obCina ljubljana-šiška
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo
Datum: 14. 4. 1989
AKCIJSKI PROGRAM RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je na 25. zasedanju dne 22. de-cembra 1988 obravnavala in sprejela nalogo Stanje in razvoj turizma v občini Ljubljana-Šiška. Na podlagi ugotovitev, stališč, usmeritev in pri-pomb iz obravnave je Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pripravil akcijski program razvoja turizma za zadnji dve leti tega sred-njeročnega obdobja in prva leta prihodnjega srednjeročnega obdobja. V programu so zajete aktivnosti, ki jih že izvajajo ali načrtujejo nosilci turistične dejavnosti v navedenem obdobju.
1. Razvoj na področju športa
1.1.  Spodnja Šiška (ŠR 2/1): V letu 1989boizvedenadruga faza iz-gradnje gimnastičnega centra. Aktivnosti zajemajo pridobitev gradbe-nega dovoljenja ter izvedbo sanacije kletne etaže z zaščitno ploščo. Investitor objekta je TVD Partizan Spodnja Šiška. Finančna sredstva bo zagotovilo združeno delo, TKS Slovenije in TKS Ljubljana-Šiška. V tretji fazi je predvideno zaprtje objekta in nabava opreme (rok 1991). V četrti fazi bo izvedena nadgradnja telovadnice in strehe (rok 1993). Za tretjo in četrto fazo izgradnje viri finančnih sredstev še niso znani. No-silec vseh aktivnosti je TVD Partizan Spodnja Šiška.
1.2.  Zgornja Šiška (ŠR 1/4): V športnem parku Ilirija se bo z izgrad-njo tenis igrišč in pomožnih igrišč zaključila prva faza (rok 1989). V le-tu 1990 je predvidena preureditev tribune, izgradnja poslovnih prosto-rov, garderob in sanitarij. Investitor vseh del je Iskra-Commerce. Nosi-lec aktivnosti je Zveza športnih društev Iskra Ilirija.
1.3.  Gunclje (ŠR 6/2): Smučarsko društvo Dolomiti, ki je nosilec iz-gradnje smučarskega poligona bo nadaljevalo z aktivnostmi na tem ob-močju. Do leta 1991 bo izdelano vodovodno omrežje za umetni sneg, odvodnjavanje, žičnica in razsvetljava. Investitor je Smučarska zveza Slovenije.
1.4.  Spodnja Šiška (ŠR 2/1): Posebne strokovne podlage za to ob-močje bodo sprejete maja 1989, ureditveni načrt pa v letu 1990. Na atletskem stadionu je predviden zaključek programskega dela tribune,
-garderob, savne, hidromasaže, priključek na toplovodno omrežje in obnova provizorijev v letu 1989. Za izvedbo teh del so zagotovljena lastna finančna sredstva ter sredstva Komunalne skupnosli ljubljanskih občin. V letih 1990,1991 je predvidena izgradnja atletske dvorane (dvo-rana za skoke). Viri finančnih sredstev za to investicijo še niso znani. Nosilec aktivnosti vseh investicij je Železničarsko Športno društvo Ljubljana.
1.5.   Pržanj (ŠR 4/2): V športnem centru za gostilno Žibert bo v le-tošnjem letu izgrajen servisni objekt z garderobami, sanitarijami in tri nova tenis igrišča. Za to investicijo so zagotovljena lastna finančna sredstva. Do leta 1992 je predvidena izgradnja večnamenskega objekta s telovadnico in trgovsko poslovnim centrom. Finančna sredstva za iz-gradnjo tega dela centra še niso zagotovljena. Predvideni so lastni viri ter sredstva zunanjih partnerjev. Nosilec izgradnje celotnega centra je Partizan Šentvid.
1.6.  Medvode (ŠR 9/1): Posebne strokovne podlage in zazidalni na-črt za to področje bo sprejet v letošnjem letu. Za izgradnjo športne dvorane v Medvodah je ustanovljen poseben organizacijski komite (predstavniki OZD in krajevnih skupnosti), ki je nosilec aktivnosti s Partizanom Medvode. Investitor je združeno delo Medvod v sodelova-nju s Smeltom, ki je prevzel inženiring. Zemljišče je pridobljeno, pro-gram bo v kratkem verificiran, finančna konstrukcija in projekti so izdelani, tako da planirajo pričetek in zaključek gradnje že v letu 1989.
