenec iz Sasavja Traglkomedija izgubljenca, ki m ¿uda lahko krade. še laž« zapravlja, pa vendar teško živi Zamišljeno je sedel pole« j etri lžkcga paznika, dokler predsednik malega kazenskega senata ni zaklical njegovega imena. Kakor da bi hotel vzbuditi čim manj pozornosti med radoved nim občinstvom, ki se je prav kar do dobra nasmejalo njegovemu predhodniku, vrtoglavemu iantalinu izmikavcu, se je Ignac tiho preselil na zatožno klop. Vi sok in dobro razvit za svojih dvajset let, toda bled in upadel v obraz se je približal mizi, za katero so trije sodniki tehtali krivdi m kazni. Enajst tisočakov Strogo ga je premeril državni tožilec. Pravkar je prebral obtožnico, v kateri je stalo, da je Ignac pri nekem trdnem kmetu v Zasavju, komaj je kot hlapec dobro prestopil hišni prag, pobral iz gospodinjim; torbice e» najst jurjev, ki jih je potem prav tako naglo kakor je prišel do njih, tudi zabil v družbi sebi enakih. V zadregi Je Ignac prestopal z noge na nogo, ko mu je predsednik senata začel slavljati vprašanja. Vse je priznal. Z okre-vajočim, pritajenim glasom je natanko opisal kako je opravil tatinski posel. Še več jfe odkrito povedal kakor so že vedeli. V posesti enajstih tisočakov se je pripeljal v Ljubljano. Kupil si je plašč in klobuk, uro si je vtaknil v žep in se tak napotil v Zagreb, kjer je imel tovariša iz de-tinskih let. V krojačnici ga je našel. Njega in zabavnega tovariša Hrvata. Oblekla sta ga v boljšo obleko, saj fant je imel denar! Pa bomo malo praznovali to svidenje in novo poznanstvo! Pod večer se je trojica znašla na živahnih, od življenja utripajočih ulicah večernega Zagreba. "Ignac, daj mi denar, da te ženske ne bodo oskubile!" mu je svetoval tovariš iz mladih let. Ob težkem vinu Je nevajeni I-gnac zakinkal za mizo, tovariš pa je plačeval, plesal in vriskal v objemih razigranih žensk. I-gnac je spal. Zjutraj je spoznal, da je le malo ostalo od devetih tisočakov, ki jih je hranil prijatelja Od samomora na nogometno tekmo Spomnil se je na dom, na mater, brate in sestre. Napisal je dve pismi, polni težkega spoznanja, globokega kesanja. .Poslovil se je za vedno in sklenil končati življenje. Nekaj malega denarja in neodločnost sta ga vendarle še rahlo priklepala na življenje. Sedel je na vlak, ki jc odpeljal proti domu. Ko Je sredi pota u-stavil v njegovem rojstnem kraju, ga je obšlo, da bi izstopil. Izstopil je, in poiskal tovariše iz davnih let. Pravkar jih je našel v zadnjih pripravah za nogometno tekmo. Ponudil se je za vratarja in po dobljeni zmagi za gostitelja. Pili so in kadili cigare. Veseli In razigrani so se zabavali v noč. Pri slovesu je Ignac med objemi podaril tovarišem vse, kar Je imel na sebi od ukradenega denarja. "Lepo ste pognali v veter denar, ki ga je posestnik težko prislužil! Za inženjerjevega sina ste se izdajali. Kekli ste, da ne morete v takem plašču domov, očetu bi bilo nerodno. Ure. ki ne gre točno, da ni \ redno noal-ti In da bo že oče kupil boljšo! Vidite, kako ste pokvarjeni!" je menil predsednik medtem, ko je liatal po aktu. V dvorani se je uglasilo godrnjanje. Mevža! Saj si še kar fletno zabijal denar v veter, zdaj pa odgovarjaš kakor da ne bi znal šteti do pet'" Vlomilec. Iri pušča potrdila ss aaboj Ignac se je v v*e večji zadregi pre»tnpaI. Se bolj je pritajil svoj glaa. Le vcaaih se je na pol ozrl kakor hi brez upanja lakal pomoči Predsednik je listal ' Kaj prav za prav misliš?" ga je vprašal. "Tule stoji, da ni dolgo tega. odkar si prsv take ukradel večjo vsoto in jo prav tako kot to rapil In zabil! In še kazen so ti odpustili, pa prav nič ne kažeš. da se misliš poboljšati?" Ignac Je pohesll oči. "Glej. glej!" je šel šepet po dvorani, "ta je pa tič!" S skoraj jokavim glasom je Ignac povedal« da je tatvino, sodbo, obsodbo in pogojni odpust kazni prestal tik pred zadnjo tatvino. In da ima še od prej na vesti neko majhno tatvino. Šestnajst let da mu je bilo, ko so ga prvič obsodili na dva dni in dve noči zapora. Zgodaj jo začel!** je sodila dvorana. "Ali niste mogel končati takrat, ko aie dvakrat vlomili v to-variško blagajno? Zakaj ste kradli takrat?" "Ne vem,'* je Ignac f>ohlevno odgovoril predsedniku, t ? "Pa še predrzni ste biii! V bla* gaj ni ste pustili pravo pravcato potrdilo: dragi tovariš blagajnik, jaz ta in ta, sem tega in tega dne vzel iz blagajne toliko in toliko!" "Ta je pač prismuknjen!" je rekla dvorana. "No, povejte nam, kako je to bilo!" ga je spodbudil službeni branilec? ki ga je predsednikovo odkritje predramilo. "Povejte vendar, človek božji, kaj vas je napotilo!" "Ne vem, kaj je bilo, glava me jo zelo bolela," je plašno menil Ignac. "Nekoč me Je v rovu za sulo, šest tednov sem ležal v bolnišnici, odtlej me pa vedno glava boli!" "Kaj vas je premotilo, da ste se spozabil nad tovuriškim denarjem?" Dober svet, pa ga Je fani napak rasumei "Saj sem hotel. Ko sem prišel iz zapora domov, sem spoznal, da me oče in mati ne moreta živeti. de trije so doma in eden od poročene sestre. Oče dela V rudniku. Vprašal sem po delu, pa ao mi rekli, da bo morda kaj na jesen. Neki bivšj gospodar mi je svetoval, naj poskusim pri posestniku. Rekel je, da je bogat in naj si kar predujem vzamem." "Pametno vam Je svetoval!" "Potem mi je pa še rekel, naj si kar vzamem denar in ko ga bom kaj imel, naj pridem naokoli, da se bomo malo pozabavali." PiMč se je beseda gladko izlila. Prav tako naglo je spet obmolknil. _ f Pa vam le nI rekel, naj ukra-dete!" ga je osorno zavrnil sodnik. "Ko sem legel k počitku, sem se spomnil teh besed . , . Potem me je premotilo, ne vem kaj". Ignac je spet obmolknil. Kakor da mu je bilo žal izgovorjene besede. Plašno se je ozrl okrog in uprl pogled v sklenjeni roki, v katerih je mencal fcobec. Zazdelo se mu je, da to ne more biti dovoljno opravičilo. In je molčal. Kaj pa tista pisma materi in bratu?" Jo pobaral predsednik. Zdaj šele je Ignue povsem zlezel vase. Rahel drget jc pričal, da hi najraje ušel vsem tem glasovom, ki ga preganjajo. Kako )e samomorilec obšaloval svojo smVt "Le poglejte, kakšna pisma ste pisali!" Predsednik je bral: '"Draga mati! Najprej Te lepo |M)/.dravljam. Takoj, ko bom oddal to piamo, se bom ustrelil. Zakaj, sama dobro veš." Dvorana je prisluhnila, predsednik je nadaljeval: "Meni ni več živeti, zato sem ukradel tisti denar, da sem si kupil revolver. Tako bom vsaj Tebi šel a poti. Saj si zaradi mene že veliko pretrpela. Proalm Te, da me vsaj po amrti ne preklinjaš. Spravi to piamo za spomin In pozdravi ata, brata in sestro. Sedaj pa neham pisati, ker se bliža moja zadnja ura " Predsednik je za čas prenehal in premeril Ignaca. Iz pisma je še pobral pristavek: "Obžalujem svojo smrt." "Svojo smrt obžalujete! He, he, he!" Je