ZASTOPA Ob koncu tedna bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V popoldanskem času posamezne plohe. Razmeroma toplo bo. Ob prazniku Poteptane osmice 1 .maja bomo počastili zgodovinski spomin na 107 let od tistega slavnega leta 1886, koje bila na čikaških ulicah prelita poštena delavska kri za znane tri osmice: 8 ur dela, 8 ur prostega časa, kulture in zabave, 8 ur počitka. Prvi maj je tako zrasel iz kapelj delavske krvi, kot praznik borbe proti vsakemu nasilju in izkoriščanju, za osvoboditev lačnih, revnih in ponižanih. Vedno je bil praznik borbe za večje pravice delavcev, za delo, za kruh, prežet z mislijo naprej k boljšemu, poštenemu in dostojnemu življenju. Zgodovinska dediščina delavskega boja so ekonomske in socialne pravice. Mnogo od tega je danes poteptanega in trpek je ta maj, zato delavci upravičeno pričakujemo, da bomo v državi Sloveniji krenili na pot gospodarskega in socialnega razvoja, da bo pošteno in dobro delo dobilo pošteno plačilo, da bo pravna zaščita delavcev na evropski ravni, da bo soupravljanje vredno besede po vsebini, da bo vzpostavljeno socialno partnerstvo in pravično lastninjenje, in da bo čimprej delo za več kot 120 tisoč nezaposlenih. Temen je ta delavnik - koliko osmič? Za mnoge le še preživetje, da se le ne bi ponovili dogodki s čikaških ulic. Vredno je praznovati izročilo prvega maja, zato bodo zvoki I godbe in kanonade zgodaj zjutraj izveneli v prvomajsko jutro in naznanili praznik dela v Savinjsko - Šaleški dolini in nas vabili na prvomajsko srečanje na Graško goro. Vsem delavcem in občanom čestitam za prvi maj v imenu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije - Območne organizacije Velenje in v svojem imenu. ■ Mira Videčnik, predsednica OO ZSSS Velenje Velenje - Ob dnevu upora proti okupatorju llIIII>III>l>Ulll>l>IIII>ttI>l>IIH Prepričljivo izročilo Vsem občanom prisrčne čestitke ob prazniku dela, 1. maju Skupščina občine Velenje Ob prvem maju9 prazniku dela iskreno čestitamo vsem občanom in jim želimo prijetno praznovanje! Skupščina občine Mozirje Vsem bralcem želimo lepo praznovanje! " Sedemindvajseti april je v koledarju zaznamovan kot dan upora proti okupatorju, kot državni praznik, ki naj ohranja zgodovinski spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte in na začetek oboroženega upora in boja Slovencev proti okupatorju. Ta upor in boj je nato trajal natanko tisoč petsto dni. Teh tisoč petsto dni je zgodovinsko obdobje, ki seje doslej najgloblje zarezalo v življenje slovenskega naroda." S temi besedami je začel svoj govor predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar na proslavi dneva upora proti okupatorju v ponedeljek v domu kulture v Velenju. Veliko občanov Šaleške doline seje udeležilo zaznamovanja tega dogodka, saj je bila dvorana skorajda polna. Pred začetkom proslave so si v avli doma ogledali še razstavo Pomniki upora proti okupatorjem, ki sojo pripravili delavci velenjskega muzeja. Slavnostni govornik je tudi poudaril, daje Osvobodilna fronta znala in uspela aktivirati ter razviti uporniški svobodoljubni duh, ki gaje slovenski narod kot svojo tradicijo, svojo zavest in izročilo nosil v sebi in ga iz davnih časov prenašal iz roda v rod. Na takšno uporniško preteklost smo lahko Slovenci, kot je dejal govornik, upravičeno ponosni. Skozi to preteklost smo zoreli kot narod z lastno indentiteto in uresničili stoletne težnje po lastni državi. Ivan Dolničar je med drugim še dejal, da slovenska zgodovina, kakršnakoli žeje, zasluži polno spoštovanje, kajti narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti, ne more imeti željene prihodnosti. V zanimivem kulturnem programu ob tem dogodku so sodelovali moški pevski zbor Kajuh, solista Agata Šumnik - Zgonec in Dušan Krajnc, harmonikarji iz Raven ter recitatorji Jože Kotnik, Majda Seme in Karel Seme. ■ (vos) Norice Nadaljevanje po praznikih Velenje - Zbori velenjske občinske skupščine, ki naj bi nadaljevali skupno zasedanje prekinjene seje prejšnji četrtek, zaradi nesklepčnosti, dela niti začeli niso. Nadaljevanje prekinjenega zasedanja, tistega iz 15. aprila, so sklicali za torek, 4. maja. Kot veste, bo osrednja točka osnutek proračuna za letos. M mkp Ministra na obisku Celje - Pretekli petek sta se v Celju in okoliških krajih mudila kar dva ministra: dr. Božidar Voljč se je pogovarjal o problemih zdravstva, Jožica Puhar pa o sanaciji Metke, ki je šla pred kratkim v stečaj, proizvodnjo pa bi rado obudilo novo podjetje, pa tudi o prestrukturiranju gospodarstva na sploh ter v zvezi s tem o razreševanju brezposelnosti in tehnoloških presežkov. Ministrica se ni strinjala z-načinom, kako so v Metki uredili plačevanje delavcev, brez sklenjenih pogodb (tako ni samo v Metki!) in že na pogovoru so se dogovorili za drugačen način. Potovanje ministra Voljča paje bilo namenjeno predvsem spoznavanju, da dobi podatke iz prve roke in si tako ustvari pravo podobo našega zdravstva. V Celjski bolnici so mu seveda postregli z več kritičnimi podatki, saj med drugim koncem aprila niso imeli pokritih za 255 milyonov tolarjev obveznosti. Opozorili so ga tudi na težave pri končavanju naložb. Uk Velenjski SDP za združitev Velenje - Na seji konference so se pred dnevi sešli člani SDP Velenje in namenili osrednjo pozornost razpravi o združevanju SDP z Delavsko stranko Slovenije in Socialdemokratsko unijo Slovenije. Nova stranka naj bi se imenovala Združena lista socialnih demokratov. Na konferenci sta sodelovala tudi Borut Pahor in Dušan Kumcr, predstavnika SDP Slovenije in prisotne seznanila, da naj bi se omenjene tri stranke združile zato, da bi se okrepile * levo sredinske sile in bi se oblikoval enoten in močan socialdemokratski blok. Prisotni so združevanje omenjenih strank podprli in ne bi imeli tudi nič proti,če bi se jim pridružili še socialisti. Nanizali pa so kar nekaj argumentov proti temu, da bi smeli sprejemati v novi stranki najodgovornejše dolžnosti tisti, ki so pretekli dve leti tavali iz stranke v stranko. Med vodilne v novi stranki sta predlagana kar dva z našega področja in sicer Cvetka Tinaver in Vlado Rančigaj, SDP pa naj bi v novi stranki zastopala Borut Pahor ali pa Sonja Lokar. Med najresnejšimi kandidati za predsednika pa je Rado Bohinc. ■ Mira Zakošek Narodni demokrati prestopili h krščanskim Celje - Sobotni kongres narodnih demokratov Slovenije, kije bil v Celju, pomeni precejšnjo prelomnico te stranke. Po burni razpravi je pri glasovanju vendarle prevladala struja, ki zagovarja povezovanje s slovenskimi krščanskimi demokrati. Tako se je v malem ponovil tretji kongres, saj je tudi zdaj prišlo do razkola, kar so tisti, ki so zagovarjali še nadaljno samostojnost narodnih demokratov pokazali tudi s tem, da so po glasovanju o povezovanju s SKD zapustili kongres. Med zagovorniki ohranitve samostojnosti in povezovanja s strankami desnice (lista za Slovenijo) je bil tudi delegat iz Velenja Borut Korun. Narodne demokrate bo v bodoče kot predsednik vodil dr. Andrej Umek, podpredsednika pa sta dr. Božo Kralj in Peter Volasko. »k Cedile so se sline Celje - Sejem Avto in vzdrževanje, kije pet dni privabljal obiskovalce na celjski Golovec, je uspel. To velja predvsem za obisk, saj so razstavljena vozila in druga oprema privabili veliko obiskovalcev, še posebno, ker je bilo na ogled res veliko tudi najmodernejših vozil. Zadnje dni tudi španska različica golfa seat ibiza, ki je vzbudila veliko zanimanja. Žal je veliko obiskovalcev ta vozila res le opazovalo, čeprav pravijo, da so tudi prodajalci s sejmom kar zadovoljni. Nekoliko manj je bil sejem uspešen s spremljevalnimi prireditvami. Vsaj tiste z resno vsebino so namreč odpadle: tako oba predvidena posveta, ki naj bi ju vodili policisti (o alkoholu v prometu in o prometnih nesrečah) in tudi tisti "obrtniški" - preoblikovanje obrtne delavnice v podjetniški center. • k Nov prapor Mozirje - V soboto ob lS.uri se bo v dvorani Partizana v Mozirju pričel občni zbor mozirskega društva upokojencev, ki šteje preko 600 članov. Pregledali bodo svoje delo, podelili priznanja, zbor združili s prijateljskim srečanjem, pomembno pa je, da bodo razvili tudi nov društveni prapor. •JP Mozirje Skupščinska kriza se zapleta Kriza v vodstvu mozirske občinske skupščine naj bi se razpletla ali še bolj zapletla 14.maja. Za ta dan je namreč sklicano redno skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Do takrat bo treba vložiti veliko naporov, če v Zgornji Savinjski želijo zagotoviti