Strnn 1
»SLOVENEC«, dno 9. julija 1926.
Btev. 152.
Kje je svobodomiselstvo?
Zagrebško glasilo SDS Riječ« prinaša tick t, kakor zatrjuje, povsem verodostojne Informacij« h Belgrade (ki jih je prevzelo tudi ljubljansko glasilo SDS), glasom katerih jc italijanski poslanik general Rordrcro zahteval razpust Orjunc, dalje, da jc zahteval Irkljačitcv hrvatskega poslanca dr. Buča iz nerodne skupščine zaradi njegovega znanega govora, v katerem jc izrekel nekaj ustre, a upravičene kritike na naslov Italijanov.
Cc jc to, kar poroča imenovani list, res, potem smo tudi mi mnenja, da je to nedopustno vmešavanje v naše notranje zadeve, kar moramo odločno odkloniti. Upravičeno ae »Riječ« spričo tega vprašuje, ali jc Jugoslavija mar vazalna država, in smo v protestu proti takim in enakim presegom od italijanske strani i. njo popolnoma solidarni. Dovolila pa .si je Kiječ< pri tej priliki opazko na na* naslov, ki je vac prej nego poštena in ki jej zato tudi nočemo ostati dolini odgovora. Pristavlja namreč h k"neu svojega poročila, kako se sedaj eSolirajo klerikalci, da hi izkoristili ljuhljanski spopad in dosegli razpual Orjunc, kakor to zahteva g. Bridrero.«
Na to nam je ugotoviti: Da spada ta trditev po svoji obliki kakor vsebini enostavno pod poglavje -Dcnuncijacijc«, ki tvori stalno rnbriko dcnunciantskcga tiska stranke De-mmciranja Slovencev. Spravljati nas v zvezo r. gospodom Bord'ero, je v ostalem nekaj tako kapitalno glupega, da sploh nc zasluži odgvora. Samo denunciantski značaj in namen le trditve smo morali pribiti.
Ugotavljamo dalje, kar se tiče razpusta Oriune Da mi nismo stavili tc zahteve šele In bnS povodom vidovdanskih dogodkov, ampak da smo jo stavili že neštetokrat in od vsega početka, ker smo načelni nasprotniki vseh takih in enakih organizacij. Nam jc popolnoma vseeno, ali se imenujejo Orjuna ali Srnao ali Hanao, ali kakorkoli — mi jih prin-cipielno odklanjamo in bomo vedno zopet odločno zahtevali, da se imajo razpustiti, dokler bodo Se obstojale. Mi bi isto stališče zastopali tudi proti vsaki socialistični organizaciji take vrste, ako bi se kdaj pojavila. Ker vsaka taka družabna tvorba, ki ima v svojem programu m cilju propagando dejanja, to je udejstvovanje fiz-čne sile namesto duhovnih sil, je protivna duhu in načelnosti moderne • demokracije in posebej krščanski demokraciji, ki jo izpovedujemo in zastopamo mi, in je vrhu vsega v naši državi, v našem občestvu, v našem času in naših razmerah skrajno škodljiva zdravemu razvoju našega državnega in narodnega življenja. Zato smo proti Orjuni in prav iz nobenega drugega razloga ne.
Sploh pa, nam je povsem nepojmljivo, kako more SDS, ki hoče veljati za svobodomiselno stranko, vrSiti Protektorat nad organizacijo kakor je Orfuna, ko je le-ta vendar v ravnem nasprotju s pravim svobodomiscl-stvom in se poda nanj uprav ko pest na oko. Po svojem idejnem programu je SDS povsem sorodna »vobodomiselnlm strankam po drugih deželah. Л kaj vidimo? Dočim so nemški, francoski, belgijski, španski itd. svobodo-miselci odločni nasprotniki fašizma in vsake nacionalistične akcije potom sile, se pa jugo-slovensko svobodomiselstvo pod egido g. Pri-bičeviča razvija v diametralno nasprotnemu praven, in je naša SDS v tem pogledu pravcat nnicum med svobodomiselnimi strankami na tem svetu.