menil razpoloženi sodnik k stavku pisma ncikega Ignaca. . "Saj to Je tragično!" se Je zdaj k rirugo oglasil uradni branilec mladega dellnkventa. "Gospoda, to ni kar tako! Kar razumeti ne morem, da je fant, ki Je napisal takšno pismo, mogel zagrešiti to, česar ga dolžljo!" "Pa še eno plam« Je napisal." je naznanil sodnik. "Brstu. V tem pa pravi, da ga lepo prosi, naj nikar ne Jezi uboge matere ki jc že zaradi njega toliko pre-troela Na) Jo brenogojno ubo-Da on. ki Je stnrejši od nJega. že ve. da mu hoče dobro in «ta je tudi nJemu dobro hotela ce» rav ga je že do kosti prekle- la. In te besede naj mu ne bodo prazne besede, temveč naj se c*'i«da po njem, kam Je prišel, ker »ije tli ubogal. Pa sestro, ki Je mtojša od njiju, uaj si vzame za vzor, da ima pameti več kakor ona oba akupoj1" ♦Vidite, tako ste pisali", se je sodnik spet obrnil k Ignacu, "pa ste potem le še prišli domov!" Dvotana je molčala, prisluhni-la in čakala. Ignac je gledal < tla: "Ko bi le moget ubežati!" Z vrvi v sapor Obrnjen k branilcu, kl se ni moçet neçuditi fantovemu početju, je rekel predsednik: "Nenad no hO je potem pojavil na domu pozdravil mater, ji poljubil roko. zaklical zbogom ¡n zbežal čez prag. Preplašena mati, ki je po pismih spoznala fantov obup, je sklicala sosede. Našli so ga za hlevom obešenega." "Kako je bilo potem?" je vprašal Ignaca. "Potem ... V bolnišnici sem bil dolgo brez zavesti. K sebi sem prišel šele v zaporu." Tako je Ignac sam zaključi' svojo zgodbo. g "Deset mesecev strogega zapora", je bila sodba sodnikov, ker je bila škoda velika, vsota ukradenega denarja visoka. "Pa še ¿est mesecev pogojne kazni bo treba odaedeti!" "Trda je, trda", je zaključila svojo sodbo dvorana, "fant, ki je zrasel brez hrbtenice . . ." Zamišljeno so ga spremljale oči, ko je v spremstvu paznika nastopil pot pokore. Živilske nakaznice v Nemčiji Sistem živilskih kart, ki je uveden v Nemčiji, kajpak ne pripušča več, da bi se prirejale razne intimne ali hrupne gostije, kakršne s o bile v tej deželi razvite družabnosti včasih v navadi. Meso, mast, maslo in margarina to razdeljene na posamezne osebe v skromnih količinah v skladu z dejstvom, da se je v vsej Evropi pojavilo pomanjkanje masti, mesa in mesnih izdelkov, ki bo po vsej verjetnosti trajalo še potem, ko bo vojna končana. Mleko sicer ni na karte, vendar ga je težko dobiti več ko četrt litra na osebo. S sladkorjem mora gospodinja prav skopariti, če hoče izhajati. S trga je izginil kitajski in cey-lonski čaj, namesto njega se pije čaj iz raznih domačih zelišč, o katerem je propagandi po kinematografih uspelo prepričati prebivalstvo, da je mnogo bolj zdrav od kitajskega. - O Nemcih je znano, da so strastni pivci kave. Statistika priča, da je bila Nemčija od nekdaj največji odjemalec brazilskih plantaž. Zato je razumljivo, da Je nemško prebivalstvo od početka vojne najteže prenašalo pomanjkanje tega priljubljenega sladila in poživila. Zdaj delijo po 75 gramov kave vsaki osebi na mesec. —Nemški otroci se dandanes nič več ne igrajo z mehurčki od mila, ker mila ni. Na vsako družino pride samo kos mila na me-I0C« To milo sicer ni slabo, vendar ga ni mogoče primerjati s predvojnim. Kar se tiče obleke, se je Nemec v splošnem prilagodil novim razmeram in se ne pritožuje bog ve kaj, težko pa je ustreči izbirčnosti nemške meščanke. Do nedavna je imela nemška žena pravico do šest parov nogavic na leto. Odkar pa so uvedli novi način delitve obleke in perila, lahko vsaka Nemka prosto razpolaga s 150 točkami, ki predstavljajo pravico do 70 parov nogavic na leto. Če pa Nemka potroši te nakaznice za obleke, se lahko pripeti, da oatane brez nogavic. Čevlje lahko kupi v trgovini, če trgovcu pokaže po- Pretep na vasi Spor med Drbetinci in Bišan-ci je bil že star. Skoraj leto dni so hlepeli fantje po srečanju med seboj. Radi bi pomerili svoje moči ter poravnali tisto reč z žegnanja. Težko so viseli neporavnani spori nad sprtimi vasmi. Neka sila je venomer vrtala v srcih fantov in če se je kateri napil, je ftisnil ¡>esti ter rekel: "Pri moji duši, ko bi zdajle dobil kakršnega Bišanca v roke!" — Ko se je peljal fant iz Drbetinc skozi Biš, je tiščal pod sedežem na vozu z roko železni jarmek, ali pa organce. Ni se namrfč zanesel, da» bo prišel srečno skozi vas, pa se je raje pripravil na vse. Bišanec pa je odprl svoj nož, ko je šel skozi Drbetince. Lahko bi sicer obšel vas po ovinku ter se izognil nevarnosti1 morebitnega srečanja e sovražnikom, a ponos mu tega ni dovolil. Potegnil si je klobuk na oči, ga porinil^še za spoznanje bolj iu stran, vzravnal na njem fazanje pero, si pripel predpasnik izzivalno na stran in šel vzravnan skozi vas. Če je srečal koga iz Drbetinc, ga ni pozdravil. Svaja med obe m i vasmi je nastala spomladi pri Sveti TVojici. Bilo je florjanovo žegnanje. Pri Golobu so plesali. Nekdo izmed Drbetincev ni imel s seboj dekleta; baje mu je zbolelo. Bilo je sploh dvomljivo, da je ta človek premogel dekleta, zakaj nekam čudno se je obnašal, kakor da bi mu zakoni nedotakljivosti žene svojega bližnjega ne bili sveti. Neprestano je šedral k mizi, kjer so sedeli s svojimi dekleti Bišan-ci ter jemal na ples CofovO Lizo. To ni bilo v navadi med fanti, in ko bi z Lizo p? bil Žunkov Tunč, ki mu še ni bilo dobro šestnajst let, bi ne plesal z njo niti enkrat. Tunč pa je bil bojaz-ljivec. Rdeč od onemogle jeze se je tiščal v kot ter praznil kozarec za kozarcem. Ko se je napil dovolj inlje prišel Drbetinec po Lizo že nemara četrtič, je skočil Tunč pokonci, udaril s pestjo po "mizi ter se zadri: "Ma-iona, zdaj pa je konec!" Pograbil je steklenico in jo treščil z vinom vred v nasprotnika. Nenadoma sta ai bili v laseh obe skupini fantov. Padali so kozarci, padale so besede, a dalje ni prišlo, zakaj reka ljudi, ki so bili v gostilni, je vpila razvnete pretepače vase. Morali so se ra-ziti in račun je ostal neporavnan. Odtlej so poskušali najti priliko za obračun kjer koli. Po dva, po trije so se včasih kje srečali. Prsknili so in hlastnili drug proti drugemu, a razen zaušnic ali pa udarca s planko ni bilo ničesar. Zavedali so se. da morajo biti pri obračunu vsi: vas proti vasi, sicer ne bo konca. Žegnanje pri Svetem Bolfenku sebno dovoljenje, ki ga je izdal centralni urad za oskrbovanje prebivalcev. Karte za obleko so veljavne za vso državo, medtem ko živilske nakaznice po večini veljajo samo na ozemlju občine, ki jih je izdala. Kadar gre Nemec za nekaj časa stanovat v kakšen drug kraj v državi, dobi s pravico do bivanja tudi pravico do živilskih nakaznic. Če pa gre samo na potovanje za krajši čas in je navezan na prehrano po restavracijah, dobi poseben blok. Zato je na jedilnikih po restavracijah v