kolikor toliko normalno delo skupščine in njenih organov. Kot že vemo, je kriza izbruhnila po neuspelem glasovanju o nezaupnici izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku. Takoj zatem je nepreklicno odstopil predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik, še z nekaterimi drugimi odstopi je bilo vodstvo občinske skupščine dobesedno obglavljeno, tudi občinskega predsedstva praktično ni več. Prejšnji teden so se na posebnem sestanku zbrali vodilni predstavniki vseh skupščinskih strank, da bi se dogovorili o kandidatih za manjkajoče funkcije. Vzeli so si teden dni časa, zato naj bi o Društvo energetikov Šoštanj Prednost izobraževanju Pred nedavnim so se člani društva energetikov Šoštanj sešli na redno programsko - volilno sejo. Na njej so ugotavljali, da so v dosedanjih 37. letih delovanja društva osrednjo pozornost namenjali izobraževanju in usposabljanju vseh , ki so se in se še v dolini ukvarjajo z energetskimi "opravili". Pri tem so bili dokaj uspešni. Tudi na povezovanje z zagrebškim društvom energetikov niso pozabili, še posebej pa so bili veseli, da so lahko vrnili gostoljubje češkoslovaškim energet-ikom. Skrb za dobro počutje njihovega kotlovskega ali turbinskega strojnika v društvu prav tako ni bila tuja. Zanj je poskrbela Kumrova harmonika. V prihodnje naj bi bila dejavnost šoštanjskih energetikov imenih razpravljali danes, v četrtek. Če se bodo dogovorili, bodo 14.maja opravili volitve,v nasprotnem primeru pa se lahko krepko zaplete. Z zakonom je namreč določeno, da v obdobju enega leta do izteka mandata predčasne volitve niso možne, ta enoletni rok pa se prične le nekaj dni po omenjenem skupnem zasedanju. 'jp Izvršni svet SO Mozirje Prejšnji teden so se na seji zbrali člani občinskega izvršnega sveta. Na dovolj pestri seji so obravnavali vrsto zanimvih in tudi kočljivih točk. Na predlog sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti so sprejeli sklep, da SDK in pristojne službe opravijo revizijo poslovanja zdravstvenega zavoda in firme Božič d.o.o., s tem pa od- govorijo na vse obtožbe, ki jih je bilo slišati na zadnjem zasedanju skupščine. Sprejeli so tudi pobudo, da komisija za volitve in imenovanja imenuje posebno komisijo za ugotovitev (ne) združljivosti opravljanja funkcije predsednika IS z domnevno pridobitniško dejavnostjo. ■JP namenjena predvsem ekologiji, vprašanju, kako s čim manj neugodnimi posledicami za okolje proizvesti kilovatne ure električne energije. Približno 160 aktivnih članov društva trdi, da to hoče in zmore. Seveda ob sodelovanju z državnimi oblastmi in vsemi tistimi, ki imajo denar, ki bodo morali ekološke naložbe tudi odplačati. Skratka ekološka problematika je - po njihovem mnenju - velika obveza in hkrati izziv za vse, ki tukaj delajo in živijo. Treba se mu je odzvati po svojih najboljših močeh. Ob koncu redne skupščine društva so opravili še volitve novih organov. Po večletnem uspešnem vodenju društva je Franca Rogana na predsedniškem mestu zamenjal Janez Trbovšek. ■tp Z VS EH VETROV Madžarski turizem se razvija Budimpešta - Madžarska je po sprejemu nove tržne zakonodaje pred 4 leti podvojila svoje turistične zmogljivosti, povečal pa se je tudi njen turistični dohodek in število tujih turistov, ki jo obiskujejo. Madžarska turistom lahko nudi 750.000 postelj, od katerih jih je štiri petine v zasebni lasti. Še pred štirimi leti so bile njene zmogljivosti za polovico manjše. Samo v letu 1992 je turizem Madžarski prinesel 600 milijonov dolarjev dobička, celotni bruto domači proizvod države paje znašal 2,5 milijarde dolarjev. Pred dvema letoma je država s turizmom zaslužila 345 milijonov dolarjev, pred štirimi paje celotni dohodek države znašal manj kot lanski dohodek od turizma. Gospodarska recesija v Veliki Britaniji se končuje London - Najhujša gospodarska recesija v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni se počasi končuje, kar kažejo prvi znaki rasti britanskega gospodarstva po dveh letih in pol. Proizvodnja seje februarja povišala za 1,2%, kar je že tretje povišanje zapored. Povečala seje tudi poraba. Prodaja avtomobilov seje močno povišala, zaživel paje tudi trg nepremičnin. S tem pa raste tudi optimizem med podjetniki, saj jih kar 60% pričakuje v drugem četrtletju povečanje prodaje. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo povečal tudi bruto domači proizvod. Tudi v Belgiji proti separatizmu Bruselj - Več deset tisoč ljudi seje v nedeljo v Bruslju udeležilo protestnega shoda proti separatizmu, ki so ga pripravili dva dni pred parlamentarnim sprejemom ustavne reforme, po kateri bo kraljevina Belgija postala zvezna država. Med protestniki je bila večina frankofonskih Valoncev, prebivalcev Bruslja. Z mirnim pohodom po ulicah glavnega mesta so izrazili nezadovoljstvo z zamislijo o razdelitvi Belgije, ki jo po njihovem mnenju zagovarja večinski narod v državi, torej Flamci. Ti so tudi dali pobudo za omenjeno ustavno reformo. "1 Va]onec+ 1 Flamec - 2 Belgijca", "Belgija ne bo postala Bosna in ne bo doživela etničnega čiščenja", sta bili glavni gesli na transparentih, protestniki pa so vzklikali:" Živel kralj, živela kraljica!" Samo da so še srečanja "Prvomajska srečanja delavcev so še edina priložnost, da se še delavci res srečujemo!" mi je pred pričakujočim praznikom malo zagrenjeno potožil znanec. Mislil pa je seveda na to, da se tam srečujejo tudi taki delavci, ki imajo le še ime, ne pa več dela. Taki se namreč na vhodnih vratih tovarne in drugih podjetij ali na delavskih avtobusih ne srečujejo več z delavci, ki še imajo to srečo, da jim je razen imena res ostalo še tudi delo. Vesti o propadajočih podjetjih se namreč vse prepogosto vtihotapljajo v naš vsakdan; če smo še pred kratkim slišali skorajda zagotovila, daje z Gorenjem Elektroniko vse O.K., smo jo pred dnevi že pospremili na zadnji poti - v stečaj. Zagotovila, da bo na pogorišču zraslo novo zdravo podjetje, ki bo lahko zaposlilo še več ljudi, kot jih je tam delalo doslej, je tolažba z močno grenkim priokusom. Ob takih telovadbah ni čudno, če se tudi v nekaterih programih še zdravega Gorenjevega velikana, kjer se zdaj soočajo z zmanjšanimi naročili, nekateri sprašujejo, če bo pri njih po praznikih proizvodnja normalno stekla, ali bodo tudi oni "stekli". Ob vsem tem je seveda slaba tolažba to, da nekateri pravijo, da jim tako dogajanje prinaša vsaj teme pogovorov na srečanjih delavcev; pa naj bo to na Graški Gori, pri Šmiglovi zidanici ali na celjskem Gričku. Kraji so različni, srečanja podobna, teme pogovorov pa žal skorajda enake. Kaj sploh še je praznik dela? Praznik boja za delo, za delavske pravice, ali praznik v spomin na čase, ko je delo še bilo. Vse večje takih, ki "praznuje" slednje, in je v spomin na čase, ko je še imel zagotovljen vsaj en reden topli obrok, zadovoljen, če dobi kranjsko ali golaž. Pa čeprav ima tudi ta jedača bolj grenak okus. Včasih smo rekli: po delu se poznamo. Morda je prav to razlog, da se med sabo vse manj poznamo. Vse manj poznamo in tudi vse manj razumemo. Morda tudi zaradi drugega pregovora, da sit lačnemu ne verjame; in še bolj obratno, seveda. In ker se vse manj poznamo in vse manj razumemo, ni čudno, da smo v stanju, v kakršnem smo. Gotovo bo o vsem tem tudi beseda na teh prvomajskih srečanjih, ki jih ponekod še vedno prirejajo. In če tudi bodo kje stvar tudi malo zalili, dvomim, da bodo besede gladko tekle. Gotovo bodo robate, kakršno je pač tudi njihovo in naše življenje. Vsaj vse večje večine. In ne bojim zameriti, če bo kdo tudi zavzdihnil po tistih starih časih... ■ Kr S seje društva (foto: A. V.) I J/JJ&M^ Najslabše plačujemo rudarjem premog Velenjčani ••••»■»»■■••»••»»•»»■»■»■•»■■»■■»•••■a Podcenjeno črno zlato Velenjski rudnik zagotavlja s premogom, ki ga prodaja šoštanjskim termoelektrarnam Sloveniji 32,1 odstotka električne energije in ima torej pomembno mesto v državni elektroenergetski bilanci. Pa vendar je njegova vloga nenehno negotova, kar se najbolj odraža v likvidnostnih težavah. Četudi je cena njihovega pre- je. Ta premog je namreč dobil odjemalcu velenjskega premoga, moga na GJ toplotne vrednosti močno konkurenčna tujim premogom, ne uspejo iztržiti toliko kot dogovorijo. Tako so lani dobili povprečno za GJ premoga le 3,84 DEM, še posebej slabo pajim premog plačujemo prebivalci Šaleške doline za svoje toplotno ogrevan- rudnik plačan !e po 2,37 DEM. Za letos načrtujejo velenjski rudarji izkop štirih milijonov ton premoga, lahko