Zato se pa tudi nc more ukoreniniti v fistih inteligenčnih slojih, kjer je doma resnična prosvetljenost in prava svobodnjaška m demokratska miselnost. Najmanj pa si more pridobiti tal med slovenskim ljudstvom, čegar zdravi instinkt in pa idealistična du-ševnost se sploh protivi naukom Šovinizma, fanatizma in strankarskega terorja, kakor jih pridigujc Scf SDS po svojih shodih, jih razlaga njen tisk in jih dejansko demonstrira Orjuna pri svojih nastopih.
Kaj pomagajo vse lepe fraze o svobodi Vesti, svobodi individuja, o enakosti in enakopravnosti, o tem in onem bratstvu, ko pa tega vsega ni tudi v dejanjih — pač pa neStcto dokazov nasprotnega ravnanja. Nič, kar nosi le senco sile seboj, ni v stanu si pridobiti simpatij v ljudstvu in ni se v stanu obdržati. V kolikor SDS tega doslej Se ni Izkusila na svoji kofi, bo pa Se bridko izkusila — ako se pravočasno nc Izpreobrne.
Vlada bojkotira davčni odbor.
Bclrrad, 8. julija. (Izv.) Davčni odbor je Imel napovedano sejo za četrto uro popoldne. Pričela pn «b je šele ob četrt nn šest, ker na sojo nt bilo finančnega minNIra, ne radikalnih članov, ki sabotirajo od borove sejo. Razpravljali ho o dveh 'lenih. Oba sta se odložila na prihodnjo sejo, ker «e Je be-sodilo spremenilo. Glavni ravnatelj za neposredne davke Letita je razlagal, na kak način se namerava ugotoviti katastrski čisti donos v pokrajinah, kjer ni katastra. Pfl povedal, koliko se misli povišati v Sloveniji tisti katastrski donos, od če*ar je odvisen zemljiški davek v bodoče. Vedno bolj so vidi, da je zakon pomanjkljiv, da se vso pr». več pušča p iu v tlnikoB), k«ti-re bo sestavil milice, Prihodnja M^a bo jutri. ■• ^
Dr. M. Slavi?, univ. prof. v Ljubljani:
Prebivalci Slovenske Krajine - Hrvati?
Dno 7. julija t. I. Je g Joo Matošič pro gla&il v zagrebškem »Obzoru Prekmurce za Rrvate. Ker je zadeva za naše poklicne jezikoslovce zajemljiva, naj navedem trditve, ki sta jih zapisala prekmurska rojaka 1. Mc-llch, univ, prof. v Budimpešti in član ogrske akademije znanosti, ter S. MIkola, licealni profesor, ki sto delala za odcepitov Prek mu rja od Jugosluvijo v prilog Ogrske. V odgovoru na mojo pariško knjižico >Ln .question du Ргекшшј*« pravita: »Vendski (prekmurski) jezik Ima slovstvo neodvisno in bistveno različno od slovenskega slovstva, tako po ustroju kakor po pravopisu jezika, in slovstvo Vendov je vsaj enakovredno slovstvu Slovencev. Slovenski jezik jo bil zelo ponemčen in se nahaja pod češkim vplivom, dočim jo vendski jezik ohranil svojo staro Mstoto. V tem oziru je treba duti prednost vendskemu slovstvu. Nikakor se ne more vendski Jezik identificirati s slovenskim jezikom, kakor ne nemški jezik s holandskim.r — Ali bo в to izjavo tudi r. Matosič zadovoljen.
Gotovo pa se ue bo strinjal a trditvami, ki so jih zapisali prekmurski avtorji .Spomenice »Mčmoire concernant le territoire vvend (Prekmurje)«, da bi nagnili razmejitveno komisijo v Varuždinu, dn priklopi Prekmurje k Ogr>ki. Ti pravijo: »V etnografskem oziru se vendski narod ne inore smatrati za slovanskega (slave)« ... Potem pa: »Vendski jezik spada brez dvonia k družini slovanskih jezikov (langues slaves), toda on nI identičen ne s slovenskim, ne s hrvatskim ali srbskim jezikom. Brez dvonia ae približuj« najbolj slovenskemu jeziku... Med temu dvema jezikoma je skoro tako velika razlika kakor med francoščino in italijanščino.« — G. Ma tošič Ivo torej odklonjen tudi od leh jezikoslovcev« Slovenske Krajine.