oklepajih zmerom označena količina mesa, masti ali sira, ki ae daje na bone. Nekateri trgovci, ki so si na skrivaj pripravili zaloge, so nekaj časa dajali posamezna racionira-na živila tudi brez nakaznic po neverjetno visokih cenah. Sodišče pa je v takih primerih izreklo izredno ostre kazni, tako da so oblastva kmalu zatrla zlorabe. se je imenovalo vse poletje in, vso jesen kot važen dan, bo račun poravnan, ali ostalo je pri starem. Drbetinci niso prišli na žegnanje in stvar je zastala. Niso izostali zavoljo tega, ker bi se bali, bog ne daj, svoj fantovski obračun so smatrali za nekaj intimnega, svojega, niso ga hoteli zaključiti podnevi pred očmi žen in starcev. Bili so mnenja, da je za takšne stvari primerna samo noč. "Naj se noči podaljšajo kot je tr?ba, pa jih obiščemo," so pravili v opravičilo. Dolgi adventni večeri so končali tudi to pravdo. Pilo je proti sredini decembra. Mraz je divje pritiskal na vasi in sneg je legel na polja. Par večerov so se že zbirali Drbetinci v Merčja-kovem hlevu k posvetom. Tu so se končno dovogovili o podrobnostih za napad, pripravili bojni načrt, v soboto zvečer so se pa zbrali na vasi nenavadno zgodaj/ Vriskali so glasneje kot druge večere, peli silne je in klici na korajžo so bili trši kot druge dni. Ko so bili na mestu vsi, ki so prihajali pri nočnem podjetju v poštev, jih je Valentov Juža preštel. Bilo jih je devetnajst. Vsak je tiščal v roki ročico, branovlek, ali pa krepko planko, za vsak slučaj so si pa še porinili v žepe lak mesarski nož. Kdor pa je imel kresalo za streljanje, je vtaknil v suknjič še to. Ni namreč napačno, če v primernem trenutku izza kakšnega drevesa poči. En sam strel lahko odloči bitko. "Kristus, nocoj pa bo nekde sila!" so se pogovarjale ženske, ko so zrle za odhajajočimi fanti. Nad Bišem je tega večera plaval nemir. Fantje so bili nestal* ni, kakor bi slutili, da se jim bliža nevarnost. Bili so zbrani pri Gazdecu, kjer so luščili bučnice. Okrog osmih se je vas stresla od vriskov in klicev. Bišanci so po-bledeli. V hipu so razumeli, kaj se godi zunaj. Planili šo na prosto, poiskali v uti svore, ročice, drogove in kar jim je že prišlo pod roko ter se postavili na cesto. Drbetinci so se primajall po nji. "Imate seboj močiredlozi konstituiranje centralnega odbora, •predsednika soglasno izvoljen br. Vincent Cainkar; za pod-«wmcq Josephine Erjavec; za tajnika soglasno izvoljen br. u,Za k^flajnlka soglasno Izvoljen Leo Jurjovec; za n,X Pu .?itCte glasno izvoljen Janko N. Rogelj; v nad-Ck Vidic RU8' predsednik' John Antene, John Gornik LJra"k(\N\Rogelj Predla«a. »» Peter Bernik stalen za-""^centralnega odbora; predlog soglasno sprejet. l^Sr* naj 1)0 uradno *ga odbora Jugoslovan-Hfthu* ' slovenska sekcija, angleško Jugoslav Relief ™>ttee, Slovene Section.— K«i(Zifk,iUn§n?' naj * ves d*nar vla«a na to uradno ime čeki za h v 8nk °f Chica«° (čekovni) račun in * £gaj*kl m°raj0 biU P^P1""1 Predsednika, taj i2redno važn« zadeve, katerih rešitev da* J i.!? katcre«a «ani so v Chicagu in toliko »Dismk ? nemudoma deleže seje; isti odsek naj tudi ^Ouček se]e °Vanjt ln prvc centralnega odbora. ClNT C ' predsednik. PETER BERNIK, zapisnikar. nnini na pot inijo I. r v ZiïX™ivojo ud- BlUh rT ^ V°Jnl *a pod Etno. n. ► ntrafc ,Hladw> večer je v" «riz pogovarjali o naši di noči gaziti mrzli letniški sneg. Nad nami pa so vpili vsi naši častniki in podčastniki: Urno! Urno! — Ker odpotujemo takoj v Mesino . . . Seveda smo se tisti hip vsi vprašali, zakaj neki moramo zdaj v Mesino, ko bi morali o-stati tu na vajah Še aedem dni. Medtem smo naglo tovori 11 topove na trpežne mule in nato odkorakali proti najbližji postaji. Tam smo v najkrajšem času spravili vse na vlak in se od- ()b naši običa^i *** k r**lmcntu v Mwino fetk, h *'no * «P^viltl Prtprav« ljudi In opr«m« * *a ,U trudne J Kdor je bil v Mesini potrjen za abesinsko vojsko, je moral rea imeti vse zobe in biti tudi drugače popolnoma zdrav. Pri opremi so bili prvo viaoki čevlji, ki sežejo prav do debelega svoje trudne *«T",n hitro Jj^jemo budnico opremo. * * bo trtb« zdaj za •t premoremo. Bali sre- mesa. Ti čevlji so potrebni zaradi peska, ki pokriva tla mnogih abesinskih" pokra j in zelo na debelo, pa tudi za to, da branijo nogo strupenih res in raznovrstnih kač, da vsaj pik ne more tako hitro do kože. Hlače so bile zuava (pumparce) in pozneje smo jih odrezali zaradi prehude vročine. Bluza je bila tenka In lahka. Vsa uniforma je bila mo-drorjava. Klobuke pa smo dobili kavčukaste, čeprav so za vojno bolj v navadi kovinska čelade. Za Abesinijo so bili klobuki od kavčuka bolj koristni, saj je tam več vojakov popadalo zaradi vročine, ko od abeainskih krogel. Zoper pesek, ki ga vetrovi oosijo v oči, smo dobili vsi očale. Slavnoat sa odhod Do pristanišča so nas spremljale vojaške godbe. Spet, smo morali ukrcati živali in topove, nato smo se uredili na parniku tudi mi. Imeli smo vsega 400 mul, 40 topov in 1800 mož. Ko je bil parnik pripravljen za odhod, smo šli vsi na palubo In na streho, da smo videli mnošico ljudi, kako so se navduševali za nas, nam mahali z robci in se poslavljali od ladje. r Parnik Conte Biancamano — (Grof Belaroka) je pretresljivo zatulil in se pričel premikati od obrežja na odprto morje. Z vseh ladij v pristanišču so gledalci vzklikali živijo in mahali z robci, muzika je igrala poalovilno pesem. Parniki so hkrati zatulili pozdrav, tako tudi ladja Conte Biancamano — in tudi avtomatične živali v stolpu mesinske cerkve so se oglašale, potem ko je zajokala Mati božja, da ae je slišalo 3 km daleč na morje. Petelin je zapel, a poslednji je od nas vzel slovo sam lev. Dalje na morju pa so utihnile godbe ln vsi pozdravi avtomatičnih predmetov. Naša ladja se je vedno hitreje pomikala proti Afriki in proti jugovzhodu. Po dolgih dveh dneh amo dospeli v Sueški kanal. Pristali smo v Suezu in počakali tam 12 ur, dokler nas niso francoake o-blasti pregledale ln preštele. Ob odhodu iz Sueškega kana la so nam spet priredili glaano spremstvo muzlke in sirene. Prihod v Somalijo Po dolgi štirinajstdnevni vožnji smo dospeli v Somalijo in se zasidrali. V pristanišču Mogadišja sem videl veliko zamorcev a na koncu in med njimi so bili tudi vojaki, ki so nas že pričakovali. Izkrcali smo se samo vojaki. Nato so nas odvedli k večerji. Že tisti vtčer sem okusil raznovrstno sadje, ki mi je zelo ugajalo: Posebno so ml bile všeč banane ln pa tekočina kokosovih orehov. • V Somaliji smo ostali precej časa, ker smo čakali na napoved vojne. To se je zgodilo res že 2. oktobra ln že tisti večer smo odkorakali na eritrejsko fronto. Dospevši na določeno mesto, smo že videli, kako letala obstreljujejo in bombardirajo velike skupine Abesincev. Ko