1.7.   Podutik (SR 3/1): Posebne strokovne podlage za to območje bodo sprejete še letos. Smučarsko skakalni klub Elektrotehna-llirija, ki je nosilec izgradnje smučarsko-skakalnega centra, bo v letu 1989 prido-bil ureditveni načrt, verificiral program dejavnosti, odkupil zemljišče ter pričel z zemeljskimi deli. Naslednje leto pa bo pričel z gradnjo 90-metrske skakalnice. Investitor Smučarska zveza Slovenije — Organiza-cijski komite Planica in Smučarsko-skakalni klub Elektrotehna-Ilirija, bodo dodatno pridobili posebna finančna sredstva od TKS Slovenije, TKS Ljubljana in TKS Šiška. Gradnja in financiranje nadaljnjih faz bo odvisna od pridobitve investitorja.
1.8.  Brod (ŠR 6/4): Organizacijski komite za organizacijo svetovne-ga prvenstva v kajaku in kanuju na divjih vodah Tacen-Bovec 1991 je nosilec programa, nadaljeval bo tudi z aktivnostmi za potrebe tekmo-vanja v Tacnu. Inženiring je prevzela DO Projekt Nova Gorica, prido-bila bo tudi investitorje za posamezna dela. Finančna sredstva bodo za-gotovili investitorji in organizacijski komite. Osnutek ureditvenega na-erta je v izdclavi in bo obravnavan na Skupščini občine Ljubljana-Šiška julija 1989. Sestavni del tega načrta so idejne zasnove za vse objekte v
ožjem rekreacijskem centru (večnamenska dvorana, organizacijski cen-ter na otoku I., ureditev tribun in tekmovalne proge, ter vsa zunanja ureditev). Po potrditvi ureditvenega načrta bo pridobljena še vsa ostala dokumentacija. Gradnja objektov se predvidoma prične v drugi polovi-ci leta 1989. Komunalna infrastruktura: glavna Tacenska cesta bo re-konstruirana v celoti z vso infrastrukturo. V letu 1989 bo izdelana izvedbena dokumentacija, pridobljeno bo gradbeno dovoljenje s so-glasji. Izvedba rekonstrukcije bo pričeta spomladi in zaključena poleti 1990. Rekonstrukcija Marinškove ceste in del Taborske ceste ter vse se-kundardno omrežje za infrastruktoro bo izvedeno in zaključeno v letu 1989. Privami investitor bo na parceli ob Kajak kanu klubu Rašiea zgradil camp z recepcijo, gostinski objekt, čolnarno ter kajak šolo. V izdelavi je osnutek zazidalnega načrta za center Tacna (ŠO 7/1), kjer je predviden trgovsko poslovni center v okviru katerega bo trgovina, sla-ščičarna, pizzerija, okrepčevalnica, zelenjavna trgovina, športna trgo-vina, trafika, cvetličarna, turistična agencija in druge storitvene dejav-nosti. Večina poslovalnic bo zaradi potreb turizma odprtih tudi v nede-ljo. Predvidena je tudi gradnja objekta namenjenega gostinski dejavno-sti ter večji parkirni prostor. Okvirni pričetek gradnje teh objektov bo v letu 1989, zaključek pa čez !eto dni. Investitor za izgradnjo trgovine, gostinskega objekta in okrepčevalnice bo predvidoma ABC Pomurka DO Delikatesa.
1.9. Dom Olimpije (ŠR 1/2): Ureditveni načrt za to območje je v pripravi in bo sprejet 1990. leta. Zveza športnih društev Olimpija je no-silec izgradnje Težko atletskega kluba; Dom Olimpije na lokaciji pred Športno dvorano Tivoli. Ustrezno dokumentacijo bodo pridobili pred-vidoma do leta 1990. Gradnja bo potekala na osnovi lastnih finančnih sredstev.
2. Razvoj na področju rekreacijc
2.1.  Območjc Koscškega bajcrja (ŠR 1/3) urejata vcljavni zazidalni načrt in okvirni program rekreacije. Predvidene so v glavnem negospo-darske dejavnosti, zato ni pričakovati, da bi kdo prevze! vlogo nosilca oziroma investitorja celotnega programa. Komite za družbeno planira-nje in gospodarstvo bo sprožil aktivnosti za iskanje nosilcev in izvajal-cev na tem območju. Nosilec aktivnosti mora pridobiti ureditvcni načrt za ožje območje. V prvi fazi je potrebna utrditev in ureditev (erena ob bajerju. V prehodnem obdobju je možna postavitev začasnih gostinsko-turističnih objektov.