pa se zgodi, da bo treba proizvodnjo znižati, saj je povpraševanje po lignitu v široki potrošnji upadlo, zaplete pa imajo tudi v dosedanjem precejšnjem v Videm Krško. Svojo poslovno politiko so naravnali tako, da proizvodnjo prilagajajo zalogam premoga. Prav zaradi tega imajo letos več prostih dni. Tako so tudi ta teden prosti. ■ Mira Zakošek Veplas Velenje Kako iz težav? V našem tedniku smo pred nedavnim pisali o stavki približno 100 delavcev Holdinga Veplas d.o.o. Vzrok za prekinitev dela so bili neizplačani osebni dohodki za mesec februar. i i Pred tednom dni sta vodstvo podjetja in tamkajšnjega sindikata povedala, da so po temeljitih pogovorih in analizi trenutnega stanja na razširjeni seji upravnega odbora podjetja dosegli soglasje. Prav tako so se dogovorili, da bodo s skupnimi močmi zagotovili pripravo in izvajanje sanacijskega programa. Ocena je, so med drugim zapisali v izjavi, da ob dobrih programih, pripravljenosti zaposlenih (da s polno vključitvijo in tudi odrekanji pripomorejo k sanaciji podjetja) moramo uspeti. Nastali položaj terja takojšnje in učinkovito ukrepanje. To pa mora v najkrajšem času vsem zaposlenim Poslovne novice • Vse zainteresirane obveščamo, da bodo maja že tretjič razpisane govorilne ure za gospodarstvenike iz Slovenije. V neposrednem in individualnem razgovoru z avstrijskim strokovnjakom lahko dobite pojasnila na vprašanja, s katerimi se srečujete pri vašem poslovanju z Avstrijo. • Madžarska gospodarska zbornica vabi podjetja na kontaktni dan na graškem sejmu, ki bo 3. maja. • Na pogovoru s slovenskimi podjetji bodo sodelovala madžarska podjetja s področja lesne industrije, igrač, keramike in živilske industrije. • V Uradnem listu RS št. 18/93,z dne 9. aprila 1993 je objavljen zakon o trgovini, ki je začel veljati 24. aprila 1993. Združenje za trgovino predvideva v zvezi s tem posvete, takoj, ko bodo sprejeti vsi podzakonski akti. • Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja, pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v BORZI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. • V okviru informacij dajemo tudi brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov. • Prejeli smo nov izpisek PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Evropske skupnosti. • VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS -OBMOČNA ZBORNICA VELENJE, Trg mladosti 2, p.p. 45 Velenje, tel.: 856-920. - pokazati vizijo podjetja. Težave, s katerimi se srečujejo v zadnjem obdobju v velenjskem Veplasu, izvirajo iz recesije na svetovnih trgih. Ta poraja hudo konkurenco predvsem iz vzhoda, kjer je delovna sila poceni. Kljub prizadevanjem v omenjenem kolektivu še niso uspeli v celoti nadomestiti izpada "jugo" trga. "Tepe" jih tudi zmanjšanje kupne moči na domačem trgu. Med ukrepi, s katerimi bodo poskušali nastale težave omiliti oziroma odpraviti, so zmanjševanje stroškov, učinkovitejša organiziranost in tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Ravno z izvajanjem slednjega so dolgo čakali. saj so bili "na obzorju" nekateri posli, ki bi vsaj za krajše obdobje zapolnili proizvodne zmogljivosti. Ta čas pa so nameravali izkoristiti za uresničitev potrebnih ukrepov v bolj mirnem vzdušju. Ker se to ni zgodilo, je poslovanje zašlo v negotovost. In kaj sedaj? Analiza dosedanjega poslovanja, predvideni ukrepi za sanacijo stanja kot sestavna dela izdelanega sanacijskega programa oziroma programa prestrukturiranja naj bi že dala prve napotke, kam in kako. Hkrati s tem pa v Veplasu nameravajo izvesti tudi lastninsko preoblikovanje podjetja. ■tp Nov stečaj v Šaleški dolini tt********»M**»*SK**M Smrt in rojstvo elektronike V negotovosti preživlja prvomajske praznike 422 delavcev Gorenja Elektronike zoper katero je bil prejšnji teden uveden stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Rudija Hramca in razpisalo prvi narok za 29. junij. V Gorenju Elektronika se že že nekaj časa vodi tudi novo fir- dolgo srečujejo s težavami, te pa so se še zlasti poglobile z izgubo jugoslovanskega trga. Tako je podjetje oktobra lani prevzel republiški sklad. To pa podjetju ni prineslo rešitve in 15. aprila letos so sami zase predlagali stečaj, saj ob 25 milijonih mark dolga ob tem, daje cela firma vredna le 10 milijonov mark, druge rešitve niso videli. To so dejstva s katerimi je po pooblastilu upravnega odbora seznanil novinarje dosedanji vršilec dolžnosti direktoija Gorenja Elektronike Drago Šulek, ki pa mo Elektronika d.o.o. To je firma, ki je bila ustanovljena decembra leta 1989 ) na vprašanje kdo je ustanovitelj Drago Šulek ni odgovoril), sklad pa jo je zdaj odkupil in na njeni osnovi zasnoval nadaljnjo proizvodnjo televizoijev , ki naj bi bila kar trikrat večja od dosedanje. Dnevno naj bi proizvedli kar tisoč televizorjev, letno pa najmanj dvesto tisoč. Proizvodne prostore in opremo naj bi nova firma najela od stare, prav tako pa začasno tudi delavce, ki naj bi jih kasneje zaposlili. Mira Zakošek gostišče GRAD VDBOVEC NAZARJE tel. 832 800 V izjemno tepo urejenem ombientu v starem gradu. VrBovec vas vaBijo z Bogato izBiro fqdinarii(e in siroto ponudBo Sfovens/(iA vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! T)tL čas: vsakdan razen nedelje od 10. - 22. ure Triporoča se fekftiv grada 'UrBovec. Prezgodnje petje Piše: Jože Krajnc Bili so časi, ko je celo navaden smrtnik brez večjih težav kar na cesti med mimoidočimi spoznal šefa te ali one varnostne službe. Znana zgodba pravi, da se je Rusom posrečilo odkriti enega takih med sprehodom po osrednjem moskovskem trgu. Bil je črne polti in kajpak od zloglasne Cie. Američani tudi niso imeli težav. Pred vvashington-skim kongresnim kolosom so opazili ruskega obveščevalca. Nosil je kavbojke zlikane na rob. Ja, bili so časi in spet prihajajo. Šefa slovenske varnostno informativne službe lahko na primer spoznaš po tem, da se po beli Ljubljani sprehaja z zajetnim kupom papirjev pod pazduho. S strogo zaupnimi dokumenti seveda, ki jih iščejo vsi poklicani in nepoklicani, mož pa jih - iznajdljivo, daje kaj - skrije tam, kjer bi jih človek najmanj pričakoval. Zdaj tolčejo po njem, da se to ne spodobi, toda priznati mu je treba, da že ve, kako se stvari streže in da je navsezadnje tudi preko mere priden. Svet se pač tako vrti, daje tudi za obveščevalce dela čez glavo in če vsega za službeno mizo med delovnim časom ne zmoreš, si pač neseš delo domov. Pa kaj? Njegovemu nasledniku najbrž nc bi bilo prav toplo pri srcu, če bi mu pod nos pomolil zajeten dosje nedokončanih zadev in nam prav tako. Kdo pa bi spal mirno v tej naši državi, čc bi zvedeli, da informativci ne zmorejo vsega pospraviti sproti? Jaz že ne in zato sem prav vesel, ko vidim, kako vneto delajo v službi, doma in morda še kje. Pa to Še ni vse. Čeravno je poprejšnji gospod šef dobil zamenjavo, kije tudi že do vratu sredi postaje nesebično priden še naprej. Delodajalec pa je tudi bržčas vedel, da ga bo še krvavo potreboval, saj mu je menda "pozabil" izročiti odločbo, s katero bi ga uradno odvezal delovnih dolžnosti. Izkušnje so pač izkušnje in z njimi tako bogato obloženega človeka res ne gre kar tako potisniti v pokoj. Ne vem, česa sc zdaj bojijo nekateri aktualni politiki, zakaj jih dajeta nespečnost in bledica, saj nam sami najbolj glasno in najbolj vneto dopovedujejo, daje treba veliko delati. In v Visu pač delajo. Zdaj to zdaj ono, zdaj nekaj bolj všečnega, drugič manj. Ali naj bomo jezni na zdravnika, če odkrije, da imamo revmo ali morda na mehanika, ki nam napove generalno, ker smo se vozili brez olja? Kar posrebat bo treba, kar s(m)o skuhali, Visovi supervizorji pa naj poskrbijo, da bodo k pojedini povabljeni taki, ki si to zares zaslužijo. Mi že vemo. da nam bodo ostale oglodane kosti pa kak požirek grenkega ob morebitnem spoznanju, da mnogo prezgodaj pojemo o pravni državi, o poštenosti in trdni morali tam, kjer jo je največ treba, o vsesplošni blagodati pod Alpami in še o čem. Za konec bi najraje mastno zaklel in vrgel paradižnik v kakšno sliko. Toda naj najprej dozorijo. Paradižniki in tarče. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Velenje »»»■■»»»■»»»■»■■■■»»■»■»■•■»»»■»»»•a« Kriza jih ne bo zaustavila Matija Blagus, predsednik DGIT Velenje V času vsestranske krize so na hudi preizkušnji skoraj vsa strokovna in ljubiteljska (kulturna) društva v naši občini in širše. Nekatera so povsem prenehala delovati, tu in tam pa se nekaj in-tuziastov še upira stagnaciji dejavnosti in propadu. Problem ni le v financah, ki so presahnile. Gre za status društva, ki so zaradi nedefinirane zakonodaje nekako izrinjena iz družbenih dogajanj. Pri Društvu gradbenih inže-nitjev in tehnikov (DGIT) Velenje smo izvedeli, da jih podobne težave niso zaobšle. Kljub temu pa nekako vztrajajo, saj upajo, da se bo čas obrnil in da bo povezovanje strokovnjakov v okviru društev in združenj še kako pomembno in potrebno. Inženir Matija Blagus, predsednik društva gradbincev je o dejavnosti v preteklem obdobju in načrtih za tekoče leto.menil: "Osnovni namen organiziranega delovnaja društva gradbenih inženirjev in tehnikov je v povezovanju strokovnjakov stega področja. Gre za strokovno izpopolnjevanje, organiziranje seminarjev, strokovne ekskurzije in družbena srečanja, ki imajo običajno obeležje strokovne podlage. Res pa je, da je dejavnost v veliki soodvisnosti od poslovanja podjetij na tem področju. In ker kriza ni prizanesla gradbeništvu, se to odraža v delovanju društva. Velenjski gradbinci, ki vabijo k sodelovanju tudi ostale kolege s področja sosednjih občin, želijo ohraniti vsaj minimalno obliko dela in ko bodo boljši časi, ponovno razviti vse oblike delovanja. Povezovanje z drugimi društvi je ena izmed starih želja in novih možnosti, nujna naloga pa okrepiti sodelovanje z vodstvi podjetij in svojim članstvom. Prav slednji največkrat kar čakajo, kaj se bo zgodilo. Vsak lahko prispeva po svojih močeh in idejah, le vključiti seje potrebno. Za to pa pri Društvu gradbenih inženiijev in tehnikov možnosti in posluha ne manjka," je zaključil predsednik Matija Blagus. ■ Jože Miklavc ZDRAVA HRANA SADJE ZELENJAVA 4 m trn i 29. aprila 1993 Prijeten praznik dela! GUB4L KRT d.d. Trg mladosti 6 Telefon 063/ 853-520 063/ 853-366 Telefax: 063/ 855-542 VELETRGOVINA MALOPRODAJA KOOPERACIJA PROPAGANDA Ob prazniku dela - 1. maju čestitamo vsem našim strankam in poslovnim partnerjem! V< mladinska knjiga ljubljana, slovenska 29 V Velenjski Mladinski knjigi je zmeraj kaj novega! Te dni med drugim: * tiskalnik STAR * računalniki 386 in 486 VVEARNES in COMTRAD * fotokopirni aparati in telefaksi TOSHIBA * do 80 % popusta pri nakupu izbranih knjig. Pridite v TRGOVSKI CENTER tel ./faks 855-827 ali v oddelek VELEPRODAJA IN BIROOPREMA Kidričeva 5 tel/faks: 851-485 Obenem Vam čestitamo za 1. maj rudnik lignita velenje ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA -1. MAJU! TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ sirene čestitke ob prazniki! AKCIJSKA PRODAJA PREMOGA po najugodnejših cenah ■ na obročno odplačevanje 2 OBROKA - BREZ OBRESTI 3 OBROKI - MINIMALNA OBRESTNA MERA Informacije: tel.: 063/ 893-884 tel/fax: 063/ 893-715 HRASTOVEC 24 SMO TO'DTETfL, •11'DO'BTL ni TOVLVHO LJWE-M Z MfVffl ZrEt&KJt1 ISKRENE ČESTIKE 08 mmmmv KLA -1, MAJW/ IV AVTO cr servis I Damjan Lipnik -^■^fciškale 66d, Velenje Specializiran servis za vozila Škoda, prodaja vozil, nadomestni deli in dodatna oprema. Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektričarska dela,antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil. Iskrene čestitke ob prazniku dela! ii ii i m Koroška 44, Velenje Tel.: 856-856 Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek: 8.-17. ure torek, četrtek: 8.-15. ure Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik dela! BISTRC ANIITAV Bistro Anita na letališču v Lajšah vas vabi v petek, 30. aprila ob 20. uri na veliko kresovanje. Za popestritev bo f da oskrbel ansambel Vinka Cverleta, čez an pa se lahko popeljete na panoramske lete z aero klubom Gorenje. Tudi za jedačo bo poskrbljeno, saj boste lahko izbirali med bogato ponudbo jedi iz žara. Za prvi maj pa vas bo od 20. ure zabaval ansambel Palma. Vljudno vabljeni ! HIJENE ČESTITKE ( l I LA/MI l DELA! 2 'J J OBČINA ŽALEC — RDEČI PAJEK Praznik KS Tabor Uporni tudi danes Potomci kmečkih upornikov iz leta 1635 ne bodo dovolili gradnje odlagališča v Blatah Pred enim letom so se krajani Tabora odločili, da bodo odslej dan krajevne skupnosti praznovali 23. aprila. Na ta dan seje namreč leta 1635 v Grajski vasi in pod gradom Ojstrica začel drugi največji kmečki upor na naših tleh. Praznovanje v Taboru se je začelo v petek zvečer s kulturno prireditvijo v Domu krajanov, na kateri so nastopili: mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Kas-esnika, učenci taborske osnovne šole, savinjski rogisti in Savinjski muzikantje. Podpredsednik KS Lojze Topovšek je v slavnostnem govoni nanizal uspehe v preteklem letu, med katerimi je največji 3 milijone tolarjev vredna investicija v centralno ogrevanje Doma krajanov. Med drugim je poudaril, da so Taborčani tudi danes nekakšni uporniki, saj so odločeni, da odlagališča v Blatah ne bo. Lojze Topovšek in tajnik KS Vid Poznič sta podelila priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: Filip Tekavc za svoje delo v gasilskem društvu Loke in v amaterski gledališki skupini Teloh, Aktiv kmečkih žena, Stane Gržina, ki je med drugim tudi idejni in dejanski vodja Šentjurskega sejma, Ivan Lukman starejši za47 let aktivnega petja v krajevnem in cerkvenem zboru ter Anton Grob-ler, delegat in predsednik zbora krajevnih skupnosti v žalski občini. V soboto so se Taborčani udeležili nekaterih športnih prireditev, v nedeljo paje potekal že drugo leto zapored Šentjurski sejem. ■ rox Novice, ki odkrivajo tančice Nekateri člani SLS v občinskem parlamentu niso več navdušeni nad titulariko, da so reprezenti Slovenske ljudske stranke. Oni so samo še kmetje. Saj ni res, pa je: V nekem družbeno zabavnem lokalu sta se udarila bivši in sedanji politični funkcionar. Ni šlo samo za debato. Slišimo, daje kratko potegnil eks javni delavec. **** V Gotovljah pri Žalcu se poraja novo podjetje. Eden izmed lastnikov podjetja nam je povedal, da je za ureditev papirjev na občini porabil okroglih štiristo ur. Dobra dva delovna meseca. Živela ažurna birokracija za odpravo nezaposlenosti. **** Najlepši funkcionar, predsednik LDS Žalec, Andrej Špo rin, vztrajno čaka na naraščaj. V banki, kjer je zaposlen, se zlobni ženski jeziki sprašujejo, kdo je oče. zsečklliva fotografija Zasedanje žalske občinske skupščine Razrešili Danico Korent Na četrtkovi skupščini je izredno topel aprilski dan dodatno otoplilo sprejemanje in odločanje okoli nove podpresednice žalskega izvršnega sveta. Izvršni svet kot ga vidite na sliki spodaj, nikoli več ne bo takšen, kajti od 22. aprila 1993je bila Danica Jezovšek-Korent razrešena, ker odhaja na novo delovno mesto za direktorja Hmezad Agrine v Žalcu. Več kot 600 pohodnikov - V počastitev krajevnega praznika KS Liboje in Tabor so v teh dneh KS žalske občine pripravili dva rekreacijska pohoda. V Libojah je bil po vrsti že enajsti. Zmerne hoje je bilo pet ur, pohodniki pa so hodili po mejah krajevne skupnosti ter pohod zaključili na planinski koči na Bukovici. Drugi pohod pa so prav tako v počastitev praznika pripravili v Taboru. Tu so se podali na Veliko planino. Na sliki s pohoda po mejah krajevne skupnosti Liboje. ■ Besedilo in slika: -er glede razrešitve podpredsednice. Zapletlo se je pri predlogu za Marjano Majerle. S predlogom je soglašala tudi Občinska komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, s tem da je predsednik komisije, ki ni bil prisoten na seji, izrazil svoje nestrin-janje s predlogom mandatarja. Glavni argument tudi dveh drugih delegatov iz vrst SLS je bil, daje bila Marjana Majerle prisotna v mlekarni v času "divje privatizacije" mlekarne. Mandatar in še nekaj drugih delegatov (Andoljšek, SDP, Janez Šketa, ZZD) so opozorili, da ne moremo dogovoriti o "divji privatizaciji", ker nismo sodni organ niti do danes ni bilo nikjer kaj takega dokazano. Kmalu za tem so tajno glasovali. Volilna komisija je ugotovila, daje od 42 prisotnih delegatov za imenovanje Vinka Debelaka za profesionalnega podpredsednika glasovalo 40 delegatov, dva sta bila proti, tako daje bil izvoljen (potrebnih je bilo 38 glasov). Za Maijano Majerle je glasovalo 26 delegatov, proti jih je bilo 16. Ker je potrebovala gla- sove 38 delegatov, ni bila izvoljena. Čeprav ima mandatar možnost po statutu ponoviti glasovanje na isti seji, te možnosti ni izkoristil. Seveda paje tako velik odstotek glasov proti njenem imenovanju na mesto profesionalne podpredsednice dovolj prepričljiv, da bo moral mandatar krepko premisliti, koga bo na naslednji seji 6. maja znova predlagal. Ker je en delegat iz zbora DPZ napovedal svoj odhod za 14.00 uro, je bilo jasno, da bo postala 22. zasedanje skupščine tokrat nesklepčna. Delegati so sprejeli le še zapisnik prejšnje seje s popravki in na kratko so preleteli še vprašanja ter pobude delegatov in sprejeti predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1992. Na koncu so se dogovorili, da bodo 22. sejo nadaljevali 6. maja. Predsednik skupščine seje Danici Jezovšek-Korent zahvalil za njeno delo, sama pa je v kratkem nagovoru, enkrat za spremembo, povabila delegate na kozarček ob njenem odhodu. ■ V.G., foto: Ljubo Korbar Odslej vsako drugo soboto Da bi žalski gasilci bili še bolj hitri pri raznih akcijah, so se odločili za nakup novega orodnega vozila in ga minuli konec tedna na krajši slovesnosti predali namenu. Nekaj več o vozilu in o tem, kako so zbirali sredstva, nam je predsednik GD Žalec, Drago Božič, povedal takole: "Želja, da dobimo novo orodno vozilo, je stara že več let. Letos nam je uspelo z raznimi akcijami in s pomočjo DO Emteksa in Juteksa iz Žalca in Krajevne skupnosti zbrati denar in nabaviti željeno vozilo, citroen C-25, kije sodobno in hitro vozilo. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali." Novo vozilo je blagoslovil žalski župnik, Viktor Arh. Na sliki: S slovesnosti ob predaji ključev novega vozila. ■ Besedilo in slika: -er Še en dokaz, da se naši podjetniki ne ukvarjajo le z blznlsom Je ta fotografija, ki prikazuje gospoda Stanka Podbregarja v akciji. Tekst: vuf, foto: ljubo Korbar Že sam začetek ni obetal nič dobrega. Namreč na sklepčnost v zboni krajevnih skupnostih je bilo potrebno čakati kar eno uro. Sam sekretar za finance se je odpeljal na dom nekega delegata, da bi zagotovil sklepčnost. Tudi v dnižbeno političnem zboruje bilo prisotnih samo 13 delegatov od petindvajsetih. Ko je prišel zadnji, seje skupščina /. že omenjeno zamtido pričela. Na županov predlog so dnevni red razširili / eno točko, to je z razrešitvijo podpred- "sednice Danice Jezovšek-Korent in tajnim glasovanjem (kot je določeno v statutu) o predlogu mandatarja, da se na mesto novega podpredsednika IS izvoli Vinko Debelak, dosedanji član IS in sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora in izvoli Maijano Majerle za profesionalno podpredsednico IS za področje družbeno ekonomskega razvoja, družbenih dejavnosti in financ. Volilno komisijo so soglasno potrdili, prav tako ni bilo težav IS ob Izvolitvi Prvi živinski sejem v Trnavi, ki gaje pripravila Hmezadova kmetijska zadruga Trnava - Gomilsko, je uspel, pa čeprav izbira živine ni bila najbolj pestra. Na sejmu je bilo največ pujskov in telet. Po besedah direktorja zadruge Antona Vašla bodo odslej sejem živine pripravili vsako drugo soboto. Upajo, da bo ponudba že na drugem sejmu čez štirinajst dni bolj pestra. Na sliki: Utrinek s sejma. ■ Besedilo in slika: -er Novo orodno vozilo Brez muje se še čevelj ne obuje Spoved neke umetnice iz daljne nekoč prijateljske vzhodne dežele: Sem dvajset let staro dekle. Po poklicu sem umetnica, artist-kci, plesalka. Svoje nastope ko re ografi ram sama. Dobro se počutim v Sloveniji, saj znajo ceniti moje delo in ves moj trud. Rajši me pride- 0jo gledat moški, toda to me ne moti. Nastopam ob petkih v baru Nočni močerad. Doma, od tam, kjer prihajam niso znali ceniti mojega truda. Vi Slovenci, veste, kaj je umetnost in znate to tudi dobro plačati. Tu-kaj sem tudi zelo dobrodošla in moram reči, da so me ljudje zelo lepo sprejeli. V Žalcu se dobro počutim in nisem opazila, da bi me ljudje šikanirali, _ , . .... , . ker nisem Slovenka. Zakaj ne bi človek nastopal? ,, . Spim v hotelu m ne delam na črno. Niti najmanj me ne skrbi za svojo bodočnost. Ljubezen ? Če bom srečala pravega izbranca, bom pustila kariero in se bom posvetila družinskemu življenju. Sama celo mislim, da sem predvsem družinski tip. Rojena za kuhinjo, pospravljanje, sesanje in rojevanje otrok. Tukaj sem si že našla nekaj prijateljic in tudi prijateljev, toda zaenkrat Se nič resnega. Kje me lahko vidite? Pridite zvečer v bar in ne boste me mogli zgrešiti. ■ Tea Rinček, foto: Ljubo Korbar Moda C licrcskcp) T OVEN 21. marca do 21. aprila Obdobje brezskrnosti in uživanja, ne da bi pri tem pomislili na kakršne koli "posledice", se bo še nadaljevalo. In naslednji dnevi bodo prav gotovo eni najlepših v letošnjem letu, čeprav tega sploh nc boste pričakovali. Manjkalo vam bo le nekaj - oseba, ki seji ne morete več približati. ^ BIK od 22. aprila do 20. maja Šc najbolje sc boste počutili v domačem krogu ali pa kar sami s seboj. Zato sc boste načrtno izogibali prijateljev in znancev in čakali, da se bo v vas spet prebudila želja po njihovi družbi. Te pa še ne bo, ker boste v svoji samoti našli pravo srečo in mir. Finančno se boste zelo opomogli. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Dolhgčas si včasih pričarate tudi sami, sploh takrat, ko sicer pričakujete kakšno novo obveznost. Teh pa ne marate, saj ste ves čas, dokler jc nc izpeljete, na trnih. Proti svoji volji jih boste deležni v naslednjih dneh kar nekaj, zato bodo dnevi polni delain tudi skrbi. Nekdo vam jih bo z drobnimi trenutki pozornosti zelo polepšal. G RAK od 22. junija do 23. avgusta Ker nc boste upoštevali dogovora in obljube, bo prišlo do dokaj nerodne situacije, ki vam bo čisto po nepotrebnem požrla precej vaših že tako zrahljanih živcev. Tudi to, da se boste silovito zakopali v delo nc bo pomagalo. Prej bo učinek ravno obraten, vaše počutje pa nc najboljše. S[ LEV od 23. julija do 23. avgusta Preizkušanje vaših in partnerjevih živcev in vzdržljivosti se bo še nadaljevalo. Prava mala vojna se bo razrešila šele, ko boste sami pripravljeni kaj storiti zato. S tem, da se izogibate odkritemu pogovoru brez hudih besed prav gotovo ne bo kmalu končana. Pazite, ko se boste ukvarjali s športom. Možne so manjše poškodbe. ITti DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Če se sprašujete, kaj je narobe z vami, da ste rahlo brez volje, lahko to mirno pripišete pomladanski utrujenosti. Vendar boste s temeljitim premislekom in opazovanjem vam ljubih oseb ugotovili, daje vzrok v vaši okolici. Zahteve poskušajte vsaj malo zmanjšati, pa bo življenje lepše in mirnejše. S TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ne bo vam več vseeno, kaj bodo ljudje govorili o vas, ko vas ne bo v bližini. Seveda bo tu in tam kaj prikaplajlo tudi do vas. Ukrepajte takoj, sicer vam bo to vzelo preveč energije in uživajte v prostih trenutkih, ki si jih nikakor ne smete pustiti vzeti. lil ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Ker se vam bo zazdelo, da ste že predolgo sami in da potrebujete ob sebi nekoga, ki vas bo občudoval, se boste zelo na hitro zaleteli. Izbranec bo udarec mimo, izgubili pa boste precej točk pri nekomu, ki se mu ne upate približati, čeprav si to želite že dolgo. Obveznosti vas bodo utrujale. STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Čeprav zelo kartek monolog vašega partnerja, bo imel ta velik učinek. Kar tako ne bo več šlo, potruditi se boste morali, da se bodo stvari postavile na staro mesto. Nikar ne pozabite, da ste tokrat na preizkušnji, ki vas lahko šedrago stane, saj je bilo popravnih izpitov v zadnjih mesecih že preveč. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Vse se bo vrtelo okoli čisto običajnega vsakdanjika, ki vas že dolgo utruja in vas bo še utrujal. Niti drobne sprostitve in veselje ne bo več pomagalo, saj bodo pretehtale temnejše stvari. Čeprav se bo finančno stanje bistveno izboljašlo, vam to ne bo pomenilo veliko, saj se prave sreče in mirnega življenja z denarjem še vedno ne da kupiti. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Če so vas še pred časom mnogi opozarjali na to, da ste zelo sitni in raztreseni, je to obdobje sedaj končano. Kar naenkrat so se vam možnosti za dokazovanje in s tem veliki uspehi, podvojili. Celo odnosi s partnerjem bodo lepši in bolj prikupni, tako, daje pred vami lep, miren in srečen teden. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Beganje sem in tja, od ene do druge skrajnosti, vas je utrudilo. Želja, da bi bili priljubljeni le pri eni in v vašem življenju najpomembnejši osebi, se bo spet pričela uresničevati. Zato boste čas bolj racionalno planirali in že tako lepe dneve polepšali še sami. Marsikomu jih boste s takim razpoloženjem polepšali tudi vi. Obvestilo sadjarjem in vrtičkarjem Nekatere vrste sadnega drevja so že v polnem razcvetu. Zaradi nevestnosti ali celo nevednosti vsako leto ravno v tem času pogine ogromno čebel. Obveščamo vse sadjarje in vrtičkatje, da je v času cvetenja prepovedana uporaba vseh insekticidov! Če je zatiranje škodljivcev res nujno, vas opozarjamo, da to storite v poznih popoldanskih urah. Kmetijska svetovalna služba občine Velenje Nič več vihrave zastave Kaj vse si ne izmislijo (in ne uporabijo) modni kreatorji. V letošnjem toplejšem delu leta so modele, seveda izdelane po modnih zapovedih te sezone, izdelali tudi iz zastav različnih svetovnih držav. Državni simboli tako niso prvič prodrli v svet mode, saj jih vsake nekaj časa uporabijo za navdih, inspiracijo in tudi tako konkretno, kot sedaj. Res paje, da so nekatere zastave bolj, druge manj prepoznavne. Angleška, ital- janska in ameriška so kot nalašč za prenos na blago in model. Od "vročih" hlačk, do kratke, enostavno krojene jakne, ki navihano prinaša navdih elegance, do čisto športnih modelov, sestavljenih iz ozkih hlač in daljše jakne... Kreiranje modelov po tej ideji prav gotovo ni najlažje, izdelki pa so lahko prav šokantno opazni. Tudi slovensko zastvao bi se dalo lepo vplesti v letošnjo modo. Lahko poskusite. 19 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje VARČEVALNA KNJIŽICA Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev? Predlagamo vam rešitev - VARČEVALNO KNJIŽICO, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti vloženih sredstev in omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov. Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so: - minimalni znesek, ki ga lahko varčujete na varčevalni knjižici je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni, ■ sredstva se obrestujejo v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen, - sredstva lahko polagate v katerikoli enoti Ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, kije knjižico izdala, - privarčevana sredstva lahko dvignete šele po poteku 15 dnevnega roka od dneva vplačila. Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji varčevalne knjižice. > Og Vremenska go prorokovanja v obliki pregovorov Veliki traven Ako Trijcikov (L) dan dežuje, dobro letino oznanju- je- Binkoštno blato, leto bogato. Če sušeč suši, april deži in majnik hladi, kašte, omare in sode polni. Hladen manjik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. O binkoštih zrele jagodice so dobrega vinca glasnice. Poln voz sena je vreden maja rojev jeden. Imenski koledar 29.4. Robert, Marina, Hugo, Katarina 30. 5. Marjan, Pij, Samo, Pika 1.5. Iztok, Jože, Maja, Greta 2.5. Živa, Bor (Borko), Ati 3. 5. Aleksander, Milica, Filip, Jakob 4. 5. Florijan, Cvetko, M on i, Žan 5. 5. Anže, Juta (Judita), Miran • f) Lunine mene • 29. 4. prvi krajec (ob • 14.40 min) Setev koruze 1. Gnojenje koruze Če jeseni nismo zaorali hlevskega gnoja, sedaj zaorjemo 40 m3 gnojevke. Poleg tega na brazde potrosimo 500 - 600 kg/ha NPK 13-10-12 ali 400 - 500 kg/ha NPK 15-15-15 ali 350 - 400 kg/ha NPK 8-26-26. Za pomladansko gnojenje priporočamo NPK z večjo vsebnostjo fosforja in kalija. Če imamo sejalnico z deponatorji gnojil, damo na brazdo 2/3 gnojila, preostalo 1/3 pa ob setvi ob seme. Dognojujemo, ko koruza doseže višino 50 cm. Uporabimo 300 - 400 kg/ha KAN-a ali 200 - 250 kg/ha UREE. 2. Setev koruze Za enakomeren vznik koruze, je pomembna dobra priprava zemlje. Težka tla bi morali zorati že jeseni in sedaj obdelamo le setveno plast do globine 7-8 cm. Lažja tla lahko preorjemo tudi pomladi. Sejemo kvalitetno in čimbolj izenačeno - kalibrirano seme. Tla v globini 4-6 cm morajo biti ogreta na 10-12 stopinj C, to je pri nas okrog 25.4. - 5.5. Prezgodnja setev v hladno zemljo ima za posledico slab vznik koruze. Pred setvijo moramo preiskusiti sejalnico, saj koruzo sejemo na končni sklop in je zelo pomembno, koliko rastlin posejemo. Upoštevamo tudi kali-vost. Na naših kmetijah imamo v glavnem mehanske sejalnice. Izbrati moramo kolut, katerega premer izvrtin čimbolj ustreza velikosti in obliki semena. Traktor s sejalnico zapeljemo po 10 m dolgi poti na ravni podlagi. Preštejemo izpadla zrna, izračunamo povprečno razdaljo med zrni in jo primerjamo z razdaljo, kije v navodilih. Čeje mad njima razlika, prestavimo regulator na več ali manj izmetanega semena in preiskus ponavljamo, dokler ne dobimo željenega izmeta semena. Hitrost vožnje naj bo 4-5 km/h. zrelostni razred za zrnje zrn/ha razdalja (an) za silažo zrn/ha razdalja (an) 100-200 200-300 300-400 100000 70 x 14 90000 70 x 16 85000 70 x 17 110000 100000 90000 70 70 70 13 14 16 3. Varstvo koruze pred škodljivci Če preorjemo travnik v njivo ali že vemo, da so v zemlji strune, potem uporabimo 20-40 kg/ha VOLATON 45 v pasove ob semena ali seme tre-tiramo z MESUROL FS-500 1 -21/100 ka semena. Prisotnost strun v zemlji ugotovimo tako, da na parih mestih v zemljo položimo krompir. Po nekaj dneh pregledamo krompir in vidimo ali so strune prisotne ali ne. Škodi, ki jo povzroči švedska mušica se izognemo tako, da sejemo koruzo v dobro pripravljeno zemljo, da koruza hitro vznikne. Zatiramo pa jo lahko tudi z insekticidi, ko ima koruza razvite 2-3 liste. Uporabimo: LEBAVCID 50 EC (1 -2 l/ha), DECIS EC 2,5 (0,2-0,5 l/ha) ali FOLIMAT 50(1-2 l/ha), pred pleveli Zoper plevele uporabljamo sredstva pred in po vzniku koruze. Pred vznikom koruze se najpogosteje uporabljajo: PRIMEXTRA - 4-7 I/ha, uničuje travne in širokolistne semenske plevele. Če pričakujemo daljše suho vreme, je zelo priporočljivo, da ga pred setvijo zadelamo v tla v globino 5 cm, kjer seme plevelov kali. Za zatiranje enoletnih trav in širokolistnih plevelov lahko uporabljamo tudi CIATRAL KSZ 6-8 l/ha ali LASSO COMBI 5-7 l/ha. DUALIN 500 EC - lahko uporabljamo, če imamo med koruzo fižol. Poraba je 4-5 l/ha in zatira enoletne širokolistne in ozkolistne plevele. DUAL 500 EC 3-4 l/ha in LASSO EC 4-5 l/ha uničujeta enoletne plev* elne trave (muhvič, srakonja, kostreba). O pripravkih za zatiranje plevelov po vzniku koruze boste lahko prebrali v naslednji številki Našega časa. Ugovšek Anica, inž. kmet, ZŽV Celje, enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje Polepšajmo si stanovanje, zgradimo si nov dom! Najlepše trenutke svojega življenja preživimo v lastnem domu. Najbrž Z vsem kar vam ponujamo, pa z malce spretnosti in iznajdljivosti,' bodo ga ni, ki si ne bi želel svoje strehe nad glavo, lastnega stanovanja! vaši stanovanjski prostori lahko kot novi. Še sami boste presenečeni, Pri uresničitvi vaših tihih želja vam želimo pomagati z našo gradbeno pri- kako se da včasih tudi z malo denarja veliko narediti. logo, za katero smo zbrali cel kup koristnih informacij. Preberite jo tudi Veliko užitkov pri prebiranju gradbene priloge Našega časa in še več pri tisti, ki do danes še niste razmišljali o gradnji ali pa prenovi stanovanja, gradnji oziroma prenovi vašega doma! Presenečeni boste nad vsem kar vam ponuja domači trg. Doslej ste marsikaj lahko videli le v tujih revijah, marši kakšna stvar pa se vam je morda zdela povsem nedosegljiva, pa marsikdaj le ni tako. GRADITE Z NAMI! OD TEMELJEV DO STREHE, HITRO IN VARČNO! OSNOVNI GRADBENI MATERIAL VEDNO NA ZALOGI: ■ cement, apno ■ betonski izdelki ■ železo, armaturne mreže, profili, cevi ■ opeka, opečni izdelki ■ termo in hidro izolacije ■ hlodovina, rezan les ■ stavbno pohištvo, podstrešna okna ■ keramične ploščice ■ notranje, zunanje in fasadne malte ■ parket, stenske obloge UGODNO v Gradbenem materialu Velenje; ■ votlak (ristovec) 34.00 sit ■ salonit plošče 513.60 sit ■ lamelni parket hrast 728.20 sit ■ steklene prizme 221.60 sit ■ samokolnica 3.744.80 sit w w v Zeleznini Šoštanj: Vaš partner ■ armaturne mreže ■ siporex m3 ■ cevi črne (vse dimenzije) kg ■ bakreni žlebovi ■ aluminijasti žlebovi PLAČILNI POGOJI Gotovinski popust 10 do 20% pri nakupu nad 10.000 SIT, ki ga priznamo tudi za vse kratkoročne in dolgoročne bančne kredite. Prodaja na 1 + 2 in 1 +3 čeke brez obresti. 