so letala prenehala, je prldrla pehota in v naskoku zavzemala abesinske postojanke. Tudi gorski polk sc je nalshko pomikal za pešči. Toda že tu in v celi vojni se je zelo malo uporabljala artilerlja. Ab«eincl ln njihov pogum Abesinska vojaka ni držala vojne črte. Navajeni so se vojskovali v skupinah, kakor čreda. Oboroženi ao pa bili z najbolj modernim orožjem iz Bolgarije in z angleškim, posebno za častnike. Napadeni Abesinci so se poks-7ali kot neverjetno pogumni vojaki. Vsi smo se jim čudili, ko smo jih videli, kako drzno stojijo nasproti kosečim strojnicam. Streljajo vedno stoje. Vprašal sr m se, kaj daje Abesincem tak pogum. Kmalu sem zvedel, da je vzrok vera. Prepričani so, da po vsaki smrti še enkrat oživijo, in tc Jih vzdrži. Ce so trčili ob sovražn« pešce, se niso »krili v svoje jarke. Ob v mi krm italijanskem napadu na t jihove postojanke so skočili A-besinci Iz jarkov in stoje streljali Od tega so pretrpeli največ)« izgube Proti tankom pa so se na enak način borili z ročnimi bombami, mislec da tank lahko razrušijo. dlani avtne unije CIO na m^intm ahodu v Doftroltu. «klican«»* po sgodovlnekl atavkl v Fordovih tovarnah, v kateri J« smagala unija. U. Ženske imajo nekakšen kos sem jim. naj se Še oni preskr- kjer ni bilo nobenega potoka na krila. Lasje so kratki in kodra- bijo z orehi, pa so me vprašali,'studenca. Vsak mož je prejemal Ni sti. Ljudje So visoki in vitki, moški zelo lepegu života. Ženske so lepe, elegantne postave, visoke, in ta jo lepe rdeče ustni- ki imeli zveze. Nato smo si u-redili šotore. Za vsake štiri vojake cn šotor, tako da nam ponoči ni bilo mraz. Niičl so zelo mrzle, Ves abesinski teritorij jo zelo čudan. Po dnevi jo bila vročina nad 48 stopinj. Ponoči pa povzročajo mrazi velike roac, ki padejo na zemljo. Če ne bi bilo teh roa, bi vae rastlinstvo usahnilo, saj dežuje tu samo po enkrat na leto. Pekopavanl« podlih šrtev Na mnogih krajih, kjer so bile velike bitke, Je bilo treba pobrati najprej naše bele ranjence. Te so odpeljali v bolnico. Potem so spravili in pokopali najprej naše bele in črne mrtvece ter jih pokopali. Ko ao svoje spravili, so šale p« išli na vrsto šrtva srčnih Abosincev. Zvle-kll so jih na kupe, polili s neko tekočino in jih zažgali. V dveh urah J a bil is vsega samo še pepel. Skopali so jame in pepel sa-grebll. Na vaak tak kraj so postavili znamenje, da so vedeli, kje je pepel šrtov abesinsko vojna. Opera Z&IČ&L*. ¡¿&!R dV1 lin" 5* ir\ M.ll P.t.r j. . mamico v dr- Hr T4e£'kJwr nl b ," V'1"- * * ku.u. Zvedavo o«Mui. vrvo-drevo. Začudil som se na vso vek osvežil svoj« utrujeno UfUS. li - _____—.. moč: Kaj! Poseči drevo] Ali ne Z dvema litroma vode, ki^sem ce in bele/obe. Deklico igodaj veste,,da je strogo prepovedano? jih dobival, sam nisem vedel, Noša Is «bičali Ženske in moški a« po zunanjosti skoraj ne razlikujejo Obfcf, ¿eni «o enako, samo z belim pre-, patom ob ladjih/ Drugače ao go dozorijo — pri petnajstih letih se poročijo. Nobena ne čaka čez 20 let. Moški so zelo zvesti svojim ženam. Vedno hodita skupaj. Kadar gre mož na semenj, pelje s seboj ženo in otroke. Svoj tovor in družino posadi na kamelo. Tako mahajo dva ln več dni skozi puščavo do namenjenega kraja aH trga. Naaelblne "Abesinske vaal so vse bolj na gričih, med gostimi palmami. Koče so okrogle, zgrajene iz sir-kovih palic ter ometane zunaj z odpadki od kamel. Zelo revno stanovanje Imajo v njih. Živijo se največ s sadjem ln sirom. 1-majo dosti ovac in blvolakih krav. Kamele rabijo za oranje in za potovanje po puščavi. Maata imajo po nekoliko zidanih hiš z ravno atreho. Pokrajina je od morja proti zahodu peščena in ravna. V notranjo-ati jo svet valovit, obraščen s palmami in raznim sadnim drevjem (dateljni, rožiči itd.) Divjačine ni dosti, razen hijen, o-pic in. raznih kač. Slikovitost pokrajine je nekod čudovita, posebno zaradi belih skal. Po dolinah pa se vidi krasno sadje, posebno so lepi grozdi banan. V enem grozdu je vČasi nad 200 kosov. Banan je dosti. Manj jc kokosovih palm. Ljudstvo pa ni podiralo svojih dreves. Kokosove o-rehe obirajo s pomočjo opic. Te so privezane z verižico na zad njih nogah in so navajene sple zati na drevo. Na drevesu se obesi z zadnjimi nogami in su če sadež toliko časa, dokler ne pade. Pod drevesom pa stojits dva moža, ki držita dobro napeto odejo in lovita vanjo orehe. Doživljaji med vojno Doživljaji med vojno so bili različni. Včasi Kcm bil zelo dobre volje. Posebno če sem ves popoldan preležal pod palmami, sem si mislil, kako lepo je voja ško življenje, ker sem imel o-krog sebe polno banan in datelj nov. A vse to mi ni ustrezslo, ker sem videl na visokih palmah kokosov oreh in me Je vedno mikalo, kako bi mogel do njega. Poskusil sem plezati, a mi ni u spelo, ker Ima drevo močne tr ne. Bilo Je prepovedano *< drevo, a nič za to. ftel sem vaj po sekiro in podrl drevo na tla. Otrgal sem vie, kar je bilo sadežev in se umaknil na drugo stran, kjer sem bil varen pred častniki. Vzel sem bajonet in napravil z njim luknjo v kokosov oreh, dji sem lahko pil mleko. Tako sem užival sladko tekočino ogjbOljfc-MS abeeinskegs sadu. En liter tega mleka je dovolj za cel dan vsakemu junaku. Prišel je večer ko sem stal še vedno v palmovem gozdiču. Za-čul aem trombo. ki je dajala znak za večerjo. A meni nl bilo več mar za vojaško večerjo. Do teme se nisem vrnil v taborišče. Ko sem prišel v tabo« išče. ao me vsi vprašali, kje sem bil. da nisem prtlei veče» jat. Rekel sem jim. de me Je bolele glava in da »nl ni za jed Takoj ao raturne-II kakšen je bil r»«v< vzrok. Dobro so me poznali. Priporočil In ros so odslej vsi mislili, du ' kaj )x>čet,l< Ali bi si z njo opral iqtati sKri- jaz splezam na drevo. Ob vsaki priliki sem jih podražil: Kdor nc zna, naj se v AbesinHo nc poda! Dnevi hoje ln bitka Pod močnimi sončnimi žarki smo korakali po neznanih abe- suto uli bi Je spil. Vedno sem mislil na kokos, kduj kdaj pridem do njega, da si potolažim žejo. S tem upanjem sem vedno veselo mahal za tovariši. Kadar smo dohiteli našo pe- sinskih deželah, čez gorovja in hoto, amo morali najprej razpe-skalovje in čez velike puščave,1 Ijati telefonske žice, da ao pol hodca, ki a dolgo palico lovi ravnotežja. Peter vpraša matar: "Mama, zakaj ima mož na vrvi tako dolgo palico?" "Norček, nekam sc vendar mora opreti," a > ' Slabi šivel "Dragi, skoči po Šivinosdruv-niktt, naša mačka Je omedlela!" "Kaj sa jI je pa «godilo?" "Miš ja aagladaJa." Umerjenost vsakdanjega življenja Dolgčas ni nič drugega nogo neznosna enoličnost, ki je ne oživlja nobena umerjenost ali ritem. Vse, kar je težko, poatane po umerjano-sti laže, Zato podnetljo delavci drug drugega s petjem, zato dovoli vojaška disciplina utruja-nim