Pohrvatitelj Slovenskih Krajincev itn« stavek: »Hrvatsko zagorsko narječje ima neke »ličnosti sa slovenštinoni l strogo uzevši čak su i Slovenci iuiali da preuzmu hrvatski jezik kao svoj književni jezik — da Je uspje-ia akcija Stanka Vraza.« — Co se Je že spravil nad Slovenske Krajince in če je našel v Zagorju »neke sličnosti« z jezikom kranjskih, primorskih in beneških Slovencev, se čudim tej skromnosti, da ni proglasil vsaj vseh panonskih Slovencev za Hrvate; potem bi sčasoma morebiti tudi do tega prišel, da bi proglasil vse Slovence vsaj za »planinske Hrvate«.
Odgovarjam pa g. Motošiču samo radi-tega, da zavrnem njegovo neresnično trditev, da bi Hrvati osvobodili Prekmurje. V »Obzoru« namreč pravi: »Hrvati su 1918., sa četami kapetana Jurišiča (iz Dalmacije) oru*-jem oslobodili taj kraj od Madžara, da ga po-sllje toga prepuste — Slovenclma...«
Da je prišla .Slovenska Krajina k Jugoslaviji, to Je eminentna zasluga jugoslovanske mirovne delegacije т Parizu. Ponesrečen vpad Hrvata Jurišiča v Prekmurje nam diplomatski ni bil v prid. Ko so namreč Hrvati zasedli Medjimurfe, Je kapetan Jurišič" z malo četo prekoračil Muro ter zasedel 28. decembra 1018 Dolnjo Lendavo in kraje do Murske Sobote. Dne 8. januarja 1910 pa so Madjarl napadli Jurišičevo posadko ter Jo pregnali preko Mure, dočim je 6 Jugoslovanskih vojakov padlo, nad 20 pa prišlo v ogrsko ujetništvo, odkoder so se polagoma rešili. Madjari so zopet zavladali, prekmurski narodnjaki pa, ki so se kakorkoli eksponi-rali, so morali od doma kot begunci. Mimogrede bodi povedano, da je general Maister v Marilioru že dne 26. dec. 1918 sklenil po shodu v Kadgoni. da zasede Prekmurje, preden je vedel za Jurišičev namen Po ponesrečenem JuriSiČevem poskusu ni prišlo več do tega. Ta poraz pa hi nam v diploiuatič-nem oziru mogel le Škodovati. Madjari so lo izrabili iu se na ta slučaj pozivali, da bi dokazali, da Prckmurci Jugoslavije ne marajo. Omenjena »Spomenica« pravi: ->Vendi so večkrat, z olioroženo roko, izrazili svojo antipatijo proti slovenskim aspiracijam ... Ko je proti koncu leta 1918. prišla jugoslovanska četa komand i rana po kap. JurUHču v mesto Mursko Soboto, ki je bilo brez obrambe, je naša mladina ,.. napadla to četo... in jo zavrnila, da gre svojo pot.' Nikakor no podcenjujem dela g. Jurišiča, ki so mu Madjari pri tej priliki prestrclili roko, tudi sem že govoril na «obotskem grobišču njegovih 6 žrtev njim v slavo, poudarjam pa, da se iz tega ne sme konstruirati historična neresnica, da so lirvati osvobodili Prekmurje. Ampak Slovenska Krajina je postala jugoslovanska dne 1. avgusta 1919. ko jo Vrhovni svet mirovne koiderenco v Parizu po zaslugi nase delegacije, slasti njenega slovenskega dela. sklenil, da preide Prckniurjo v jugoslovansko upravo, in jo dno 12. avgusta 1919 v Slovensko Krajino vkorakalo h rez odpora Jugoslovansko vojaštvo In slovensko nradnišlvo.
DAVIDOVIĆF.VI KANDIDATi"ZA BELGRAJSKO OBČINO.