5/4 1.750.00 sit 8.300.00 sit 115.00 sit 1.361.00 sit 450.00 sit GRADGALANT d.o.o. Proizvodnja, trgovina, storitve in CEMENTNINARSTVO POLAK Poljana 6 a, 62391 PREVALJE Tel. 0602/31-184, fax: 0602/31-969 Ponujamo vam največji asortiman betonskih izdelkov in betonske galanterije: tlakovce sive, barvane v maso, debeline 4.6.8 x 11 cm v 6 različnih vzorcih, vrtne robnike, škarpnike, vrtne in balkonske ograje, cvetlične vaze in korita raznih oblik in dimenzij. Iz svoje trgovine vam nudimo ves ostali gradbeni material, kopalniško opremo in veliko izbiro italijanske keramike - lasten uvoz. Nudimo vam tudi prevoze - dostavo na dom. Vljudno vabimo vse graditelje in trgovine z gradbenim materialom pod geslom: NAJNIŽJE CENE - ZADOVOLJNI KUPCI. feCi*Pto< Cefte fita^uAe, jt ai"^ gradbeno industrijsko /kRMf VEGRAD VELENJE m/ PREŠERNOVA 9a p.o. t mmmvw velenje Slovenija Aluminij se je zaradi svojih številnih prednosti, kijih ima pred ostalimi materiali že močno uveljavil v gradbeništvu. Nedvomno se bo njegov delež v prihodnje še povečal, temu ustrezno je naravnana tudi naša proizvodna strategija. Tržišču nudimo široki asortiman proizvodov, ki se lahko danes pojavljajo že na enem samem objektu,. To so poleg klasičnih oken in vrat še: predelne stene, fasadni elementi, zimski vrtovi, izložbena okna... Takšni elementi zahtevajo ob različnih pogojih tudi različne konstrukcije aluminijskih profilov. Zaradi tega nudimo izvedbe z najenostavnejšimi profili - z neprekinjenim termičnim mostom, imenovanim tudi "hladni profil" in najzahtevnejšimi profili - s prekinjenim termičnim mostom, ki morajo odgovarjati najvišjim zahtevam izolativnosti. Zunanji izgled je praktično lahko v poljubni barvi, eloksiran ali barvan po najsodobnejši tehnologiji barvanja. Vse elemente izdelamo na podlagi projektne dokumentacije, ki jo pnskrbi, bodisi naročnik sam, ali poskrbimo za njeno izdelavo na PE MEHANIZACIJA. Izdelki so finalno obdelani, strokovno vgrajeni in po dogovoru poskrbimo tudi za zasteklitev. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA - l. MAJU program aluminijastih proizvodov VEAL nove dimenzije v izdelavi stavbnega pohištva GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA, p.o. telefaks: 069/75-254 telefon: h.c. 069/75-055, 76-055 Smo podjetje, kije eno najcelostnejših izvajalcev kompletnih projektov in gradbeno- obrtniških ter inštalacijskih del v Sloveniji. Za nami so številna kakovostno opravljena dela in objekti širom po Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem in v Nemčiji. Na Madžarskem poslujemo z našim podjetjem GID0S-H na Hrvškem pa z GID0S-CR0. Dejavnosti oodjetja: I Izvedba kompletnih projektov Gradbena dela Mizarska dela Keramičarska in kamnoseška dela Vse vrste elektroinštalacij in strojnih inštalacij Slikopleskarska dela, polaganje podov in druga obrtniška dela Odgovorni delavci za poslovno-komercialno dogovarjanje: • Direktor podjetja, Štefan TATNJEK, telefon: 75 420 • pomočnik direktorja - vodja projetkrov, Dragutin JUR0VIČ, telefon: 75 420 • Pomočnik direktorja za Madžarsko in direktor GID0S-H, Jože KOVAČ, telefon: 9936-92-51-559 • Pomočnik direktorja za ekonomiko in finance, Jože HANC, telefon: 75 055 • Keramičarsko- kamnoseška dela dir. PE: Ladislav JAKL0VIČ, telefon: 76 169 • Gradbena in obrtniška dela dir. PE: Ignac KRALJIČ, telefon: 75 169 • Elektroinštalacijska dela dir. PE: Robert GAL, telefon: 75 169 • Strojne inštalacije dir. PE: Duro VARŠIČ, telefon: 75 169 • Mizarska dela dir. PE: Karel BANFI, telefon: 75 055 29. aprila 1993 i | 1 i 1 mšim 9 Spodnja Reiita 14, 63332 Reiita ob Savinji, tel.: 063/ 83 II 92, tel.&faz.: 063/ 83 18 10 POSEBNA PONUDBA SRADBENEGA MATERIALA PO VEIEPRODAJNIH CENAH 1. Cement Trbovlje kg 8.89 SIT 2. Beli cement kg 30.00 SIT 3. Apno Zagorje kg 12.08 SIT 4. žičniki 30 mm do 120 mm kg 120.00 SIT 5. Betonske cevi vseh dimenzij npr. fi 10 kom 335.00 SIT 6. Betonski vrtni robniki 5x25x100 kom 354.00 SIT 7. Drenažne cevi vseh dimenzij npr. fi 100 m 72.80 SIT 8. Armaturne mreže vseh dimenzij npr. 6 x 4.2 kom 1290.00 SIT 9. lzotekt4mm kom 2850.00 SIT 10. Strešna lepenka kom 605.00 SIT 11. Mavec 2/1 kg 44.00 SIT 12. Tervol 2 klasa m3 2800.00 SIT 13. Betonska okna vseh dimenzij npr. 120 x 100 kom 6110.00 SIT 14. Strešna opeka bovrovec kom 35.00 SIT 15. Termo zastekljena okna Glin vseh dimenzij npr. 140 x 120 kom 14020.00 SIT 16. Strešna okna Glin vseh dimenzij npr. 65x112 kom 16089,00 SIT 17. Podstrešne stopnice Glin vseh dimenzij npr. 130 x 60 kom 15399,20 SIT 18. Lepilo nivedur 25/1 kg 25.30 SIT TERMO SHOP gorenj etoplotne črpalke PRODAJNI PROGRAM TRGOVINE TERMO SHOP ■ kotli na olje ali plin proizvajalcev • SI ME * • FEROTHERM • VIESSMANN • DUVAL M cisterne za olje od 1.000 do 2.0001 ■ oljne garniture ■ gorilci na olje ali plin • WEISHAUPT • HANSA • ABIG • RIELLO • EKOFLAM ■ expanzijske posode ZILMET od 8 do 1001 M sobni termostati (navadni in digitalni) ■ radiatorski ventili (navadni in termostatski) ■ cevi (bakrene, pocinkane in črne) ■ armature iz uvoza Sanotehnik ■ odtočne PVC cevi ■ klimatske naprave MANHATTAN M celoten program GORENJE TOPLOTNE TEHNIKE PROIZVODNI PROGRAM GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE M toplotne črpalke sistema zrak/voda za ogrevanje sanitarne vode ogrevalnih moči 2 ali 3 KW. Prigrajene na bojlerje ali samostojne. ■ toplotne črpalke večjih ogrevalnih moči 7, 10, 15, 20 KW sistema zrak/voda in moči 8, 12, 18, 25, 36 KW sistema voda/voda. Namenjene za ogrevanje bivalnih objektov. ■ kombinirane toplotne črpalke, ki imajo možnost črpanja/predaje toplote iz/na več medijev moči do 100 KW Namenjene za obrt in industrijo - npr: - marketi, živilske industrije, vinarstvo - predelava plastike - gostinstvo - pekarstvo, itd. ■ specialne toplotne črpalke kot sušilne naprave za les, seno, živila - različnih zmogljivosti TERMO SHOP Partizanska 4, Velenje, tel. 063/851 -919, 854-867 VARČEVANJE PRIMARNE ENERGIJE i it 7g a o a a a a a o t 7 D D OO a O O /' '13 in Melita Zagoričnik, Kale št. 7/a, Milan Rožič, Velenje, Šalek št. 90 in Marina Dervarič, Velenje, Šalek št. 90, Igor Duh, Šmartno ob Paki št. 2 in Marija Šmon, Zgornji Dolič št. 38/b, Bojan Požun, Velenje, Cesta IV. št. 17 in Petra Gostečnik, Velenje, Šercerjeva c.št. 15, Silvester Štrigl, Velenje, Kidričeva c.št. 1 in Marjana Glavnik, Lokovica št. 21. Pokličite tel. 855 450 ali 854 761. Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vmes več. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA GREGORCA iz Šaleka 91 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Posebno zahvalo izrekamo PTT Celje, Gorenje Servis, ZC Velenje, Bolnici Topolšica, Gorenje GA, Čevljarstvu Irman Šoštanj, krajanom Topolšice,KS Šalek in gospodu duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: Žena Anica, sin Franci, hčerka Cvetka z družino in ostali sorodniki. Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje srce, ostali so sledovi dela pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Naši dragi mami, babici in prababici ANGELI KOREN 22.5.1912-16.4.1993 V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, izražena ustna sožalja. Hvala gospodu duhovniku za opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: Hčerke, sin, vnuki z družinami in pravnuki. Usoda nas vseh približno je enaka. Želimo, hočemo, nočemo, „, , ... . . dO smrti vsi živimo. °b prezgodnji izgubi nam vsem (Betka) drage BETKE CIMPERC 1943-1993 SE ISKRENO ZAHVAUUEMO VSEM, KI STE JO POZNALI, STE JI BILI BLIZU IN VAM JE ONA V ŽIVLJENJU NEKAJ POMENILA, DA STE SE JI POKLONILI TER JO ČUTEČE POSPREMILI K POSLEDNJEMU POČITKU. VSI, KI SMO JO IMELI RADI! ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega ROMANA TERGLAVA 18.2.1946-16.4.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom KS Stara vas, soseski Pod parkom, članom Sportkluba, sodelavcem programa HZA Gorenje GA in Galvane, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje ter sveče. Posebna zahvala velja kolektivu OŠ Gustava Šiliha, učencem 6. b razreda in Planinskemu društvu Velenje. Zahvaljujemo se tudi dr. Bogdanu Menihu in prijaznim patronažnim sestram, zlasti g. Tatjani Lesjak, za pomoč v času njegove hude bolezni ter g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši le srce nemo vpije, zakaj več tebe ni. ZAHVALA ob smrti dragega moža, atija in dedija IVANA BUKOVCA -IVEKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, delavski godbi Zarja in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: Marinka, Špela in Damjan z družino. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so samo sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ljubezen je večna vez, ne more je prekiniti niti smrt. ZAHVALA Nenadoma in tiho je odšel od nas dragi mož in oče FRANC VOHAR 13.9.1935 -19.4.1993 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi osebju Zdravstvenega doma Velenje, še posebej dr. Kralju in patronažni sestri, ki so mu v najtežjih trenutkih lajšali bolečine. Enako zahvalo izrekamo rudarski godbi, govornici gospe Devič in gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. ŽALUJČČI VSI NJEGOVI ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjet- Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), je NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no-Izhaja ob četrtkih. vinarJ'>. Peter Rihtarie (oblikovalec). {■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•i Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: 111I H »II»*I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Je kje kakšna šola, ki si ne želi, da bi bila super? Verjetno je ni, a kaj ko šola niso samo stene, učilnice in mize. Šola je šola šele, ko jo s hrupom, kričanjem, tekanjem, učenjem, dobro in slabo voljo napolnijo učenci in učitelji... Daljnega leta 1963, v času največjega razcveta mladega mesta Velenja, so 21. aprila slavnostno prerezali trak pred novo osnovno šolo, ki sojo imenovali po pedagogu Gustavu Šilihu. Takrat bi bil star 70 let, letos pa 100, zato so učenci in učitelji sklenili, da bodo ti dve častitljivi obletnici "drugače" obeležili. Z idejo, ki je potekala pod motom "Na naši šoli je super" so se "okužili" že oktobra, vrhunec dogajanja pa sta bila ustvaijalno delavna četrtek in petek. Super, fajn, cool, dober... Vsi ti superlativi so leteli iz ust osnovnošolcev v četrtek, ko so ustvarjali v 36 različnih delavnicah, ki so potekale po učilnicah, na prostem, v telovadnici...-skrat-ka, povsod na šoli in okoli nje. Mnogi so se z veščinami, ki so jih predstavili mentorji teh delavnic, vsi bivši učenci Gustavke (kot šolo popularno imenujejo), srečali prvič in ni ga bilo, ki bi okoli hodil kislega obraza. Dopoldne so ustvarjali učenci nižjih razredov, ki so oblikovali glino, pekli piškote, mešali coctaile, ustvaijali oblačila, snemali v filmski delavnici, kot mladi novinarji tekali po "terenu", plesali in tekmovali v disco plesih (tu je bilo smeha) in še in še. Popoldne je bilo prav tako, le da so tokrat ustvarjali starejši. V najvišji učilnici na šoli je v glasbeni delvnici nastajala celo nova himna šole... In potem, ko seje vse umirilo, so dekleta iz aranžerske delavnice pričela urejati razstavo, uporabile pa so tisto, karje ostalo in nastalo oprijemljivega v posameznih delavnicah. Ustvarjali ste našo sedanjost-ustvarjamo našo prihodnost Glina je sicer umazala prste, a nastajala je čudovita posodica To geslo je bilo napisano nad prizoriščem proslave v telovadnici. Dogajanje seje iz dvorišča pred šolo prestavilo v njo potem, ko so zaplesali Koledovci, ko sta šolarki pozdravili goste in ko je najmljaši učenec na šoli močno stresel velik zvonec in s tem oznanil pričetek proslave. Prišli so tako bivši kot sedanji učitelji, oba bivša ravnatelja, g. Franjo Arlič in g. Franjo Slemen-šek, ravnatelji drugih osnovnih šol in občinski možje. Pomešani med šolaije so se jim pridružili v telovadnici, medtem, ko so že prelistavali novo številko šolskega glasila Vrtiljak, ki je zajel tudi dogajanje prejšnjega dne. Ravnatelj, g. Alojz Toplak, je orisal zgodovino šole, ki ni samo stavba, ampak so predvsem ljudje. Tri učiteljice so v teh dneh še posebej praznovale. Na šoli so vseh 30 let, od prvega dne, spomini 30 generacij so oživeli. Ob tej priložnosti so se Mariji Šavor, Hajda Podgoršek in Hermina Groznik zahvalili z majhnim darilom in velikim aplavzom. Proslava je bila sproščena, glasbeno plesno zastavljena, v njo pa so vpletli tudi medgeneracijs-ki konflikt dveh učiteljic, ki sta povezovali točke med sabo. Tako so se z glasbo in plesom sprehodili skozi obdobje teh tridesetih let, svoje sposobnosti in znanje pa so pokazali učenci vseh razredov. Ob 16. uri so otvorili prejšnji dan nastalo razstavo, kije prikazala tudi zgodovino šole in se spom- Vrnitev v začetek sedemdesetih let z glasbo, plesom in kostumi nila Gustava Šiliha. Ogledalo si jo je veliko staršev, kažipot do nje pa so jim bile pisane veternice, simbol mladostne neugnanosti, ki so krasile ograjo in pot do šolskih hodnikov... ■ Bojana Špegel, foto: Aljoša Videtič Rekli so: Marija Glinšek, knjižničarka na OŠ Gustava Šiliha, iniciatorka prireditev: "Vsaka obletnica v življenju je trenutek, ko se ustaviš in nekako pogledaš v preteklost, oceniš, kaj seje dogajalo in si začrtaš pot za v prihodnje. Mi smo želeli ti dve naši obletnici proslaviti nekoliko drugače. Želeli smo izhajati iz trenutka, iz sedanjosti, se ozreti v preteklost in navezati nit za prihodnost. Naši učenci so si zastavili moto "Naša šola je super". Super bo v tistem trenutku, ko bodo lahko sami soustvarjali, sami izboljšali življenje in delo na tej šoli in temu smo posvetili veliko pozornosti v tem šolskem letu. Z veseljem smo ugotovili, da so se vsi mentorji, ki smo jih povabili z veseljem prišli, učenci so bili čisto drugačni, kot smo jih navajeni in moram reči, da so te delavnice izvrstno uspele." Alojz Toplak, ravnatelj OŠ Gustava Šiliha: "Dogajanja, kot so bila letos na naši šoli, že dolgo ni bilo. Mogoče bi jih lahko primerjal le s projektom "Iz zgodovine mladosti". To je lepota dogajanj, dosežkov, ustvarjalnosti, vsega, kar nas pedagode in otroke združuje. Seveda so nam pri tem v velikansko pomoč in korist starši. Včeraj je bil vrhunec. Dvourno delo, dvourna radost, sproščanje, uživanje... Mislim, da so uživali tako naši sedanji kot bivši šolarji, ki so jih vodili." Velenje, Mozirje ■ , - - -- - • - • *W>?ISBPfiP OŠ Gustava Šiliha je praznovala Ustvarjalnost in vedrina sta šolo pomladila Prvomajsko praznovanje j Sobota, 1. maja od 6.00 do 6.30 - kanonada na velenjskem gradu - budnica: Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje in drugih krajih Zgornje Savinjske doline (Rudarska godba. Pihalna godba Šoštanj, Delavska godba Nazarje) s Nazarje - nogometni maraton od 30. aprila do I. maja (24 ur) Graška Gora PRVOMAJSKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV * 11.00- kulturni program - slavnostni govornik bo predsednik RO Sindikata delavcev energetike Slovenije Franc Daiks 11.30- polaganje cvetja k spomeniku Nošenje ranjencev 12.30- trim pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib športne igre (vlečenje vrvi, štafetni družinski tek, pikado za otroke, ■ gorski tek) ■ 11.30 do 17.00-ples l 17.00 - zaključek prireditve Če bo dež, srečanje ne bo! a Prevozi do Plešivca " Velenje: - od 9. ure vsakih 30 minut s postaj Pesje, Foitova, Gorica, Bevče, a Nama, Tržnica in Rudarski dom ■ Šoštanj: - ob 9.30 in 10.30 / avtobusne postaje ■ Nazarje: - ob 9.00 z avtobusne postaje Mozirje: - ob 9.15 z avtobusne pdStaje ■ - Odhodi avtobusov iz Plešivca od 15. do 17. ure ■ STOTRETJA OBLETNICA PRAZNOVANJA 1. MAJA! ■ VABI ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE l - OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE ■ ČESTITAMO ZA 1. MAJ! Križišče pri Obircu v Črnovi, na stičišču dveh občin, velenjske in žalske, je nevarno. Na to že vsaj dve leti opozarjajo mnogi, tisti, ki živijo v Črnovi in tisti, ki živijo v Lazah in Šentilju. Tod mimo vodi Celjska cesta, kjer je sicer omejitev hitrosti na 60 kilometrov na uro, ki pa jo malokdo od voznikov, ker je cesta ravna in pregledna, upošteva. Na obeh straneh te ceste sta avtobusni postajališči, od koder se na eno in drugi stran z avtobusi odpeljejo mnogi, tudi šolarji, ki cesto prečkajo na pamet, saj prehoda za pešce na tistem odseku ni. In prav to, varno prečkanje ceste si želijo mnogi in prav o tem potekajo mnogo pogovori. Eden od njih se je odvijal v petek dopoldne, v njem pa so sodelovali tako predstavniki velenjskega izvršnega sveta ter velenjski prometni strokovnjaki in inšpektorji, predstavniki sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora iz Žalca, predstavniki celjskega Cestnega podjetja, prišli pa so tudi iz republike: Jan Sajovic iz Republiške uprave za ceste in republiški cestni inšpektor Aleksander Grecz. Kaj so prinesli tokratni pogovori na kraju samem? Brez dvoma so si bili vsi enotni, daje za varnost na tem odseku treba nekaj narediti. Vsaj označiti prehod ta pešce in ga primerno osvetliti. Dogovorili so se, da bodo za to pripravili dokumentacijo, v plan pa naj bi se ureditev tega križišča uvrstila šele naslednje leto. Prej ni denarja. Predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh je ob tem dejal, daje vsako življenje dragoceno, in da so za to, da ga ohranijo, pripravljeni narediti svoje. ■ mkp, foto: ras Tudi udeleženci tega nenavadnega zbora, na kraju samem, so kršili (morali) prometni režim. . " * *: ' . - - .."V1. Krajani vztrajajo z označitvijo prehoda za pešce...