vojakom med pohodi popevanje. Kdor ima utrudljivo delo pred seboj, recimo delo štirih ur, naj pomakne v srodino odmor dvajset minut, ki naj jih uporabi zu kratek sprehod? da pokadi cigareto ali izpije kje v miru skodelico kave ali čaja, in potem naj se spet vrne k delu. S tem si je človek delo olajšal za polovico. Ne gre pri tem za užitek teh kratkih tnlnut, ki se kaj hitro razgube, temveč za umirjeno zarezo, ki jo te minute napravijo v brezupno dolgo črto časa. Poznamo napačno varčnost s Časom prav kakor z denarjem. Obe temeljita na tem, da si človek ničesar ne privošči in tako povzdigne štedljlvost do samonamena. Seveda neha biti taka varčnost ekonomična, Zelo dvomim, da gospod, ki od treh do sedmih sedi poleg mene v knjižnici in dela natančno toliko časa kakor jaz, edino z razliko, da si ne privošči onih dvajset minut odmora, dvomim, da izvode v teh štirih urah več ko Juz. Ce so vrnem na svoj prostor, me seveda zmagoslavno pogleda, kakor da bi hotel reči: MZdaj si žrtvoval svojemu poželenju po uživanju dvajset minut, te minute so minile, dočim som jaz nuprodovul. Ali ti ni žal zamujenega časa?"' Ne, ni mi zanj žal, kajti malenkostni ručunar ne ve, koliko sem si na novih močeh in novem veselju do dela zamenjal za teh dvajset minut. Ekonomija tega gospoda temelji na tem, da sedi na svoji mali glavnici in da čim manj od njo potroAl. Ne pozna rodo-vitnih transakcij, s katerimi glavnico podvoji* mo ali potrojimo. Brez dvoma bi človek lahko Izhajal dnevno z enim obedom za avojo neobhodno prehrano. Toda poskusimo enkrat izločiti kosilo aH večerjo in se zadovoljiti a kako čokolado ali pecivom. Ne bo želodec tiatl, ki bo največ trpel pod takim življenjskim redom, temveč živčevje. Dobrodelna umerjenost dneva po obedih je odpravljena. Človek ne ve več, kdaj neha dopoldne, kdaj pričenja popoldan, S tem nastopi naj brezupne jše vseh nenavadnih prikaznil človek spozna in zapazi čas, ki ga ne bi »poznal, če bi imel umerjen dnevni red. Spoznati In zapaziti čaa, je pa za na» ljudi najs(rahoviteljše. Na tem spoznanju temelji muka neapečnih noči, kadar ališlmo biti emj četrt ur« za drugo, ali pa brezupnoat čakanje, pri čemer čutimo med trenutkom In pričakovanim neživo, prazno razdobje in zamudo časa. Najhujše Je, kadar začne postajati vedno bolj negotovo, ali bo pričakovano nazadnje sploh še prišlo. Tukaj imamo samo en izhod, da to mrtvo razdobje umerimo na ta način, da začnemo s kakim drugim poslom, dok let nas pričakovano ne preseneti. Nikakor nl rea, da je preteklost popolnoma minila In da je, če je ml«d'Mt enkrat potekla, vseeno kako smo jo preživeli. Iks In Ipsilon živita mogoče lato življenje, in vendar je lahlo» eden zadovoljen, drugi pa nezadovoljen, ker slednjemu manjka umerjenoati. NIČ ne pomaga človeku, ki sedi v ječi, če se tolaži zvečer vsaj zvečer sem lahko zadovoljen, f»k«j tudi ve bi bil svoboden, bi šel zdajle najbrž »pat. Toda oaamel počitek je vse kaj drugega po živahnem kakor po nežlvahnem dnevu Za tistega, ki leži bolan, ponoči poatalja ni isto ko sa idravega, ki se je čez dan preglbal in maralkaj doživljal, Ta naša razmotrivanja naj oavatllta dva primera, ki sta zajeta It resničnega življenja. V srečnem zakonu se je čudila žtna, da ja njen mož, ki je čea dan dalal doma v svoji pisarni, vsak vačer, po večarji sa eno uro tsglnil—baje v kavarno. Pnakuaila ga je zadržati doma na ta način, da mu Je napravila po večerji libornn kavo. Mož Jo je hitro popil, celo pohvalil—potem pa Šel vseeno v kavarno. Nazadnje Je postala žena ljubosumna ln zaupala vto zadevo prijatelju, ki ae je obvetal, da bo opasoval njenega moža. Pa se Je Izkazalo, da Je mož resnično hodil aamo v kavarno, kjer je, največkrat sam, pokadil ono ali dve smodki. Drugi večer Je poslala žena po kavo v kavarno, kamor je njen mož zahajal. V nalašč sa to pripravljeni poaodi Jo je služkinja prlneala še vroč«» v stanovanje. Po ppvem požirku Je moz kavo kot nepltno zavrnil. Ko je izvedel, od kod je, ae mu Je zdelo nemogoče, ln če nI umrl, tega še danea ne verjame. Prej ko slej je delal Čez dan doma v svoji pisarni, zvečer večerjal s ženo, odšel po večerji za eno uro I« hiše in prišel ob desetih apet domov. Neumerjenoat je brezupna in zato tudi tistega moža lahko razumemo, o katerem pripoveduje Chamfort. Trideset let je bil prijatelj gospe, ki je živela ločeno od svojega moža In Jo Je vsak večer obiskal, Naposled Je njen mož umrl ln ves svet, posebno dama. Je miallla, da jo bo zdaj njen prijatelj poročil, On pa se sa to niti malo ni zmenil. Poslali so k njemu znanca, ki mu Je obrazložil, da ta Jtorak dami po toliko letih prav za prav dolguje. On pa Je odgovoril; 'Trideset let Jo vsak večer obiščem. Ce jo zdaj poročim, no vem več, kaj naj bi s svojimi večeri začel." Ko si je človeška domišljija izmiallla največjo muko in ustvarila pekel, mu Je pridejala več» nost kot značilno lastnost. Kar razlikuje vice od |>okla, Je umerjenost vic. Kazni v vicah ao razvrščene po stopnjah, stojijo v povsem določenem razmerju do storjenih grehov, V posameznih primerih so celo enak« peklenskim kaznim, vsekakor pa so bolj Izmenične, ne "večne" in zato jih je mogoče laže pretrpeti. Edino umerjenoat je, ki oživlja, In kdor je kaj doživel, je samo čutil umerjenoat življenja. Zakaj doživlja eden, medtem ko oatane drugi top? Zakaj more naenkrat mnoštvo nekaj doživeti, kar je nekoč samo en tvoren duh doživi In sporočil sodobnikom? Doživljati v naravi, v umetnosti, v občevanju z ljudmi ni nič drugega kakor čutiti umerjenoMt v stvareh. Brez umerjenost! ali ritma aeveda nihče nič občutiti ne more. Že dejstvo, ris uredimo celo vrsto barv v en predmet, pomeni, ds umerjeno občutimo. Daai črke vaebujajo ves duh knjige, vendar v»ota črk ne napravi knjige. Največ ljudi samo zloguje v knjigi ftivljenja. Poaameznoati, po-edino dejanje Jim ne pomeni prav nič, šele zveza in sklad Jim dasta veljavo. Kdor v neredu sveta, ki ga obdaja, ne najde nobene pametne sklsdnoatl, bo kmalu zaaledil, da ae da marsikaj ritmično ali umerjeno raz-. členiti v globoko skladnost. To spoznanje mu ds možnost, da odslej v «d no lažje In sam od sebe razredi vsa svojs posamezna opazovanja. Njegovi vidiki ga usposabljajo, da al pridobi laatno svetovno narirenje, njegovi doMlslekl postanejo ideje. Tak duh nl morda pridobil novih sil, samo novi ritem Je razkrojil in a tem razgibal stare aile. Umerjenoat ali ritem je šele tisto, kar da veljavo stvarem. V stvareh samih nl umerjenoat, šele človek zaneae umerjenoat v stvari in šele a tem uetvarja svet v J POLOM ÊMILE ZOLA (8c nadaljuje.) ' Toda sto korakov dalje, pnostran ceste, sta zagledala drugega, strafoo razmesarjenega, glavo napol odtrgano, pokritega z brizgi možganov. Nato, po osamljenih truplih, so ležale tuintam majhne skupine; zagledala sta jih sedem po vrsti, kolena na zemlji, s puško ob licu, ustreljenih, kakor da bi de streljali; v njuni bližini pa je bil padel podčastnik in je ležal ie zdaj, kakor da poveljuje. Cesta se je vlekla nato ob ozki soteski, in tu jih je iznova zagrabila groza, spričo te jame, kamor se je zrušila cela desetnija p<*4 točo karteč: trupla so jo polnila do roba; to je bilo padanje in pre-kopicavanje ljudi, ki so razbiti in zavozlani drug za drugim razkopali žolto zemljo, z zavitimi rokami, ne da bi jo mogli prijeti. Črna tropa vranov je krokaje odletela, in že so brenčali roji m ulic nad mrliči ter se vračali trdovratno, vedno Iznova, tisoči in tisoči, da se napijo krvi* svežih ran. 