2.2.  Šišenski hrib (ŠR 1/5): posebni ureditveni pogoji za to območje so v izdelavi in bodo sprejeti v lelošnjem letu.
—   KS Na jami je nosilec programa rekreacije, ki se bo odvijal pod sta-ro skakalnico oziroma na območju od Vodnikove domačije do Ga-letovega gradu. Na predlog gradbenih odborov KS Na jami, KSdr. Petra Držaja in KS Zgornja Šiška so sprejeli okvirni program, na osnovi katerega bo v lelu 1990 izdelan ureditveni načrt tega obmo-čja. Sledila bo javna razprava, verifikacija programa in pridobiva-nje investitorjev.
—   Športno rekreacijski center Mostec, katerega opravlja Zveza šport-nih druStev llirija — rekreacijsko društvo Mostec z obstoječim pro-gramom ne ustreza interesom bližnjih krajevnih skupnosti niti ob-čanom Šiške in mesta. Zato je delovna skupina pri OK SZDL Ljubljana-Šiška na podlagi vseh predlogov pripravila mnenja in stališča, ki jih mora Rekreacijsko društvo Mostec sprejeti in izpelja-ti že v letošnjem letu. To je:
1.   Da sc vzpostavi pravni red.
2.   Izdela program. ki bo temeljil na športno rekreativni dejavnosti, kulturno-zabavni in gostinski.
3.   Nujen je profesionalni pristop vodenja in organiziranja celotne dejavnosti.
4.   V programu se morajo zrcaliti vsi zainteresirani in zato mora biti program širše potrjen.
5.   Rekreacijski center Mostcc se mora samoupravno konstituirati tako, da bodo upoštevane vse tri dejavnosti oziroma usmerilve in vsi predstavniki koristnikov. Zato sta odgovorna Zveza športnih društev llirija in uprava športno-rekreativnega društva Moslec, ki morata sklicati skupščino ŠRCM, upoštevajoč te usmeritve.
6.  Predsedstvo OK SZDL zahteva, da se morajo vse tri navedene dejavnosti začeti uresničevati takoj, če hočemo ujeti letošnjo sezo-no.
V prihodnjem obddbju pa bo potrebno program kvalitativno in kvantitativno dopolnjevati.
2.3.  Zbilje: Turistično društvo je v letošnjem letu 1989 ponovno usposobilo goslinsko dcjavnost. l.ctni bife žc obratuje, gostilna pa bo zaradi adaptacijskih del pričela poslovati v letu 1990. Za potrebe vod-nega športa je Turistično društvo usposobilo čolnarno, medtem ko mo-ra Klub za vodno smučanje Olimpija takoj odstraniti dotrajane objekte v vodi in na kopnem. Turistično društvo bo v letu 1989 izdelalo plan re-kreacijskega razvoja za celotno območje jezera. V pripravi je študija programa in načina sanacije jezera, ki bo končana v letu 1989. Nosilca sanacije jezera sta Vodna skupnosti in Elektrogospodarstvo. Viri finan-
ciranja in roki sanacije še niso znani. Osnovni pogoji ureditve za celot-no območje Zbilj so že določeni (PUP Š "12), toda z upoštevanjem po-treb krajevne skupnosti in Turističnega društva ter pogojev mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja bo v letu 1990 izdelana do-končna prostorska ureditev Športnorekreativnega območja. Področje od Zbiljskega jezera do Trbojskega jezera bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju opredeliti v rekreacijske namene. Zato morata krajevna skupnost in Turistično društvo Zbilj in Dragočajne do leta 1990 opredeliti generalni program rekeracije na tem območju.
2.4.   V letu 1989 bo izdelana študija, ki bo opredelila možnosti za iz-gradnjo turistično-rekreacijskega centra (avtodrom), na območju kra-jevne skupnosti Vodice. Študija bo predstavljala investicijsko zasnovo, sestavljena iz poslovnih načrtov različnih investitorjev ali izvajalcev ak-tivnosti. Naloga bo izdelana pod mentorstvom DO YUGEA.
2.5.  Avtocamp Dragočajna: Turistično društvo Dragočajna-Moše bo v maju 1989 dokončalo dve tenis igri.šči ter nadaljevalo z izgradnjo (III. faza) večnamenskega objekta s trgovino, zaključeno konec leta 1990. V letu 1991 bo turistična ponudba v campu izboljšana z novim bi-fejem. Investitor vseh dejavnosti je Turistično društvo in Ljubljanska turistična zveza.