Belgrad, 8. jul. (Izv.) Demokratski glavni odbor je danes nadaljeval sejo. Za načelnika belgrajske občine je sklenil kandidirati pod. Kosta Kumanudija, za podpredsednika pa dr. Vasa J a n k o v 1 č a. Obenem jc klub razpravljal «4Љ o raznih tekočih strankarskih zadevah.
Beležke
Д Dr. Žerjav Je hotel potiti SDS? Tajnik SKS, gospod Janko Bukovec v Kmetskem lislu polemizira z dr. Gregorjem Žerjavom, reko?, da bo oatal njegov politični nasprotnik v.*e dotlej, dokler dr. Žerjav ne prelomi z SPS, in nadaljuje:'>Te£ko vam «nenda to no bo, saj ste pred leti izjavili, da če se Va» kandidira na SKS listi, da »le pripravljeni railiiu tedanjo demokratsko stranko v Sloveniji.« — To je vsekakor zanimivo.
Д Falzifikalnrji so »e samo — zmotili. Ponovno smo priblli dejstvo, da je »Jutro« ob zadnjih volitvah v skupščino objavilo falzi-ficirano izjavo državnega tajnika kardinala Gaspai rija (ki so se dali še posebič tiskati in nalepiti kot lelakl), češ da je papež prepovedal duhovnikom v Sloveniji kandidirati. Obenem si je tudi izmislilo, da sta papež in njegov državni tajnik podala take izjave naši vindi, nzlromu ujenemu zastopniku. 6ele sedaj nam »Jutro« na to ixlgovarja sledeče: »Prav odkrito povemo, da nam je vaeeuo, ali smo sn motili ali ne, ko smo pripisovali Vatikanu boljše namene kakor pa uaši politi-kujoči duhovščini.« — To je res cinizem prve vrste! Kar na lepem izmisliti si izjave, ki niso hile nikoli podano, ter jih pripisati osebam. ki jih nikoli niso podale, to se pravi l>o .Jutrovem motiti so ali ne!
Д 0 aferi Orjune piše Kmetski list sledečo: Pretekli tedeu *o listi poročali, da je vlada sklenila Orjuno ponekod razpustiti, povsod pa razorožiti. Par dni pozneje pa so poročali, da je vlada svoj sklep preklicala in sicer na podlagi uekega novega poročila, ki jo prišlo iz Ljubljane. Prvo poročilo, ki jo prišlo tozadevno iz Ljubljane, je poslal veliki župan, drugo poročilo pa je poslala glasom poročila zagrebškega -Obzora neka druga oblast. To jc tako zanimiva ugotovitev, ki dokazuje, da o važnih zadevah, ki so tičejo Slovenije, ne odločuje veliki župan, ampak »neka druga oblast-:. Vprašanje jo sedaj, čemu vlada sploh vzdržuje v Ljubljani veliko županstvo, čc nima nobene besede? Sedaj pa tudi vemo, kateri kTogi drže v Sloveniji na krmilu še vedno samostojne demo-kratc.-r — Tudi zanimivo, posebno ker to piše organ g. ministra Puclja.