'Tak kje je tisto?" je ponovila Silvina. Nato sta hodila za obdelanim poljem, ki je bilo vse pokrito s telečnjaki. Kak polk jih je moral pometati stran v prehudi stiski, v napadu silnega strahu. Ostanki, s katerimi so bila tla posejana, so dajali možnost ugibati, kaj se je zgodilo v boju. Na repnem polju so ležale raztresene čepice kakor široke rože; cunje uniform, naramnice in pasovi so pripovedovali o divjem spopadu, o eni tistih redkih' borb iz bližine, ki so se bile vriile v stralneifi dvanajst-urnem dvoboju topnifttva. Korak za korakom* se je noga spodtikala nad ostanki orožja, nad sabljami, bajoneti, puškami in chassepotkami, v toliki množini, da se je zdelo, kakor da rasto lz tal, žetev, ki je pognala nekega strašnega dne. Skodelice In vojaške steklenice, in vse, kar je bilo padlo lz počenih telečnjakov, je pokrivalo pota. Čez vsa polja, ki so sledila odslej drugo drugemu, je bilo razprostrto velikansko opustošenje: plotovi izdrti, drevesa kakor "opaljena v požaru, celo zemlja razkopana od granat, razteptana z nogami, trda od galopa množic in tako razdejana, da se je zdelo, da ostane vekomaj nerodovitna. Dež je potapljal vse v svojo bledo mokroto; trdovratno se je dvigal vonj, tleti vonj bojlič, ki diii po gnijoči slami in ožganem suknu, po mešanici gnilobe in smodnika. Silvina, naveličana teh smrtnih poljan, kjer se jI je zdelo, da hodi že dolge milje, se je z naraftčojočim strahom ozirala naokrog. "Kje je tisti kraj? Kje je vendar?" Toda Prosper ni odgovoril; postajal je nemiren. Kar je pretresalo njege ie bolj nego trupla tovarišev, so bila trupla konj, ubogih koaj, ležečih na boku, ki sta jih frečavala v velikem številu. Nekateri med njimi so bili zares vredni usmiljenja; ležali so v strašnih legah, z odtrganimi glavami in razparanimi boki, iz katerih so se usipala čeva. Mnogo jih je ležalo na hrbtu, z ogromnim trebuhom, ter iztezalo odre-venele štiri noge v zrak, kakor drogove signala za silo. Vse brezmejno polje se je gričilo od njih. Nekateri še nlao bili mrtvi, dasi so pogin jali že dva dni; in ob najmanjšem šumu so dvigali trpinčene glave, premikali jih na desno In levo In jih spuščali nozaj; drugi pa so ležali nepremično ln zdajpazdaj zaganjali presunljive krike, tiste tožbe umirajočih konj, tako čudne, tako strašno bolestne, da je ozračje drhtelo od njih. In Prosper, ki se mu je trgalo srce, je mislil na Zefira in ugibal, da ga morda zopet zagleda. Nenadoma je začutil, kako se tresejo tla pod galopom divjega dira. Okrenil se je ln jedva ROMAN IZ VOJNE L. 1870JI Preložil VLADIMIR LEVSTIK mu je še ostalo časa, da je kriknil svoji tova- rišid: - "Konji, konji! Skočite za ta zid! . . Z višine bližnjega griča je drvelo kakih sto nezajezdenih konj, od katerih jih je nekaj nosilo še vso prtljago, ter ae > peklensko divjost-jo zavalilo .proti njima. Bile so izgubljene živali, ki so osteje na bojišču in se združile v če-do, kakor jim je velevala njihov» narava. Brez sena in ovsa že od predsinočnjega večera, so mulill redko travo, obirali grmovje in glodali skorjo dreves. In ko jih je grlzel glad v trebuhe kakor s sunki ostrog, so divjali skupaj v blaznem galopu, dirjali preko praznega in nemega polja, mečkali mrtvece ln ubijali ranjence do kraja. Njihov val se je bližil; Silvlnl je jedva še ostalo časa, da je potegnila kolesnico na nizki zid. "Moj Bog, vse bodo poteptali!" " Toda konji so bili preskočili zapreko — ropot, kakor da bi grmelo — in že so dirjali po drugi strani dalje; vrgli «o se v reber ter se podili do vogala bližnjega gozda, za katerim so izginili. Ko je Silvina pripeljal osla na pot, Je hotela, da jI Proeper odgovori. "Povejte že vendar, kje je tisti kraj?" On je stal pokoncu ter se oziral na vse štiri strani obzorja. "Tri drevesa so bila tam, tista drevesa moram najti ... Ah, vraga, človek slabo vidi, kadar se bije, in to ni majhna reč, spominjati se kasneje cest, po katerih je hodil." Nato, ko je zagledal na levi ljudi, dva moška in eno žensko, mu je prišlo na um, da jih povpraša. Toda, ko se je bližal, je ženska zbežala ln moška sta mu preteče odmignila od sebe; videl je druge, in vsi so še ga ogibali in bežali v grmovje kakor plazeče, zavratne živali, umazano oblečeni, nesnažni do ostudno-sti, s sumljivimi rojarskimi obrazi. Takrat je zapazil, da mrtveci, ki jih pušča ta gnusna družba za seboj, nimajo več čevljev ln mol6 noge ln blede od sebe; spoznal je, da so lopovi, ki slede nemškim armadam, skrunilci trupel, ple-naželjna sodrga, ki v spremstvu invazije ropa na bojiščih. Pred njim je naglo bežal dolg, suh človek z vrečo na rami, ki so mu po žepih žvenk-ljale ukradene ure in srebrnjaki. Neki trinajstletni ali štirinajstletni deček je vendar počakal Prospera, da se mu je približal, in ko je ta spoznal v njem Francoza ter ga ob-sul s psovkami, se je deček uprl. Kaj? Da ne bi smel Iskati vsakdanjega kruha? Pobiral je chassepotke; nekdo mu je plačal po pet sous za vsako puško, ki jo je našel. Zjutraj, ko je utekel lz svoje vasi, laČeh že od prejšnjega večera, se je bil dal najeti luksem-burškemu podjetniku, ki je imel s Prusi pogodbo za to pobiranje pušk na bojnem polju. . Prual to se namreč bali, da ne bi puške, če bi jih pobrali obmejni kmetje, dospele čez Belgijo zopet v Francijo nazaj. In cela tolpa ubogih vragov je hodila za puškami, da zasluži pet sous, ter brskala po travi kakor ženske, ki hodijo sklonjene po travnikih, da nabirajo regrat. "To je grdo delo!" je zamrmral Prosper. "Seveda! Človek mora vendar j&ti!" je odgovoril deček. "Saj nikomur ničesar ne ukra-dem." Ker ni bil lz tistega kraja in nI mogel dati pojasnil, se je zadovoljil s tem, da je pokazal z roko na majhno pristavo v bližini, kjer je bilo videti nekaj ljudi. (Dajje prihodnjič) Srečanje v vlaku 4J Napiaala J. Sovendova Mlad, eleganten K"*pod je pazljivo pogledal v kupe, pred katerim se je ustavil. Na klopi je zagledal popotno torbico, ko-keten