2.6.  Kopališče Sora (ŠR 9/3) Medvode: Urejanje tega območja do-ločajo prostorski ureditveni pogoji. Možno je sožitje različnih rekrea-tivnih dejavnosti. Predlagamo, da Komite za družbeno planiranja in gospodarstvo pridobi nosilca dejavnosti, ki bo izdelal situacijo pro-gramske rešitve, jo verificiral in pridobil investitorja.
2.7.  Kompas Motel Medno bo pridobil dokumemacijo za odkup zemljišča za izgradnjo štirih tenis igrišč. Celotno investicijo, ki bo zak-ljučena 1992. leta bodo finansirali z lastnimi sredstvi.
3.  Razvoj na področju izlelništva
3.1.  Šmarna gora (ŠR 7/2): Ureditvcni načrt za to območje kakor tudi za Povodje (ŠR 7/1) in Pod Turncem (ŠR 10/4) bo izdelan in spre-jet v letu 1990. Za potrebe izletništva je potrebna zunanja ureditev go-stinskega objekta na vrhu Šmarne gore, ki bo izvedena v letu 1989. V drugem polletju 1989 pa bo izvedena sanacija gostinskega objekla na Sedlu.
3.2.   Planinsko društvo Rašica bo nadaljevalo z dograjevanjem Do-ma na Rašici.
3.3.   Komisija za turizem, gostinstvo in trgovino pri Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo bo v sodelovanju s Turističnimi društvi:
—   informirala in zainteresirala potencialne kmete za širitev kmečkega turizma oziroma odpiranja kmetij odprtih vrat (trajna akcija);
—   pospeševala razvoj in ponudbo izletniškega turizma (animiranje go-stincev, planinskih društev, OZD idr., da uredijo prostore za pikni-ke, kurišča, preproste športne naprave, izposojanje športnih rekvi-zitov itd.) (trajna akcija);
—   pospeševala razvoj obstoječe turistične ponudbe izletniško rekreati-vnega značaja. (Rok 1989);
—   proučila potrebe na celotnem področju izletniškega turizma (Rok 1989).
3.4.  Turistična društva bodo v sodelovanju s sekcijo gostincev pri Obrtnem združenju organizirala turističen teden ali druge družabne prireditve (akcija se bo izvajala kot tradicionalna, spomladi ali poleti).
Turistična društva bodo nadaljevala z organizacijo tradicionalnih prireditev:
—   ,,Planinska pesem" na Šmarni gori,
—   ,,Zbiljkska noč",
—   ,,Jadralna regata" na Zbiljskem jezeru.
4.  Razvoj prenočitvenih kapacitet
4.1.  Mercator-Hoteli-Gostinstvo TOZD Ilirija: Zaradi dotrajanosti objekta oziroma opreme bodo v hotelu Ilirija posodobili spalni del, re-cepcijo in dvigalo. Projekti za rekonstrukcijo bodo izdelani v letu 1989, prenova pa bo izvedena etapno v štirih letih. Investicijo bodo inveslirali z lastnimi sredstvi, sredstvi SOZD in bančnimi krediti. V posodobitev bosta zajeta tudi kuhinja in bife hotela llirija, zaključena predvidoma v letu 1991. Izdelali so tudi idejni projekt za rekonstrukcijo in razširitev spalnih zmogljivosti v Motelu Tikveš, ki bo realizirana v letu 1991. V le-tu 1992 bodo prenovili Gostilno Jelen v motel.
4.2.  Kompas Hertz Rent a car bo ob poslovni stavbi na Celovški ce-sti izgradil poslovno hotelski objekl z restavracijo. Projekti bodo izde-lani v mesecu maju leios. Na osnovi predračuna bodo occnili v kak-šnem roku bodo sposobni izgraditi objekt. Gradnja je predvidena v dveh fazah: najprej poslovni del, nato prenočitveni.
4.3.   Hotel Bellevue: Ureditveni načrt za to območje (ŠR 1/2) je v pripravi in bo sprejet 1990. leta. Le-ta bo pokazal možnosti za širitev hotela in ureditev njegove okolice. Lastnik hotela je Srednja šola za go-stinstvo in turizem, ki v sodelovanju z ustreznimi mestnimi organi po-spešeno išče kupca oz. investitorja za obnovitev hotela. V nasprotnem
primeru bo morala šola oddati hotel Bellevue v zakup DO Gradis, ki jc izvajalcc del pri gradnji novc gostinske šole.