Д >Biri?i v kmetskih hlevih« se glasi oster članek, ki ga je spisal v Kmetskcm listu narodni poslanec Andrej Kelemiua. Veliko bridkih resnic povo tu gospod Kelemina, glavnega pa »e skrbno ogiblje. Je žo res, da zadene veliko krivde na krutem izterjevanju davkov v Sloveniji slovensko davčno in finančno gospodo, kakor pravi poslanec Kelemina, toda veliko večjo krivdo nosi vlada, v kateri sodi Keleminov prijatelj gospod minister Puoelj. Gospod Kelemina sicer piše: - Končno moram odločno ugovarjati trditvam nekaterih listov, da je za težki dogedek (v Lanišču) odgovorna sedanja vlada. Po mojih informacijah gre, večinoma za davčne zaostanke iz prejšnjih let in če so prejšnje vlade trpele tako visoko obdavčevanje v Sloveniji, naj ne vole odgovornost na nas!« — Tu se je pa gospod Kelemina hudo urezal. kajti ravno sedanja vlada, ki jo krasi gospod Pucelj, jo sklenila najvišji proračun, kar smo jih 'e kdaj Imeli, ne da bi le za en las znižala davp-tio breme, — še zvišalo se bo, ker bo g. fin. delegat že skrbel, da pošteno pokrije ogromne izdatke) — tako da ho ob sedanji gospodarski krizi odslej še neprimerno več zaostankov nego jih je bilo preje! In če je krivo krutega izterjevanja slovenska davčna in finančna gospodo«, zakaj pa se g. Puoelj ne potrudi, do jo zamenja? Saj sedijo Pucljevi prijatelji, Rodlčevei, že eno leto v vladi, delj kot katerakoli druga stranko pred njimi, pa niso za olajšanje davčnih bremen do danes niti z mezincem gonili! In če g. Pucelj ni vstanu, da v Sloveniji Izmeni sistem, ki ga vodijo eksponenti SDS tako no vladi, kakor na magistratu In na finančni delegaciji, zakaj je potem sploh še minister, ki »zastopa Slovenijo?? To naj vpraša poslanec Kelemina svojega tovarišo, ministra Puclja._
Značilno za političen položaj.
Politički Glasnik« v Belgradu. ki ima kakor znano zelo močno in vplivno zaledje, piše o položaju sedanje vlade in ugotavlja, da je nevzdržen. Latentna kriza in litviranje s krize v krizo pomeni zastoj vsega državnega napredka. » Politički Glasnik« poziva radikale, naj se končno otresejo PaSiča in Radič» ter pristopijo k tvoritvi nove sigurne koalicije, ki bo zmožna voditi tvorno politiko sporazuma, pomirjenja in konsolidacije države. Pred vsem priporoča list Ljubo Davidoviča, ki ima zasluge za Širjenje misli iskrenega sporazuma in Ljubo J o v a n o v i č a. Cc ni drugega izhoda iz položaja kot nove volitve, raj bi jih vodila ta dva moža.
Senzacijo je v Belgradu vzbudila vest, da se jc Ljuba Davidovlč sestal z Božo MaksI-movičem v njegovi vili.
Radič je na aejl svoje stranke iz|avil: »Položaj je kritičen in kritičen zato, ker se ne ve, kdo in kaj je danes radikalna stranka «
NOVI BOJI NA KITAJSKEM.
Parii, 8. julija. (Izv.) Daily Mail poroča iz Pekinga, da so čclc Cang-co-Ilna in Vu-pej-fuja pričele z novimi hoji proti narodnim četam. Po poročilih so te izgubile žc 7000 i mož.
Zemlloradnlkf se razhajalo.
Zeniljoradniška stranka, ki Je nastalo * povojni dobi, preživlja zadnje smrtne krče. Ustanovljena kot izrazito kmotsko stanovska stranka z radikolnosocialnim skoro komunistično pobarvanim programom, je Izšla iz prvih dr^nvnozborskih volitev r, nad 80 mondali. Takoj pri prvih parlamentarnih nastopih pa se je pokazalo, do so se pod njeno firmo zbrali najbolj heterogenl elementi, ki jih vodstvo brez trdne organizacijo no bo obvladalo. Z največjim noporom je preprečil takojšen razcep stranko njen edini duševni delnvec Avraniovič, voditelj srbskega zadružništva. Toda intriganti in demagogi so imeli med političnimi novinci lahek posel In po dobrem letu je bil Avrarnovič potisnjen v ozodje. S tem Je stranka Izgubila edinega ideologa in od tedoj ropidno razpada.
V zadnjih volitvah so hill zemljoradnikl decünirani, tako da so dobili komaj 8 mandatov in niti načelnik stranke Vojn Lnzič ni bil več izvoljen. Parlamentarno vodstvo stranko jo tedaj prevzel hivfii srbski diplomat Joca Jovanovič antagonist Voje Laziča.