klobuček ln ogrinjalo. Takoj mu je postalo jasno, da se v kupeju vozi mlada dama. Vstopil je torej v kupe in položil svoj težki potni kovčeg v mrežo za prtljago, potem pa pogledal, kje m* mudi lustnica koketnega klobučka. Pn oknu nu hooniku je stala mlada, vitka, v črno oblečena gi* podična. Pa/.ljivn je opazovala menjajoče se altkc akozi okno, ne da bi opazila, da je bil nekdo stopil v njen kupe. MU-dega gimpoda je pojava mlade dame prijetno presenetila. Stopil je k nje) in dozdevno prav tako zamišljeno opazoval pokrajino Nenadoma ae je vlak ustavil. tla »o se zamajala in novo-do:.li goftpod se je nehote rahlo naklonil na lepo damo. šele te- videl v obraz. Bila je nekoliko "Žal mi je, da bo kmalu ko-bledu, sicer pa zelo lepega obra-1 nec lepih sončnih dnL Vidim» da za in velikih, izrazitih sivih oči, I gledate planine. Tudi jaz jih sil-s katerih kar nisi mogel umak-'no ljubim. £al imam pa za vse niti pogleda. Takoj nato je vzela' tisto, kar ljubim, zelo malo časa. f roke časopis in se poglobila vunj, tako da se ji novi sopotnik nikakor ni mogel približati. Dolgo je premišljeval, kako bi načet pogovor, potem je pa uporabil preizkušeno sredstvo. Vzel je v roko cigareto In vljudno vprašal, če sme kaditi. Prav tako vljudno mu je dovolila. Tako se je med njima začel pogovor. Sprva sta govorila samo vsakdanje nepomembne reči. potem sta pa postajala čedalje bolj odkrita. Mladi popotnik je z zadovoljstvom poslušal mehki glas svoje sopotnice, ko mu Je pripovedovala; "Zelo rada popotujem. Čutim v sebi nekakšno potrebo, da se /merom seznanjam t novimi kraji, s tujimi ljudmi. Vse, kar mi je tujega, nedoeegljleetfa. me zanima. Ko ae potem popolnoma rfMiznam s kom ln spnenam tudi njegove napake, mi postane ne- daj K'a je p »ttledala a svojimi pomemben; »pet si zaželim kaj velikimi sivimi očmi/Ko se ji! novega, neznanega." je gisipod opravičeval, je samo j Vsakdo, kdor" bi poslušal to za trenutek njene ustnice preb -1 Mlt,hk„ pripovedovanje In zraven tel luhel nasmešek, potem ae je K.|„|n| v otožne sive oči, bi de-pa spet sanjavo zamaknila v d:.-1 J;,| t|a je to prtrnanje bolne du-!i*vo i še. Da je bilo vse še bol/ potr! Trenutek nato je mlada popot- lo, je zunaj začelo po malem de- I ' . 'v '■■«■■ 1 r" tavati. Tedaj se je oglaail mmm ji jv prav ki moški glaa; zvon- V Brian/i imam tovarno za umetno svilo in posli mi vzamejo skoraj ves prosti čas. Nikdar nimam pravega počitka, nikdar odmora. Toda oprostite, gotovo vas to prav nič ne zanima. Pripovedujte mi rajši kaj o sebi. Ali ste bili zadovoljni na svojih počitnicah?" "Zelo prijetno je bilo, dva meseca sta minila kakor sanje," jc odgovorila sopotnica. "Zelo srecnu ste, gospodična, da imate tako dolge počitnice. Moje počitnice so poslovna popotovanja. ki jih nikdar ni konec." t Tako in podobno sta se pogovarjala in naposled spoznala, da bosta oba izstopila v Milanu. Potem je med obema nastala tišina. V tvorničarjfevi glavi so se t bliskovito naglico menjavale misli in čustva! Dekle mu je bilo nenavadno všeč; silno rad bi jo bil prosil za aestanek. Zmerom snova se mu je ps zdelo, <|a ga bo odbila. Naposled jo je le prosil za sestanek Živčno je pobrskala po svoji toftotci. potlej pa dejala: "Mialim, da mi bo nemogoče, da bi vas še kdaj videla V Milanu bom namreč ostala samo nekaj dni, potem pa odpotujem dalje v Cortino." Njegov sum, da ga bo mlada dam« odbila, se je s tem še povečal. V zadregi je dejal: "Kljub temu sem prepričan, da se bova še videla. Rad bi to zimo preživel z vami. Tako bi si želel z vami se smučati. Bil bi nepopisno srečen, če ,.." Njegova sopotnica je trdovratno molčala. Naposled ji je dal mladi mož svojo posetnico in telefonsko številko. 7 v "Vsak dan bom pričakoval vašega klica. Telefonirajte mi čimprej, težko vas bom čakal." Trenutek neto se je vlak ustavil v Milanu. Znanca sta izstopila in odšla proti peronu. "Ali vas smem odpeljati domov z avtomobilom?" je poprosil moški glcs na levici mlade dame. "Med polji) mi boste zaupali svoje ime." "Ime mi je Fausta Salvarije-va," je odgovoril mehak glas, "žal se morava tukaj ločiti. Na svidenje," je še dejal^ njene oči so pa govorile "zbogom." Potem se je izgubila v množici ljudi. Da ne bi razočarala svojega sopotnika, je najela taksi in se odpeljala domov, čeprav tega velikega izdatka ni imela v proračunu. Kakor vsak majhen uradnik je morala tudi ona vse naprej preračunati, ppsebno še zdaj, ko je na lepem ostala brez službe. Mladi industrijec pa je bil prepričan, da je srečal samostojno,. x)gato mlado damo, ki si lahko privošči s svojim zaslužkom dva meseca dopusta, in se je prijetno počutil, misleč, da je naposled našel prikupno bitje, s katerim bi prav lahko postal srečen. Že vnaprej je sklepal mnogoobeta-; oče račune, kako se bo med njima razvilo sprva nežno prijateljstvo, potem pa vroča ljubezen, in potem ..., dalje niti misliti ni smel. Njegovi novi znanki so med tem rojile vse drugačne misli po glavi. Med vožnjo z avtomobi-om je bila potegnila iz torbice njegovo posetnico in jo vrgla skozi okno. Hkrati si je zatrjevala: "Najbolje je, da pozabim tega človeka. Če ne bom vedela njegovega imepa ne njegove te-efonske številke, se ne bova nikdar več vide^. Tako je tudi najbolje. Najteže misli, da je srečal bogato mlado damo, jaz sem pa samo neznatna uradnica brez službe in denarja." Zdelo se ji je, da se ji je težak kamen odvalil s srca. Spet ni videla pred seboj drugega ko težak boj za ostanek. ..»jr.Ti ' • V veliki veži razkošnega hotela je za široko pisalno mizo sedelo mlado dekle. Pred njo je stal mlad gospod ln jo pozorno opazoval: "Le kje sem že videl ta obraz in kdaj?" se je neprestano vpraševal. Tedaj je dekle ckrignilo glavo ln vljudno vpraftik) gospoda, kaj želi: "Veliko* sdw», po možnosti z balkonom in kopalnico," je odgovoril prišlec. Medtem ko je dekle vpisovalo njegovo ime in njegove želje, jo je gospod pozorno opazoval. "Zelo je podobna ženski, ki sem jo moral še pred nedavnim sre-čatt7 Samo kje?" Tisti trenutek se je domislil. Aha, dekle je podobno oni lepi Fausti, ki jo je pred nekaj dnevi srečal in se mu bo gotovo te dni javila po telefonu. Morda jo bo srečal v kakšnem razkošnem baru ali na zabavi? Seveda se pa v ničemer ni mogla primerjati s tem siromašnim dekletom. Fausta je pač lepotica. V takšnem premišljevanju je odšel zamišljeno v svojo sobo. Prišel je bil pač samo zato, da vojaki na manevrih v hribih. Kandidat smrti > Kmet Peter je hotel zaklati svojega petelina. Njegova žena je namreč včeraj rodila hčerko, pa se je možakar moral pobrigati za primerno krstno gostijo. Sočen komad mesa je že ležal pripravljen, manjkala je samo kregka, dobra juha. Kokošji po-mladek je že lepo odrasel