4.4.  Naslanitveni center Šiška bo rcstavracijske kapacitete oddal pri-vatnemu gostincu na osnovi kooperacijske pogodbe. Tako bo v mesecu maju 1989 začela obratovati samopostrežna restavracija odprtega tipa s ponudbo B kategorije. Prav tako bo odprtega tipa tudi klasična resta-vracija visoke kategorije, ki bo pričela poslovati s 1. 9. 1989. V recepciji bodo v drugera polletju 1989 pričeli z uporabo računalnika v informa-cijske namene. Mcnjalnica bo pričela s poslovanjem ob večjem številu gostov. Do konea leta 1989 bodo ponudbo popestrili z dopolnilno de-javnostjo (frizerski salon, fizioterapija, klubska soba ter prodaja časo-pisov ali spominkov ali duty free shop). Postopoma bodo izvajali akci-jo za odkup hoielskih sob, ki so last 36 OZD. Do leta 1990 bodo prido-bili 300 posielj za hotelske goste in se registrirali za opravljanje hotelske dcjavnosli.
4.5.  Komisija za turizem, gostinstvo in trgovino pri Komiteju za družbcno planiranje in gospodarstvo bo v sodelovanju s turističnimi društvi informirala in zainteresirala potencialne zasebnike za oddajo tu-rističnih sob (trajna akcija).
5. Pospeševanje turizma
5.1.   V drugi polovici leta 1989 bo izdelana ,,Turistična tematska kar-ta Občine Ljubljana-Šiška" v merilu 1:250OO, ki bo vsebovala vse po-membnejše turistične informacije v najširšem smislu. Na zadnji strani karte bo tekstualni del (osebna izkaznica občine) ter izbor fotografij. Finančna sredstva bo zagotovilo turistično gospodarstvo, kateremu je karta tudi namenjena. Šlevilo izvodov še ni določeno. Nosilcc je poseb-na delovna skupina pri Skupščini občine Ljubljana-Šiška.
5.2.  V letu 1990 se pristopi k izdelavi vodiča po občini Šiška, ki bo izdelan v obliki brošure. Vodič bo vseboval osnovni tekst s predstavitvi-jo občine ter posamezne karte, za različna področja dejavnosti (šolstvo, kultura, turizem in gostinstvo, industrija itd.). Finančna sredstva bo potrebno zagotoviti v okviru združenega dela. Nosilec je posebna de-lovna skupina pri Skupščini občine Ljubljana-Šiška.
5.3.  Turistično društvo Šmarna gora bo v letu 1989 izdelalo načrt kraja in poii v nakladi 1000 izvodov. Del finančnih sredstev za izdelavo načrta je lastnih, del pa iz združene turistične takse.
5.4.  Turislično drušlvo Dragočajna-Moše bo za popularizacijo avto-campa izdelalo prospekt ,,Camp z okolico", ki bo natisnjen v letu 1989 ali 1990. Del finančni sredstev je lastnih, del pa iz združene turistične takse.
5.5.  Turistična društva bodo znamemtosti svojega kraja (turislične, rckreativnc, kullurne, zgodovinske in podobne) popularizirale s po-stavljanjem in obnavljanjem inibrmacijskih tabel (trajna naloga).
5.6.  Turistične agencije (ŽT TTG Slovenija turist, Center za mladin-ski turizem — Mladi turist ter zasebna agencija Bravo, bodo v svoje programc vključile ludi turisiične znameniiosti občine Ljubljana-Šiška in s tem prispevale k popularizaciji in ustvarjanju večjega dohodka.
5.7.  Ljubijanska turistična zveza uvaja za potrebe Ljubljane in nje-nih gostov računalniško podprt informacijski sistera zbiranje in distri-bucije informacij, ki bo omogočal večjo povezanost in usklajenost go-stinsko turistične ponudbe. Informacijski sistem hotelske ponudbe bo dograjen in celoti uporaben leta 1990.
5.8.   Uprava za družbene prihodke občine Ljubljana-Šiška bo z do-polnjevanjem davčnih predpisov še bolj selektivno stimulirala razvoj gostinstva, turističnih sob in kmečkega turizma.
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo predlaga Skupščini občine Ljubljana-Šiška v obravnavo in sprejem Akcijski program ra-zvoja turizma v občini.
Sestavil:                                                             Predsednik komiteja
Milivoj Krpaii                                                               Sašo Scdmak