Zadnjo dni poročajo Usti o poslednji fazi razkroja le stranke. Desno krilo stranke pod vodstvom dr. Gavriloviča, glavnega urednika belgrajske »Politike« so pogaja s Svetozarjem Pribioevičem. V tej grupi so Voja Lazić in poslanca Stojič in Kokanović. Joca Jovanovič z nekaterimi prijatelji hoče v slučaju raz. krojo prestopiti k Davidoviču. levo krilo pa misli preiti k Tadičevcem in osnovati med Srbi kmetsko stanovsko stranko po hrvatskem vzorcu.
Pašič in Radič rušita vlado.
Radič jc na seji HSS odločno kot že dolgo nc poudaril nekatere zahteve, ki jih morajo radikali sprejeti, sicer bo izzval krizo. Kriza vlade, se zdi, je njegov neposredni namen. V to smer gre izključitev dr. Nikiča in napadi na ministra Simonoviča. Obe stvari jc Radič sedaj za lase privlekel iz pozabe. Proti .obema ministroma navaja razloge, ki so bili aktualni pred pol in četrt letom, sedaj pa samo krijejo Radičev juriš na vlado.
PaSič z druge strani vztrajno izpodkopufe tla tako rvanim ccnlrumaSem. Konflikt v belgrajski mestni organizaciji hočejo paSiČevct izrabiti v to, da PaSič osebno poseže v notranje spore in jih reši v svoj prilog. Dočim Radiču gre samo za osebne namene, ker hoče sam priti v vlado, hoče PaSič razbiti koalicijo z radičevci, iti na volitve in pri volitvah ustaliti svojo moč v stranki ii» strankino v državi.
Carine.
Belgrad, 8. julija. (Izv) Carinski odsek je razpravljal o nekaterih predlogih glavnega carinskega ravnateljstva- Med temi pred. logi jo predlog, da se vlada pooblašča, da smo uvajati novo carine, oziroma obstoječe povečati in da slopi predlog v veljavo, čim se predloži narodni $kup&čini. Poslanec Pu-šeujok se je protlvil tej zahtevi. Poudaril je, da moramo misliti na zmanjšanje carine ir ne povečanje, do se ublaži gospodarska kriza Sklenilo se je, do o tem odloči plenum fin odbora. Nato so se nekatere kreditne postavke znižale, nekatere pa v interesu kmetijstva povišale. Jutri bo carinski odsek svoje delo končal, nokar bo plenum fiu, odbor« rešil razna vprašanja, ki so se zauj pridržale.
Konflikt radi Abesinije.
Pariz, 8. julija. Angleško-italijanska pogodba o A bosi nij i je v tukajšnjih diplomatskih krogih vzbudila veliko senzacijo. Francosko Časopisje označuje pogodbo kot prelom abesinake pogodbe iz 1. 1906. V tej je bila dovoljena Italiji gradba železnice preko Abesinije do Somalija, ne pa gospodarska interesna cono. Sedanja pogodba se Je sklenilo za hrbtom Francije. Listi naglašajo zlasti govor poslanca Mazzurio v italijanski zbornici, v katerem je naglasa!, da bi Abesinija s svo jim podnebjem in gospodarskimi predpogoji lahko vsaj delno rešila problem italijanskega izseljevanja- Fašlstovskn vlada bi storilo italijanskemu narodu veliko uslugo, če bi mu priborila tu polje njegovo delavnosti. LIsti označujejo pogodbo kot zmago angleške diplomacijo proti francoskim Interesom.
Streseman za republiko.
Berlin, 8. Julija. Včeraj Je imel minister Stresemann na povabilo 'društva nemških akademikov« na univerzi predavanje o temi: Dijaštvo in drŽava- Minister je pozval dijake, naj zavest no pomagajo pri zgradbi države za enotnost, priznajo današnjo državo in branijo ustavo. Minister je poudaril, da mu je bil propad nemškega cesarstva bolesten, sedaj pa mora izjaviti, da bo ščitil republiko tudi z svojim truplom.
PREKINITEV FRANCOSKO - RUSKIH POGAJANJ.
Pariz, 8- julija. (Izv.) Predsednik komisije francosko-ruskih dolgov je včeraj izjavil, da so pogajanja razbita. Obstoja pa možnost, da se bodo pogajanja v oktobru obnovila. Vprašanje dolgov bo tedaj Francija združila z vprašanjem kredita.