in ker kmet Petejr ni več potreboval petelina, ga je pač enostavno obsodil na smrt. In tako sta se kmet Peter in njegov sin, oborožena z noži, plazila za petelinom. Plaziti sta se morala radi tega, ker je v sosednji hiši stanovala znana vaška dobrotnica Marija. V desetih letih, odkar se je bila naselila v vasi, je obnovila kapelico in gasilski dom, vsem novorojenčicam pa je bila botra. S sosedo : Marijo pa seveda nihče ne bi rad prišel navzkriž, kajti vsakomur je bila pred očmi mastna vložna knjižica, ki jih je podarjala za botrinski dar. Siger je bilo z hjo enostavno živeti v prijateljskem razmerju. Žal pa je bila soseda Marija zagrizena vegetarijanka, ki bi se najmanj onesvestila, če bi slišala smrtne živalske krike. V vasi so radi tega klali živali skrivaj, da bi tega ne izvedela dobrotljiva soseda Marija. — Ciromska strela, poganska žival! Petelin je prav kar zdrvel proti sosednji hiši. Hlapec Lojz je stekel za njim in ga je pravočasno zgrabil za rep. — Dobro jutro, gospa soseda, —je nenadoma vzklikru^ kmet Peter, da bi tako opozoril Lqjza. Petelin pa jo je ucvrl kpt bi ga nosilo sto vragov. — Dobro jutro, sosed. Kaj pa je danes z vašim petelinom? — Bog mi je priča, da ne vem, — se je hitro zlagal kmet. — Z Lojzom se čudiva. Cisto se je iz-premenil, utegne mi še zboleti, tnof ^obr4- petelin.--------- poišče Fausto, ki je doslej še nikjer nI mogel izslediti. Njegova edina misel je bila: "Najti jo moram, po vsaki ceni." Mlada uradnica v hotelski sobi je pa počasi zapisovala črko za črko industrijčevega imena. O-krog ust ji je igral trpek nasmešek. Ostal ji je še potem, ko je napisala številne druge naslove hotelskih gostov, med katerimi ni bilo imena znanca iz vlaka. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1152 Strani — 1000 Fotografij * haMs« llit slraal u> iu Mi 1000 is» MUJeVMlo«. V M^vjt m«J Is prvMi acada« laskih «aeev, pa — TO J K NAJl'OlMLNfcJftA IkKJAMIVL «MitA KNJIOA. (Ta knjiga )• pueoba« nail asatsslva ta korWtaa sa «feacv v rUJlk Sotak. ^ » uaim pmuh prt ajlk<*«ai twv- friHIJ K« MMTI KNJUiO YIMELI t ni JI raft i« taalla*l 8omo PfUBBKRBITK 81 TO KNJIGO *K DANKM1 KO BMTI VKIAVA is Pomislite! $1.5? KNJIGARNA SI,< WF.NICPUBLISHING CO. ti« IS »KT ISlíi MTftrtT — Da, žal, tudi živali obolijo. Revice; ko bi vsaj mogle govoriti. — Da, da, uboge živali. Še govoriti ne morejo. Petelina bova zda^ nagnala domov. Tako čuden se mi zdi. Cim se je kmet približal petelinu, je zaprhutal in vrešče od-kuril. — Bodi miren, bodi dober, moj petelinček, — Je skušala soseda Marija potolažiti preplašeno žival. Petelin pa je kot obseden poskakoval okoli. — Znabiti ga je napadla kurja blaznost ali pa je dobil sončarico. Najbolje je, da ga pustimo. Na svidenje, gospa Marija! Nenadoma je presekal vaško ozračje avtomobilski signal. In skozi vas je v oblakih prahu zdrsnil avto in povozil petelina. Zadnje kolo mu je zmečkalo vrat. Kmet Peter je v duhu videl, kako se je dobra soseda onesvestila. Še sam je za hip stisnil oči. Moj Bog, stvom m lepoVoi^Sl Toda gospa Mah»» na in zbrana: ^ K — Da, da, to so udar« Človek jih mora s^jA in sonce. Potolai, V?'M je zelo verjetno, da' bi 1 Ukoalitakoneni0geu; — Da, - je vzdihnil P*, prav tako sem si miilil £ traj smo doma govoril; V šemu^telmuninarWwn go življenje. ^ Tako je rekel kmet Peiw bral zmeekanega pet^ k vrgel cez ramo. Odšel i* hudo potrt, dasi se mu ,7, sih radostno smejalo srct L ljo tolste vložne knj,žiw ? bo ob krstu dobila m,.^ vorojenka. 1 SEMENA Zaradi roju« t Evropi m t— ▼•č dobili samen sli drugeg^ is staraga kraja, zato «¿¡TJ popolna. Imamo pa ia m uioa dača lar priporočamo, di takoj: 8ALATA. velika, poltina. L _ SALATA, fina. calosasouka kfc ENDIVJA. potna, lirokoptn« ENDIVJA, rumena, Upo krivih KUMARE. Atsnsk«, dolg« uZ KUMARE, velike, najbolji di KOLERABA, podsemeljiks. tm KOLERABA, velikanska u km PETRŠILJ, gladki s kortno« PESA. fina okrogla mmi^, REDKVICA, «rednje-sgodni n| REDKEV. črna okrogla polil« REDKEV, črna okroglasta unfc CRAH, užiten v «iročju, niitk GRAH, ušilen v stročju, viiok FIŽOL bras niti. nisek rums FIŽOL braz niti. visok ruma FIŽOL bras niti nisek isln FIŽOL, braz niti viiok uln PESA ZA KRMO, rumens, fuel PESA ZA KRMO. rudsča. REPA. sa kisanje bela. fust a PROSO, pristno rumeno, fust a MAJERON. sladki diieči SPINAČA. najbolja iz Maribon RADIČ, pravi rodeč Goriški CENA je: 3 paketi 35c. lOpakflj Lahko kar isreiete ta ogla, p črtala šamana, katera ielik, kr nam vrnete z Money Ordroaki rocilo bo točno odposlana STEVE MOHORKO CO. j 704 So. 2nd Str. MUwauksiVj TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tlaka vabila sa veselice In shode, vlsttnlce. časnike, knjig koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsiksa češkem, angleškem Jesiku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJIJPJJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cena smerne, unljsko dslo prwi Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLlMl TEL. ROCKWELL 4004 NKW \ORK M. T. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklep« II. redne konvendie se lahko «»»oči na 1W prišteje eden. dvs. tri. štiri aH pet članov Is ena druitne k Mi sjj^ nlni. List Prosveta stane sa vse enako, sa ilane sli nsclsas »m« eno letno naročnino. Ker pa ¿lani ie plačajo pri asesmen»»» tednik, se jim lo prišteje k naročnini. Torej sedaj ^ " * da je lisi predrag ta člane SNPJ. List Prosveta je vais gotovo je ▼ vsaki drušini nekdo, ki bi rad Htal list ruk a ^ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs bi ^ SNPJ, ali Če se preseli proč od druline in bo zahteval ssm tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki i* ta so £ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uPra™1 * in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta AKo> v* stori, tedaj mora upravništvo «nižati datum *a to vsoto nsn*«— Cene listu Prosveta Jet ^ Jjl Za Zdrui. dršave ln Kanado M4I0 Za Clcero in Chiceg® P- ^ 1 tednik «n - ~ jj 2 tednika in ----------^ J tednike in —..... jj 4 tednike in ---------{j » tednikov in so.oo 1 tednik in________ 2 tednika ln______ 3 tednike in • 4 ledniko in S tednikov in...... 0.00 2.40 lJO nič Za Evropo Je ..: ----------^ Izpolnita spodnji kupon, prilošile potrebno *** Money Order v pismu in si naročile Prosveto. list. ki PROSVETA SNPJ. 20&7 So. Levrndale Ava. Chicago. IU. v Priloženo poiiljara naročnino sa list Prosveto v»ol> » 11 Ime ČLdrušnra« Natlov . Ustavite tednik in ga pripišite k moji asrocn.nl članov moje drušine: 2) ?).._______________ 4) SI ________ ... Metlo____________ Nov naročnik ____ ti drnltve * ________ Čl. dro**« * čt énttír» * ČL dm**« * __________________ Drle" - - - " ________ Star »eročaik